The Word of God Božja beseda Slovenian Religious quarterly October-November-December-2011 Trimesečnik izdajajo Slovenski misijonarji (Lazaristi) v Torontu Uredništvo in uprava: 739 Brown's Line Toronto, Ont. Canada M8W 3V7 Tel.: (416) 255-2721 Glavni urednik in upravnik: Toni Burja, C.M. e-mail: antonioburja@rogers.com Tiska: Golla Graphics Inc. Etobicoke, Ontario, Canada Tel.: (416) 621-5945 Letna naročnina: $28.00 Posamezna številka: $7.00 ZDA $35.00 kan. dol. * EU in DRUGOD $43.00 kan dol. * * Menjavo denarja preračunajte sami Poverjeniki: Montreal: Rev. Franc Letonja, C.M. 3470 Blvd. St. Joseph, Montreal, Que., H1X 1W6 Tel.: (514) 254-8286 Sudbury: Ga. Francka Stopar, 26 Severn St., Sudbury, Ont., P3C 2Y7 VSEBINA Iz koledarja Nosite bremena drugemu .97 Voščilo slovenskih škofov .98 Pastoralna spodbuda šk. . .99 Pričevanje mučencev Drinske mučenke .......101 Svetovni drobiž..........104 Od Atlantika do Pacifika 62. Baragovi dnevi ......107 Iz Župnije Brezmadežne .108 Pri Mariji Pomagaj ......110 Sv. Vladimir v Montrealu .111 Sv. Gregor v Hamiltonu . .113 Zahvale .................114 Božična in novoletna voščila ..................117 Za dobro voljo...........128 NASLOVNICA: Oltar v Cerkvi Brezmadežne Marije čudodelne svetinje, ki je prenovljen, ob 50-letnici župnije. PRAVIČNOST V LJUBEZNI V Cerkvi na Slovenskem se je z novim šolskim letom 2011-2012 začelo tudi novo pastoralno leto, ki je posvečeno socialni pravičnosti oz. družbenemu nauku Cerkve in poteka pod geslom Pravičnost v ljubezni. Izhodišča za načrtovane vsebine in dejavnosti v pastoralnem letu socialne pravičnosti izhajajo iz poudarkov in dogajanj v zadnjih dveh pastoralnih letih, ki sta bili posvečeni evharistiji in duhovništvu oziroma krščanski dobrodelnosti in solidarnosti. Lanskoletni slovenski evharistični kongres (13. junij 2010) je bil priložnost za obnovljeno krščansko življenje in spodbuda za uresničevanje trojnega poslanstva, ki za vsakega kristjana izhaja iz zakramenta krsta: slaviti Boga, ga oznanjati ter ljubiti brate in sestre v Kristusu v smeri krščanske dobrodelnosti in solidarnosti, ki ju posebej zaznamujeta socialni okrožnici papeža Benedikta XVI. z naslovom Bog je ljubezen (Deus Caritas Est) ter Ljubezen v resnici (Caritas in Veritate). Slednja ne ostaja le pri zapovedi ljubezni po zgledu Božje ljubezni, ki služi in se kot večni agape razdaja vsem in vsakomur, še posebej ljudem v stiski, ampak kristjane, »opremljene z družbenim naukom Cerkve«, s pronicljivim pogledom na novo resničnost in kritične razmere današnjega stanja duha in družbenega razvoja, pošilja na pot prizadevanj za več pravičnosti. Ne gre le za človekove pravice, ampak predvsem za zavzemanje za vrednote, ki narodom in ljudstvom prinašajo tako mir in blagostanje, kot tudi za zavzemanje za pravičnejše razmere, ki bodo odpravljale vzroke za naraščajočo vsestransko revščino ... Namen leta socialne pravičnosti je, da bi kristjani osebno in v cerkvenih skupnostih, zasebno in v javnem življenju prepoznavali in duhovno razločevali družbena dogajanja, jih presojali v duhu družbenega nauka Cerkve ter se aktivno vključili v delo za večjo socialno pravičnost. Objavil: Tiskovni urad Slovenske škofovske konference BOŽIČNO NOVOLETNO VOŠČILO SLOVENSKIH ŠKOFOV Božično bogoslužje in jaslice nas spet nagovarjajo s svojim sporočilom o rojstvu Božjega Sina, »ki je zaradi nas in našega zveličanja prišel iz nebes in seje utelesil po Svetem Duhu iz Device Marije in postal človek«. Ko na božič v veroizpovedi vsako leto izgovarjamo te velike besede, pokleknemo. V tej sveti noči se je po psalmistovi napovedi »pravičnost sklonila z nebes« (prim. Ps 84). V letu, ko naj bi se trudili za večjo pravičnost v ljubezni v osebnem in družbenem življenju, se spomnimo, da je Novorojeni prišel, da bi nas podprl v prizadevanju za dobro. Povili so ga v plenice, da bi raztrgal naše grešne vezi in nas ogrnil s plaščem pravičnosti. Postal je ubog, da bi mi obogateli. Rodil se je jokajoč, da bi obrisal naše solze. Rodil se je ob popisovanju izvoljenega ljudstva, da bi naša imena vpisal v knjigo življenja Božjih otrok. Rodil se je na tujem, da bi nas privedel v nebeško domovino. Rodil se je v Betlehemu, »hiši kruha«, in s tem napovedal, da nam bo zapustil živi kruh iz nebes. »Rodil se je med potovanjem, da bi nas spominjal na resnico, da smo in bomo le popotniki na zemlji« (sv. Gregor Veliki). Božič je in ostaja velika in večna Luč, ki se je naselila med nami, da bi lahko stalno dajala plamen našim slabotnim človeškim svetilkam. Brez nje nam te lahko ugasnejo sredi teme življenjskih viharjev, tako da bi nas prevzela tema zla, sebičnosti, socialne krivičnosti ali celo sovraštva, ki usužnjuje, podira in ubija. Sprejeti božič pomeni živeti v zavesti, da nismo več sami, ker je Bog z nami. Božič naj v naših srcih poživi prepričanje v Božjo ljubezen. Ohranimo to prepričanje v srcu vseh 366 dni novega leta. Predvsem pa se v svetlobi božičnih praznikov prepoznajmo kot bratje in sestre, kot družina Božjih otrok, ki bo sposobna graditi pravičnost v ljubezni. To božično voščilo slovenski škofje namenjamo vsem vam, dragi verniki v župnijskih občestvih, vsem duhovnikom in diakonom, redovnikom in redovnicam, bogoslovcem, misijonarjem in misijo-narkam po vsem svetu, zamejcem, zdomcem, še posebej pa vsem ostarelim, osamljenim, bolnim, ki ležite v jaslih svoje nemoči, vsem brezdomcem in zapornikom. Enako voščilo velja vsem evangeličanskim in pravoslavnim kristjanom. Vaši škofje PRIVESTI BRATE IN SESTRE K JEZUSU Pastoralna spodbuda slovenskih škofov »Eden izmed dveh, ki sta slišala Janezove besede in šla za Jezusom, je bil Andrej, brat Simona Petra. Ta je najprej našel svojega brata Simona in mu rekel: »Našli smo Mesija.« Privedel gaje k Jezusu« (Jn 1,40-42). Pred desetimi leti končani Plenarni zbor Cerkve na Slovenskem je naročil izdelavo pastoralnega načrta. Plenarnemu zboru je namreč sam bl. papež Janez Pavel II. ob Slomškovi beatifikaciji v mariborski stolnici naročil: »Sinoda predstavlja za Cerkev v Sloveniji zgodovinsko priložnost: poklicana je, da v novih družbenih okoliščinah izdela posodobljen in jasen pastoralni načrt.« Po eni strani tak pastoralni načrt zamuja, po drugi pa lahko rečemo, da smo zanj dovolj zreli šele danes. Večina spoznanj plenarnega zbora je veljavnih še danes. Nekateri procesi v družbi in Cerkvi pa so šli v drugo smer od pričakovane in želene. Iskanje Boga in religiozni nemir, kije zaznamoval devetdeseta leta prejšnjega stoletja, je stopilo v ozadje in ni več tako očitno. Plenarni zbor je še s simpatijo pisal o slovenskem človeku, ki »se na novo religiozno prebuja«, danes pa vidimo, da je vse več duhovne brezbrižnosti in moralnega relativizma, ki vodi v ateizem. Plenarni zbor je pozval Cerkev k dialoški odprtosti do sodobne družbe, vendar se odklonilen odnos do Cerkve ni spremenil. Smo tudi sicer zelo polarizirana družba. Plenarni zbor je preroško poudaril odločitev za človeka in družbo solidarnosti, kar je okrepilo dobrodelno dejavnost Cerkve, vendar ta ni mogla zavreti socialnega razslojevanja, ker ni imela vpliva na centre družbene moči, ki so pripeljali mlado državo do današnjega poraznega stanja. Zunanja pripadnost slovenskega človeka Cerkvi v desetletju po plenarnem zboru ni bistveno upadla. Tudi zadnja večja raziskava med mladimi potrjuje, da jih med njimi dve tretjini še vedno čuti pripadnost katoliški Cerkvi. Vendar ta zunanja trdna pripadnost katolištvu ni dovolj, če je ne spremlja notranja in osebna vera v Boga, vera v Jezusa Kristusa, evharistična zavest, zakrament pokore in osebna ter družinska molitev. Na Slovenskem smo v paradoksnem položaju, ko pripada Cerkvi več ljudi, kakor jih veruje v Boga. Mnogi pričakujejo od Kristusove Cerkve zunanje verske usluge, tudi če nimajo več žive vere v Jezusa Kristusa, Božjega Sina in Odrešenika. Ta zunanja pripadnost katolištvu je za nas močan izziv in nujen klic, da ji damo pravo versko in duhovno vsebino. Vendar tudi za Cerkev na Slovenskem velja, da »Duh prihaja na pomoč naši slabotnosti« (Rim 8,26). Po plenarnem zboru so se še okrepila različna duhovna gibanja in lokalne laiške skupine: animatorske, dobrodelne, zakonske, molitvene in druge. Okrepila se je splošna zavest odgovornosti vseh za prihodnost vere in Cerkve. Žal nekateri duhovniki še ne razumejo dovolj nujnosti sodelovanja laikov in jih za to ne usposabljajo z ustreznim oblikovanjem. Kjer pa duhovniki oblikujejo laiške sodelavce, imamo dejavne župnijske pastoralne svete, ki niso samo župnikova pomoč pri praktičnih zadevah, ampak se ukvarjajo z bistvenimi vsebinskimi vprašanji evangelizacije svojega okolja. Tako se kljub težkim časom jedro vernih bratov in sester krepi, kar smo med drugim živo občutili na Slovenskem evharističnem kongresu v Celju. To je pot, ki vodi v prihodnost. Naša največja skrb torej niso zunanje okoliščine in neugodne družbene razmere. Tudi ne težave z osebjem in strukturami ter vedno večje pomanjkanje duhovnih poklicev. Naša prva in največja skrb je živa in osebna vera v Boga in v njegovega Sina Jezusa Kristusa ter v Svetega Duha, ki navdihuje in opogumlja naše občestvo. Slovenski pastoralni načrt, ki ga s to pastoralno spodbudo sprožamo, bo zato imel naslednji glavni namen: Živa občestva Cerkve in njihovi posamezni člani bodo z novo apostolsko gorečnostjo vodili in spremljali brate in sestre k osebni veri, k osebnemu srečanju s Kristusom kot osvobajajoči resnici in polnemu življenju v osrečujoči ljubezni. Ob tem razglašamo štiri glavne pastoralne smernice: 1. Na področju oznanjevanja bomo vzbudili predevangelizacijske pristope in misijonsko miselnost. Bolj odločno bomo prešli iz poučevanja o veri na prebujanje osebnega odgovora v veri na Božjo ljubezen, ki se nam je razodela v Jezusu Kristusu (kerygma in mistagogija). Vztrajali bomo pri prehodu iz kateheze otrok h katehezi mladine in odraslih, zlasti k družinski katehezi. Cilj je osebna verujoča odločitev za Jezusa Odrešenika, ki se izraža v molitvenem odnosu do njega. 2. V zavesti, da je bogoslužje, v katero vstopamo, Božje delo, ga bomo oblikovali tako, da bo omogočalo živo sodelovanje Božjega ljudstva, hkrati pa krepilo osebno molitev in kontemplacijo ter ohranjalo ljubeče spoštovanje pred skrivnostjo in svetostjo našega Boga. 3. Dejavna ljubezen do bližnjega je najbolj verodostojno pričevanje naše vere v Božjo ljubezen do vsakega človeka. Zato bomo gojili sočutje in usmiljenje do ljudi v stiski v Cerkvi in zunaj nje ter krepili cerkvene dobrodelne ustanove. Cerkev kot oznanjevalka družbene pravičnosti bo odločno sooblikovala družbo solidarnosti. 4. Kristusa srečamo v občestvu Cerkve in uvajati brate in sestre v življenje skupnosti je najtesneje povezano z živo vero v Kristusa. Na področju graditve skupnosti imajo pastirji odločilno vlogo, da s svojo pastoralno ljubeznijo kot »drugi Kristus« odgovorno in požrtvovalno skrbijo za svoja občestva malih občestev ter zavzeto služijo bratom in sestram za rast njihove vere, upanja in ljubezni. Slovenskemu pastoralnemu svetu naročamo, da do pomladi 2012 v smislu zgoraj razglašenega namena in štirih strateških smernic pripravi dokument, ki bo osnova za nadaljnje načrtovanje po škofijah in župnijah. Telo, ki bo pisalo dokument, bo sestavljeno iz tajništva Slovenskega pastoralnega sveta ter iz ljudi, ki jih bomo za to priložnost imenovali škofje. Ob tem razglašamo, da pastoralno leto 2012/2013 ne bo imelo posebnega vsebinskega poudarka, temveč bo v celoti posvečeno pastoralnemu načrtovanju po škofijah, župnijah, redovnih skupnostih, ustanovah in gibanjih. Ljubljana, na god sv. Eme Krške, 27. junija 2011 msgr. dr. Anton Stres, ljubljanski nadškof metropolit predsednik Slovenske škofovske konference PRIČEVANJE MUČENCEV - vredni spomina DRINSKE MUČENKE (II. del) Poudarki nagovora kardinala Angela Amata Kardinal Amato je spomnil na tragedijo, ki so jo doživele Drinske mučenke ter dodal, da njihovi morilci niso gledali na to, da so redovnice. „Oslepljeni od sovraštva do katolištva in z brezkončnim egoizmom, so pobili te nemočne, a neuničljive žene. Sestre, ki se niso prepustile volji vojakov, so raje z begom ohranile svoje dostojanstvo," je poudaril kardinal. "Srce joče zaradi tako velike norosti," je dejal kardinal. In še "scenarij mučeništva je večen boj med Bogom, ki je izvir življenja in vsega dobrega ter njegovim nasprotnikom, starim zmajem, ki je izvor neprijateljstva in smrti." „Danes Cerkev poveličuje te sestre, resnične Hčere Božje ljubezni, ki so s težko preizkušnjo pokazale, da sta ljubezen in opravičilo veliko močnejša od sovraštva in krutosti." Po besedah kardinala Amata je katoliška Cerkev, Cerkev mučencev, Kristusovih pričevalcev, ki darujejo svetu posebno ljubezen. „Mučeništvo prinaša v življenje ljudi svetlobo in pravičnost, ter v tem vidi dobro ter ga izpopolnjuje." "Pet redovnic, ki so bile danes razglašene za blažene, kaže na to, da se lahko tudi z golimi rokami, vendar z močno vero odpovemo zlu," je dejal kardinal Amato. „Mučenci umirajo a cvetijo za pravo človeškost." Dvorana Zetra je bila napolnjena do zadnjega kotička. Kardinal Amato je sklenil svoj nagovor z naslednjimi besedami: „Svet mučencev je povabilo, da se iztrgamo iz apatičnosti in da zaživimo z duhovnim orožjem, to je z vero in ljubeznijo." Kdo sta slovenski mučenki? S. Krizina (Jožefa) Bojanc je bila rojena 14. maja 1885 v vasi Zbure (župnija Šmarjeta) kot drugi od šestih otrok očeta Mihaela in matere Marije. Doma so imeli gostilno, dokler ni leta 1891 oče odšel v Ameriko, od koder se ni vrnil. Mama Marija je ostala sama s petimi otroki, šesti je bil na poti. Pobožna žena je vse svoje otroke je posvetila nebeški Materi v varstvo. Prav po Marijinem zgledu sta dve hčeri izrekli "zgodi se" in se odločili za redovniško pot med Hčerami božje ljubezni. Te redovnice so namreč iz Sarajeva prihajale v različne kraje tedanje države in zbirale darove za vzdrževanje svojih šol in sirotišnic. Pogosto so prihajale prav v Slovenijo, kjer so imele dobrotljivega zaščitnika - škofa Antona B. Jegliča, ki je z njimi zgledno sodeloval že v Sarajevu kot pomožni škof ob nadškofu Stadlerju. Hčere božje ljubezni so prišle tudi v šmarješko župnijo in tu dobile darova posebne vrste - sestri Angelina in Jožefa sta ob srečanju z njimi začutili božji klic. Leto dni starejša Jožefa je v Družbo vstopila decembra 1921, stara 36 let, mlajša Angelina pa tri leta pozneje (dočakala je častitljivih 95 let). Jožefa je julija 1922 vstopila v noviciat in prevzela ime Krizina. Večne zaobljube je izrekla 5. avgusta 1925, tik pred tem pa je bila premeščena v samostan na Pale. V naslednjih letih je služila v mnogih ustanovah družbe, predvsem na področju Tuzle. Aprila 1939 je bila na lastno prošnjo spet premeščena na Pale in čez poldrugo leto se je zgodilo to, kar je sicer po naravi plaha Krizina po pripovedovanju sosester večkrat govorila: "Tako si želim umreti mučeniške smrti." Njena molitev je bila uslišana. S. Antonija (Jožefa) Fabjan se je v vasi Malo Lipje, nekdaj župnija Hinje, danes Žužemberk, očetu Janezu in materi Jožefi rodila 23. januarja 1907. Očeta je izgubila pri štirih letih, le dva meseca potem, ko se je rodila najmlajša sestra Angela (oče je imel iz prvega zakona tri otroke, po smrti prve žene se je poročil v drugo in imel še pet otrok). Jožefa je tako ostala sama z osmimi nepreskrbljenimi otroci, nekaj let pozneje pa je tudi ona zbolela in kmalu umrla. Otroke so v rejo vzele družine sorodnikov, takrat enajstletno Jožefo je v dobrotljivo varstvo vzela teta. Ko je v Jožefi pozneje dozorela odločitev za redovniško pot, jo je teta navdušeno podprla in ji ves čas stala ob strani. K Hčeram božje ljubezni je Jožefa prišla po posredovanju sorodnice s. Margarete Jarc, ki je že bila v tej družbi. Jožefa je prišla v Sarajevo 9. aprila 1929 in se pridružila 46 Slovenkam, kolikor jih je bilo tega leta med Hčerami božje ljubezni. V noviciat je stopila na svoj god, 19. marca 1930, in prevzela ime Antonija. V drugem letu noviciata je bila njena učieljica tudi s. Berchmana, s katero sta deset let kasneje skupaj stopili tudi na pot mučeništva. Po začasnih zaobljubah je služila predvsem v Sarajevu, leta 1936 pa je bila premeščena na Pale. Tudi po večnih zaobljubah (28. avgusta 1937) se je vrnila v samostan na Pale - nepolna štiri leta pozneje pa je te zaobljube podpisala tudi z mučeniško krvjo. Alen Salihović, Radio Ognjišče Slovenski časopis, Slovenski ameriški časi, ki na 36 velikih straneh izhaja vsak mesec in prinaša v slovenščini in angleščini pravo bogastvo slovenskih novic iz Clevelanda, vse Amerike in tudi iz Slovenije, med njimi tudi župnijska in misijonska poročila ter članke o slovenski kulturi in zgodovini, pravkar obhaja tri leta uspešnega izhajanja s kampanjo za nove naročnike. Letno naročnino samo $30 lahko pošljete na naslov: Slovenian American Times, 33977 Chardon Road, Suite 120, Willoughby Hills, OH 44094. V Sloveniji presenetljiva ponovna zmaga levice, a sestava koalicije zahtevna • Na prvih predčasnih državnozborskih volitvah v samostojni Sloveniji je zmaga pripadla popolni novinki na političnem 'parketu', Pozitivni Sloveniji, pod vodstvom ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Sestava koalicije bo zahtevna, poudarjajo analitiki, saj so moči obeh političnih blokov v novem sklicu parlamenta dokaj izenačene. SDS, Janševa stranka, ki so ji ankete obetale prvo mesto, je po neuradnih izidih dobila 26 poslancev in za Pozitivno Slovenijo zaostala za dva poslanska mandata. Na tretje mesto se je z desetimi mandati uvrstila SD dosedanjega premiera Boruta Pahorja. Sledijo Lista Gregorja Viranta z osmimi ter SLS in DeSUS s po šestimi, najmanjša parlamentarna stranka pa bo s štirimi poslanci NSi, ki ji je znova uspel zgodovinski preboj v Državni zbor. Iz parlamenta pa sta poleg Zares po 20 letih izpadli SNS in LDS, slednja je bila skoraj 14 let vodilna vladna stranka. Volilna udeležba je bila 64,52-odstotna. Najvišja volilna udeležba je bila v volilni enoti Ljubljana Bežigrad, in sicer okoli 67 odstotkov, najmanjša pa v mariborski volilni enoti, in sicer 56 odstotkov. Gospodarski položaj Slovenije je iz meseca v mesec bolj zaskrbljujoč • Glavni kazalci gospodarskega stanja države namreč padajo z veliko hitrostjo. Bruto domači proizvod je spet upadel, rast izvoza se je zmanjšala kar za polovico, domačega povpraševanja ni, zmanjšujejo pa se tudi naložbe. K slabši gospodarski sliki Slovenije pripomore še naraščajoča poraba države in javnofinančnega primanjkljaja, ki že dosega 6,5 odstotka bruto domačega proizvoda, nenazadnje pa so zelo neugodne tudi mednarodne okoliščine. Po anketi o delovni sili je stopnja brezposelnosti v SLO v tretjem četrtletju dosegla skoraj 8 odstotkov, Evropska komisija pa ji za naslednje leto napoveduje 8,4 odstotno anketno brezposelnost." Brez vere ni Evrope • Svet Evrope je v Luksemburgu organiziral srečanje o vlogi medijev v pospeševanju medkulturnega dialoga, strpnosti in medsebojnega razumevanja ter svobodi medijskega izražanja glede na kulturno in versko raznolikost. Udeleženci so ob koncu srečanja poudarili, da je treba podpreti program stabilnega dialoga med Svetom Evrope in predstavniki religij, verskih skupnosti in medijev. Brez pomoči s strani religij se namreč ne more graditi Evrope. Še posebej v vedno bolj kulturno raznolikem okolju, kjer so skupne vrednote v nevarnosti, da bodo pod vplivom relativizma postale prazne, brez vsebine in brez veljave, je bilo rečeno na srečanju. Papež Benedikt XVI. je obiskal Afriko in v Beninu podpisal "Posinodalno spodbudo za Afriko" • Politikom je dejal: "Afrika je celina upanja!" Omenil je, kako v zadnjih mesecih številni narodi izražajo svoje hrepenenje po svobodi, zato je vse odgovorne politike in gospodarstvenike afriških držav in vsega sveta pozval: "Ne vzemite upanja svojim ljudstvom! Ne odrežite jih od njihove prihodnost, tako da pohabite njihovo sedanjost. Pri svojem delu izberite pogumen etični pristop in če ste verni, prosite Boga, da bi vam dal modrost. Ta modrost vam bo pomagala razumeti, da morate kot spodbujevalci prihodnosti svojih ljudstev postati pravi služabnik upanja." Nova evangelizacija je v veliki meri odvisna od družine • Papež je krščanske družine pozval, naj bodo vpete v vzgojo ljubezni, pripravo parov na zakonsko življenje, pastoralo družin za družine, dobrodelne dejavnosti in druge vzgojno izobraževalne pobude. Družina je domača Cerkev, od nje je v veliki meri odvisna nova evan-gelizacija, je poudaril papež. „V današnjem času, kot tudi že v preteklosti, so pozaba Boga, razširjenost ideologij, ki nasprotujejo družini in razvrednotenje spolnosti med seboj povezani. Tako kot so povezani pozaba Boga in kriza družine, tako je tudi nova evangelizacija neločljiva od krščanske družine." S temi besedami je papež poudaril, da so krščanski zakonci poklicani evangelizirati tako s pričevanjem svojega življenja kot tudi udeležbo v pastoralnih dejavnostih. Evropski škofje pozivajo k prenovi načel o raziskavah na zarodnih izvornih celicah • Zaskrbljujoči so predvsem predlogi, ki vključujejo raziskovalne dejavnosti, v katerih je mogoče predvideti uničenje človeških zarodkov. Evropsko sodišče zagotavlja, da se ne smejo patentirati zdravila, pridobljena preko postopkov, ki vključujejo uničenje zarodkov. Slomškovo leto • Duhovniki v mariborski metropoliji, ki jo sestavljajo Škofija Celje, Nadško-fija Maribor in Škofija Murska Sobota, so na prvo adventno nedeljo vernikom prebrali pastirsko pismo škofov ob Slomškovem letu. Slomškovo leto poteka v spomin na 150. obletnico smrti blaženega škofa Antona Martina Slomška in bo potekalo do nedelje, 25. novembra 2012. Geslo leta je „Svetost prenavlja svet." 550 let ljubljanske škofije • Ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres je ob jubilejnem letu lj. nadškofije napisal pastirsko pismo, ki so ga duhovniki na ozemlju nadškofije brali pri mašah v nedeljo, 4. decembra 2011. V njem je med drugim poudaril, da je imela ustanovitev ljubljanske škofije „velik pomen za celoten takratni slovenski narod in ne samo za sorazmerno majhno ozemlje, ki ga je obsegala ob nastanku. Ljubljana je postala škofijski sedež, župnije novoustanovljene škofije pa so imele slovensko prebivalstvo." Obdobje med 6. decembrom 2011 in 6. decembrom 2012 je zato razglasil za jubilejno leto ljubljanske nadškofije. Ustanovitev prve škofije na osrednjem slovenskem ozemlju je velikanskega pomena za ves narod in torej presega škofijske meje. Rimski misal tudi v Sloveniji • Škofje so se seznanili z novim prevodom Rimskega misala, ki ga je pripravila Slovenska liturgi-čna komisija. Kardinal Franc Rode, ki je član Kongregacije za bogoslužje in disciplino zakramentov, bo misal predhodno pregledal. TV Exodus • Tako je ime novi krščanski televiziji v Sloveniji. Oddaja 24 ur na dan in ima sedež v Mariboru. Vidna je po vsem svetu na internetni strani: www.exodus.si Odgovorna urednika sta g. Zoran Kodela in jezuit p. Janez Sraka. Člani Slov. škofovske konference se strinjajo, da je TV Exodus lahko pripomoček pri pastoralnem delu Cerkve. Ne nasprotujejo, da TV Exodus išče finančno podporo, a zelo naročajo, naj programski svet skrbi za primernost vsebin, ki jih ponujajo. Hrvaška in EU • Hrvaška je v Bruslju slovesno podpisala pogodbo o pristopu k Evropski uniji. Po njej naj bi polnopravna članica evropske družine postala 1. julija 2013. Tednik Slovencev v Argentini, pod imenom 'Svobodna Slovenija', praznuje sedemdesetletnico delovanja • Začela je izhajati kot ilegalen list pod okupacijo, 22. novembra 1941. Ustanovil jo je tedaj mladi narodni poslanec Miloš Stare. Naslovu je bilo dodano geslo: »Glasilo vseh zasužnjenih Slovencev.« Današnja oblika in vsebina je obrnjena v skupnost in je skoraj popolna kronika življenja Slovencev v Argentini. Odprta pa je tudi Sloveniji in svetu. Bi prižgali letos svečo manj? • Na Ministrstvu za okolje in prostor so pred letošnjim praznikom vseh svetih pripravili akcijo z naslovom "Bi prižgali letos svečo manj?" ter k sodelovanju in podpori povabili tudi katoliško Cerkev. Slovenski škofje so pobudo podprli. 62. BARAGOVI DNEVI V Gaylordu, v zvezni državi Michigan v ZDA so od 23. do 25. septembra 2011 potekali 62. Baragovi dnevi. Vsako leto potekajo v krajih, kjer je deloval svetniški škof Friderik Baraga in so pomembni za ozaveščanje in pospeševanje postopka njegove beatifikacije. V imenu slovenskih škofov se jih je letos udeležil nadškof Alojz Uran. Kot je dejal, je bil že tretjič na Baragovih dnevih in tokrat so potekali v krajih, kjer je Baraga začel svoje misijonsko delo. V treh dneh se je zvrstilo več srečanj, romarji so tudi obiskali kraje, kjer je Baraga deloval, a kot je poudaril gospod nadškof, je bilo vse skupaj duhovno zelo močno. Baragovih dni se je udeležila 50-članska skupina romarjev iz Slovenije, poleg njih pa tudi 200 slovenskih rojakov iz Toronta in Hamiltona v sosednji Kanadi, ter Clevelanda in Lemonta pri Chichagu. V nedeljo pa je bilo vseh udeležencev več kot 500. Nadškof Uran je dejal, da so pri sobotnem srečanju povezali Baragove dneve tudi s Slomškovim godom in razglasitvijo Drinskih mučenk, kjer sta tudi dve Slovenski. Po njegovih besedah iz naše zgodovine, ki je zaznamovana s trpljenjem, znojem, krvjo, vstaja sveto življenje. Ti svetilniki nas opominjajo, naj se ne bojimo. Na koncu Baragovih dni je škof Alexander Sample, ki je Baragov naslednik v Marquettu in spodbuja proces beatifikacije, dejal, da je marca letos zaključila delo teološka komisija v Rimu, ki je dala popolnoma pozitivno mnenje o junaških krepostih škofa Baraga. V procesu je pregled čudeža, ki je potreben, da nekdo doseže čast blaženega. Komisija kardinalov bo o sklepu postopka dokončno odločila. Škof Sample je spodbudno rekel, da bi se postopek lahko dobro končal že prihodnje leto. Prihodnji Baragovi dnevi bodo leta 2012 v Marquettu, kjer je Baraga pokopan. Matjaž Merljak, za Radio Ognjišče IZ ŽUPNIJE BREMADEŽNE, Toronto Romanje ob 50-letnici župnije • Sredi oktobra se nas je skupina 37. romarjev podala na romarsko pot po šestih državah zahodne Evrope. Romanje je organizirala potovalna agencija Kompas iz Toronta, v sodelovanju s podjetjem Kompas iz Ljubljane. Obiskali smo 6 držav in naredili okoli 3.500 km vožnje z avtobusom. Imeli smo izredno lepo vreme, dobre vodiče in enkratno družbo. Poleg čudovitih mest, krajev, enkratnih primerov cerkvene arhitekture, gradov in kraljevih palač, smo obiskali tudi Marijini božji poti Fatimo in Lurd. V Fatimo smo prispeli v soboto zvečer. Tudi če ne bi videl, zvonovi, ki se oglašajo z zvonika prvotne Marijine cerkve, z melodijo himne na čast Fatimski Materi Božji očarajo. Drug tak očarljiv dogodek je procesija s prižganimi svečami ob 9. uri zvečer. 'Morje' lučk ob kapeli prikazovanj, petje in molitev rožnega venca v raznih jezikih, tudi v slovenščini. Človeku se zdi, da je nekje v vesolju med zvezdami, v brezmejni množici in moli. Res neponovljivo. Ogledali smo si tudi novo veliko cerkev Presvete Trojice, katere oltar krasi delo Slovenskega umetnika, jezuita patra Marka Rupnika. Ne mislim natančno opisovat vsega kar smo videli in doživeli. Omenil bi še Avilo, rodni kraj sv. Terezije Velike in sv. Janeza od Križa, dveh velikanov Cerkve in prenoviteljev reda Karmeličanov. Avila je srednjeveško mesto z obzidjem, nad tisoč metrov nad morjem. Vse naokrog se razprostirajo žitna polja. Daleč na jugu pa se ravnina povzpne navzgor in konča v mogočni verigi pravcatih gora. Ko se povzpneš na mestno obzidje, se ti zdi, kot da bi s stolpa zrl v zlato polje, ki valovi vse tja do vznožja hribov. Seveda, smo obiskali cerkev sv. Terezije ter bili deležni sv. maše in petja v Slovenščini. Mimo Madrida, Toleda, Sara-gose in drugih znamenitih krajev, nas je pot vodila na sever, proti Pirenejem, v Francijo in nato v Lurd. Še nikoli v življenju nisem videl celih hribov posejanih s pušpanovim grmičevjem. Tudi hrib nad Lurško votlino je poln pušpana. V soboto proti večeru smo se vselili v hotel ob reki Gavi. Od tja smo lahko šli peš k lurški votlini, mimo vseh trgovin s spominki iz Lurda. Še prvi večer smo se priključili večerni procesiji s kipom Lurške Gospe. Kljub zimskemu vetru, ki je pihal z zasneženih Pirenejev in nam gasil prižgane sveče, sem prepričan, da ni ohladil naših hvaležnih in veselih src. Šele naslednji dan smo videli, da tudi v Lurdu krasi pročelje vhoda v baziliko Rožnega venca delo patra Rupnika. Žegnanje - blagoslov obnovljenih del v cerkvi Brezmadežne Marije čud. svetinje Pot smo nadaljevali ob Pirenejski verigi proti vzhodu, do Avignona. Ob poti smo si ogledali vinsko klet, s sto hektarji vinogradov in poskušali njihov pridelek. To je bil edini deževni dan. Nato smo šli do Azurne obale in v Nico, Monako, Monte Karlo in naprej v Benetke. Zadni dan pa smo se mimo Doberdoba pripeljali na Slovenski kras, polnem čudovitih jesenskih barv. Na Razdrtem smo bili odlično pogoščeni pri kmetiji 'Hudičevec' in se dobre volje odpeljali do Ljubljane, kjer smo se razšli. To je bilo naše romanje ob 50-letnici župnije. Hvala vsem! Obisk pokopališč • Tu doma smo takoj naslednji dan po povratku šli na pokopališča in molili za naše rajne. Letos je bilo malo drugače, ker je morala vsaka skupina slediti času, ki so ga določili, da so ljudje lažje prihajali in odhajali s pokopališča. Tako so tisti, ki so prišli molit na pokopališče ob Cawtra Rd., prišli na vrsto kasneje. Nič ne de, samo več zaslug za naše rajne. Žegnanje • Na nedeljo, 27. novembra, smo letos praznovali našo farno zavetnico, Marijo čudodelne svetinje. Ta dan smo imeli žegnanje obnovljenih orgel, oltarja in križevega pota. Sv. mašo in žegnanje je vodil škof John Boissonneau. Prav to nedeljo je škof blagoslovil tudi novo mašno knjigo z novim angleškim besedilom, ki je začelo veljati v Cerkvi po vsem angleško govorečem svetu. V dvorani smo praznovali 75. rojstni dan g. Ivana Plazarja. V polni dvorani smo mu ob čaju, kavi in torti zapeli in voščili za tričetrt stoletja. Sv. Miklavž • V nedeljo, 4. decembra, je otroke obiskal sv. Miklavž. Povabila ga je Slovenska šola. Otroci so mu priredili lep sprejem v veselje otrok in staršev, ki so Miklavža radovedno pričakovali. Miklavž ni ostal brez besed. Tako je bil vesel številnega obiska (nad dvesto ljudi), da je kar recitiral in v obliki pesmi povedal, kaj bo vse naredil in kako bo obdaril otroke. Seveda ni manjkalo parkeljčkov, ki bi radi nagajali sv. Miklavžu in prestrašili otroke. Angelčki pa so pridno varovali dobrega škofa in otroke. Hvala vsem organizatorjem, nastopajočim, otrokom in staršem! Božičnica • Članice Katoliške ženske lige so na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja imele posebno sv. mašo ob 7. uri zvečer. Daroval jo je njih duhovni vodja, g.Batič. Po dobro udeleženi sv. maši smo šli v dvorano. Ob dreveščku okrašenem z lučkami, ki ga je darovala Slovenska šola in ob jaslicah smo najprej zapeli nekaj božičnih pesmi. Nato smo se ogreli z dobrim vinskim čajem in kavo ter okrepili pri obloženi mizi. Članice so z žrebanjem številk in izbiro daril poskrbele, da je vsaka dobila darilo. Če jim ni bilo všeč, kar so izbrale med darili na odru, so lahko izbrale tudi od daril že obdarovanih. Tako ni bila nobena varna, da bo to, kar si je izbrala, tudi nesla domov. Zaradi tega pa ni bilo opaziti kake 'hude krvi'. Ravno nasprotno, bilo je dosti zabave in smeha. Gospe pa so poleg daril prinesle s seboj tudi vrečke nepokvarljive hrane za dr. Simoneja. Duhovna obnova • Za pripravo na božič smo iz Slovenije dobili sobrata lazarista, g. Poldija Valanta. Obiskal je Slovence v Calgariju, Edmontonu, Vancouvru in Prince Georgu. Tu v Torontu je vodil duhovno obnovo pri Mariji Pomagaj in pri Brezmadežni. V nedeljo 18. dec. opoldne je z g. župnikom obiskala Slovenske vernike iz Pickeringa, Ajaxa, Whitbija in Oshawe, v dvorani, na Holiday Gardens. Valentin Batič CM, župnik PRI MARIJI POMAGAJ v Torontu Obnovitvena dela • Že več kot leto in pol po sestanku gospodarskega odbora, smo končno lahko nadaljevali s popravili pri cerkvi. Letos nas je čakala streha nad kuhinjo. Lani smo zravnali cementne plošče in pripravili streho za preliv s posebno maso. Že februarja smo začeli iskati in prositi za delavce. Šele v začetku oktobra nam je uspelo dobiti izvajalca. G. Gregor Dolenc je pri iskanju delavcev in posebnega materiala veliko pomagal. Dela so se zavlekla v november. Vse delo z odstranjevanjem starega premaza in z novimi izolanti stane $14,300. Upamo, da bo to vzdržalo vsaj za naslednjih 20 let. Škofov obisk • Škof William McGrattan nam je konec sep- tembra sporočil, da bi rad obiskal našo župnijo. Predlagali smo tri datume. Izbral si je 11. december. Naprosil sem ga, da bi pri maši pridigal in je to rad sprejel. Pri sv. maši se nas je zbralo okoli 250 vernikov. Tako polne cerkve že dolgo ni bilo. Škof je v šali vprašal, če se nas je zbralo toliko zaradi njega ali kosila. Na to vprašanje lahko odgovori vsak sam. Lepo pa je bilo videti polno cerkev. škof je pohvalil pevski zbor. Všeč mu je bila tudi naša cerkev. Kosilo • V nedeljo 11. decembra so članice Katoliške ženske lige pripravile v dvorani kosilo. Na pomoč so jim priskočile številne gospe iz župnije. Pomagale so jim že v soboto pri peki štrudlja in drugih pripravah. V nedeljo pa so jim na pomoč pri strežbi in prodaji priskočili 'Nageljčki', Misijonski krožek ter drugi pridni župljani in župljanke. Na kosilo je prišel tudi škof William McGrattan. Res, hvala vsem, ki ste se žrtvovali in pomagali da je kosilo uspelo. Posebna zahvala gospej Ivanki Žižek in vsem članicam KŽL ter glavni kuharici, Matildi Kranjec. Srečanje s škofom • Po sv. maši in kosilu se je škof McGrattan srečal s posamezniki v dvorani. Nato pa smo imeli v mali dvorani posebno srečanje s predstavniki župnije. Pri sestanku so bili g. dr. Franc Habjan, g. Frank Brence, g. Jože Balkovec, ga. Ivanka Žižek, g. Jože Oražem, g. Karl Kromar, ga. Julie Gruškovnjak, ga. Marta Demšar, župnik Valentin Batič in poznjeje še g. Toni Burja. Škofu smo predstavili naše delo, skrbi in stanje v župniji. Glede financ nas je pohvalil in povedal, da župnija dobro stoji. Denar hrani na škofiji zaradi boljših obresti in s tem tudi pomaga pri gradnji novih cerkva. Škof želi, da bi naredili župnijski načrt vsaj za nekaj let naprej, da bi vsi, ki pri župniji delajo in pomagajo, imeli poseben varnostni pregled, posebno sedaj, ko nam bolj gledajo pod prste. Prosil je tudi, da bi se vsi zavzeli za duhovnike in duh. poklice, saj jih je vedno manj. Kot župnija pa naj bi razmislili, če smo pripravljeni sprejeti pod streho Marije Pomagaj še kakšno versko skupnost in z njo deliti prostore, posebno tiste, ki so sedaj prazni. Valentin Batič CM, župnik ^ IZ ŽUPNIJE . 1 SV. VLADIMIRA ' v Montrealu Novo šolsko leto • V soboto po zahvalni nedelji so se spet odprla šolska vrata. Slovenska sobotna šola se krči tako po številu kot po programu. Letos bo prvi del šole le priprava na miklavževanje. Tudi z veroukom smo začeli to isto soboto. Pripravnikov za prvo sv. obhajilo letos nimamo. Prijavljen je bil samo eden in ta bo raje počakal na prihodnje leto, da bo imel družbo. Za birmo se je prijavilo osem otrok. Dve leti bodo ob sobotah spoznavali pomen Božje besede, zakramentov in pomena vere za naše vsakdanje življenje. Marjetice • Plesna skupina Marjetice je v soboto, 22. oktobra, obhajala 15. obletnico. Vodstvo skupine je skupaj s starši pripravilo veselico, ki se je začela po sobotni večerni maši. Pred večerjo so nastopili članice in člani plesne skupine Marjetice z venčkom narodnih plesov. Po večerji so nas mladi plesalci spet razveselili s svojim nastopom. Misijonska nedelja • Leto za letom nas Cerkev vabi in spomni na našo dolžnost podpirati misijonarje z molitvijo in materialnimi sredstvi, da bi bilo njihovo delo blagoslovljeno in uspešnejše. Za nas je bila letošnja misijonska nedelja posebna. Med nami je bil lazarist g. Lennoxie Lusabe, po rodu iz Kenije, ki v Ottawi študira kanonsko pravo. Tako smo bili nekako bolj povezani z misijonarji, ki oznanjajo evangelij v deželah tretjega sveta. Gospod Lennoxie nam je v pridigi povedal, da so on in njegova družina ter končno cela vas postali katoliški po zaslugi katoliške šole in njegovega starejšega brata in sestre, ki sta bila v katoliški šoli. Ta dva sta se v šoli spoznala s krščanstvom in sta doma pripovedovala o svoji veri. Lennoxie je imel enajst let, ko je prejel sveti krst. Z njim je bila krščena tudi njegova mama in kmalu za tem cela vas. Vsi sveti - verne duše • Ta dva dneva sta nas v duhu povezala z našimi dragimi rajnimi. Obiskali smo grobove in jih okrasili ter na ta način na zunaj potrdili svojo povezanost z rajnimi. S skupno molitvijo smo se spomnili naših pokojnih v nedeljo pred praznikoma. Po mašah je g. župnik opravil molitve za rajne, kot je v navadi za ta praznika. Martinovanje, koline in tombola • Na to pozno jesensko prireditev v soboto, 12. novembra, smo se začeli intenzivneje pripravljati že v mesecu oktobru. Nabaviti je bilo treba repo in jo pripraviti za kisanje. Tudi druge potrebne stvari je bilo treba nabaviti: za kuhinjo in za bar. Dva dni pred prireditvijo so moški odšli h kmetu po 'pujske'. Sveže meso daje poseben okus 'bujti repi'. Takoj popoldan je v dvorani sledila obdelava mesa. Naslednji dan smo delali klobase in pripravili meso za pečenje. V soboto so bili štedilniki polno zasedeni: pečenje mesa in kuhanje bujte repe. Že dopoldan to soboto so župljani prihajali kupovat dobrote domačih kolin. Ob 5. uri zvečer je bila maša, po maši pa se je začelo slavje in praznovanje v dvorani. Med nami je bil g. Lennoxie Lusabe CM. Veseli smo bili njegovega ponovnega obiska in srečanja z dragim nam duhovnikom iz misijonske dežele. Advent - priprava na božič • Na božič smo se začeli pripravljati že pred začetkom adventa. V soboto, 26. novembra, smo delali rezance. Za nedeljo, 11. decembra, se je napovedal Miklavž. Od nedelje, 18. decembra, do sobote 24. decembra, bo duhovna obnova. V tem tednu bo maša z nagovorom zjutraj in zvečer in prav tako priložnost za sveto spoved. Da nam bodo prazniki v notranjo srečo in blagoslov, se moramo nanje pripraviti v duhu vere in po navodilih Cerkve. Franc Letonja CM, župnik fctJ Banket Slovensko-kanadske fondacije • V soboto, 22. oktobra, je župnija sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu gostila Slovensko-Kanadsko Štipendijsko fondacijo. Glavni govornik na banketu je bil g. Tony Horvat. Vsi sveti • V nedeljo, 30. oktobra, smo se zbrali k sv. maši za naše rajne na burlingtonskem pokopališču. Sv. mašo je vodil naš hamiltonski škof Douglas Crosby. Bogoslužje je bilo lepo pripravljeno, petje zbrano, udeležba pa številčna tudi zaradi lepega vremena. Po sv. maši smo se zbrali pri glavnem križu k molitvi za naše rajne, ki počivajo na tem pokopališču. Ob treh se nas je zelo veliko zbralo na slovenskem delu pokopališča Gate of Heaven in ob petih popoldne še na pokopališču Our Lady of the Angels. 2. novembra smo se zbrali s skupnostjo iz Londona v mavzoleju na pokopališču sv. Petra. V velikem številu so se udeležili sv. maše, kjer smo se spomnili posebej vseh, ki so odšli k Bogu od lanskega leta. Pisma s fronte »Jaz sem zdrav in se mi dobro godi!« • Vseslovenski kulturni odbor je organiziral prihod gledališke skupine iz Slovenije, Kulturno društvo Čedrmac. Profesionalni igralci Alida Bevk, Gorazd Jako-mini, Branimir Ličen, Rok Andres in Aleksander Tolmaier so pod vodstvom gledališkega režiserja Marjana Bevka, obujali večne grenke spomine, ki jih vse vojne puščajo v nas. Vojaki se odpravijo na fronto, prijateljstva je konec. Vojna prijatelje spremeni v sovražnike. Ostanejo pogorela domača ognjišča in vdove v črnem. V spomin in opomin. Ob koncu pa so zrecitirali še PRI SVETEM GREGORIJU V. v Hamiltonu nekaj pesmi nedavno umrlega slovenskega pesnika, esejista in prevajalca Toneta Pavčka. Martinovanje • Naš tradicionalni praznik smo obeležili z lepim družinskim praznovanjem. Z dobro glasbo je popestril večer ansambel Europa. Kar nekaj je bilo tudi takih, ki so prinesli na ocenjevanje svoje vino. Trije so bili srečneži, ki so dobili tudi priznanja. Hvala članom župnijskega sveta za organizacijo in gospem za delo v kuhinji. 'Martinovo gosko' je zadel Ivan Vegelj. Maša za pokojne članice • V sredo zvečer so se zbrale v lepem številu članice KŽZ in sorodniki. Z vrtnico in gorečo svečo pred oltarjem so priklicale v spomin pokojne članice za katere se je darovala sveta maša. Po maši so na hodniku pripravile okrepčilo. Girl's club - »Scavenger hunt« • Iz sobote na nedeljo so se dekleta in mamice zbrale v mladinski sobi na srečanju. Začeli so z 'scavenger hunt'. Pozneje so pekle piškote in ob družabnih igrah nadaljevali svoje srečanje. Pri maši so prodajale piškote. Prijetno so združile s koristnim, predvsem pa je pomembno, da se med seboj dobro spoznajo. Miklavževanje • To je vsako leto velik dogodek za našo skupnost, na katerega so se pripravljali otroci Slovenske šole z učiteljicami, starši in vsi, ki so priskočili na pomoč, da je bilo vse, kot je treba. Gospodinje so poskrbele za dobro hrano, druge za dobre dišeče krofe, učiteljice za organizacijo in darila. Otroci so lepo zapeli in zaplesali, tudi 'škrati' so odigrali svojo vlogo. Miklavž je kar s pesmijo nagovoril vse navzoče. Zahvala gre tudi članom župnijskega sveta za pomoč pri organizaciji. Drago Gačnik SDB, župnik ZAHVALA V nedeljo, 18. septembra 2011, nas je za vedno zapustil naš dragi brat, svak in stric Jože Kastelic. Rojen je bil 19. marca 1920, v Žvirčah na Dolenjskem (župnija Hinje na Dol.) v Sloveniji. Družina Kastelic se ob tej težki izgubi iskreno zahvaljuje vsem, ki so Jožeta pospremili na njegovi zadnji poti in molili zanj. Še posebna zahvala gre nadškofu Alojzu Uranu in vsem somaševalcem, g. dr. Robertu Petkovšku CM, g. župniku Valentinu Batiču CM, g. kaplanu Toniju Burji CM, g. Ivanu Plazarju CM in g. Janezu Nosanu. Iskreno se zahvaljujemo g. župniku Valentinu Batiču in ostalim, da so omogočili, da je pokojni Jože lahko ležal v cerkvi. Prav tako se zahvaljujemo Marijinim sestram, organistu, pevcem in ministrantu. Hvala vsem, ki so spregovorili poslovilne besede na pokopališču. Lepa hvala ge. M. Soršak in pomočnicam za pripravo kosila ter dobrim gospem za darovano pecivo. Zahvalo izrekamo tudi vsem, ki so prinesli cvetje ali darovali v dobrodelne namene, pa tudi fotografu. Dragi Jože, vsi te že močno pogrešamo! Počivaj v miru. Naj ti bo lahka kanadska zemlja. Žalujoči: Brata Milan in Nace, sestri Rozi, Marija in Iva z družinami. V slovo Utrüjen od bolezni in življenja, Gospod te milostno je objel, bilo zadost' na svetu je trpljenja, v nebeški dom te k sebi je vzel. Umirilo se je srce dobrotno, roke k molitvi sklenjene so tihi, potišali so naš' trpeči vzdihi: najboljše Bog k seb'jemlje dobrohotno. Ko spremljali smo te v zadnjem boju, s solzami skušali te zadržati, ko kopal si se v grenkem smrtnem znoju, smo dal' ti vse, kar smo ti mogli dati. Ko brez skrbi in naših zemskih bol z zaprtimi očmi na nas si zrl, želeli nismo, da ta trpki dol bi zate zopet v kriku se odprl! V naročje svoje, sprejmi ga, Gospod! Ne zabi na nešteta dobra dela, k' sejal 'krog sebe vedno jih povsod, v zahvalo zanj bo naša duša pela. Pogrešali te bomo, žalovali! Za vedno ljubljen bi ostal med nami, če vsa ljubezen, ki smo ti jo dali, otet b' te mogla izkopani jami! (Prevedla iz angleščine Bernarda Cemas) ZAHVALA Na prvi petek, ko častimo Srce Jezusovo, 4. novembra 2011, nas je nepričakovano zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra, svakinja in teta Mari Kastelic. Rodila se je 31. julija 1931 v Žvirčah na Dolenjskem v Sloveniji. Iskrena hvala g. župniku Valentinu Batiču CM za pogrebno sv. mašo in obrede na pokopališču. Hvala g. Tonetu Zrnecu CM za molitve v pogrebnem Zavodu in hvala g. Toniju Burji CM za obisk v bolnici in podelitev sv. obhajila. Najlepša hvala organistu g. Andreju Pahulje, pevcem in ministrantu. Posebna hvala članicam Kat. ženske lige za molitve in sprejem s svečkami. Hvaležni smo vsem, ki so molili za pokojno Mari, ki so darovali za cvetje, svete maše in za Dom Lipa. Najlepša hvala ge. M. Soršak in pomočnicam za pripravo pogrebščine ter vsem ženam za pecivo. Draga Mari, pogrešali Te bomo vsi, posebno Tvoji vnučki. Počivaj v Božjem miru! Žalujoči: mož Nace, hčerki Marinka (Dave) in Ani, sin Jože (Jacquie), vnučki Matthew, Caitlin, Luke, Michael, Chanel, Jonah in Jourdan, številne nečakinje in nečaki ter sorodniki in prijatelji v Kanadi in Sloveniji. ZAHVALA V zgodnjih jutranjih urah, 18. novembra 2011, je v 89. letu starosti zaprla svoje trudne oči naša draga Marija Wohlmuth, roj. Zupanc. Njena življenska pot se je začela 30. julija 1922 v Žalcu pri Celju. Kot tisoče Slovencev je tudi njo vojno in povojno dogajanje spravilo na pot v svet. Po postajah v Evropi je našla svoj dom v Montrealu. Poročila se je z Avstrijcem in se vključila v nemško govorečo skupnost. Po zgodnji smrti moža, in ko je spoznala Slovence, se je pridružila naši skupnosti. Spoprijateljila se je s Sabino Horvat in postala članica cerkvenega odbora in Sabinina sodelavka v kuhinji. Rečemo lahko, da ni bilo župnijske ali cerkvene slovesnosti ali prireditve, da nista Sabina in Marija delali v kuhinji. Marija je vestno, z veseljem in odgovornostjo pomagala pri cerkvenem odboru in v kuhinji dobrih 25 let, vse do odhoda v Dom za starejše leta 2004. V Domu jo je ob starostnih težavah doletela še velika nadloga. Odpovedale so ji oči in tako je v mraku in temi preživljala s potrpežljivostjo svoje dneve življenja. Obiski so ji bili kot okno v svet in v skupnost, saj je bila vesela vsakega sporočila o življenju in delu župnije. Po letih so se obiski skrčili. Svojih sorodnikov v Montrealu ni imela. Za Marijo sta s požrtvovalnostjo skrbela in jo obiskovala Vera in Tone Štibernik, pa tudi ga. Ana Žižek jo je pogosto, kar redno obiskala. Župnik g. Letonja jo je obiskoval in ji prinašal obhajilo. Dva dni pred smrtjo je bil pri njej in ji podelil zakramente Božje usmiljene ljubezni. Tako se je okrepljena z zakramenti in potolažena s tolažbo vere poslovila s tega sveta. Marija je nam vsem župljanom lahko zgled in spodbuda delavnosti in aktivne pripadnosti župniji. Naj jo dobri Bog bogato nagradi s srečo večnega življenja! 6 Božja beseda Oktober/November/December 2011 Župnijsko občestvo Brezmadežne 739 Brown's Line, Toronto, Ontario, M8W 3V7 vošči vsem župljanom in rojakom polnost veselja in svetonočnega miru ter zdravo, srečno in blagoslovljeno novo leto 2012! ŽUPNIJSKO OBČESTVO cerkve Svetega Vladimira v Montrealu, 3470 Blvd. St. Joseph, Montreal, Que., H1X 1W6 Tel.: 514-254-8286 vošči vsem dobrotnikom in rojakom v Kanadi ter drugod po svetu veliko pravega notranjega miru in veselja za božič, v novem letu 2012 pa Božjega blagoslova in varstva! VINCENCIJEVA KONFERENCA župnije Brezmadežne pozdravlja vse rojake, posebno ostarele, bolne in zapuščene. Obljublja jim nadaljnjo pomoč in molitve. Želi jim Božji blagoslov za božič in novo leto 2012! ŽUPNIJSKO OBČESTVO MARIJE POMAGAJ v TORONTU želi vsem bralcem Božje besede mir in veselje božične noči, vnovem letu 2012 pa blagoslovin srečo! Duhovniki in župljani cerkve sv. GREGORIJA VELIKEGA na 125 Centennial Parkway North, Hamilton, Ont., L8E 1H8 Tel.: (905) 561-5971 voščimo obilo Božjega miru in blagoslova za božič ter srečno in uspešno novo leto 2012! \___J -we ШШ at this satsoa the Iwinmwf ofоиг$ш1т KATOLIŠKA ŽENSKA LIGA pri Brezmadežni s čudodelno svetinjo želi vsem rojakom, posebno ženam in materam, vesele božične praznike in milostipolno novo leto 2012! CLANICE KATOLIŠKE ŽENSKE LIGE PRI MARIJI POMAGAJ Voščimo vsem župljanom, dobrotnikom in vsem, ki boste brali to voščilo: Veliko Božje milosti in blagoslova za božič in vnovem letu 2012! Društvo SIMON GREGORCiC Vošči vsem članom in prijateljem ter vsem Slovencem zares vesel božič in obilo lepih dni v letu 2012! v_J RIDLEY FUNERAL HOME želi vesel božič in srečno novo leto 2012! 3080 Lakeshore Blvd. West (At 14th St.,) Etobicoke, Ont., M8V 1K3 George M. Nill (416) 259-3705 Community Funeral Preplanning Centre www.ridleyfuneralhome.com Prijatelji, naj vam bodo srca polna miru in veselja božične noči! Želijo uslužbenci in odborniki KREKOVA SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA 747 Browns Line, Toronto, M8W 3V7 Tel.: (416) 252-6527 611 Manning Ave., Toronto, Tel.: (416) 532-4746 E-mail: main@krek.ca website: www.krek.ca Odbor, upravnik in uslužbenci želijo vsem članom, njihovim družinam in vsej slovenski skupnosti, da bi bili božični prazniki napolnjeni z dobroto in da bi bilo leto 2012 blagoslovljeno! Župnijska hranilnica in posojilnica Slovenija venia Credit Union w.f Uv«n iacu.on.ci 725 Brown's Line, Etobicoke, Ontario 611 Manning Ave., Toronto, Ontario 23 Delawana Drive Hamilton, Ontario (416) 255-1742 (416) 531-8475 (905) 578-7511 CATHOLIC CEMETERIES Upamo, da nas ne boste potrebovali, sicer pa naj bo blagoslovljen Božič in srečno novo leto 2012! www.catholic-cemeteries.com Tel: (416) 733-8544 Assumption, Mississauga (905) 670-8801 Christ the King, Markham (905) 471-0121 Holy Cross, Thornhill (905) 889-7467 Mount Hope, Toronto (416) 483-4944 Queen of Heaven, Woodbridge (959) 851-5822 Resurrection, Whitby (905) 668-8912 л CIRIL in MILENA SORŠAK z družino želita vsem sorodnikom, prijateljem in znancem blagoslovljen božič in uspeha polno novo leto 2012! FLEGAR PLASTERING & CERAMICS LTD. Tony Flegar Tel.:(416) 458-5050 14 Wiarton Crt., Thornhill, Ontario, L3T 2P4 Vsem dragim rojakom in še posebej obiskovalcem milosti polne božične praznike in blagoslovljeno leto 2012! Prazniki nas zbližujejo in povezujejo. Božič naj nas torej osreči, novo leto 2012 pa prinese dobro voljo, krščanski pogum in zadovoljstvo! R. F. MACHINE SHOP Inc. Frank in Angela Rajbar 6307, rue Larrieu, St. Leonard, Quebec, HIT 3T7 r л 1 ABC Fire Door Testing & Manufacturing Ltd. Obilo blagoslova za božič, zdravja in sreče v novem letu 2012 želijo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem družine Ludvik, Mike in Bill Stajan Tel: (905) 891-1680 Fax: (905) 891-1631 920 Lakeshore Rd. E., Mississauga, Ont. L5E 1E1 Milosti polne božične praznike in zdravo ter božjega blagoslova polno novo leto 2012 vam srčno želi MIJA FERKUL z družinami Tel.: (416) 255-2179 183 Beta Street, Toronto, M8W 4H5 vošči vsem slovenskim rojakom, posebno še svojim pacientom, vesele in blagoslovljene božične praznike ter srečno, zdravo in uspeha polno novo leto 2012! Rosedale Medical Centre, 600 Sherbourne St., Suite 401, (Bloor - Sherbourne subway) Toronto, Ont., M4X 1W4 Tel.: (416) 922-1161 Fax: (416) 960-3298 Email: kacinik@interlog.com Zobni zdravnik Dr. A. P. KAČINIK z družino V J Vesele božične praznike in srečno ter blagoslovljeno novo leto 2012 želi vsem prijateljem in znancem družina DARKO & MARIA MEDVED iuodCH Vso polnost blagoslova božične noči ter srečno, veselo novo leto 2012 želi vsem prijateljem in znancem DRUŽINA JEREB 1460 Venta Ave., Mississauga, Ont., L4X 1E1 Tel.: (905) 848-5731 DRUŽINA SLANIC želi vsem prijateljem in znancem blagoslovljene božične praznike ter srečno novo leto 2012! Mississauga, Ontario Vsem znancem in prijateljem želi vesele božične praznike ter srečno novo leto 2012 TRIGLAV ELECTRIC LTD. Rudi Mihelič 1529 Trotwood Ave., Mississauga, Ont., L5G 2Z8 Tel.: (905) 278-0284 • Cell (647) 504-7839 RUDY Blagoslovljen božič in srečno leto 2012 želi podjetje QUALITY PAINTING & DECORATING Top Quality ◊ Neat ◊ Precise VICTOR KRAMPELJ (905) 274-4640 1186 Haig Blvd. Mississauga ON L5E 2M7 SLOVENSKO LOVSKO IN RIBIŠKO DRUŠTVO želi svojim članom in znancem blagoslovljen božič ter uspešno novo leto 2012! Odbor DRUŠTVO VEČERNI ZVON - EVENING BELL želi vsem članom in članicam društva, prijateljem in obiskovalcem društvenih prireditev blagoslovljene božične praznike ter uspeha polno novo leto 2012! Odbor društva v___/ Vesele in blagoslovljene božične praznike ter srečno novo leto 2012 želi vsem prijateljem in znancem KOMPAS EXPRESS AGENCIJA Vaš center za cenena skupinska potovanja v domovino ali obratno; potni listi, najem avtov, income taxes, prošnje vseh vrst itd. Dr. Karel Žužek, Robert Žužek, Peter Urbanc, notar 741 Bloor Street W. Toronto Tel: 416-534-8891 JOŽE ŠKOF Z DRUŽINO vošči vsem znancem in prijateljem vesele božične praznike ter srečno in zdravja polno novo leto 2012! J. M. DIE LIMITED 899-909 Pantera Drive, Mississauga, Ontario, L4W 2R9 5226 Timberlea Blvd, Mississauga, Ontario, L4W 2S5 Tel.: (905) 625-9571 SILVO TEKAVČIČ z družino želi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem vesele božične praznike ter srečno novo leto 2012! SILVO TILE CO. LTD. 61 Carson St., Toronto, Ontario, M8W 3S1 Tel: (416) 252-2444 • (416) 543-8089 ROBIN ELECTRIC CO. LTD. Electrical Contractors 1-2011 Plessis Rd. Winnipeg, Man., R3W 1S4 Tel. (1-204) 224-1605 LASTNIK STANE in ERNA VRSNIK želita vsem rojakom in prijateljem milosti polne božične praznike ter srečo v letu 2012! SALZBURG INTERIORS & FURNITURE LIMITED ŽELI VSEM VESELE BOŽICNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2012! KLAUS, JOSEF IN CHRISTINE DOMA (905) 791-0111 RICHWAY CONSTRUCTION LTD. želi vesele in blagoslovljene božične praznike ter srečno, zdravja polno novo leto 2012 vsem sorodnikom, prijateljem in znancem družina JOHN VRBNJAK Tel. Bus.: 905-683-5150 ^23 East Dr., Unionville, Ont., L6G 1A3 Tel. doma: (905) 477-3357y VSESLOVENSKI KULTURNI ODBOR Forum za kooperacijo in koordinacijo med slovenskimi organizacijami Marjan Kolarič predsednik Tel: 905-285-0979 E-pošta: marjan_kolaric@hotmail.com 770 Brown's Line Toronto, Ontario, M8W 3W2 Tel: 416-259-1430 Faks: 416-259-9210 www.theSlovenian.com RADIO GLAS KANADKSIH SLOVENCEV Oddaja preko CHIN FM 100.7 vsako soboto zvečer od 8:00pm do 9:00pm PUBLIKACIJA GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV Izide vsaka dva meseca z namenom informirati o dejavnostih v slovenski skupnosti in prinašati novice iz Slovenije INFORMACIJSKI CENTER je namenjen skupnosti, da razkaže in oglaša gradivo, ki je povezano z dejavnostmi društva ali samo društvo in organizacijo, odprt vsak četrtek od 6. do 9. ure zvecer in vsako soboto od 9. do 12. ure dopoldan Vesele božične praznike in srečno novo leto 2012 vam iz srca želimo vsi sodelavci Vseslovenskega kulturnega odbora OSMRTNICA Sporočamo vam žalostno novico, da je preminila naša ljubljena Zdrava Pamet. Dolga leta je bila z nami. Nihče pa zagotovo ne ve, koliko je bila stara, saj se je njen rojstni list že davno tega izgubil v birokratskih predalih. Spominjali se je bomo po tem, da je ohranjala in drugim posredovala pametne nauke, kot so, da se je z dežja pametno čim prej umakniti pod streho in ne pod kap, da kdor prvi pride, prvi melje in da življenje ni vedno pošteno. Zdrava pamet je živela preprosto, držala se je načela, da lahko zapraviš le toliko, kolikor zaslužiš. Vedela je, kaj je zdravo starševstvo. Njeno zdravje je začelo vidno pešati, ko so v veljavo stopila sicer dobronamerna načela, ki pa so jih ljudje vzeli preveč resno. Ko je slišala, da so šestlet-nika obtožili spolnega nadlegovanja, ker je poljubil sošolko, da so najstnike izključili iz šole, ker so po malici uporabljali ustno vodico in da so učitelja odpustili, ker je kaznoval trmoglavega dijaka, se je njeno stanje močno poslabšalo. Še huje je bilo, ko je izvedela, da morajo učitelji prositi za dovoljenje staršev, preden učencu dajo aspirin, ne smejo pa staršev obvestiti, če učenka zanosi in hoče splaviti. In končno je gospa Zdrava Pamet izgubila voljo do življenja, ko so prepovedali deset zapovedi, ko je cerkev postala posel in ko so začeli z zločinci ravnati lepše kot z njihovimi žrtvami. Ko je gospa Zdrava Pamet izvedela, da se je gospa polila z vročo kavo, se pritožila in za nagrado dobila visoko odškodnino, je izdihnila še zadnji dih. Za njo žalujejo njeni starši - Resnica in Zaupanje, njen mož Preudarnost, hčerka Odgovornost in sin Razum. Preživeli pa sta jo obe polsestri - Moja Pravica in Jaz Hočem. Pogrebcev je bilo malo, saj se večina še ne zaveda, da je umrla. Če se je še spomniš, pošlji osmrtnico naprej. Če se je ne, pa kot velika večina, ostani križem rok. Če bi bila hoja zdrava, bi bil poštar neumrljiv! Kit plava cele dneve, se hrani samo z ribami, pije vodo in vseeno je debel. Zajec kar naprej teka in skače, pa živi samo 10 let. Želva ne teče, ne dela nič in živi 450 let! Zaključek: "Naj se gresta 'solit' dieta in telovadba!" r л BOŽIČNE PRAZNIKE vošči in SREČNO LETO želi družina Ugovšek, Toronto, Ontario ADDRESS Canadian Publication Sales Agreement #40022296 • October 2011 BOŽJA BESEDA — THE WORD OF GOD, Religious quarterly periodical, is published by Slovenian Missionaries of St. Vincent, 739 Brown's Line, Toronto, Ontario. Printed by Golla Graphics Inc. Subscription rates in Canada $28.00, in United States $20.00 US per year. Changes of address and undelivered copies should be sent to Božja Beseda, 739 Brown's Line, Toronto, Ontario, M8W 3V7. Slovenia Credit Union 725 Brown's Line, Toronto, ON M8W 3V7 Tel: (416)255-1742 Fax: (416)255-3871 TOLL FREE: 1-888-SCU-1742 611 Manning Ave., Toronto, Parish Hall _Tel: (416)531-8475_ 23 Delawana Dr., Hamilton, Villa Slovenia Tel: (905)578-7511 HRANILNICA IN POSOJILNICA VAM NUDI VSE VRSTE BANČNIH USLUG V pomoč članom in Slovenski skupnosti. Vabimo vas, da nas obiščete. www.sloveniacu.ca § KREKOVA SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA NAPREDNA, FINANČNO MOČNA USTANOVA, USMERJENA K ODLIČNOSTI 747 Browns Line 611 Manning Ave. Etobicoke, Ontario Toronto, Ontario M8W 3V7 M6G 2W1 (416) 252-6527 (416) 532-4746 VLOGE INVESTICIJE POSOJILA ZAVAROVANJE DRUGE USLUGE • Hranilne • RRSPs/RRIFs • Osebna • Za potovanje • MasterCard • Vezane • Delnice • Hipotečna • Hiše/Avtomobile • Online Banking • Čekovni račun • Mutual Funds • Gradbena • Posojila • Menjava $US • TFSAs • RESPs • Line of credit • Hranilne vloge • Bančni avtomat Website: www.krek.ca (ATM)