Zbornik gozdarstva in lesarstva, 4 7, 1995, s. 117 - 130 
GDK: 160.24: 161.1 + 181.45 + 425.1 
PRESKRBLJENOST GOZDNEGA DREVJA Z MINERALNIMI HRANILI 
NA 16 x 16km BIOINDIKACIJSKI MREŽI 
Primož SIMONČIČ* 
Izvleček 
Pri proučevanju propadanja gozdnega drevja na območju Slovenije so sodelavci Inštituta 
za gozdno in lesno gospodarstvo začeli l. 1985 nabirati vzorce iglic smreke, črnega in 
rdečega bora na točkah 16 x 16km bioindikacijske mreže. Arhivirani rastlinski material 
smo uporabili za splošno oceno preskrbljenosti gozdnega drevja z mineralnimi hranili na 
točkah mreže za obdobje od 1987. do 1991. leta. V enoletnih iglicah smo poleg skupnih 
vsebnosti žvepla določili še vsebnosti glavnih rastlinskih hranil: dušika, magnezija, 
fosforja, kalija in kalcija. Ocena je pokazala slabo preskrbljenost gozdnega drevja z 
dušikom in s fosforjem. Vsebnosti magnezija so v petih letih nihale od dobre 
(preskrbljenosti na večini bioindikacijskih točk) do slabše preskrbljenosti, razmeroma 
ugodne pa so prehranske razmere glede vsebnosti Ca in K. 
Ključne besede: propadanje gozda, bioindikacija, bioindikacijska mreža, 
mineralno hranilo, vsebnost mineralnih hranil, Picea abies, smreka, Slovenija 
THE PROCUREMENT OF FOREST TREES WITH MINERAL 
NUTRIMENTS ON THE 16 X 16 KM BIOINDICATION NETWORK 
Abstract 
Within the study of the forest damage in Slovenia, in 1985 the collaborators of the Forest 
and Wood Economy Institute started to collect samples of spruce, Austrian pine and 
Scotch pine needles at the points of the 16 x 16 km bioindication network. The registered 
biological material was used for a general assessment of the procurement of forest trees 
with mineral nutrients at the points of the 16 x 16 km network in the period from 1987 to 
1991. Beside the total sulphur content in current-year needles the content of the main 
plant nutrients have been determined: nitrogen, magnesium, phosphorus, potassium and 
calcium. The assessment of the procurement of forest trees with mineral nutriments 
showed a deficient procurement with nitrogen and phosphorus. The magnesium content 
varied in the five years from a good procurement on the majority at the bioindication 
points to worse procurement, while the nutrition conditions regarding the Foliar content of 
calcium and potassium have been relatively favourable. 
Key words: forest decline, bioindication, bioindication net, mineral nutritian, 
spruce, Picea abies, Slovenia 
Mag., dipl. inž. les., Gozdarski inštitut Slovenije, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, SLO 
118 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 47 
KAZALO 
1 UVOD .................................................................................................. 119 
2 METODE PROUČEVANJA .............................................................. 120 
2.1 NABIRANJE VZORCEV ZA ANALIZO ............................................ 120 
2.2 ANALIZA SMREKOVIH, BOROVIH IGLIC ..................................... 121 
3 REZULTATI FOLIARNIH ANALIZ .................................................... 122 
4 OCENA PRESKRBLJENOSTI GOZDNEGA DREVJA Z 
MINERALNIMI HRANILI .................................................................... 126 
5 POVZETEK ........................................................................................ 126 
6 SUMMARY ......................................................................................... 128 
7 VIRI ..................................................................................................... 129 
1 UVOD 
119 
Simončič P.: Preskrbljenost gozdnega drevja z ... 
Pri proučevanju propadanja gozdnega drevja na območju Slovenije so sodelavci 
Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo začeli l. 1985 nabirati vzorce iglic 
smreke, črnega in rdečega bora na točkah 16 x 16km bioindikacijske mreže. V 
enoletnih in dvoletnih iglicah so vsako leto določili skupno vsebnost žvepla, na 
podlagi katere lahko sklepamo o obremenjenosti gozda z žveplovimi spojinami 
(KALAN 1989, KALAN 1990). Arhivirani rastlinski material smo uporabili za 
splošno oceno preskrbljenosti gozdnega drevja z mineralnimi hranili na točkah 
16 x 16km mreže od 1987 do 1991 leta. 
Različni abiotski in biotski dejavniki (geološko-petrografske, podnebne razmere, 
voda, toplota, svetloba, biološka aktivnost, zračnost t;:il itn.) in antropogeni 
dejavniki (imisije odpadnih plinov) lahko vplivajo na motnje pri preskrbljenosti 
gozdnega drevja s hranili. Po Huettlu (HUETTEL 1991) in metodologiji vzorčenja 
in analiziranja listja oz. iglic (Foliar Analysis Expert Pannel 1993) gozdnega 
drevja imajo na vsebnost hranil velik vpliv tudi način, mesto, čas vzorčenja, 
izbira dreves (npr. poškodovanost gozdnega drevja), mesto odvzema vzorca na 
posameznem drevesu in socialni položaj dreves v sestoju. 
Slabše prehranske razmere se zrcalijo v slabši kondiciji gozdnega drevja. 
Nekatere teorije o propadanju gozdnega drevja so povezane z zakisovanjem 
gozdnih tal ter s spiranjem hranil iz njih, kar se zrcali v vsebnosti hranil v listju 
in iglicah (magnezij, kalcij). Ugodne prehranske razmere za gozdno drevje 
niso odvisne le od dobre preskrbljenosti in ustreznih visokih vsebnosti 
posameznih hranil. Pomembnejša sta optimalna koncentracija in uravnoteženost 
hranil v iglicah (harmonične prehranske razmere, BAULE 1964, SCHULZE 
1989, HUETTEL 1991, HUETTEL 1992). 
Trenutne prehranske razmere gozdnega drevja je mogoče natančneje oceniti z 
foliarnimi kot talnimi analizami (HUETTEL 1991). Foliarne analize so tudi 
sestavni del raziskav kroženja snovi v gozdnih ekosistemih (MEIWEIS 1984, 
TARMAN 1992, RAPP 1992). Ob standardiziranem načinu vzorčenja in analiz 
120 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 47 
lahko z foliarnimi analizami spremljamo prehranske razmere gozdnega drevja 
npr. na stalnih raziskovalnih ploskvah, v našem primeru na točkah 16 x 16km 
bioindikacijske mreže. Cilj takšnih meritev in ovrednotenja rezultatov ni samo 
ugotovitev stanja, temveč tudi iskanje povezav med vzroki in posledicami 
neharmoničnih prehranskih razmer gozdnega drevja. 
Visoke koncentracije elementov v listih in iglicah (žveplo, svinec) ali 
pomanjkanje nekaterih hranil (npr. magnezija) pa so lahko dobri kazalci imisije 
onesnaženega zraka v gozdnih ekosistemih (Air Pollution studies 1992, Foliar 
Analysis Expert Pannel 1993). 
2 METODE PROUČEVANJA 
2.1 NABIRANJE VZORCEV ZA ANALIZO 
Nabiranje vzorcev iglic je v Sloveniji potekalo od l. 1985. Bioindikacijska drevesa 
so večinoma smreke (Picea abies (L.) Karst., 77 točk), nekaj pa je črnega (Pinus 
nigra Arnold, 8 točk) in rdečega bora (Pinus silvestris L., 2 točki). Vzorci so bili 
nabrani z vitalnih, nadraslih ali vsaj soraslih dreves, ki imajo dobro osvetljen 
zgornji del krošnje (Slika 1). Na vsaki bioindikacijski točki so vzeli vzorce z dveh 
dreves, in sicer z vej sedmega drevesnega vretena (KNABE 1984, KALAN 
1989). 
V enoletnih iglicah smrek, črnega in rdečega bora s točk 16 x 16km 
bioindikacijske mreže smo arhiviranemu rastlinskemu materialu poleg že 
določenih skupnih vsebnosti žvepla (kazalec obremenjenosti gozda z 
žveplovimi spojinami; KALAN 1989) določili še vsebnosti glavnih rastlinskih 
hranil: dušika, magnezija, fosforja, kalija in kalcija. 
121 
Simončič P.: Preskrbljenost gozdnega drevja z ... 
Slika 1: Mesto vzorčenja listov oz. iglic (zgornja tretjina krošnje) 
Fig. 1: Sampled /eaves or needles (upper third of crown) 
2.2 ANALIZA SMREKOVIH, BOROVIH IGLIC 
V kemijskem laboratoriju na Gozdarskem inštitutu Slovenije (GIS) so posušili 
iglice in jim odstranili primesi. Zračno suhe vzorce enoletnih iglic so zmleli in jih 
presejali skozi sito z odprtinami 0.5mm. Zmlete in homogenizirane vzorce so 
shranili v plastične prahovke. Tako pripravljenim vzorcem so določili: 
• dušik z aparaturo VAPODEST (Gerhardt) po mikro-Kjelhdahlu; 
• fosfor kolorimetrično z metodo molibden modro in s fotospektrometrom, kalij 
s plamenskim fotometrom, kalcij in magnezij z atomsko absorpcijsko 
spektrometrijo (BF, oddelek za agronomijo); ekstrakt v katerem smo določili 
fosfor, kalij, kalcij in magnezij smo dobili tako, da smo vzorce sežgali po 
mokrem postopku z raztopino dušikove (V) in perklorne kisline. 
122 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 47 
3 REZULTATI FOLIARNIH ANALIZ 
Na preglednici 1 so prikazane povprečne vrednosti hranil (N, K, P, Ca, Mg) v 
enoletnih smrekovih in borovih (črni, rdeči bor) iglicah na točkah 16 x 16km 
bioindikacijske mreže. 
Preglednica 1: povprečne vsebnosti hranil (v % na suho težo snovi) v enoletnih 
smrekovih in borovih iglicah za obdobje 1987--91 na točkah 
16x16 km bioidikacijske mreže 
Table 1: average mineral nutrition contents (% of dry matter) in current 
spruce and pine needles for period 1987-91 on points of 16 x16 
km bioindication net 
leto vzor. drev. štev. N K p Ca Mg 
sampl. y. vrsta vzor. % % % % % 
1987 r.bor 2 1.25 0.59 0.15 0.42 O.OS 
srn 76 1.12 0.64 0.14 o.se 0.11 
č.bor 7 1.21 0.51 0.09 0.35 0.13 
1988 srn 76 1.0C 0.60 0.13 0.60 0.13 
r.bor 2 1.29 0.61 0.17 0.87 0.12 
1989 srn 77 1.02 0.6: 0.1: 0.66 0.14 
č.bor 7 1.09 0.47 0.1C 0.46 0.16 
1990 r.bor 2 1.41 0.59 0.16 0.73 0.14 
srn 62 1.2C 0.62 0.14 0.79 0.15 
č.bor 8 1.16 0.49 0.09 0.41 0.17 
1991 r.bor 2 1.04 0.61 0.16 0.32 0.1 C 
srn 76 1.31 0.60 0.14 0.59 0.11 
č.bor 8 1.15 0.45 0.09 0.36 0.14 
Legend: r.bor - Scots pine (Pinus sylvestris L.), 
srn - Norway spruce (Picea abies L. Karst.), 
č.bor - Austrian pine (Pinus nigra Am.) 
123 
Simončič P.: Preskrbljenost gozdnega drevja z ... 
Vsebnosti mineralnih hranil (N, Ca, Mg, K, P) v enoletnih iglicah bioindikacijskih 
dreves (preglednica 1) smo primerjali z mejnimi vrednostmi za foliarne analize 
smrekovih in borovih (rdeči, črni bor) iglic. Na preglednicah 2a in 2b so prikazani 
prilagojeni razredi preskrbljenosti s hranili glede na foliarne analize smrekovih in 
borovih iglic (GUSSONE 1964, STEFAN 1991, HUETTEL 1991, SIMONČIČ 
1992, Expert Panel on Foliar Analysis 1994). 
Preglednica 2a: Razredi preskrbljenosti s hranili za smreko (vsebnosti elementov 
v enoletnih iglicah) 
Table 2a: 
preskrba s 
hranili 
pomanjkljiva 
deficienct 
zadostna 
sufficient 
Mineral nutritian classes far spruce (element cantents far current 
year spruce needles) 
razred preskrbljenosti N Ca Mg K p 
content classes % % % % % 
1 1.3 0.36 0.11 0.42 0.13 
2 (1.5) 
Preglednica 2b: Razredi preskrbljenosti s hranili za bor (vsebnosti elementov v 
enoletnih iglicah) 
Table 2b: 
preskrba s 
hranili 
pomanjkljiva 
deficient 
zadostna 
sufficient 
Mineral nutritian classes far pinus (element cantents far current 
year pinus needles) 
razred preskrbljenosti N Ca Mg K p 
content classes % % % % % 
1 1.2 0.29 0.06 0.50 0.13 
2 (1.6) 
124 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 47 
S pomočjo mejnih vrednosti (preglednici 2a in 2b) smo ovrednotili rezultate 
foliarnih analiz na preglednici 3 in sliki 1 samo za tiste točke mreže, na katerih 
so bioindikacijska drevesa smreke in kjer so bili vzorci v obdobju 1987--91 
pobrani vsako leto. Prikazani so odstotni deleži bioindikacijskih točk, na katerih 
je gozdno drevje pomanjkljivo preskrbljeno s hranili. 
Preglednica 3: Delež bioindikacijskih točk (smreka), na katerih primanjkuje hranil 
Table 3: Percent ot bioindication points with mineral deficient content 
(spruce) 
leto vzorčenja 
sampling year 
1987 
1988 
1989 
1990 
1991 
štev. vzorcev 
samples n. 
60 
60 
60 
60 
60 
0/o lnomchkacusk1h 
točk s ponunjk,111Ji.:111 
hranil 
N p K 
% % % 
87 53 7 
98 67 o 
100 45 5 
83 48 2 
55 50 2 
100 ,--:--:-c.,-----,---c-::,s==--<).;;;:---.,----.,---.,---c-"7 
90 
80 
70 
30 
20 
1087 1088 IOU() 1001 
Ca 
% 
12 
5 
8 
2 
3 
--<>--- N 1%) 
-a-P(¾l 
-K(¾J 
~01(%) 
-e--Mgl¾l , __ _ 
Mg 
% 
55 
38 
27 
10 
65 
Slika 2: Prehranske razmere za gozdno drevje (za smreko) na bioindikacijskih 
točkah (60) za obdobje 1987--1991 
Fig. 2: Nutritional conditions tor Forest trees (spruce) on bioindication points 
(60) tor 1987--1991 period 
125 
Simončič P.: Preskrbljenost gozdnega drevja z ... 
Na sliki 3 smo za prikaz prehranskih razmer gozdnega drevja v l. 1991 na točkah 
16 x 16km bioindikacijske mreže uporabili dva razreda preskrbljenosti s hranili 
(preglednici 2a in 2b) glede na foliarne analize smrekovih iglic in iglic rdečega ter 
črnega bora. 
AiU 
S!ovenJ grad c 
LEGENDA 
presl<rbl;enosl s hranili 
Slika 3: Razmere mineralne prehrane za drevje na točkah 16 x 16 km 
bioindikacijske mreže l. 1991 (86 točk, smreka, r. in č. bor) 
Figure 3: Mineral nutrition conditions tor trees on points of 16 x 16 km 
bioindication net in 1991 (86 points, spruce, austrian and Scots pine) 
126 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 47 
4 OCENA PRESKRBLJENOSTI GOZDNEGA DREVJA Z 
MINERALNrMI HRANILI 
Rezultati analiz na tistih bioindikacijskih točkah, na katerih so v obdobju 1987/91 
vzorčili vsako leto, kažejo na nezadostno preskrbljenost drevja z dušikom na 
večini točk mreže (1987--1990, 83--100% točk s pomanjkanjem N), v zadnjem 
letu pa se je stanje nekoliko izboljšalo (slika 2, preglednica 3, s 83% na 55% točk 
s pomanjkljivo preskrbljenostjo z N). Preskrbljenost s Ca in K je na večini točk 
zadostna (2--12% in od 0--7% točk s pomanjkanjem Ca oz. K), preskrbljenost z 
Mg pa se je od l. 1987 do 1990 izboljševala (s 55% na 10% točk s pomanjkanjem 
Mg), v zadnjem letu pa močno poslabšala (65% točk s pomanjkanjem Mg). 
Preskrbljenost drevja s P je nezadostna na več kot polovici bioindikacijskih točk 
(45--67% točk s pomanjkanjem P). 
Da bi ocenili vpliv imisij žveplovih oksidov in s tem vpliv ene izmed 
najpomembnejših sestavin onesnaženega zraka v Sloveniji (TE Šoštanj, TE TO 
Ljubljana, Te Trbovlje itn. HRČEK 1992) na vsebnosti hranil v iglicah 
bioindikacijskih dreves, smo iskali korelacijske povezave med vsebnostmi hranil 
in žvepla za smrekova bioindikacijska drevesa. Pri primerjavah vsebnosti 
žvepla z vsebnostmi dušika, kalija, fosforja, kalcija in magnezija v iglicah 
bioindikacijskih dreves v obdobju od l. 1988 do 1991 nismo našli pozitivnih ali 
negativnih korelacijskih odnosov. Rezultate analize smo primerjali tudi z z 
rezultati foliarnih analiz avstrijske bioindikacijske mreže "Netz 83" za leto 1988 
(STEFAN 1991 ). Izsledki foliarnih analiz smrek so precej podobni izsledkom na 
avstrijskem Koroškem. 
5 POVZETEK 
Pri proučevanju propadanja gozdnega drevja na območju Slovenije so sodelavci 
Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo začeli l. 1985 nabirati vzorce iglic 
smreke, črnega in rdečega bora na točkah 16 x 16km bioindikacijske mreže. 
Arhiviran rastlinski material je služil za splošno oceno preskrbljenosti gozdnega 
127 
Simončič P.: Preskrbljenost gozdnega drevja z ... 
drevja z mineralnimi hranili na točkah te mreže za obdobje od 1987. do 1991. 
leta. 
Ocena je pokazala slabo preskrbljenost z dušikom, ki se je v zadnjem letu 
opravljenih meritev (l. 1991) nekoliko izboljšala, in s fosforjem, katerega 
vsebnosti v iglicah smrek so dokaj stalne (45--55% bioindikacijskih točk s 
pomanjkanjem P). Pri preskrbljenosti drevja s fosforjem odstopajo vrednosti iz l. 
1988 (65% točk s pomanjkanjem P). Preskrbljenost z magnezijem je v petih 
letih nihala od dobre (na večini bioindikacijskih točk dobre preskrbljenosti --
1990, Npop.= 0.15%, 10% točk s pomanjkanjem Mg), do slabše preskrbljenosti 
(1991 65% točk s pomanjkanjem Mg). Razmeroma ugodne so prehranske 
razmere glede foliarnih vsebnosti Ca in K. V obdobju od 1988. do 1991. leta 
nismo našli korelacijskih povezav med vsebnostjo skupnega žvepla kot kazalca 
žveplovih spojin v onesnaženem zraku in vsebnostjo mineralnih hranil v 
enoletnih smrekovih iglicah. Na podlagi prikazanih izsledkov je ocena 
preskrbljenosti gozdnega drevja razmeroma neugodna zaradi nizkih vsebnosti 
dušika in tudi fosforja. Za celovitejšo oceno vpliva imisij onesnaženega zraka na 
prehranske razmere gozdnega drevja pa bi morali natančneje nadzorovati 
vzorčenje in opraviti nekatere dodatne folirane analize (LANDOL T 1989), ki so 
kazalci imisij škodljivih snovi v zraku (npr vsebnosti Pb, Mo, Cd kot posledica 
cestnega prometa in industrije). 
Z vključevanjem Slovenije v Mednarodni program sodelovanja za oceno in 
spremljanje vpliva onesnaženega zraka na gozdove (ICP Forests) in v delo 
strokovne skupine za foliarne analize (Expert Panel on Foliar Analysis) smo se 
obvezali, da bomo na GIS v obdobju 1995/96 izvedli vzorčenje ter analize iglic 
oz. listje gozdnega drevja. Vzorčenje bo potekalo po mednarodni metodologiji na 
mreži 16 x 16km, na kateri poteka popis poškodovanosti gozdnega drevja. Poleg 
raziskav preskrbljenosti dreves hranili (N, P, K, Ca, Mg, S, Zn, Cd, Pb itn.) bodo 
izvedene tudi pedološke raziskave. Pri vrednotenju izsledkov popisa 
poškodovanosti gozdnega drevja za l. 1995 bomo tako lahko uporabljali tudi 
rezultate foliarnih analiz in analiz gozdnih tal. 
128 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 47 
6 SUMMARY 
Within the study of the forest damage in Slovenia, in 1985 the collaborators of 
the Slovenian Forestry Institute started to collect samples of spruce, Austrian 
pine and Scotch pine needles at the points of a 16 x 16 km bioindication network. 
The registered biological material has served for a general assessment of the 
procurement of forest trees with mineral nutrients at the points of the 16 x 16 km 
network in the period from 1987 to 1991. 
The assessment of the procurement of forest trees with mineral nutrients at the 
points of the 16 x 16 km bioindication network in Slovenia evidenced bad 
procurement with N (nitrogen), which improved in the last year of the performed 
measurements (1991) to some cxtent, and with P (phosphorus), contained in 
spruce needles at a rather constant leve! (from 45 to 55 percent of the 
bioindication points with the deficiency of P). Regarding the procurement of trees 
with P, the values obtained in 1988 diverge from the rest (65 percent of the 
points with the deficiency of P). The content of Mg (magnesium) varied in the 
five years from good procurement at the majority of the points (1990 - Naver= 
0.15 % , 10 percent of the points with the deficiency of Mg) to worse procurement 
(1991 - 65 percent of the points with the deficiency of Mg). Relatively favourable 
are nutrition conditions regarding the Foliar content of Ca (calcium) and K 
(potassium). In the period 1988 - 1991 no correlative connection between the 
total content of S (sulphur) - as the indicator of sulphur compounds in the 
polluted air - and the content of mineral nutrients in current year spruce needles 
was found. On the basis of the presented results, the assessment of the 
procurement of forest trees at the 16 x 16 km bioindication network is relatively 
unfavourable because of the low content of N as well as P. For a more accurate 
assessment of the influence of emissions of the polluted air on the nutrition 
conditions of forest trees we would have to perform a more precise examination 
of sampling and also carry out some additional Foliar analyses (LANDOL T 1989) 
which indicate the emissions of air pollution (e.g. high contents of Pb, Mo, Cd as 
a consequence of road traffic and industry). 
129 
Simončič P.: Preskrbljenost gozdnega drevja z ... 
With the inclusion of Slovenia into the lnternational Co-operation Programme for 
Assessment and Monitoring of Air Pollution Effects on Forests (ICP Forests) and 
into the work of the Expert Panel on Foliar Analysis, we have pledged ourselves 
to perform the sampling and analyses of needles and leaves of forest trees in 
1995-1996. The sampling will be performed according to the international 
methodology on the 16 x 16 km network where the registration of forest damage 
is taking place. Beside the research of the procurement of trees with mineral 
nutrients (N, P, K, Ca, Mg, S, Zn, Cd, Pb etc.), we will perform pedological 
researches, which will enable us to use the results of the Foliar analyses and 
analyses of forest ground in the assessment of the results obtained with the 
registration of forest damage (for year 1995). 
7 VIRI 
ANON., 1993. Foliar Analysis Expert Panel. Brussels, 12--13. January 1993, 
ICP- Forests. 
ANON., 1994. Foliar Analysis Expert Panel. As, march 6--7, ICP-Forests. 
ANON., 1994. Manual on methods and criteria for harmonised sampling, 
assessment, monitoring and analysis of the effects of air pollution on forest. 
PCC WEST, BFH, Hamburg, PCCe East, Jiloviste-Srnady, 177 s. 
BAULE, H., FRICKER, C. 1978. 0ubrenje šumskog drveca. Beograd, 
Jugoslovenski poljoprivredno-šumarski centar, služba šumske proizvodnje, 
223 s. 
GUSSONE, H.A. 1964. Faustzahlen fur Dungung im Walde. Munchen, BLV 
Bayerischer Landwirtschaftsverlag, 98 s. 
HRČEK S SOD., 1989. Proučitev mezoklimatskih razmer v občini Velenje. 
Ljubljana, Raziskovalna naloga občinske raziskovalne skupnosti Velenje, 
HMZ RS. 
HRČEK S SOD., 1992. Onesnaženost zraka v Sloveniji, april 1991 - marec 
1992, MVOUP HMZ RSmaj 1992, Ljubljana, s. 124. 
HUETTL, · R. F., 1991. Die Blattanalyse als Monitoring - Instrument im 
Waldoekosystem. IUFRO and ICP-Forests workshop on monitoring, 
130 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 47 
Prachatice, CSFR. 
IMPACTS OF LONG-RANGE TRANSBOUNDARY AIR POLLUTION, 1992. 
Geneva, EC, Air Pollution Studies, 8, s. 47--52. 
KALAN, J. 1980. Foliarna vsebnost hranil smreke na nekaterih najbolj 
razširjenih rastiščih v Sloveniji na različnih geološko-petrografskih podlagah. 
Ljubljana, IGLG, 38 s. 
KALAN, J. 1989a. Obremenjenost slovenskih gozdov z žveplom. Univerza E 
Kardelja v Ljubljani, BF, Zbornik gozdarstva in lesarstva 34, s. 51.--70. 
KALAN, J. 1989b. Obremenjenost gozdov z žveplom. Univerza E.Kardelja v 
Ljubljani, BF, Zbornik gozdarstva in lesarstva 34, s. 99--120. 
KALAN, J. 1990. Obremenjenost gozdov z žveplom leta 1989. Univerza E. 
Kardelja v Ljubljani, BF, Zbornik gozdarstva in lesarstva 36, s. 183--198. 
KNABE, W. 1984. Merklblatt zur Entnahme von Blatt- und Nadelproben fuer 
chemische Analysen. Allgem. Forst Zeitschr. 33/34, s. 847--848. 
LANDOLT W./GUECHEVA M./BUCHER B., 1989. The spatial Distribution of 
Different Elements in and on the Foliage of Norway Spruce Growing in 
Switzerland. Environmental Pollution 56 (1989) s.155--167. 
MEIWEIS, K.J., KOENIG, N., KHANA, P.K., PRENZEL, J., ULRICH, B. 1984. 
Die Erfassung des Stoffkreislaufs in Waldoekosystemen, Konzept und 
Methodik. Goettingen, Institut fuer Bodenkunde und Waldernaehrung, s. 70--
140. 
RAPP, M. 1991. Nutrient cycling in Forest Ecosystems. Plenary session IV: 
Processes in ecosystems. First European Symposium on Terrestrial 
Ecosystems: Forest and woodlands. Florence, ltaly, 20-24 may 1991. 
SIMONČIČ, P. 1992. Razmere mineralne prehrane za smreko na distričnih rjavih 
tleh na tonalitu v vplivnem območju TE Šoštanj. Magistrsko delo. Ljubljana, 
Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, 134 s. 
STEFAN, K. 1991. Hinweise zur Ernarungssituation der Fichte in Osterreich. 
Zusammenfassende darstellungder Waldzustand- inventur 
Waldzustandsinventur Mitteilun§Bn der Forstlichen FBVA. Wien, FBVA, 166, 
s. 225--249. 
TARMAN K., 1992. Osnove ekologije in ekologije živali. Ljubljana, DZS, 547 s.