Jaka Špicar, Korošec po rodu, je napisal nad 80 iger za ljudske odre, med njimi nekaj dram, ki posegajo prostorsko in idejno v koroško območje. Med mitične podobe koroških Slovencev, ki jih je izoblikovala njih dostikrat trda zgodovina, sodita prav gotovo Miklova Zala in Kralj Matjaž. Zato ni naključje, daje Špicar, ki sodi med najplodnejše slovenske ljudske pisatelje in jih v marsičem tudi presega, zlil prav ta dva lika slovenske koroške mitologije v odrski deli že v zgodnji fazi svojega delovanja. (Vir: Vospernik Rejjinald, Slavistična revija 1979, št. 3-4, str. 431) Rokopis Spicarjeve dramatizacije Miklove Zale s Sketovim podpisom (hrani: KOK Ravne) V - + & 'r V r v. - 4. - ' ■'■š 'Št - ■>f ■****£' ju j* ‘ s~£+v r <&•*’ •* t * ‘r*rgr^"n? r ,, /.xJLUtk A/r, 4 -4 ,<-■ “T; z**’ *****, '* v 'J*'/ "Z/ŽT' '2z* . J__. ' JLfJŠ MM. Uprizoritve igre Miklova Zala V Celovcu 1911 Na Jesenicah leta 1912. Prva uprizoritev je bila leta 1909 i Špicar v letu 1924 Jaka Špicar kot starosta sokolske župe Kranj Koroška osrednja knjižnica hrani bogato zapuščino JAKOBA ŠPICARJA (1884 - 1970), številne rokopise njegovih objavljenih in neobjavljenih del, korespondenco in slikovno gradivo. Skočidol - njegova rojstna vas Jakob z mamo in očetom Špicarjeva mlada družina (Marica, Jaka, sinova Miran in Bojan) Marica in Jakob Špicar s sinovoma, v naročju vnukinja Mirjana Špicar (por. Vevar) Špicarja med prijatelji na poroki Med branjem v svojem kabinetu Jakob in Marica Špicar v ziljski narodni noši Jakob Špicar kot igralec v igri "Silvestrov večer" Brnca 1922 Na Prevaljah 1923 V Št Jakobu 1923 Št Lipš in Žitara vas 1927 Na Ravnah 1950 - po Žižkovi dramatizaciji 1884 1890-1902 1902 - 1905 1905 -1906 1906-1932 1909 1910 1922 - 1937 1941 - 1942 1937-1970 1970 Rodil se je 27. oktobra v Skočidolu v Zgornjem Rožu. Obiskoval je osnovno šolo v rojstnem kraju. Nadaljeval je šolanje na gimnaziji v Beljaku in Celovcu, kjer je v celovškem Marijanišču napisal prvo igrico. Služboval je v občinskih in sodniških službah na Koroškem. V letu 1905 je v Podravljah ustanovil društvo »Sloga« ter obnovil tradicijo slovenskih ljudskih iger na Koroškem. Napisal je enodejanki Eno uro sodnik in Zmagali smo. Delal je v odvetniški pisarni v Ljubljani. Bil je višji uradnik na Jesenicah in kasneje zaposlen v posojilnici v Radovljici in od leta 1914 tudi njen ravnatelj. Uspešno je vodil sokolski oder na Jesenicah in v Radovljici. Pisal je predvsem v koroške časopise (Mir) in pozneje v drugo napredno slovensko periodiko. Poročil se je s Šuštarčevo Marico, vneto igralko in režiserko, ki mu je stala ob strani tudi pri njegovem dramskem delu. Lotil se je dramatizacije Sketove Miklove Zale (1908) in njena krstna uprizoritev je bila v februarju 1909. leta. Na njegovo pobudo so na Jesenicah ustanovili gledališko društvo, ki mu je predsedoval in bil od leta 1912 njegov častni član. Nastopal je kot režiser in igralec. Napisal je igro Razdor, katere rokopis je zgorel pri požaru Narodnega doma v Trstu. Nekatere njegove igre so izšle tudi v knjižni obliki: K luči, Spominska plošča, Martin Napuhek, Drabosnjak. Ogromno gradiva je ohranjenega v rokopisni obliki. Leta 1941 se je v zadnjem trenutku umaknil pred Gestapom z Gorenjske v Ljubljano. V februarju 1942 so ga zaprli Italijani in je bil določen za deportacijo v Italijo. Zaradi bolezni se to na srečo ni zgodilo. Skupaj je napisal okoli osemdeset iger oz. dramskih del. Objavljal jih je v Miru in Mladem rodu in tudi kot radijske igre. Precej jih je s koroškimi motivi. Umrl je v Ljubljani 17. februarja. Razstavo podprla Ministrstvo za kulturo in Občina Ravne na Koroškem. Izdala in založila: Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem / zanjo Majda Kotnik-Verčko / Pripravila: Simona Suler Pandev / Fotografije last: Fototeka KOK, Mirjana Vevar, Jakob Špicar, dr. Bojan Spicar, Marija Suhodolčan, Arhiv Slovenije, KKZ Celovec / Tisk: ZIP center Ravne / Naklada: 2000 izvodov, november 2006