"PROLET.IREC" JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ČITATELJE PROLETAREC Official Organ Yugoslav Federation, S. P. - - Cksilo Jugoslovanske Socialbtiene Zveae — GLASILO — PROSVETNE MATICE J. & Z. |T.— NO. 1617. ' « CHICAGO, ILL.. 7. SEPTEMBRA (S»pt.mb> 7), 1038. Publi.h.d w«.kly .t m7 s" Uwnd.L LETO-VOL. XXXIII. MISS PERKINS OSVRKNILA DIESOV ODSEK ZADEVA CALIFORNIJSKEGA UlilONISTA BRIDGESA Dies zahteva deportacijsko postopanje; zahteva zavrnjena Diesov odsek resno vzel na znanje izpoved priče, ki pravi, da dela štafažo komunistom tudi — osemletna filmska igralka Shirley Temple! Kongresni odsek za preiskavo neameriških aktivnosti, ki že nekaj tednov z veliko vnemo obira oglodano "komunistično kost", je dobil minuli teden krepak vščipec, ko mu je delavska tajnica Miss Perkins brez ovinkov povedala, da sili v tuj zelnik in da delavski depart-ment že sam ve, kaj je njegova dolžnost in tudi, kaj dela. Gre ia californijskega unionista in pristaša 010, Harry Bridgesa, katerega dolže komunizma, ker bi se ga californijski delodajalci radi iznebili. Mož je izredno borben unionist, zato jim je trn v peti. In to zadostuje v očeh reakcije, da se ga označi za komunista, pa če je dejanski kaj komunista v njem ali nič. Deportacijsko postopanje ustavljeno Tako je prišlo, da je zvezni imigracijski načelnik v Seattly, Wash., uvedel deportacijsko postopanje proti Bridgesu, ki je avstralski državljan, češ da je komunist. Ta procedura pa je bila ustavljena letos dne 20. aprila. To se je zgodilo potem, ko je zvezno sodišče v New Or-Itansu odločilo v slučaju Joseph G. Streckerja iz Hot Springsa, da zakon ne prepoveduje inozemcem spadati h "komunistični ali kateri koli stranki, ki ne propagira nasilnega strmoglavljenja vlade Združenih držav". Zvez. del. Department se je nato odločil, počakati, dokler ne izreče zadnje o tem slučaju zvezno vrhovno sodišče. če le to potrdi odločitev new-orleanskega sodišča, pravijo v delavskem dapart-mentu, potem bi se Bridgesa ne moglo deportirati, tudi če je komunist. Diesova zahteva Zadeva je prišla tudi pred Diesov odsek, ki je zaslišal več prič, ki »o trdile, da je Bridges komunist in da ga delavski de-partment protežira. Dies je nato zahteval od delavskega de-partmenta, da obnovi deportacijsko postopanje. Delavska tajnica je to zahtevo odklonila v pismu, ki pravi med drugim: "Dejstvo, da so komunisti nepopularni — in jaz se strinjam v tem — nam ne daje pravice, potisniti v to kategorijo vsako drugo nepriljubljeno osebo, niti je deportirati brez ozira na zakon, odločitve sodišč in dejstva v vsakem slučaju. »» DVA GENERALA Sličnoat v obeh slučajih Kongresnik Dies, načelnik o-menjenega odseka, je trdil, da si Streckerjev in Bridgesov slučaj nista nič podobna. Miss Perkins, ki je označila Diesovo zahtevo za "poskus uzurpira-nja dolžnosti enega zveznih eksekutivnih departmentov," ga je pa zavrnila, da se moti. "Dejstvo namreč je," mu je pisala, "da sta si oba slučaja podobna in razlika je le v tem, da je Strecker priznal, da je bil komunist in da je razpečaval komunistično literaturo, dočim Bridges tega ni nikdar priznal." "Sreča sa Shirley Temple, da je Amerikanlca ... Miss Perkins je sarkastično , zaključila svoje pismo z besedami: "Nemara je sreča za Shirley Temple, da je rojena ameriška državljanka in da nem ne bo treba razpravljati še o nji v zvezi s smešnimi odkritji vašega odseka, ki se tičejo tega nedolžnega in ljubeznivega o-troka." (Delavska tajnica je cikala na izpoved neke priče, ki je natvezila Diesovemu odseku, da je med "lutkami komunistov", ki se jim dajo izrabljati, tudi mnogo hollywoodskih filmskih igralcev in igralk, med njimi tudi — osemletna Shirley Temple! Odsek je tudi to klobaso povsem resno vzel na znanje.) Odsek se smeši Če je Diesova preiskava imela namen, kakor izgleda, pripraviti ugodna tla za "proti-(Nadaljevanje na 2. strani.) FRANCOSKI DELAVSKI VODITEU Leon Jokata« (aa drai sa brado), ganaralni tajnik francoska Splošna dala vika avaaa, alikan ofc priliki prihoda t Ne« York. Jouhau* Jo bil na pol« r Mehiko kjer aa vrli r glavnem maslu aborovanja aaatopnikov jutno-amariških dalavakik strokovnih organiaacij. Ko jo bil n« nsakam morju, so so v Franciji sažali odigravati vaani dogodki. Pramijor Daladiar Ja iarakil napoto a v ropa k o politično situacijo tar napravil poskus, da pokoplja 40-urni dalovni ladan, na kataroga kaaajo kapitalisti kot na vmrok francoskih ako-nomskik težav; toda dalavstvo sa Ja taj nakani uprlo. Mussolini odredil izgon Židov Mussolini je izdal dekret, ki določa, da se moraio v teku Šestih mesecev izseliti iz Italije vsi židje, ki so se priselili v Italijo po 1. januarju 1919. leta. Odredba se tiče tudi tistih Židov, ki so medtem postali italijanski državljani, ker je vlada razveljavila vse podelitve državljanstva, ki so bile izvršene po gornjem datumu. Udarjeni so s tem dekretom židje v Italiji, Libiji (Afrika) in na Egej-skih otokih. Italijanska vzhodna Afrika — Somalija, Eritreja in Etiopija — v dekretu ni omenjena in izgleda, da se bodo lahko izgnani židje naselili tam. Pred nekaj tedni je bilo izvršeno štetje italijanskih Židov in list II Tevere pravi, da se jih je naštelo nad 70 tisoč, nekaj tisoč več, nego se je pričakovalo. Židom bo odslej prepovedano naseljevati se v Italiji. Dekret označa za žida osebo, katere oče in mati sta pripadnika "hebrejske rase", brez ozira na veroizpoved posameznika. Tako tudi Italija postaja "prepovedan raj" za Žide, Hitler pa je lahko vesel, da ni več osamljen v svoji protisemitski gonji. Homer Martin se noče podati Ljudsko šteje v Nemčiji in bivši Avstriji se bo vršilo meseca maja prihodnjega leta. Kakor kažejo znamenja, ne bo še tako kmalu miru v UAVV, kajti predsednik Homer Martin, ki ima za seboj večino gl. odbornikov, se po vsem videzu ne namerava podati in poslušati šefa CIO, John L. Lewisa. Tretekli teden je Martin naznanil, da njegova unija (to je gl. odbor z njim na čelu) ne bo trpela nobenega vmešavanja od zunaj, ki bi "krajšalo avtonomne pravice unije". Se prej pa je podal izjavo, da so odno-šaji med njim in Lewisom "napeti',', pač zato, ker Lewis ni hotel prikimati njemu, temveč je zahteval kompromis. Martin je celo namignil, da bi se utegnili odnosaji med UAW in CtfO poslabšati, "ampak krivda ne bo naša". Z Martinom simpati-i žira tudi D. Dubinsky, predsed- j nik unije International Ladies' Garment VVorkers, ki primerja položaj v UAW z boji, ki jih je imel v svoji lastni uniji, če bo potegnil z Martinom gl. odbor UAVV, ki se ima ta teden sestati k raz motri vanju Lewisovega mirovnega načrta, potem ni pričakovati miru v avtni uniji tako kmalu. Kaj poreče na vse to članstvo, je pa seveda vprašanje, na katero bo odgovorila šele bodočnost. Francoski komunisti in socialisti Francoski komunisti so sicer del ljudske fronte, v kateri je najjačja socialistična stranka, toda socialisti imajo z njimi slabe izkušnje, ker je njihovo sodelovanje neiskreno in njihova taktika dvolična. To je jasno povedala izjava tajništva soc. stranke, ki je bila objavljena 12. avgusta v socialističnem glasilu "Populaire". Izjava obračunava z vso delavnostjo francoskih komunistov napram socialistom v zadnjem času in pravi med drugim: "če bi hoteli sproti vsak dan razodevati čudne metode, ki jih uporabljajo proti nam komunisti, bi bili stopci našega "Populaire" premajhni. Stalna dvolična igra, ki sestoji v tem, da na eni strani podajajo za javnost izjave o akcijski enotnosti, o organizacijski enotnosti, o enotnosti vselej in povsod, istočasno pa potvarjajo dejstvi in napadajo akcijo in može naše stranke — ta dvolična igra je postala tako očitna, da si je o njej na jasnem vsak naš pristaš. Posebej še pribijamo strupeno sovražno gonjo komunističnega glasila "Human ite" proti Leonu Blumu." Slabe skušnje, ki jih imajo naši francoski sodrugi s komunisti, pač ne presenečajo nikogar, komur so znani komunisti in njihove metode. Tudi v A-meriki jih že poznamo. Zato nas danes ne morejo več razočarati. Spoznali smo jih, kakor jih sedaj spoznavajo francoski Francoski delavci so proti odpravi 40-urnika DELAVSKA ORGANIZACIJA SVARI PREMIJER-JA DOLODIERA, DA SE BO BORILA PROTI VSAKI RAZTEGNITVI PODALJŠANEGA DELOVNEGA ČASA JE NA DRUGE, NEVOJNE INDU-STRIJE.-STAVKOVNO GIBANJE V TEKSTILNI INDUSTRIJI Francosko organizirano delavstvo ni bilo prav nič navdušeno, ko je čulo o nameri pre-mijerja Eduarda Daladiera, ki je izrabil napeto politično stanje v Evropi, da odpravi 40-ur-ni delovni teden, ki je bil vza-konjen pod vlado socialista Leona Bluma 1, 1936. Daladier- ovim besedam, da zahtevajo interesi narodne obrambe, da se v industrijah vojnih potrebščin ponovno vpelje daljši delovni čas, ni verjelo, temveč je videlo v njegovem dejanju sovražen čin, naperjen proti njihovim pridobitvam. Daladier, ki je socialni radi-kalec, je to sicer videl, vendar pa je bil mnenja, da mu delavstvo ne bo delalo velikih zaprek spričo kritičnega položaja, ki je nastal, ko je Hitler začel s sabljo kazati na čehoslo-vaško. Sklical je kabinetno sejo, ki je odobrila idejo odprave 40-urnika v vojnih industrijah in v javni službi. Izdan je bil zadevni dekret, ki je takoj sto socialisti, ter se prepričali, da pil v veljavo in ki daje vladi je skupno delovanje z njimi nemogoče, ker niso bili še nikdar iskreni. Komuniste seveda jezi, ker jim je bila krinka strgana z obraza, toda to ne spremeni dejstev. Krivi so samil je Thomas kandidira za župana Newyorška soc. stranka letos nominirala sledeče kan didate za razne državne ura- delavskih de: za governerja Normana Thomasa, za podgovemerja prof. G. W. Hartmana, za komptrolerja C. B. Cheneyja, za gen. pravdnika M. L. Severna, za zveznega senatorja Rev. J. Hahna in dr. Harry Laidler-ja, za kongresnika at-large (ki ju voli cela država) Edno Mi-chell Blue in Brendan Sextona. Stranka je nominirala tudi kandidate za državno postavodajo. Pogajanja z newyorško delavsko stranko je pa pretrgala, ko je le-ta začela paktirati z republikanci in demokrati. Vojna prinaša tudi zlo masne vojne histerije moč, mobilizirati vse industrije, ako vidi tako potrebo. Pod pritiskom napetega političnega položaja v Evropi je francosko delavstvo sicer pristalo na začasno ukinjenje 40-urnika v industrijah vojnih potrebščin, ni pa pripravljeno pristati na razširjenje podaljšanega tednika na vse ostale industrije. Najprej se je oglasila Zveza sindikatov v pariškem okrožju, izjavila, da je Daladierov dekret nezakonit ter pozvala delavce, naj se mu upro ter branijo 40-umik, o katerem pravf, da ga skuša Dala-dierova vlada torpedirati; obenem je pozvala Splošno delavsko zvezo — unijsko centralo v Franciji, — da se pridruži njenemu protestu. Splošna delavska zveza, ki reprezentira pet milijonov delavcev, je nato res stopila v akcijo potom svojega upravnega odbora, ki je naslovil na Daladiera oster protest, v katerem poudarja, da se bo borila proti vsaki nameri, raztegniti podaljšani tednik na vse francoske industrije. Odbor je izjavil, da bi bilo to v nasprotju z zakonom ter poudaril, da bo Zveza nudila svojo pomoč delavcem, ki se bodo uprli tej nakani. Svoj protest je podkrepil s sklicanjem masnega protestnega zborovanja delavcev v Parizu. Medtem pa dela Daladierovi vladi preglavice položaj v tekstilni industriji, kjer 500 tisoč delavcev vztraja pri 40-urniku in obenem zahteva mezdno zvir šanje, dočim hočejo delodajalci mezde znižati. Ti delavci groze z generalno stavko v tekstilni industriji, ako se ne bo ugodilo njihovim zahtevam do 15. septembra. V Amiensu je že v petek zastavkalo 14 tisoč tekstilnih delavcev, ker se jim hoče utrgati od mezd od 11 do 19 odstotkov. Stavkarji so okupirali več velikih tovarn. Istočasno je pa v Lillu zastavkalo 800 uslužbencev mestne ulične železnice. Daladier skuaa dobiti položaj pod kontrolo s tem, da opozarja delavstvo na dejstvo, da je Hitler remilitariziral Pore-nje in zasedel Avstrijo ob času, ko je v Franciji vladala notranja kriza. Ali ne bo torej Hitlerja premagala skušnjava, da bo udaril na čehoslovaško, ako bo videl v Franciji resno notranjo krizo? je njegov argument. Ampak delavstvo mu oČividno ne verjame in ne zaupa. Kdo mu more namreč jamčiti, da bo Daladier zopet dekretirafnor-alno stanje, čim se Hitlerjev bluf razkadi? Zato francoskemu delavstvu ni zameriti, da ni pripravljeno mirno žrtvovati svojih pridobitev. Vse kaže, da Daladier ne bo imel tako lahkega opravka z defavci, čeprav se lahko sklicuje na Hitlerjevo nevarnost. Poljski dijaki bodo obvezno podvrženi vojaški vzgoji. Ok času, ko ja namika armada sa-• •▼•jim i valikimi m a na vri. • ka-Hitlar tirali Evropo, sta ao-v Berlin« ganar.l Milch (ua vrhovni povaljnik namika Pred 21. leti je bila tudi A-merika potegnjena v vrtinec svetovne vojne. To ji je prineslo vrh drugega tudi masno vojno histerijo, ki se je izražala v teroriziranju delavstva, socialistov, pacifistov v splošnem in sploh vseh, ki niso brezpogojno trobili v rog vojnih propagan-distov. Spodaj navajamo nekaj primerov terorja, ki je vladal v letih 1917 in 1918. Dogodki ia leta 1917. Boston, 2. jul. — Drhal vojakov in mornarjev razgnala mirovno parado socialistov ter de-molirala soc. glavni stan. York, S. C., 23. avg. — Drhal linčala zamorskega pridigarja W. T. Simsa, ker je. baje nasprotoval obvezni vojaški aka^,L M n r naspre --.«*an# lil*, {„ načelnik francoska , . ... gou. Vuillamiu, ki jo prlial fl,UZD1- 4 , . , "akisk. , Jerome, Ariz., 10. jul.—Pre tepači v službi United Verde Copper Co. so segnali 70 rudarjev živinske vagone ter jih odpeljali v puščavo. Milwaukee, 9. sept. — Več Italijanov ustreljenih vsled domnevane nelojalnosti. Pasadena, Calif. 2. okt. — Drhal razgnala zborovanje krščanskih pacifistov. Newport, Ky., 30. okt. — Drhal je ugrabila Rev. Herbert S. Bigelovva ter ga nato pretepla s konjskimi biči "v imenu belgijskih mater in otrok". .... Osakis, Minn., 22. nov. — E. H. Stratemeyer povaljan v smoli in perju, češ, da je nelojalen državljan. . j Brenham, Tex., 25. dec. — Sest nemških farmarjev pretepenih z bičem, dokler se niso obvezali prispevati za Rdeči križ. St. Louis, Mo., 10. dec.—Drhal pretepla EJmmett ' Oburn, ker ni takoj vstala, ko je na nekem zborovanju zaigrala godba Star Spangled Banner. Dogodki iz leta 1918. Collinsville, 111., 5. apri. — Drhal linčala Robert P. Prager-ja, češ, da je govoril za Nemčijo. Vodje drhali na sodni obravnavi oproščeni. Settle, VVash., 5. jan. — Drhal mornarjev razdejala tiskarno Piggott Printing Co., ki je tiskala lista Industrial VVorker in Seattle Call. Providence, R. I., 6. jul. — Soc. organizator Joseph M. Coldwell obsojen na tri leta zapora, zaradi "izdajniških besed" v nekem govoru. Duluth, Minn., 25. marca. — Socialist Gust Lundin povaljan v smoli in perju ter pognan iz mesta. Hartford, Ark. — Sest lojalnih agentov zvez. jpstičnega departmenta obdolženih nemških simpatij, pretepenih, prisiljenih poljubiti zastavo in vrženih v ječo. Sioux Falls, S. D., 5. aprila. — Drhal polila z rumeno barvo urade bivšega zveznega senatorja R. F. Pettigewa. Cleveland, O., 11. okt. — Eugene V. Debs,/socialistični predsedniški kandidat, obsojen na deset let ječe, zaradi proti-vojnih i^jav v govoru v Can-tonu, Ohio. Take stvari so se tedaj dogajale dnevno širom dežele. In če se Združene države še kedaj zapletejo v vojno, se bodo spet ponovile. O tem ste lahko prepričani. KRIK PO REFORMI Zločin, ki se je dogodil v okrajni jetnišnici v Philadel-phiji, kjer so nečloveški ječarji zaprli 25 jetnikov v temnico ter spustili paro, da so se pri sivem telesu dobesedno kuhali, pri čemur so štirje nesrečneži umrli, je nov krik po reformi ameriškega kaznilniškega sistema. Jetniki, ki so bili na gladovni stavki proti slabim razmeram m ravnanju, so se kuhali v tem peklu tri dni! Edina voda, ki jim je bila na razpolago, je bila voda iz stranišča v celici! Nesrečneži so omedlevali od silne vročine in žeja. Toda zaman so poklekali pred paznike ter jih prosili usmiljenja. Suroveii so se jim sadistično posmehovati! Ravnatelj jetnišnice z vrača krivdo na nekaj paznikov, ki da so izvršili zločinsko dejanje brez njegove vednosti. Toda jetniki vedo povedati, da se je to parjenje jetnikov prakticiralo ie dolgo časa. Torej bi moral ravnatelj nekaj vedeti o tem, če se briga za svojo službo. Kar potrebuje večina ameriških kaznilnic, to pazniki in ravnatelji, ki so poleg tega tudi ljudje, ki znajo inteligentno in po človeško postopati s jetniki, ki so tudi ljudje. 2al pa se danes le prečesto daje prednost političnim varovancem tn pa človeškim živinam PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA UUDSTVA._ --» n. i. . ♦ ==' IZHAJA VSAKO SREDO. \ Imdaja JugotloranAa Dtlavilu Tiskovna Družba, Ckicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedi/ijtmih državah t* oelo lato $3.00; sa pol l«ta $1.75, sa četrt leta $1.00. Inosemstvo: ss celo leto $3.50} xa pol leta $2.00. ••»mi m....... - NCA Z JOHN L. LEWIS0M Vsi rokapisi in o«iasi aiorajo biti v aaiem uradu Bajpozuflj« do pondeljks agajjat m fl< Tudi sovjetski Rusiji ne more biti vse eno, kaj se zgodi s Čehoslovaško. V Moskvi poznajo vsebino Hitlerjeve knjige "Meta Kampf"; in Hitler pove v tej knjigi, da je njegov cilj — sovjetska Ukrajina. Zasedba čehoslovaške bi bila prvi korak v to smer. Poleg tega sta Francija in Rusija zaveznici čehoslovaške. enako Jugoslavija in Romunska. Anglija je pa zaveznica Francije. Angleški državniki so Že pred leti proglasili Ren za prvo oprambno linijo Anglije; danes pa že priznavajo, da se je ta linija potegnila do čehoslovaške. če torej Hitler zblazni in napade čehoslovaško, bo s tem verjetno povzročil splošno evropsko vojno. Kaj bo storila v takem slučaju Amerika? Ali se bo ponovila agodovina iz 1. 1917? Ali bo Amerika spet reševala demokracijo na evropskih bojiščih? (Nobenega dvoma ni, da je baš to, kar si želijo v Londonu in Parizu. In oba že dolgo snubita Washington za tak shjčaj. Da predsednik Roosevelt ni nedovzeten za to smibljenje. Je pa tudi že znana stvar. To je že večkrat sam namignil, prvi? lani v Chicagu in drugič letos v Kanadi. Povsem možno je torej, da se predsednik v mislih igra z idejo, da bi Združene države pomagale ukrotiti nacijsko pošast, ki so jo omogočile iste evropske velesile, ki so danes v strahu pred rjo. Toda vojna je slaba reč, ne samo zato, ker uničuje Človeška življenja in prinaša razdejanje in trpljenje, temveč tudi zato, ker prinaša avtokracijo ali fašizem in vojno histerijo. Ce se v slučaju vojnega požara v Evropi Združene države zapletejo v vojno, bomo brez dvoma dobili neke vrste fašizem. Vsa oblast bo centralizirana v nekaj rokah, ki bodo vodile vsa dejanja in nehanja dežele. Delavstvo se ne bo več smelo boriti ia. Izboljšanje svojih razmer, ker bodo stavke prepovedane. ^Cdor ae bo upiral, bo prišel v — koncentracijsko kempo. In lako naprej. Zato je v interesu ameriškega delavstva, da se Združene države ne zapletejo v noben vojni konflikt. Kakor zadnja "vojna aa odpravo vojne", bi nam tudi nova vojna ne prinesla drugega, kakor ogromno izgubo, vojno histerijo, izgubo civilnih fvobodščin in zatrtje delavskih pravic. V marsikaterem oziru bi bilo to t>ot še slabše. "Toda demokracija v Evropi je v nevarnosti I" poreče marsikdo. 2e res. Toda kriva je Evropa sama. Evropa sama je omogočila Hitlerja, ker ni dala dihati nemški republiki. Naj zdaj sama opravi z njim in z njegovim zaveznikom Mussolinijem! Jo bi bila lahko že zdavnaj storila, pa ni hotela. Malo odloč-osti in hrabrosti v Londonu in Parizu bi b>lo rešilo Etiopijo in Španijo, Hitler ne bi bil militariairal Porenja, Avstrija bi bila Samostojna in čehoslovaška bi ne bila v nevarnosti. Pa niso hoteli. In zdaj jih je etrah krvave kaše, ki so jo akuhali, pa bi radi, da bi ae še mi opekli z njo. če pride do konflikta, tedaj Amerika lahko nudi demokratičnim silam v Evropi svojo moralno in tudi materialno pomoč. Toda vsak razsoden Amerikanec bo odločno nasprotoval ideji, da bl Amerika dejanski posegla v prihajajoči evropski konflikt, kajti to bi verjetno pomenilo konec — amerl>.e demokracije. Stirja predsedniki unijo avtnih delavcev, U. A. W., ki jik ja isMjtttil* Martinova frakcija, M, dm, — p*kti-r aLi a koasiMuati is* rovariU prati |L odboru unija, kon-f a vira jo s iofom CIO, John L. Lewisom, v ajogovom uradu v Washingtonu, D. C. Spredaj sede (s leve aa is* •no) Wy*dha«n Mor t i mor, Levi« in Richard T. Fraaken- ia njimi pa stojita Waltar N. Wells im Ed. Hali. LowU ja kaalariral tudi a Martino«, predsednikom UAW. Sad tak konferenc jo bil »i rov ni načrt. ki g« jc predlo Šil Lewis in o katerem bo U taden raapravljal r|. odbor UAW (v katerem so adaj brea malega sami Martinovi priatasi). STRAHOVALEC SANTO DOMINGA ČLOVEŠKA ZVER TRUJILLO Pred 45 leti se je rodil neki mulatski materi na otoku Santo Domingo otrok, o katerem se danes lahko reče, da bi bila mati napravila veliko uslugo (Po ameriških virih — i. J.) AmeriAka okupacija je bila zahteval od sodnikov, da resig-tedaj že sfvar preteklosti. nirajo. Sodniki so zbežali, da si Toda Trujillu to še ni zado- rešijo življenje. Trujillo pa je stovalo. V glavi je imel mnogo šel na delo, da popolnoma "li-večje načrte. On je hotel po- kvidira" opozicijo. Nihče ne ve, koliko ljudi je dal pomoriti ta krvoločni me- od glave, kar je naperjeno v prvi vrsti proti poljedelskim delavcem iz sosednje, manj ro-dovitne republike Haiti in kii jih importirajo za delo na slad- j kornih plantažah, ker delajo cenejše. Ta taksa znaša šest dolarjev na slavo. Haitski delavec zasluži toliko v — desetih tednih, če ima a seboj družino, pomeni dodatnih šest dolarjev davka za vsakega Člana družine. Seveda uboge pare nikdar ne zaslužijo dovolj za ta davek. In tako jih nazadnje na stotine naenkrat naženejo v koncentracijska taborišča, kjer jih likvidirajo — s kroglami in bajoneti! Tudi z nemškim Hitlerjem se Trujillo dobro razume, kar je naravno, saj sta si v marsičem silno podobna. Hitlerju diši San to Domingo iz več razlogov, gospodarskih in vojaških. Zato je j navezal s Trujillom doTJre trgovske stike, obenem pa ga je pridobil za kolonizacijski načrt, po katerem bi se naselilo v Trujillovem pašaluku 40 tisoč "dobrih" Nemcev-nacijev. Toda Trujillu so delali napoto številni HaitČani, s katerimi ni vedel kaj početi. In tako je prišlo lani do ogabnega dajabon- po grocovitosti celo nacijsko diktaturo v Nemčiji? Izgleda, kakor bi bili v VVashingtonu boljši prijatelji tirana Trujilla kot pa dominikanskega ljudstva. Seveda je tudi vprašanje, koliko ima pri tem opraviti Wall Street, ki najbrž ni brez interesov na Santo Domingu? Ampak lepo bi bilo, če bi v Wa*hingtonu spoznali, da zahteva politika "dobrega sosedstva", če noče postati farsa, da tudi pomagamo sosedom v stiski. Mižanje na oba očesa ni v pomoč zatiranim sosedom. In če je kako sosednje ljudstvo v Ameriki v stiski, tedaj so to Dominikancl. Državniki, ki rohne proti Hitlerjem in Mussolinijem, a na oba očesa miže pred Trujilli, niso iskreni demokratični državniki! Italijani o vojni plačani morilci postrelili in poklali na tisoče ubogih brezmoč- ltalijanski list "Giornale d'-Italia" je pred nedavnim pisa): "Italijanska zamisel vojne je. da bo treba dovesti do Čim hitrejše odločitve, To je v soglasju z našimi razmerami, kajti Italija ima mnogo ljudi in borbenega duha, manjka ji pa zlata, železa in gasolina. Na dru- nih haitskih poljskih delavcev I f1 fljTfnI Pf razpolagajo demo-z njihovimi družinami vred. j kratlčne, Plutokracije z zadost- Načrt na ie eksnlodral ko se mmi 2a,0*ami teh Potrebščin, Mam pa je ekspiodral, ko se nimajo pa tol!ko ljudi ^^ ra. svojim sodeželanom, da ga je stati prva glava, gospodar oto- zadavija kot mlado mače. Kajti ške republike. ta otrok je dorastel v Rafaela) Leta 1930. se je Vasquezovojgaloman tiste dni; vsekakor ni mjuu.kpft Wo Truiillnvi Leonidasa Trujilla. uničevalca zdravstveno stanje naglo slab- več med živimi več tisoč ^ndo-1 svobode in demokracije na šalo in predsednik se je šel i minčanov, ki so mu nasproto- Santo Domingu, morilca nešte- zdravit k nekemu špecijalistu vali. Med izginolinai so ljudje, tih ljudi in največjega tirana in v Baltimore. Od tega njegove- ki so bili znani po vsej latinski izkoriščevalca svojega ljud- ga potovanja je bila odvisna u- Ameriki in vsaj eden človek, ki stva. soda republike. Zato so ljudje je bil svetovno zn&n: P*«nik . ___________ O Trujillu se je že večkrat vznemirjeno čakali novic o sta- Virgilio Martinez Reyna, ki je Je za stvar pozanimal ameriški dunaj0 z dolgotrajno vojno.' pisalo, zadnjič, ko je dal po-jnju predsednika. Tudi Trujillo bil s svojo ženo vred umorjen Itisk ter J^ I človek >e radoveden, ali so 1 - na njunem domu dne 1. junija Ja Nemcev te padla v vodo. In . Giornale d.jtalia pomiMi 1030. morilcu .TrUJ!^U Je P0Stalur ^ dvomljivi dokaz "borbenega Satanski morilec pa je imel ugodno in vroče spnčo publici- duh^ kj ^ ^^ neobičajno srečo. Sredi morije ^te, kakršne si ni nikdar želel mu je prišla na pomoč narava, ™ k» J® Pr*y 2a Prav e?ina ko je 3. septembra 1930. 1. pri- kl >e ta demon boji vršoal na otok silen hurikan in Zato J« hitel, da je odstranil povzročil veliko razdejanje, i *,edove. zločina uumuninuiv« w ou luun- Diabolski Trujillo je zdaj pri - ^ 2 Uolinijevi "junaki" tako hrabro pisal svoje lastne žrtve temu odškodnino v vsoti 750 tisoč do- moriti na tisoče Haitčanov, ka-j je s paznim očesom premotril terih deželica meji na Trujillov j vsako novico ter medtem koval pašaluk Santo Domingo.(O tem svoje temne načrte, masakru je pisal tudi Cankar- Ko so mu njegovi vohuni spojev Glasnik, jan. 1938.) Zdaj rodili, da stari mož umira na pišejo .*pet o njem v zvezi z Porto Ricu, kjer se je ustavil njejovim flirtanjem s Hitler- na povratku iz Baltimora, je bil jem in preurejevanjem prista- Trujillo že pripravljen. Nazna-nišča Ciudad Trujillo v moder- nil je svojo kandidaturo za no pomorsko in letalsko bazo, predsednika republike, kar financira iz neznanih virov Obe obstoječi politični stran-(nekateri namigujejo, da pri- ki sta ga ignorirali, se združili haja denar nemara iž Evrope, ter postavili skupnega kandi-kajti to pristanišče je izredne data, namreč Federico Velas-vojaške važnosti z ozirom na quez y Hernandeza. Nato se je panamski kanal). Ob tej priliki pričela politična kampanja. O ske divizije na begu od Kobarida do Piave, kjer so morali zavezniki najprej ustaviti Italijane in šele potem Avstrijce; ali pa na Guadaramo, kjer so Mus- je ponovno prišla v ameriški tisk slika o krvavi zločinski karieri tega zverinskega človeka, ki izvaja na Santo Domingu tako strahovlado, da bi si Hitler in Mussolini skupaj ne mogla izmisliti hujše. V mladosti je bil Trujillo potepuh in tat. L. 1911. je moral bežati iz dežele, zaradi tatvine državnega denarja. L. 1918. je bil obsojen zaradi ponaredb na šest mesecev zapora. izzidu ni nihče dvomil. Vsi sa bili prepričani, da bo Hernan-dezova lista zmagala z veliko večino, kajti za Hernandezom so stali brez malega vsi volilci. Toda ti ljudje so pozabili računati na pet tisoč dobro oboroženih mož, ki jih je imel pod svojim poveljstvom Trujillo; in pozabili so vzeti v račun Trujil-lovo lokavost, brezobzirnost, krvoločnost in odločenost, prodreti, pa če bi bilo pri tem tre- hurikanu, ki je nedvomno zahteval tudi človeških življenj, gotovo pa ne tistih, ki jih je u-ničil morilec Trujillo! Toda Trujillovega terorja še ni bilo konec. Diktator se ni še čutil varnega. Padlo je še na stotine žrtev, med njimi marsikdo, ki ga je bil nekoč podpiral. Istočasno je pa neumorno izvajal svoje načrte, ki so mu imeli prinesti "slavo" in bogastvo. častihlepnost in pohlep sta glavni slabosti tega človeka, ki združuje v sebi najslabše lastnosti dveh ras — črne in bele. V njegovih žilah se meša kri primitivnih afriških divjakov s krvjo naroda, ki je dal svetu Borgijce, inkvizitorje in kon-kviskadorje, ki so znali s pe- u vedel brusili pete, da jih kmalu niti ba pomoriti polovico prebival-Tu se je treba pomuditi pri stva. dogodku, ki je odločilno vplival p0)eg tega je Trujillo orga-,______________ _____________ na Trujillovo kariero ozirofna njzjrai veliko tolpo morilcev, ki klenskim mučenjem izvabljati jo omogočil. Ameriški vojni ^ ITIU brezpogojno vdani in od Indijancev tajne o skritih department je v vojnem letuikj so se pozneje krvavo prosla- zakladih. Njegova ambicija je, 1916. spoznal strategično važ- j vj^ pod imenom "La 42". Nalo-! postati bog, kateremu se vse nost Santo Dominga in naslednje leto so ameriške Čete otok okupirale. Okupacija je bila sicer le začasna, toda je trajala dovolj dolgo, da je pripravila godna tla oziroma ustvarila o-koišcine, ki so bile ugodne za Trujillove temne podvige. Ko je prišel iz zapora, je bila v teku organizacija dominikanske načionalne garde, ki so jo organizirali ameriški častniki. Trujillo je videl ugodno priložnost, našel stik z ameriškim poveljnikom in vstopil v narodno milico. Tu je z intrigiranjem in lažmi izpodrinil mnogo svojih predpostavljenih častnikov ga te tolpe je bila, obračunati z voditelji opozicije, dočim je imela armada nalogo, nagnati volilce na volišča. Začela se je krvava strahovlada. Trujillovi morilci so vdirali v domove Hernandezovih pristašev ter jih morili. V mnogih slučajih so bile pomorjene v postelji cele družine do zadnjega otroka. Kampanjski avtomobili opozicije so bili napa-dani iz zasede in prevrtani s kroglami strojnih pušk. Kmalu je prišlo tako daleč, da je pomenilo gotovo smrt, napraviti kampanjski govor za Hernandeza. Ko je napočil dan volitev, in naglo napredoval. Kmalu je »o bili domala vsi vplivni pri-postal major in ker je znal Hernandeza že pomorje-gladko pihati na ušesa in laga- in Trujillovi vojaki in tero- ti, tudi glavni svetovalec postaranega predsednika republike Vasqueza, katerega je strašil s stori jami o zarotah proti njegovemu življenju. S temi izmišljenimi storijami je pripravil bo-lehnega predsednika do tega. da Je odstranil vse njegove tekmece z njihovih službenih mest ter mu tako odprl pot kvišku, risti so s silo nagnali volilce na volišča; kdor se je upiral, je s tem priklical na se smrt. Posledica: Trujillo je dobil več glasov kot je bilo vseh registriranih volilcev! To se je zgodilo dve leti pred Hitlerjevim trlumfom v Nemčiji. Toda opozicija je še upala. do vedno večje moči. Ko se je Zatekla se je na sodišče. Vr-začel bližati koncu Vasquezov hovno sodišče je volitve zavr-predsedniški termin, je bil Tru-' fflrt kot neveljavne in nelegal-jillo že poveljnik dominikanske ne. Tedaj je Trujillo prFkora-milice, s šaržo polkovnika. \ kal na sodišče s četo vojakov in klanja in ga časti, in bogat, bogat in še bolj bogat. In mož je danes najbogatejši človek na otoku Santo Domingo. še pred osmimi leti brez penija, poseduje danes rudnike, plantaže, razna zemljišča, poslopja in podjetja vseh vrst. Trgovino v republiki imajo on in njegova žlahta popolnoma v monopolu. Trgovci, ki se ne umaknejo iz-lepa, so prej ali slej po noči "likvidirani". če ne gre drugače, si Trupillo izmisli kako "zaroto" proti sebi, potem pa z mučenjem prisili "priče", da po-dajo obtežilne izpovedi, na katerih podlagi vrže neljube konkurente v ječo, njihovo premoženje pa zapleni. Jetnike zapira v podzemne temnice neke stare trdnjave, ki stoji v močvirnem, malaričnem kraju. Medtem ko postaja Trujillo bolj in bolj bogat, se pa godi prebivalstvu Čedalje slabše. Delavci in kmetje morajo delati zanj in pri javnih delih ob mezdi, ob kateri ne morejo ne j živeti ne umreti. Toda upor je nemogoč, kajti orožje ima na otoku samo Trujillova razboj- j niška milica, ki mu je vdana, j Čeprav mora vsak vojak izro- ; čiti polovico vsake mesečne plače — diktatorjevi ženi, ki i 1 ar je v ... Obenem je uvcuc., lojalistične krogl€ niso mo_ najstrožje nadzorstvo nad tuj- , dohiteti? _. . i j • . .1 , _ i 6«c uuiiivvh . . . . ci, tako, da ni bilo mogoče več nikomur priti resnici do dna. Ljudi, o katerih sodi, da bi mu mogli kaj škodovati s svojimi izpovedmi, pa enostavno "likvidira" . .. Mrtveci ne govore!... Mnogo bi se še lahko napisalo o tem demonskem zločincu, kajti knjiga njegovih zločinov je debela in krvava, če bi jo človek celo položil pred se, je najbrž ne bi mogel prečitati do konca, ker je preveč grozote na njenih straneh. Toda pri tem nosi svoj delež krivde tudi Washington. Dominikanci gledajo na nekdanjo ameriško o-kupacijo otoka kot na vzrok današnjega gorja. V njihovih očeh je ,Trujillovo tiranstvo zgolj podaljšanje smernic tistih dni. če bi ne bilo ameriške okupacije, bi ne bilo danes Trujilla, je njihovo prepričanje, ki je najbrž točno. In poleg tega tudi ne morejo razumeti, kako morejo v Washingtonu Loboriti skušojo pridobiti kmete Angleški laboriti so začeli kampanjo med angleškim kmečkim prebivalstvom, da ga pridobe za posnemanje poljedelskih smernic delavske vlade na otoku Nova Zelandija (vzhodno od Avstralije), ki poleg drugega jamči kmetovalcem ceno njihovim produktom eno leto naprej. Angleška delavska stranka je doslej posvečala premalo pažnje kmečkim problemom, kar skuša zdaj popraviti. V ta namen predlaga reforme po novozelandskem vzor cu, ki je do neke meje sličen poljedelskim smernicam Roose-veltove vlade. Na ta način bodo skušali*"pridobiti tudi kmečke glasove, brez katerih delavska stranka ne more dobiti potrebne veČine v parlamentu. IOLIO KONFER KLUBOV J. S. L IN DRUŠTEV P. M. ZA ZAPADNO PENNSTLVANIJO v nedeljo 11. sept. v Presto Parku PRESTO. PA. Pričetek zborovanja točno ob 10. dopoldne. PO ZBOROVANJU PIKNIK V KORIST KONFERENČNE BLAGAJNE. V »lučaju slabega vremena se bo konferenca vrilla v dvorani društva it. 6 SNPJ na SygartU locaoi 301 iodo NOTRANJOST JETNISKE MUČILNICE JOACHIM BARCKHAUSEN—IVAN VUK: DŽINGIS KHAN Povest o mogočnem "Gospodarju sveta" in o njegovih vojnah v trinajstem stoletju v Aziji IOE (Nadaljevanje.) In celo daleč izven Azije, celo v Perzijo in Arabijo je šel sloves Džingis khanov. Prva bitka s šahom je bila izvojevana in gladko dobljena. Drugo bitko za Džingis khana je izvojeval nek bedasti šahov vodja sam. Neka mongolska karavana je z bogatim kitajskim blagom predla perzijsko mejo. Tam je bil nek mohamedanski govemer, ki je zelo hlepel po časti in uspehih ter se je hotel povsod izkazati. Karavano je dal privesti pred se. Ko je videl, da so Mongoli, je kar posinel od jeze. Slišal je nekaj zvoniti, češ, da treba napram Mongolski biti previden. In ker ima zdaj teh nevarnih dečkov tu kar na izbiro, jim bo že pokazal. Sicer so se na vse načine izgovarjali in zatrjevali, da niso nobeni vohuni, da so samo mirni trgovci, pa ni pomagalo nič. Gover-ner ni hotel zaigrati svoje kariere in pustiti v nemar take pomembne dogodke. Vodje karavane je dal pobiti. Ko je zvedel šah Mohamed o tej mučni zgodbi, si je popraskal glavo in nervozno žvižgal skozi okno. Moral pa je ta čin vseeno odobriti. Kajti governerju je stal ob strani vpliven general, ki je bil tudi zaščitenec Mohamedove matere. Džingis khan ni izpregovoril niti besedice, ko se je pojavil pred njim edini, ki je od po-morjene karavane ostal živ. Obrnil se je in odšel na goro in bil na nji sam samcat. Na robu neke strme pečine se je vsedel in se ves vase zatopil. Ko se je zopet vrnil v mesto, je rekel: "Na nebu ni dvoje sonc in jih tudi ne more biti. Tako tudi na svetu ne more biti dveh khanov." Vse se je razvijalo v prid Džingis khana. Točno tako, kakor je pričakoval. Džingis khan je stal čist in odkrit pred azijskim in mohamedanskim ljudstvom. Bil je brez vsakega hinavstva. Izvrševal je sklenjene pogodbe silno natančno. Karavanam ni zagotovil samo svoje zaščite, celo pomagal jim je. Vkljirb visokim carinam šaha Mohameda je kupoval njihovo blago. Da bi pokolj karavane vzel za vzrok vojne napovedi, se ni zdelo Džingis khanu primerno. Kajti pravi čas še ni napočil. Zopet je po-sJal čez dolge, hribovite dežele poslance k šahu Mohamedu. Ti naj, kakor je običaj, protestirajo zoper ta pokojj in zahtevajo kaznovanje zločincev. Ta prestopek je bil videti zelo skromen in nedolžen, poln miroljubja. Ali Džingis khan je bil vražji diplomat. Poskrbel je, da se ta misija ne more izteči dobro in miroljubno. Za vodjo poslancev je namreč postavil moža, ki je prej bil podložnik šaha Mohameda ter je kot begunec in kot izdajalec pribežal k Džingis khanu. To je bil surov izziv. Ali Džingis khan je vedel, kaj dela. Kakor je pričakoval, tako se je zgodilo takorekoč avtomatično. Ko je zagledal šah človeka, begunca in izdajalca, je ves prebledel. Vojna stranka na njegovem dvoru je zagnala divji krik. Vodja Džingis khanove misije je bil takoj obglavljen. Ostale člane poslanstva pa so pognali s psovkami domov in jim v posmeh ostrigli glave. Mongolska armada je videla solze v očeh Džingis khanovih. "Gospodar sveta" je vstal. 'In ko je vstal, ni bilo več solze v njegovih svetlih, trdih zelenorjavih očeh. Nekaj kratkih besed in povelj in mongolska armada je začela svoje dobro pripravljeno delo. K šahu pa se je odposlala še zadnje poslanstvo. Kratke besede so nesli ti jezdeci. Ali te besede so celo stoletje pretresale svet. "Sah Mohamed!" so govorile tiste besede. "Odločil si se za vojno! Kar se ima zgoditi, se bo zgodilo!" • In svetovna vojna se je začela. Brez vsake posebne napovedi. Izbruhnila je kakor požar. Na mongolsko državo je legla neprijetna tišina. V Džingis khanovi armadi je vladal brezprimeren red, brezprimerna disciplina. Noben jezdec ni preskočil ceste, nobena pšica ni zletela, ne da bi Džingis khan vedel za to. Izšolan je bil ta red že več let. In v tistem času je bila med ljudmi govorica, da bi lahko Ma devica od Buhare do Pekinga brez skrbi, brez strahu in brez vsakega varstva ter bi lahko nosila polno vrečo zlata na svoji lepi glavi. Nič bi se ji ne zgodilo. Bil je fantastičen red države in naroda, ki se je pripravljal na vojno in za vojno z vsemi sredstvi in v vseh podrobnostih. Poveljništvo za severno Kitajsko je poveril Džingis khan že leto dni prej staremu generalu Monkulli. Imel je nalogo s tridesettisoči možmi, najboljšimi jezdeci zavzeti severno Kitajsko. Na zapadnomongolskih stepah je "Gospodar sveta" zbiral tvojo glavno armado. Konji, ki bodo morali vzdržati vse napore, kajti divje in takorekoč neprehodno gorovje ki je ločilo mohamedansko in mongolsko državo, bodo morali premagati, so bili puščeni vse poletje na najboljše pašnike. Morali so se založiti za poznejše strapace. Izgledali so zdaj res dobro rejeni in polnokrvni. Za vsakega posameznega moža naskakujoče armade je bilo pripravljenih več konj. Odprta so bila ogromna vojna skladišča. Vsak mož je dobil kar je potreboval. Vse je bilo do poslednjega gumba natančno predvideno in preračunjeno. Od prosa, posušenega mesa in posušenega mleka do rezervnih tetiv in lokov ter šivalnih priborov za tomister, vse je bilo preračunjeno. Neštete črede, ki so bile že davno prej vse preštete in določene, da bodo služile pri pohodu čez bregove moštvu s svežim mesom, so bile razvrščene in vsak mož, ki je bil določen, da jim streže in vodi, je imel že davno prej točno določeno mesto in poznal svojo nalogo. Kurivo in seno je bilo zvezano v tesne snopiče in naloženo na prej pripravljena vozila. Iz severnih pokrajin Kitajske prihajajo, kakor reka, mobi-liziranci, rokodelci in inženirji, že davno prej poiskani in določeni, ki bodo Šli z armado. In kjer bo potrebno, bodo delal mostove, oble-galne stroje, vadili pomožno mo£tvo v metanju ognja in olja. Džingis khan bo iz svoje rodne dežele odsoten cela leta. Dobro ve to. In nič ga ne vznemirja. Uprava njegove velike države bo obstojala naprej brez šuma in trzavic, takšna, kakoršno je Ustvaril. Vstaj ali kakšnih drugih nemirov, ko bo on izven meja, se v notranjosti države ni bati. Vsi knezi, vsa aristokracija, posebno pa tisti, katerim ni prav zaupal, vsi so bili poklicani v vojsko kot nujno potrebni. Mobilizacija je šla brez napake. Opirala se je na vojaško dolžnost, ki je bila pred leti upeljana. Noben moški, ki je znal le za silo rabiti sabljo, ni ostal doma. Ženam, ki so ostale doma in bodo morale zdaj takorekoč skrbeti za državo, je dal stroga in zaupljiva povelja. Pozval jih je, da v času, ko v državi ne bo vojske, skrbe za red in mir, za šotore in črede svojih mož. Z nenavadnim ponosom so mongolske žene sprejele to naročilo. • Na drugi strani gorovja se je oboroževal tudi šah Mohamed. Oboroževal se je v docela drugem svetu, v svetu romantike in poezije, v svetu polnem rožlajnja orožja, v svetu polnem pesmi in godbe. Islamska država je mnogo bogatejša od mongolske in razpolaga z velikimi množicami vojske. Ali ti vojaki niso kakor jezdeci Džingis khanovi, ki so od-gojeni v železni vzgoji in vojni službi. Ti vojaki so tudi že pomehkuženi. Ne služijo več radi domovinske ljubezni in za domovino. Oni hočejo biti plačani. Zato tudi niso več svobodni možje, temveč najemniki. Ogenj, ki ga je v njih nekoč užgal njihov prerok in ki jih je gnal na bojne pohode kakor vihar, ta ogenj je že davno ugasnil. Preveč blagostanja je bilo in jih mehkužilo, ker ga niso znali koristno porabljati in se kljub vsemu utrjati. Ali kljub tem nedostatkom je bil še Islam na višini vojaške moči. Zopet je zaplamtel nekdanji plamen v njih, hranjen z izkušnjami dolgih vojn in od spominov na nepozabne podvige in junaštva, samo če je bil razpihan. Baš zato so bili poslednji križarji v tem času, to je v 13. stoletju odrinjeni od mej svete dežele. In prve čete, ki so zasedle Malo Azijo, so bile turške čete. (Dalje prihodnjič. ah je vase društvo že v Prosvetni matici? Iz Jugoslavije N« sliki j* pogled v notranjost osamljenega jetniskega poslopja phila-delphijske okrajna jetnišnice v Holmetdalu, Pa., kamor »o zapirali neposlušna jatnika, potam pa spustili paro ia parnih čeri, ki jik vidite na sliki. Jetniki »o sa potem kukali v svojih calicak po cela ura, časih pa tudi po vež dni. Zadnjič m sadistični paaniki aaprli v ta prostor 25 jetnikov, ki so sa čeli gladovno stavko proti slabi in enolični hrani in surovemu postopanju > jetniki. Nesrečneži so morali prebiti v tem peklu tri dni in noči in ko so sa končno vrata odprla, so bili itirje jetniki mrtvi. GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA V Mariboru je umrl s. Franc Smasek, izrecno aktiven in požrtvovalen delavec v strokov« nem in političnem gibanju. Pokojnik je bil rojen 1. decembra 1879!. v Cirkovcah pri Prager-skem. L. 1903. je vstopil v železniško službo, služboval prvotno v Mariboru, nato pa v Kufsteinu na Tirolskem, od koder se je po vojni vrnil v Maribor in je bil 1. 1932. v pokojen kot vlakovodja. Njegovo ime je znano železničarjem širom Slovenije in daleč preko njenih mej. Znan pa ni samo železničarjem, temveč tudi ostalemu delavstvu, saj se pokojni sodrug ni boril le za pravice svojih poklicnih tovarišev, temveč tudi za pravice vsega delavskega razreda. Kot tak se je udej-stvoval v strokovni organizaciji železničarjev v bivši Avstriji in pozneje z nič manjšo vnemo v Jugoslaviji. Njegova agilnost in požrtvovalnost sta bili izredni. Poleg tega, da je vestno opravljal službo, je ves svoj prosti čas posvetil delu za socialistično idejo, katero je širil in propagiral vsepovsod. Zato ga bo naše delavsko gibanje zelo po grešalo. Pokopan je bil 21. avgusta v Mariboru. Zbral Charles Pogorelec Društvom 111 Kliibom • Za čimboljši gmotni in moralni uspeh svojih priredb jih oglašajte v 66 PROLETARCU Chicago, III. — Na tej fronti ni bilo kaj posebnega od zadnjega poročila. Na delu sta bila le Frank Bizjak in Chas. Pogorelec, ki sta pridobila vsak 6 naročnin. Power Point, O. — Od tu se je zglasil naš stari znanec s. Matt Tuške, poslal je 2 rtaroč-nini. Waukegan, 111. — Resnega tekmeca v pridobivanju naročnin so naši agitatorji dobili v osebi Martina Judnicha, poslal je 19 naročnin in pravi, da z a-gitacijo še ni končal, ker hoče, da sta naselbini Waukegan-No. Chicago s plačanimi naročninami 100*, potem se bo najbrž podal pa za novimi naročniki, odnosno je to že začel, kajti v zadnji pošiljatvi sta dve novi naročnini. Girard, O. — Le malo je naših izkazov, v katerih bi ne bilo Johna Kosina označenega. Zadnji teden je poslal dve naročnini. Dobrega agitatorja imamo tam tudi v osebi Johna Bogataya, tajnika kluba št. 222 JSZ, ki se je zadnji teden zgla-sli z osmimi naročninami. We»l Alli*, Wis. — Vincent Pugelj je zadnji teden poslal 2 naročnini, ki so mu bile prine-šene na dom. Kaj je z našim novim zastopnikom Anton Jer-šinom? Pugelj je namreč pred kratkim odložil zastopnišavo. Herminie, Pa. — Tone Zornik je poslal nadaljnjih 10 naročnin in nekaj oglasov za A-meriški družinski koledar za prihodnje leto. Pravi, da bo poskusil storiti kar največ bo mogel glede oglasov, kajti naš koledar bo praznoval svoj »rebrni jubilej prihodnje leto. Mislimo, da taka publikacija, kot je Ameriški družinski koledar, zasluži oporo vseh naprednih elementov med nami, pa naj si bo glede oglasov, ali pa naročanja. To velja tudi za naše napredne podporne in druge organizacije. Pueblo, Colo. — France Bol-tezar je zadnji teden poslal 8 naročnin, in v kratkem, pravi, da se še oglasi. Poroča tudi, da grade nad prenovljenimi prostori tamkajšnje slovenske zadružne prodajalne tudi dvorano. Tako bo tudi Pueblo dobilo po dolgih letih svoj Slov. nar. dom, ali kakor bodo že imenovali novo dvorano. Bodi že kakorkoli, napreden je vendar in pisca teh vrstic, kot bivšega pueblčana to veseli, zato rojakom u Pueblu iskreno čestita na tem napredku. Bridgeport, O. — Jos. Snoy je zadnji teden poslal par naročnin in tri oglase za A. druž. koledar. Pravi, da bo vzhodni Ohio dobro zastopan z oglasi v jubilejnem letniku našega koledarja. Cleveland, O. — John Bo-zich je bil zadnji teden precej aktiven. Poslal je nadaljnjih 10 naročnin in pravi, da se v kratkem spet oglasi. Zaradi slabih delovnih razmer gre sicer trda L agitacijo, toda gre pa le in čim se razmere nekoliko izboljšajo, bo tudi naša agitacija v "metropoli" zadobila večji zamah. Nabiranje oglasov za St. Clairsko okrožje je prevzel naš "večni popotnik" Tone Janko-vich, ki se je že podal na delo, za Collinwood bodo pa pomagali pri tem delu France Barbič in drugi. Arma, Kans. — Tone Sular jc poslal še dve in pol naročnini. Pravi, ko obišče še ostale naročnike, se spet oglasi. Preeto, Pa. — V tukajšnjem Presto parku bo prihodnjo nedeljo zborovala konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice. Priporočamo vsem klubom in organizacijam P. M., da pošljejo polno število zastopnikov na to velevažno zborovanje. Sicer pa smo prepričani, da bo to zborovanje uspešno, kajti kdor pozna naše zavedne premogarje v zapadni Pensylvaniji, ta ve, da česar se lotijo, tudi uspešno izvedejo. Kakor za zborovanje konference priporočamo veliko udeležbo, istotako tudi za piknik, ki se bo vršil po zborovanju, priporočamo rojakom od blizu in daleč, da se ga udeleže v o-bilnem številu. Ves čisti prebitek je namenjen konferenčni blagajni, in se rabi izključno le za organizatorične svrhe ter za propagando socialističnih idej med našim delavstvom. Sem in tje se sliši od nekaterih malodušnežev, češ, kaj pa smo dosegli v teh dolgih letih našega udejstvovanja v socialističnem gibanju. Vsem tem bodi povedano, da vse reforme, ki jih sicer izvajajo drugi, kot brezposelna podpora, starostna pokojnina ter vsi drugi socialni zakoni so plod agitacije socialističnega delavstva. Socialistična stranka je bila prva, ki se je zavzemala za vse te zakone, saj je bil njen zastopnik pokojni Victor L. Berger, v kongresu daleč nazaj pred 28. leti, ki je stavil tozadevne predloge za socialno zakonodajo. Pozneje jih je urgiral in se bojeval zanje pokojni kongresnik s. Me-yer London iz New Yorka. Mi smo lahko ponosni na naše uspehe in nas ni treba biti prav nič sram, tudi rfko nismo številčno močni, vendar naše ideje prodirajo med mase ljudstva in bodo bolj in bolj, kajti to je edini izhod iz današnjih zmešnjav. Tako, kadar vas bo kdo vprašal, kaj ste dosegli, naštej-te mu vse to, kar je zgoraj navedenega, ter s pogumom naprej v bodočnost! i Letošnji pridelek pšenice v Jugoslaviji znaša okrog 250 tisoč vagonov. Kljub temu, da je ; bila letina dobra, je moka pri nas še vedno draga. (Vest je | vzeta iz '"Del. Politike" in cenzor je črtal besedi: ie vedno! — Ured. Prol.) ski predsednik Janko Zabov-nik, občinski odbornik Viktor Puhr, član obč. uprave Herman Lesjak in trgovec Alojz Petrun. Ljubljanska univerza bo dobila novo poslopje za strojni oddelek. Gradbeni minister Stošebič je že odobril načrte za to poslopje, ki jih je izdelal univ, prof. Lobe. Poslanec Milan Petkovič je hotel ustanoviti novo stranko pod imenom "Kmetiško in nacionalno gibanje", ministrski svet, ki o takih stvareh odloča, je pa njegovo prošnjo vrgel v koš. Petkovič je Hrvat. V Zagrebu je bila poravnana stavka nameščencev pri zavarovalnih družbah Jadranska in Internacionale, ki je trajala 37 dni. Nameščenci so izvojevali kolektivno pogodbo in boljše plače. Mariborska "Delavska Politika" je 20. avgusta poročala: "Sudetski nemški katoliški duhovniki, so se izrekli za Henlei-novo gibanje. Izjavili so, da jim vest ukazuje, da se strnjeno pridružijo Henleinu. Upamo, da se ne bodo pritoževali, ako bodo tepeni." Cenzura je črtala zadnji stavek. Dne 27. julija so bile v Splitu v Dalmaciji velike politične demonstracije. Ob tej priliki je bilo aretiranihtelfko udeležencev. V zaporih se nahaja 57 oseb« ki jih obtožuje državni pravnik zaradi prestopkov po zakonu o zaščiti države. Vsega skupaj je bilo sodišču prijavljenih sto oseb. Hlapec naj bi plačeval za gospodarjevega otroka. V tožbah radi alimentacij za nezakonske otroke se večkrat dogaja, da nezakonske matere označijo za očeta kakega premožnejšega ljubimca, čeprav ni oče, posebno, če jih je bi4o več "poleg". Redko se dogaja, da bi v takem slučaju mati tir-jala alimentacijo od revnejšega in vendar se je tudi tak slučaj izkazal pred kratkim pred mariborskim sodiščem. Nezakonska mati je tožila hlapca, da mora priznati očetovstvo in plačevati preživnino za otroka, katerega je porodila, ko sta skupaj služila pri nekem gospodarju. Hlapec pa je pri sodišču odločno tajil, da on ni oče tega otroka in da tudi ne more biti oče in da je nezakonska mati, dekla pri istem gospodarju, sama pravila, da je otroka spočel gospodarjev ain. Na vprašanje sodnika, kako je torej s to zadevo, je mati naenkrat prostodušno povedala, da je res nezakonski oče gospodarjev sin, ne pa hlapec, in da so jo le gospodarji nagovarjali, naj zvrže krivdo na hlapca. Sodišče je nato tožbo proti hlapcu zavrnilo in bo morala neporočena mati sedaj vnovič tožiti pravega očeta, gospodarjevega sina, da bo ta preživljal njenega otroka in priznal očetovstvo. V jugoslovanskem ministrstvu socialne politike izdelujejo nov zakon o zaščiti rodbine, novorojencev, dece in mladine ter zakon o zdravstveni službi v bolnišnicah. Na jesensekm ljubljanskem velesejmu*se vrši od 1. do 12. septembra umetnostna razstava Kluba neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov. Motorne brzovlake nameravajo uvesti tudi na progi Brod-Sarajevo in Beograd-Niš, s čemer bo vožnja na teh progah znatno skrajšana. V Ribnici na Pohorju so za-stavkali delavci v tamošnjih kamnolomih. Vzrok so skrajno slabe razmere, mezde, ob katerih se ne da živeti ne umreti. Odbor za pomoč stradajoči de-ci stavkujočih kamnosekov, ki se je osnoval v Ribnici, je v tej zvezi 20. avgusta objavil v "D. Politiki" sledeči apel na naslov slovenske javnosti: "475 otrok strada v naši lepi planinski Ribnici na Pohorju. Že tretji teden stoje njihovi redniki v mezdnem gibanju. Nezadostno pa je gornja deca prehranjena že vseh zadnjih šest let. V obmejnem srezu je doma, priklenjena dobesedno na granit, iz katerega najspret-nejša in najzdravejša roka komaj izkleše polovico, kar skromni človek normalno potrebuje. Osnoval se je podpisani odbor, da zbere od vseh socialno in rodoljubno čutečih src prostovoljne prispevke, bodisi v blagu, bodisi drugače, da olajša vsaj nedolžni deci težke ure vsestranskega pomanjkanja. Za vsak najmanjši dar izrekamo najlepšo hvalo! Slovenci, ne pozabite obmejne dece!" Apel nosi datum 10. avgusta, podpisali so ga pa: narodni poslanec Karol Doberšek, občin- LISTNICA UREDNIŠTVA Urednikom "Na p reja"!—Poiščite "Proletarca" od 24. avgusta 1938, nataknite očala in si oglejte sliko pod naslovom "Prihod delegatov", ki jo boste našli na prvi strani spodaj, desni kot (vidimo, da ste udarjeni s hudo kratkovidnostjo, zato tako natančno navodilo). Ali se to pravi "popolnoma ignorirati" Svetovni mladinski kongres? Nas ne zanima, kako kadite in se prilizujete gospodoma Grillu in Sabcu in koliko vam ona dva verjameta oziroma kako jima laska ta vaša pohvala dvomljive vrednosii, želimo pa, da se v isti sapi ne laže-te o "•Proletarcu"! Saj ne želite pasti na nižjo stopnjo kot pocestnice? MISS PERKINS OSVRK-NILA DIESOV ODSEK (Nadaljevanje s 1. strani.) rdečkarsko" gonjo, katere žrtev bi lahko postal vsak borben delavski agitator ali tudi vsak liberalec, tedaj jo čaka zgolj fiasko. Pred mislečo javnostjo je ta preiskava že docela osme-šena, ker je odsek doslej povsem resno jemal na znanje tudi najbolj fantastične in smešne izpovedi poklicanih prič in "izvedencev", vključivši na-ved-be reakcionarnega rdeče-gledca Freya od A. D. F. Pameten človek se jim mora smejati. Nacijsko glasilo v Švici zaplenjeno V Zurichu v Švici so pred kratkim zaplenili nacistično glasilo "Front", ker je zlobno napadalo španskega ministrskega predsednika Negrina. ko se je pred kratkim mudil v Švici. V POSMEH MIROLJUBREMU ČLOVEŠTVU SLIKA S FAMOZNE "PROTIRDEČKARSKE" PREISKAVE Po svetovni vojni je bilo navdušenje za večni mir med narodi veliko. Tudi tisk kar na-vprek je s silno hevemenco zagovarjal to geslo. V Ženevi je Društvo narodov sklenilo, da se ne sme vršiti nobena vojna več, kakor pravi Kelloggov pakt, in vse spore med državami naj v bodoče rešuje mednarodno razsodišče. če bi pa kaka država napa- Vojna nevarnost se v zadnjem času še prav posebno po-vdarja. Izpočetka po vojni sploh ni bilo vojne nevarnosti. Razvila se je pa ta nevarnost z delovanjem ali pa pasivnostjo diplomatov, kar je temeljito izrabil tisk oboroževalne industrije in za njim nevede vse drugo časopisje. Propaganda v tem smislu je bila in je še splošna. Pod vtisom te propagande dla z orožjem drugo državo, jo i« P» dane» ** »ko™i vae javno morajo druge države obsoditi j mnenj« prepričano, da se naro- in kaznovati. Take so bile lepe besede, ni pa bilo volje pri onih dravah, ki bi to lahko storile, da se sklepi izvedejo. Nastalim sporom med državami so res bile vzrok tudi krivične določbe mirovne pogodbe. Iz krivičnih določb je izvirala nezadovoljnost in vedno več političnih sporov. Kontra-henti mirovnih pogodb bi bili morali pravočasno vpo&evati pritožbe ter jih sporazumno rešiti z nezadovoljneži. Tega pa niao storili in njiva razprtij in hujakanja je postajala večja in večja, tado da danes lahko trdimo, da se ves svet nahaja v revoluciji deloma zaradi resničnih vzrokov deloma pa zaradi psiholoških. Danes pa tudi ne velja več mednarodni običaj napovedi vojne, ali nevmešavanje v notranjo politiko drugih držav. Vse to je moderna morala zavrgla in vojne in napadi se pričenjajo brez napovedi, kakor v di res sovražijo in da je vojna neizogibna. Tako je nastala kriva psihologija v človeštvu, ki špekulantom jako olajšuje njih avanture in eventualno vojne eksperimente. Zatreti bi bilo treba zlo vojne propagande. Za odpravo nje pa preokreniti vojno psihozo, ki to zlo širi. Povedati bi bilo treba narodom jasno, da vojne ni treba, ker se narodi ne sovražijo. Povedati bi bilo treba, da je naloga človeštva, da v bratstvu sodeluje in si ustvari lepo bodočnost. Vojna pa le ruši in uničuje blagovne in kulturne dobrine. Cim narodi to spoznajo, bo konec tragikome-dije s človeštvom, konec špekulacije na račun sreče človeštva. Vedeti pa moramo, kako se zločin pripravlja, če se hočemo uspešno boriti proti njemu. —"Del. Politika." lo rodovitna in skoro vsa izči-|tem aobal na potu proti Bre ičena. Zelo dobro so me pogostili in mi tudi dali posteljo za tisti večer. Drugi dan sem se poslovil od njih in odpotpval proti mestu Bremerton via Hoods Canal, Mimogrede sem se še ustavil pri Franku Milavcu in njegovi ženi, katera živita 6 milj vzhodno od mesta Port Angeles. Milavec je večkrat pisal v listu Prosveta. Tudi o I ima tukaj 20 akrov rodovitne zemlje in zelo lep sadni vrt. Nabral mi je sladkih črešenj, da sem jih komaj nesel in po- mertonu. Najbolj se mi je dopadla na celipot,i vožnja iz Port Angele-sa do Bremertona, zato, ker se cesta vije tik poleg Hoods kanala, kateri je dolg približno GO milj. Tako mi je hitro poteklo g dni, da nisem skoro vedel kdaj in sva se končno morala odpe- Ijati \jaz i|i moj železni konj z motorno ladjo "Kalakala" nazaj v Seattle. ' ' ' " * j " 1 * Lucas Debeljak. PETINDVAJSET LET PO SMRTI AVGUSTA BEBELA Illinois ki kongreeuik Noab M. Ma.on (n« levi) jo član reakcionarnega Dicsovef e odaeko, ki »e bpvft t* lovom nn "rdeče slanike". Slika jo bila vaoU, ko jo Maso„ »bdoliil osem svesnih uradnikov, da »o člani Ligo aa mir in demokracijo, o kalori jo iajavil, da jo orodje v rokak turistov. Med uradniki, ki jih je imenoval, sla bila tudi Fredorick A. Silcoa, načelnik aveano gozdarske slu ib* in Mar? Anderson, načolaica ionskega biroja do- lovskega departmenta. . Slednja jo obdolibe aanikala. pristavila pa je, da ne more videti niČ pregrešnega V tem, če jo kdo aa mir in demokracijo. leyev rov, v katerem je bilo zaposlenih mnogo naših rojakov. Ampak videti je, da bo nemara oatalo le pri obljubah. Ce v tem rovu ne bodo pričeli z obratom v kratkem, potem bo nemara počival vso zimo, tja do spomladi. Joseph Snoy. Vesti iz Bridgeporta Bridgeport, O. — Listje pri- V nedeljo no Sovin piknik Chicago. — Čitatelji Proletarca že veste, da bo v nedeljo piknik pevskega zbora Save, mesto lesa Aberdeen, kjer sem*cvetoče rastline. Tudi vremen-se mimogrede ustavil in obiskal ski bogovi mi niso bili naklo-družino Franka Iskre. Ker je njeni, vsak da je bilo napol ob-Mary Iskra tajnica društv a št. j lačno in pihal je mrzel veter. 560 SNPJ in jo že dalj časa po- Zatorej sem se četrti dan napo-znam, smo se tako spustili v til proti Port Angeles, da Um Kdo je Avgust Bebel? i. » ♦ 1 Avgust Bebel je bil voditelj nem&kega socialdemokratične-ga delavskega gibanja. Rojen je bil 22. februarja 1840, umrl pa 13. avgusta 1913. Od njegove smrti je minilo te dni petindvajset let. Avgust Bebel je bil sin podčastnika, izučil se je strugar-stva in postal v Lipskem tudi mojster. L. 1861, je vstopil v delavsko društvo, 1864. pa je bil že član uprave. — L. 1869. je bil med ustanovitelji socialistične stranke. Leta 1871. je bil obsojen zaradi veleizdaje z ^enpo^o, Spo^H. ,»J .J^«* I ZMtfM je, da se mesto Aberdeen sedaj hitro pripravlja na velike slav- zima in kaže, da bo zelo sUba. 'jivem Kobalovem vrtu *■ Cla- Humpti. .psu• V^Tl ,tko To. proletarijata novem- ker je na tLoie brezposelnih rendon Hillsu na 55. cest.. Ta i »mo Anton. .n ^eaJJ.tko.; i „ot Sprinf. M br. me.ec«. kjer je sprepr.ee- delavcev v naši okolici. Nič raz-; idva dni Družina Matko se ?ei v's0l<0.v ^ 1 aZ^lfVii^nen^Lk?1 uc.avv^ letoSnie .ezone Prihodnji dva dni. Družina Matko se je ' , " veseljiva bodočnost. Kamor po-, "fC nHrX v naselila v ta nepoznani kraj še "e "ste ^t 01 v ozk, soteski gledaš, povsod vidiš znamenja, ki ne obetajo nič dobrega. Jaz sem zelo zaposlen z agitacijo. časih si želim, da bi imel štiri roke in noge, da bi mogel vsem ustreči. Pozive dobivam od državne in narodne organizacije, od Socialist Calla in New Leadra, pa od Proletar- piknfk prihodnjo nedeljo, 11. septembra. Vstopn:ne ne bo nobene in postrežba dobra. Pridite v velikem številu. Sava vas pričakuje. (V slučaju slabega vremena se bomo zabavali v ca. Vsi pravijo: "Na agitaci- P^^g . jo r* Človek bi rad vsem ustre-; Deiavsnem centru.) Kdor nima starem in 7rednTem med rumeneti, kar pomeni da I odseka <^ Jt 1 Prav roparskimi vitezi in divjaškimi *><> kmalu spet prtfla v deželo tako tua>, aa ae oo vrtu na vao-1 poglavarji. Prvotno je tisk, ki je kapitalističen, hujskal proti nezado-voljnežem, je opozarjal na mirovno pogodbo in zavračal zahteve. To je bilo najboljše netivo za paljenje strasti. Ko so bile strasti dovolj raz-paljene in so nezadovoljne države krišle mirovne pogodbe druga za drugo, je nastal v tisku in tudi med politiki in diplomati nov val, ki je podžigal nezadovoljne!* in diktatorje miru. Vse dobrine miru hočejo porušiti nezadovoljneži, pripraviti se moramo, . oborožiti, da nas ne presenetijo. To je bila galama, to je bilo groženj, hujskanja in navdušenja za o-boroževanje, toda ne za vojno, ampak za ohranitev miru. Tako nam pripovedujejo in oborožu-jejo se za stavo vsi s tem "plemenitim" geslom. Samo za o-hranitev miru se vrši tekma v oboroževanju. V politiki raznih držav v tem smislu danes ni izjeme. Finančni ministri se sklicujejo na položaj, ki je nastal po propagandi tiska in diplomatov ter z nekakim ponosom kažejo na nevarnost vojne in na umetno v- tera živita prav blizu mesta ___ ______________ Port Angeles. Predno sem prinesti, 'katere se bodo vrnile tri vozil do tega mesta, sem zagle- dni ob koncu tega meseca. Pra- dal velik napis na desni atrani Norimber- z no val i bodo 50-letnico usta- ^^ novljenja mesta Aberdeen. Takoj me je začelo mikati, da " nastooil nred svetovno Po par urah sem se po.,ovil «ti2£l r I "S" Kg ?E vao- »« "jih in se odpeljal proti o P® «kl' »lik notok na dvoranah znamenje da s* bli- leta 1927 iz Cle Elum, Wash. P° *at Bilo je pozno popoldan, ko. Voda je čista kot biser in ^o sem prišel tja, in sem bil temnoplava, to je znak, da mo- truden od slabe vožnje, katera ra biti zelo globoka, zato ker me je tresla toliko, da sem se leži med dvema hriboma. Okoli pošlatal, če imam še čreva v jezera je dosti malih hišic (ca- trebuhu. Zatorej sem ostal tu-bin) za turiste. Na vzhodni kaj čez noč in se šel dvakrat strani jezera pa stoji hotel Qui- kopati v to mineralno vodo; ta nault s knjižnico spredaj, za- me je zelo okrepčala, da sem daj, tik poleg vode pa ima kra-| potem hitro zaspal, sen vrt. Ker sem imel dosti ča- . sa na razpolago, sem obiskal I)ru*° Jutro me zbudll° parkrat mojega starega znan- *once' ko ^ Pokukalo skozi ok-ca Charleta Kralla in njegovo no kabine Vstal sem m se šel ženo, katera sta se tukaj nase- naPiU iveplenega studenca, ne- PRIHEDBE KLUBOV J. S. t. V il«d«cem seznamu s« priredb« klukev JSZ, kaafereačaib argsutifta cij in socialističnih kulturnik dru* itart " lila že pred več leti. Kar je meni znano, je to edina slovanska družina, ki živi pri jezeru Qui- kaj te žegnane vode sem pa tudi vzel s seboj v steklenici. Po zajutrku sem pa spustil mojega nault. Lansko leto je potok, ki *Pajderja po strmi poti navz-teče po njihovi zemlji, hitro na- do1' do ^,,avne1 cf^e- Tekel je raste 1, in mu je skoro odnesla brez K***»na kfk,ih d«*et voda hiso. Debel sneg v hribih,in *e zavoro %b,1o treba rab|-blizu njegovega doma je kar ^ Tres,° Je po nahitro čez noč skopnel in po-1 k*menju »n okoli ovinkov tako, vzročil veliko povodenj. V jezeru Quinault je veliko različnih rib, katere pa vse spadajo Indijancem, ker to jezero je v mejah Quinault Indian Reser-vation. če kak turist želi loviti ribe v tem jezeru, mora plačati in dobiti dovoljenje od Indijancev. Zraven pa mora imeti še dovoljenje od tistega okraja. Navadno pridejo semkaj ljudje, ki nimajo nikake skušnje v ribolovu. Zatorej pokličejo indijanskega ribiča, da jim nalovi rib za večerjo. Seveda, za to delo jim vedno zelo dobro plačajo. Zraven jim pa tudi dajo še napitnino. Indijanci imajo tukaj precej dolgih in ozkih čolnov (canoe), ki so vsi o-premljeni z motorji na gasolin. da sem se bal, da se bode stari Chevrolet razletel na kose. Ko sem privozil kake tri milje zapadno od mesta Port Angeles, sem zavil po stranski poti na farmo mojega starega prijatelja Jožeta Segulina. Zelo sem ga presenetil, ko sem zapeljal pred njegovo hišo, kakor tudi njegovo ženo, sestro in sina. Spoznal me je takoj, ko sem ga ogovoril in je kar obstal, kakor bi bil pribit za par minut. Potem me je povabil v hišo in me spoznal z njegovo ženo, sestro in sinom. Po kosilu je njegov sin vzel svoj novi V8 Ford in smo se skupaj odpeljali, da si ogledam nekoliko mesto Port Angeles. Segulin se nahaja tukaj že 17 let in sem SEPTEMBER PRESTO. PA. — Konferenca ki« kov JSZ in drnslov Prosvetna matice tar piknik, v nedeljo 11. aopt. 193« ▼ Prosto parka. MILVVAUKEE. WIS. — Kartna zabava kluba it. 37 JSZ v korist Pro-letarca, v nedeljo 18. sapt. v S. S. Turn dvorani. OKTOBER STRABANE, PA. — Vinska trga tev kluba it. 118 JSZ o soboto 1. ok tobra V dvorani društva it. 19« SNPJ. CHICAGO. — Koneert "Sava" u nedaljo 23. oktobra v dvorani SNPJ. BURCETTSTOWN, PA. — Ves«, lica kluba it. 19 JSZ v soboto večer, 29. oktobra v Slovenskem domu. WAUKEGAN, ILL. -t- Konferenco klubov JSZ in društev Prosvetno matice aa aavarni Illinois in Wisconsin v nedeljo 31. oktobra v Slov. nor. domu. NOVEMBER CLEVELAND. O. — Koneert to«. "Zarjo" Zahvalni dan 24. nov. avditoriju SND. CHICAGO. — Dramsko predstava klub. it 1 » nedeljo 27. novembra v dvorani SNPJ. DECEMBER CHICAGO, ILL. V soboto 31. decembra SUveelrova aabava klnba it. 1 v dvorani SNPJ. COLLINWOOD, O. — Veselico kluba it. 49 JSZ na božični večer 29 de«, v Slov, dol. domu. 1939. CHICAGO. — Dramsko »redstova kluba it. 1 JSZ v nedeljo 28. febru arja v dvorani SNPJ. CHICAGO. — Koncert "Sovo** nedeljo 23. aprila v dvorani SNPJ. (Tajnike klubov in kulturne odse k« klobov ter tajnike konferonc prosimo, da nam sporoča vse svsj« prireditve aa uvrstitev v to kolono in da nam poiljejo popravki, ako »o podatki o priredbah napačno aabele-fteai.) Švici, kjer se je zdravil 73-letni junak borbe. Avgust Bebel je bil delavec, izredno nadarjen politik in govornik, ki je vzbujal v parlamentu posebno pozornost, Bebel se je boril za proLetari-jat z nesebičnostjo in idealizmom vse življenje. Njegovo ime je poznal v Nemčiji vsak otrok; med nemškim narodom in v inozemstvu je užival velik ugled po svojem znanju in po svoji delavnosti. Bebel je presedel več let v ječi. V ječi je tudi spisal znamenito knjigo "2ena in sociali-zem". Ženskemu vprašanju, ki ga danes vae preveč zanemarjamo, je Bebel posvečal posebno pažnjo, češ, da je žena ie večja sužnja kakor proletarec ter, da je treba tudi to dvigniti kulturno in socialno. Mogočna ženska socialistična gibanja so bila sad njegovega dela. Tudi sedanji proletarijat ima tu svojo nalogo, da nas preporod ali duhovna revolucija, ki logično pride, ne najde nepripravljene. Bebel je o svoji ženi vedno govoril spoštljivo. "Nikdar se nisem kesal, da sem se poroči Bolj Ijubeznjive in požrtvovalne žene ne bi bil mogel dobiti. To, kar sem storil, je bilo mogoče le, ker sem imel tako dobro ženo, vedno pripravljeno, da mi pomaga. Mnogo težkih dni je preživela, preden je zasijalo zanjo sonce mirnejših dni." žena mu je umrla skoraj ri leta prej. S temi besedami se sporni? njamo velikega borca za svobodo proletarca in proletarke, borbi pa mu skušajmo biti enaki. D, P.' Živahno delovanje oposicijt na Poljskem. Poljska opozicija, v kateri sodelujejo tudi socialni demokrati, 4 razvija v zadnjem času živahno akcijo preti sedanjemu režimu. ______ „ ____ur ♦I#IIMMMMIIIMMIMM< I muCtt ; ; RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawndale Ave. Chicago, III. T«l. Crawford 1382 Pristno in okusna domača jodila Cono ameree. Postrežba tečna. ..................... - m—r- *....................... PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI ; PODPORNI JEDNOTI NAROČITE 81 DNEVNIK -PHOŠVEtA" Stane an aele Mo $0 00. pol lota $3.00 UaUnavljajtt novs drtt*t*». l)e«ct članov(lc) j« tr^bs u novo društvo. Naslov H»t «« ta tajntttvo Ja: •m. » , . «, »» 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. .................... Po treh dneh sem se že nave- ga prvikrat videl, odkar je za- ličal brenčanja medenih ptičev okoli kabine. Teh je brenčalo v bližini po deset skupaj jn so srkali med iz neke velike plavo pustil premogarsko naselbino Black Diamond, VVash. On ima sedaj jako lepo urejeno farmo. Zemlja obsega 55 akrov, je ze- ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST, PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Pritititig Co. 1838 N. IUI^TED STREET« CHICAGO, ILL. »t Tel. Lincoln, 47Q0 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS Vork s štirimi možmi posadki. Potniški sedeži so bili na tem prvem obestramkem poletu prazni. Kljub temu ni daleč dan, ko bomo imeli redno zračno vožnjo med Ameriko in Evropo. In ko bo gasolin nadomeščen a kaka lažjo gonilno silo, bo kapaciteta tovora in varnost plovbe znatno povečana. V nekaj letih nas bo stalo toliko kot zdaj vožnja na morju, pa banu v enem dnevu prileteli domov v stari kraj, se malo pozabavali z našimi znanci in sorodniki ter koncem tedna zopet odleteli našo novo domovino ... Za vse to smo pa mi navadni zemljani dolžni vsaj nekoliko priznanja zaslužnim možem v avijatiki — med katere spadajo vsi oni, ki so žrtvovali svoje življenje v hazardnih pionirskih poskusnih poletih ne le zadnjih petintrideset let, odkar je odkrita praktična zrakoplov-ba. ampak tudi onim skozi vso zgodovino, ki so že davno sanjali o zrakoplovstvu in delali razne primitivne poizkuse. Sanje sa nazadnje vendarle koristne, če so prav usmerjene, ker r o takorekoč mati vseh iznajdb in njih izpopolnitev ... Kdor hoče postati zaslužen mož, naj poleg intenzivnega dela nikar ne pozabi tudi precej sanjariti — a takrat, ko je zbujen in v zavesti, ne pa med spanjem! ... Avstrijske novice ZASLUŽNI MOŽJE FRANK S. TAUCHAR Zrakoplovb* bo letos dosegla Nevv Vork v «*em dnevu, ver ptti 11 trideseto leto svojega nazaj v dvajsetih urah. To je taktičnega razvoja—in z nje- zelo dober uspeh, če upoštevanimi dosedanjimi uspehi smo mo štiri tisoč milj razdalje med lahko prilično zadovoljni. omenjenima mestoma. Bran-Zialužni možje v lej koristni denburg je imel v zalogi 2,370 tehnični pridobitvi za človeštvo Kalonov gasolina ter 100 galo-#> ne le brata VVright in Lang-! r.ov olja, ko je zapustil Nevv ley, (ki so se nekaj časa lasali, kdo je pravzaprav iznašel le-t^lp), pač pa tudi mnogo njih piedaikov, ki so si razbijali no-auve ter lomili noge in rebra z drznimi poskusi v letanju s strehe na tla s pomočjo umetnih perutnic. Na tla so seveda vselej "prileteli'*, oziroma te-lebnili, za kar je poskrbela privlačna sila zemlje; toda dvig-se ni nihče v zrak do leta 1903, iavzemši v balonih, ki so lažji od zraka. Zdaj pa je zrakoplovstvo že mogočna industrija ter obsežno prometno sredstvo. Vse večje države posedujejo na tisoče zrakoplovov in zračni promet je takorekoč že odprt okoli zemlje. Letala so plula že nad obema tečajema ter mnogokrat prekrižala vse kontinente in večino vodovja. Letos zopet beležimo nekaj napredka v letalstvu, kljub temu« da je nekaj zrakoplovov padlo na tla. To nas ne sme motiti. Kje pa je popolna varnost? Nesreče se še vedno dogajajo na vseh prometnih lini-jdb; ne samo v. zraku, ampak tudi na suhem in na morju. Takozvan Hughesov polet, ki je pred kratkim obkrožil zemljo a štirimi tovariši v štirih dneh, je priznanja vreden uspeh. Ne zasluži pa on sam toli-ko bombastične pohvale, kot jo je bil deležen, če se upošteva w okolščine. Da bi kdo drugi | podedoval osemnajst milijonov dolarjev v starosti osemnajst let kot jih je on, in da bi bil poleg tega tudi zrakoplovni entu-ziast, smatram, da bi bil poleg udobnega življenja in praznjenja bokalov preletel tudi zemljo vsepovsod. Ker ima mož denar, si je nabavil avijon za vsoto 1200,000, katerega je opremil z vsemi modernimi aparati; žito se jaz ne čudim, da ie uh-pel. Vse drugačna pa je stvar, če si brez denarja in podpornikov. V tem slučaju so ti roke vezane, pa Čeprav si prepojen genijalne ambicije ... Kot povsod, so tudi v tem izjeme — in taka izjema je bil pred enajstimi leti C. A. Lind-bergh; letošnje leto pa Douglas Corrigan, ki je kupil devet let staro "škatlo" za vsoto $350, jo sam predelal in dodal nove mehanične dele. kar ga je stalo nadaijnjih $500 — pa jo je od-ktirfl brez vladnega dovoljenja iz New Yorka,na Irsko, tri tisoč milj zračne ual/ave. To je ne le pogum, patj, pa tudi izredna zmožnost, zato je deležen več priznanja kot pa Hughes, dasi-ravno je Hugbeaov polet večjega pomena za razvoj prometne zrakoplovbe. V presoji moramo seveda upoštevati vse podrobnosti in okolšSine, v katerih sta se oba fanta nahajala, in zraven tega še veliko razliko v njiju letalih. če hočemo biti natančni, je bil Hugmesov polet samo okoli severnega tečaja po sredi zmernega pasa, kar je le 14,-000* milj dolžine. Pravilno okoli zemlje blizu stratosfere pa je 2M00 milj dolga pot. Ni daleč čas, ko bo ta pot Preletena v neprestanem poletu v par dneh. Ko je bil Hughes na po-*?ajku častno sprejet tudi v Washingtonu, je slovesno izjavil* da bo zrakoplovba s časom izpodrinila parnike z morja. Ne samo to, pač pa tudi železne s suhega ozemlja — kar večinoma vedeli brez tega prerokovanja. Boljše se je odrezal Corri-*an, ko je izjavil, da je mislil, d* leti domov na zapad, pa se J* po "naključju" znajdel baš v nasprotni smeri na Irskem o-t|>ku. Klub svetovno znanih ve-»Mh lažnivcev v VVisconsinu ga je flato takoj soglasno sprejel ,n proglasil za dosmrtnega čutnega člana številka ena, **r je fant seveda v polni meri ^služil, da«i-jedz prvega radi '•Pšega Hughesu in Corriganu je sle-nemški avijon Branden-burg, ki je prišel iz Berlina v Proletarec, September 7, 1938 v stiriH urah zgrajene utrdbe Aevnlh in telesnih zmožnostih bolj usposobljen. Saj če bi stal vaakdo v življenju točno na iatem mestu, kamor res najbolje Bodi, bi bila to sicer na videz točno kloča ur«, a vsak kole-Idek bi pa morda le ne bil srečen. Ljubezen do otrok in razumevanje zanj bp staršem tudi pri izbiri poklica najbolje pokazalo pravo pot. Švedski izumitelj Kart P. Billncr, ki iivi v Wew Yorkv, je demonstriral prod amerukirai vniaikini izve-dere, d« »e lahko sfrac!e moderne betonske utrdbe do* ^ betedrn eee reč. To enc^ocft novi prcce« pri mtiinjd betona, ki ga ja itnaiel on in s katerim se doseže, da ae beton popolnoma »trdi v itirih imaH. Navadni prežet betoriranja »aliteva aa »trditev toliko d«i Izumitelj •taji poleg utrdb iz betona, ki jih ia sgradil v itirih urah. Po Chicagu in okolici Chicaako zrakoplovsko pristajal iiče Bilo je v soboto popoldne, vroče in pri Centru sem se dol-j sočasil, ker balinal uisem, gledati sem se jih pa kmalu naveliča). In tako sem pobaral prijatelja Turpina: "Kaj praviš, ali bi ne bilo bolje, da se pelje-va na sprehod? Turpin priki-j ma: "fce, A kam?" "Kamor- J koli", sem dejal. Odpeljala sva se proti Willow Springsu, spotoma pa se ustavila na čika-škem mestnem zrakoplovskem pristajališču. To je vzrok, da ta sprehod omenjam. Tisti dan je priletel v Chicago letalec Corrigan, ki jc postal | čez noč slaven, ko je "pomoto- j ma" napravil skok iz Nevv Yor- štacun in branjarij, »večinoma židovskih; pred njimi pa stojnice, na katerih je razložena vsa mogoča roba — nič novega, vfse iz druge roke — in tudi či-.sio navadna starina i:i ropotija, kj je priromala tja iz podstrešij in s smetišč. Nekateri branjevci imajo svojo robo razloženo kar na uličnem tlaku. In če.»a ne dobite pri njih: stare škarpe, zarjavelo železnino in dele raznih motorjev, stare, zavržene ženske obleke, zarjavele plinske štedilnike itd. Neki žid prodaja steklenice z neko tekočino, o kateri kriči, da "ozdravi vsako bolezen, notranjo ali zunanjo"; zraven ima stojnico drug kramar, ki ponuja čistilni lluid, ki "očisti blago vseh madežev" (morda po či- Jaz sem se globoko oddahnil, ko je Turpin spet pognal svoj avto in je Maxwell st. ostal I čine. za nama. Saj tam si človek ne upa niti pošteno dihati... I. J. Nekaj o prhljaju Zadnja leta se zelo širijo razne bolezni lasiAča, ki jih po navadi označujemo po njih vidnem učinku kot prhljaj. Največkrat povzročajo prhljaj praživalice ali tudi glivice, to-| rej je prhljaj nalezljiva bole-zen in se ga prenaša od osebe I do osebe. Prh'jaj ni samo ne-I varen, saj uničuje lasišče in po-| vzroča izpadanje las, ampak je tudi nelep, kajti človek, ki ima glavo polno prhljaja, ne zgleda nikoli negovan. — Ugodna ozi-I roma vsaj snažna zunanjost je pa v pridobitnem boju ailno velikega pomena. — Prhljaj pre-I ganjajo na najrazličnejše na-(Včasi pomaga umivanje glave s katranovlm, žveple-nim ali kalijevim milom. Ker odvzamejo vsa ta mila lasem mnogo maščobe, je treba izgubljeno maščobo nadomestiti z otiranjem kakršnegakoli olja. Za rast las je najbolje olivno Pravilna izbira poklica Danes je buio ljudi, ki bi o- pravijali svoj poklic z resnično _____„________ ljubeznijo. Večini je delo pro- olje. Proti prhljaju rabijo tudi kletstvo in breme; vsak je ve- cinkovo mazilo. — Najbolje pa sel, če se svojega dela vsaj za se obnese proti prhljaju maza- tisti dan reši. Morda nosi glav- nje s petrolejem in ricinovim no krivdo na tem dejstvo, da je ;C'iem, kar je tudi še najcenej- le malo ljudi, ki so zasidrani v še sredstvo. Petrolej in ricinovo pravilnem poklicu, da je nešte- olje, vsakega približno polovi- Pater Hlinka Pater Pllinka, ki je pred kratkim umrl v Ruiomberku v Čehoslovaški republiki, je bil vodja slovaških klerikalcev in pred vojno in med vojno narodni bojevnik proti Madžarom. Po vojni pa se v novih razmerah kmalu ni več znaš+1. Njegovo gibanje je v okviru republike kmalu debilo pkoro proti-državno lice in) nekateri člani njegove stranke so celo delali z Madžari za odcepitev Slovaške od »epublike. Hlinka je to politiko, če ne naravnost podpiral, pa vsaj dopuščal, najbrž zato, ker je videl, da je vpliv cerkve in klerikalizma v republiki precej neznaten. Ni še dolgo tega, ko je pater Hlinka priredil v Bratislavi veliko zborovanje Slovekov, ki naj bi bilo pokazalo, da je vsa Slovaška v njegovem taboru in on njen nesporen voditelj. Ampak koalicijske stranke so mu istega dne pokazale, da se moti. Na Hlinkovo zborovanje je namreč prišlo le okrog 18 tisoč ljudi, dočim se je udeležila zborovanja koalicijskih strank velikanska množica, ki je štela nad sto tisoč glav. Akcijo pa-# tra Hlinke so zlasti podpirali Nemci, ker jim je šla v njihove račune, dasi so sicer proti vmešavanju duhovnikov v politiko. (Po "Del. Politiki".) Praški list "Weg zum Ziel" objavlja obširno poročilo o položaju, ki ga je nacizem povz- je opozoVif "neki' šofer," ročil v avstrijskih katolikih I 8Bleje ge dejal: "Jaz ne krogih. Katoličani na splošno obsojajo postopanje kardinala Innitzerja, ki se je tako brezpogojno podvrgel nacizmu. Zlasti je ogorčeno katoliško kmetsko prebivalstvo, ki izjav- ka na Irsko; in njegova leteča š*enju izgine tudi blago, kdo škatla je stala tam pred enim izmed hangarjev. Na njo naju ki je bi zaupal svojih kosti tej škatli za i polet preko Michiganskega jezera ... Zaboj za limone ..." Ko sva jo videla, sva se na svoje oči prepričal«, da škatla res j ni videti dosti prida—star eno-lja, da hoče ohraniti svojo sta- krilnik, ki že skoro da spada v ro katoliško vero, pa tudi če jo muzej in bi mu jaz ne zaupal bodo škofje zapustili. svojih kosti za kratek polet. * Reči moram, da je imel Corri- . Na Dunaju je sedaj izenače- Kan res mnogo poguma in se na in organizirana tudi podrob- več sreče, pameti pa pri tej svo-na prodaja sočivja. Pred nekaj ji vratolomnosti pač ni dosti dnevi je bila »ia znanem dunaj- potreboval .. . skem živilskem trgu Nasch- Njegovo letalo je stražila markt vsem branjevcem. 86 po tropa policajev, sicer bi ga ra-številu, dodeljeno vsakemu po dovedneži, ki so ga prihajali 3 kg graha. — Branjevci, ki so želeli več graha, so se po vojaško postavili v vrsto, so visoko dvignili svoje lahke košare z grahom in so v zboru zalclicali nemški pozdrav. Branjevce so zaprli in pravijo, da pridejo v Dachau. * Nemško državno prometno ministrstvo je izdalo uradno o-pozorilo. da kljub zedinjenju še obstoja za živila carinska meja med rajhom in Avstrijo.! Opozorilo je bilo potrebno zaraditega, ker so rajhovci skušali spraviti iz Avstrije v stari rajh brez carine polne kovčege in nahrbtnike jajc, masla in svežega sočivja v napačni domnevi, da v edinstveni državi ne more biti carinskih mej. gledat, najbrž po koščkih raznesli na vse štiri strani, takole "za spomin" ... PrintajališČe je precej obširno in ima prostorne hangarje in betonirane ulice, ki služijo za vzlet in pristajanje letal. Zanimivo je gledati, ko se letala dvigajo v zrak ali pristajajo. Midva sva imela priliko videti pristanek velikega dvomotor-nega potniškega letala. Kakor ogromna ptica iz predpotopnih dni se je zdel, ko se je spustil iz višine, nehal brenčati, se na lahko dotaknil s kolesi tal, zdrčal po gladkih tleh ter se po nekaj trenutkih lepo na lahko ustavil. Zračni orjak je tako na lahko pristal, da potniki gotovo niso čutili nobenega stresljaja. Na pristajališču je bilo videti še pet takih velikanov, pri-Nemški učenjaki in arhivarji pravljenih na odhod. In povem vam, da so to resnični velikani, če se postavite poleg takega orjaka, se zdite samim sebi kakor pritlikavec. Saj niso dosti manjši od Kolumbove barke, s katero je preplul Atlantik, a ti kovinski ptiči lete po zraku t Mene je skoro mikalo, da bi napravil pofovanje po zraku v enem teh čudežev moderne letalske tehnike, čeprav imam zelo močne pomisleke proti zračnim potovanjem in se najbolje počutim na trdih tleh ... Pristajališče je vredno, da si ga obiskovalec ogleda. preiskujejo sedaj arhive na Bailhausplatzu, kjer je imela sedež Schuschniggova vlada. Zbirajo diplomatsko korespondenco med Schuschniggom in podpisniki rimskega protokola, iz katere je razvidno, da so tisti, ki so Schuschnigga pustili na cedilu, ga poprej najbolj hujskali in mu dajali potuho. * •Pariška "Tageszaitung" poroča o veliki nesreči, ki se je zgodila južno od Borovelj blizu jugoslovanske meje. Tam delajo delavski oddelki kaverne in druga vojaška dela. Pri faz-streljevanju se je dne 2. avgusta mina prezgodaj vžgala, pri čemer je bilo ubitih 5 delavcev, več ali manj ranjenih pa 16. 2idovrki semenj na Maxwell Street u Maxwell st. in par stranskih ulic je znanih po svojem židov- Slfčna nenreča se je zgodila ju-!skem semnju. Spada prav za ve?). Mislim, da tudi v velikih departmentnih trgovinah ne vidite toliko najrazličnejše robe kot tu. Preproge, radiji, "zlatnina", slike in kipi, moške in ženske obleke, biciklji, postelje in modroci, očala, ribe, perutnina — pa kdo bi našteval, preveč prostora bi vzelo! Vsa ta roba pa je že stara, obnošena, izrabljena, morda kupljena na dražbi, morda prodana v sili, morda pobrana na smetiščih... Kdor bi šel tja kupovat pohištvo, oblačila ali karkoli, bi se najbrž pošteno urezal, pa če bi bil še tako dober barantač. Kdor pa ne zna barantati, ga pa ti židovski kramarji itak nesramno oderejo . . . Semenj sva obiskala neke nedelje dopoldne s prijateljem Jožetom Turpinom. Prostor je mrgolel ljudi raznih fiziogno-mij in polti. Židje, Črnci, Armenci, cigani, belci.. . Kakor v Babilonu. Celo nekaj Indijancev sva srečala; in "čarovnika", Inda, ki napoveduje "srečo" iz kristalne krogle... Kramarji kričeč ponujajo svojo robo. 2idje so najhujši. Z leve in desne grabijo človeka za roke ter ga vlečejo k svoji robi. "Fine obleke, skoro zastonj", kriči v uho eden. "Izberite si eno mojih finih sukenj", vas vleče drugi k sebi. Tretji pa skoči vmes: "Ne verjemite tem sleparjem! Pri meni dobite pošteno postrežbo ..." človek mora biti že precej krepak in odločen, da se otrese teh vsiljivcev. Majhen in šibek človek bi bil v nevarnosti, da ga raztrgajo ... Pa smrad! Vse smrdi: starina, cunje, ribe, kokoši, meso, kupi nasckljane čebule, pripravljene za senviče po pet centov, nesnaga po tleh in v alejah ... in nazadnje menda tudi kramarji... Nekaterikrat mi je zaprlo dih! človek natančnega nosa res ne spada v ta kraj ... Pa kričanje, čebljanje, iiv-žav in sto radijev in iz vsakega hrešči neka j drugega... Na nekem ogalu prenaša radijo petje Kdd.vja Nelsona ... In sem pa tja je videti tudi mlade zaljubljene pare, ki se drže za roke ter se sprehajajo v gneči, to takih, ki po svojih zmožnostih nikakor niso dorasli delu, ki ga moraio opravljati. Ker pri nas še ni poklicnih svetovalnic, je dolžnost staršev in sploh vsakega odraslega, da pomaga m]*deii**ood aiuat iiol »|ue»- tion nor condemn Franco's inhuman aerial warfare direeted at unarmed civilians, including babiee. Reprehen-sible to many humanitarians as is Looking over my column I find it quite a curious mixture. But life is no better either... So what? SE i t I good a specialist at fooling people The other Saturday my fnend, Joe ^ 8enf,ational headUne« as U Mr. Turpin. took me to the Chicago muni- Hearst of yellow-journalUtic farna, cipal airport where vre saw, among 1 other things, Corrigan's nameless craU \vhich he flew on that "mistake-flight" to Ireland. "It's a regular lemon," a young man exclaimed to us, pointing to it, "and I wouldn't trust it to take me aeross Lake Michi- __ _ t* gan. It certainly required of Corrigan a lot of fool's courage to try his stunt flight, and stilll more, of fool's luck to get aeross the Atlantic. That ship of his IS an old erate. Bnt Tha Socialist« H»d Earw»d It I read in the"TI^wRpapersTT«^V^ na Nazis expre«sed a wish that "Der Fisher Body Local 45 U. A. W. A. for Unity DETROIT, Mich,—Acting immediate^ upon receipt of a letter fro« CIO, Chairman, John L. Lewia, the Executive Committee of Fisher Body ... ...... ..........Ix>cal No. 45 of the UAWA, larfast rTiohrer" should confer uoon Vienna I CIO local in the city passed a reaota- pieture so roused the ire of the Fair Labor SUndards Aet of 1938, Roman Catholic press, as well as lay- Not since the Legion of Decency i this type of warfare, it did not deter erusade, has an individual motion the Pope from bestowing hi« Apos- tolie Blessing on the rebel chief, and the title, "«City of Fighters for Liber-ty". Their suggestion comes a little too late. The city of Vienna already tion throwing it« full support behind the CIO proposal for effecting peaet in the International Union. cational institutions and c&st uponjhealthy and make them fit for work when some wan available. It would keep them occupied until the more militant elementa of the labor and political movement« can bring about a better economic order in which aH will be able to make a decent living. Women's auxiliary organization« should take aetive interest in this problem. These youngsters are, in many cases, the sons and daugthers of union members. Certainly, what could be more appropriate than m^th-ers taking the leadership in fitting the labor market with small chance of aecuring empk>yment. These youngster« go from employment office to employment office and are told that there are no jobs available. In some instances they are told that the uniona in the factories have «eniority rules which prohibit the employer from hiring anv new help until aH the union members are re-employed. Unscrupulous cmployers often inform the youngsters that they would be glad to hire them but are prevented from doing po by ihe unions. their children into the economic life Thia very often cause« thfse youngjof today. The VVorkers' Educational Council should be urged to carry on educational work for young people. Cul-tural activity, sueh as labor dram-atics, choral singing, etc., should be sponsored. a a a people to become very bitter against the unions. They do not realize «hat the unions are merely tryin< to pro-teet their jobs of their mambers and are not opposed to young people se-curing employment if this employ-ment does not mean loss of jobs by but Americans are impatient of long name«. Just as they shorten each men'« organizations of that Church, as has "Bloekade," an indietment of other's names to Jim, Bob, etc., so war, especially the brand of warfare workers already employed. ; Not realizing these facts many The Jeaders of the Jabor ,move- young people become very anti-union r"ent 4h"ve Prob1.^9 f»c,nJ in their attitude. They bitterly con-! ^ bnt "onc w,th »s demn unions for keeping »hem from ^rapped up in .t as the finding a job. They becoms potent.al | Pr^b,em of y°uth strikebreakers. Hitler and Mussolini used just s'ich material to build their dietatorships. Unemployed, dlssolusioned youth make up the hulk of the black and brown shirted legions of the world. The danger that some silver-tong-ued "leader" may arise in this coun-try and enroll under his banner these unemployed youths i« aeute. It Can Happen Herel Make no mistake about it! We realize that the only »olution to the problem i« the changing of our present economic order from one ol produetion for profit to one of pro-duetion for use. We realize that any-thing ahort of this is but a temporary ezpedient doomed to failurj in the long run. However, something must be ddne immediately to ward off the danger of the formation of a Fascist movement that will endanger the existence of tht labor movement and liberty of ali cftizena. Unions should sponsor and carry on aetivitiea for their youthful members and ALSO the children of their members who are unemployed and cannot f*nd work. WPA and relief committees ■Labor leaders and union members must wake to the urgency of the problem. Murh effort and mo.iey must be expended if it is to be solved. AH available- forces shou*.d be used to bring about a better understand-ing to these young people. It is vital-ly important that they be made to realize that the union movement is their friend and not their enemy. They should be taught to realize that it is the economic system of to-day that is keeping them from a job and not the seniority rules of unions. —Kenosha Labor. Your English Aaiw«r, Rapljr, Rojoindor, Ratort, Repa rta*—An #4answer" ia a response in speech or writing to a question, to a communication, to an objeetion or to an opposing argument. A "reply" is aomewhat more formal than an "an«wer." The "retort" ia a ahort, pointed "reply," especially one which turn« the tables on an aanailant. A "rejoinder' ia strietly a reply to a ■ "reply." A "repartee" ia a witty or 0f j elever, but good natured, "retort." these organization« should endeavor Alread?, Ali Roadjr—"Already," as to secure increaaed WPA and NYA an adjeetive, meana fully prepared; allotments ao that more young peo- as an adverb, it means by, at or be-ple can become employed. , fore a specified time. "Ali Ready" For the many that cannot be Uken! means that ali are prepared. they have toned down the name of the Fair Labor SUndards Aet of 193$ to the wage-hour law. It is one of thoae inadequate laws but it i« a good start. The aet was approved June 25. 1938, and it states that Che matn sec-tions—those on minimum wages and maximum hours—shall not take ef-feet until expiration of 120 days from the date of enaetment, which brings it to the latter part of October. There i« no sueh limitation regarding the appointment of the administrator, hence he has now been appointed. He will receive a salary of $10,000 a year. The administrator is Elmer F. An-drews. He will be officially known as the administrator of the wage and hour diviaion of the department of labor. Mr. Andrews has had some ex-perience in industrial relations. He was appointed deputy industrial com-missioner of the state of New York in 1929, under Frances Perkins. In 1933 Miss Perkins became the firat woman member of a presidenfs cab-inet, and Mr. Andrews was promoted to fill the position she left vaeant in New York. He has, therefore, had over five years' experience as industrial eommi««ioner of that state. Before 1929 he was m civil engineer, chiefly in railroad construction. This i« the background of the new wage-hour administrator. He is «aid to pos-se«s ',he qualities of an arbiter. God knows he will need them. It will take time to organize the staff, which will have to be a large one. It will Uke far more time to get things going in the induatries. As soon as practicahle the administrator is required to appoint an indu«try committee for each indu«try engaged in cotnmerce or in the produetion of goods for commerce. The law leaves much diseretion to the administrator. The industry committees are to in-vestigat« the condition« and make recommendations to him. Any industry aggrieved by an order of the administrator can obtain a review of the order by appealing to the federal courta. A« it ia exces-sively easy for an administrative body to make an induntry feel aggrieved, Mr. Andrewa will have to be a No. 1 diplomat if he keeps hia order« from being tied up indefinitely in court proceedings. He haa under-Uken an extremely difficult Usk. We wish him succeaa in lt ' Milwaukee Leader. made famous, or infamous, by General Franco's (Jerman and Italian air warriors. Producer Walter \Vatjner of United Artista, who was resj onsible for "Bloekade," was warned, cajoled and threatened, and frankly told that his it carries with it a tac i t approval of the methods employed by the "savior of the Christian Church" in Spain, who is combating the regularly elected government. Strict cen«orship it BRANCH ACTIVITIES Branche«, Fratemal and Cultural appears, is not confined to the total- i Groups affiliated with the Education-itarian States. We have it right here aj Bureau, JSF: in this country. And thus the beliefs, desires, con- SEPTEMBER "The old have forgotten and th« The following activities are sched- younR j« not remember," is said of uled for the summer season by JSF post-war Germany. This may be the belief of some, it is not mine. vietions, and we might add whims, j CKlcaf0( m. _ Sav«'« picnic Four years of blood and muck in the trenches will not fade soon nor easily from the German soldier'i of an aetive minority of our country's » Kohars, Clarendon Hills, 111., on September 11. Presto, Pa. — JSF Conference and picnic in Presto Park, Sunday, Sep- produetion would displease those j citizenship are made standards to whose sympathies were with the which we »r® expected to agree Spanish rebel*s cause. As he had in- an<* »^here, and by whieh we are to ve^ted a large sum in the produetion, governed. Should, let us say, the he did not feel that this money Masonic Fraternity seek to impose tember 11 th. _i____i.j ______a __it«* will unon our non-Masonic ritirrn.s Milwaukee, Wi». — should be sacrificed, especially in ifc* will upon our non^Masonic citizens view of the fact that there was no | what a hue and a cry would be raised. feature of the film that in any way j-- relected unfavorably on the Roman or any other Church, nor was there any sequence that pos«ibly could be construed as favoring the duly con-stituted Spanish Government over the rebel forces under Franco. But Wagner wa.* to learn that the threats he had received were no idle gestures, for the pieture was roundly condemned by the Knights of Colum- Party Sunday, September 18, South Side Turn Hali, for the benefit of Prole- VACATION COSTS Urec' Au*Pice* B,anch 37» JSF' The average American spends $38.- ^ 50 for his vacation, a national recrea- Strabane, Pa. -i>-Grape Harvesl tion census reveals. The U. S. annual Dance sponsored by Branch 118, JSF. vacation budget is approximately Saturday, October lst, at «he SNPJ $5,000,000,000. ! Hali. --Burgettstown, Pa. — "Veselica" What is gone and past help should j sponsored by Branch 19, JSF, Satur- be past grief. — Shakespeare. THE WATCHED POT r s i 'ilMtiJl&i day. October 29, at the SNPJ Hali. Chieago, 111. — "Sava'«" Concert, Sunday, October 30th at the SNPJ Hali. Wauke«an, |l|. — Conference of JSF Branches and aH organizations affiliated with the Educational Burcau, JSF, in~the Illinoi«-Wisconsin distriet, Sunday, October 31 at ihe Slovene Home. NOVEMBER Cloeelnnd, O. — "ZarjaV Concert in the main auditorium of the Slovene National Home on Thanksgiving Day, November 24th. Chicago, III. — Dramatiic Present- at memory. Nor wi!l the sufferii <: fmw hunger and privation endured by the men, women and children at home bf forgotten lightly. Those unfortuaate ones, gassed and wounded, ever possibly forget becauae tbey have the effects of war stamped upen them to be carried to the grave. The youngsters taken out of the claas-roomf. and sent to the front wlB never forget the horror« they ez-perienced nor the manner in wMeli war rendered useless the livet of those able to return home. No, the old have not forgotten. Nor are they anxious to go to another war. They can never forget. The only ones who could have forgotten at« the dead. But unfortunately, much of the present~day youth in Germany is too young to know. That ia the ssd story in Germany today. To undersUnd conditions in Oer-many after the war—the destitution, robbery, debouchery and prostitiition of mind and body rampant thronfh-out the land—we have but to read. "The Road Back" or, "The Sign of the Cross." Back home after four years of mud and blood. the soldiers found theff country, the country for which tMl had been fighting those long in ruins and the government in »r-moil. The war profiteer«, fat andl^fttii. from ali their plunderings; the wntcago, lil. — i/ramanic rrpscni- irum nu .k--J ation of Branch No. I, JSF, Sunday,1 es in rags and starving. On one nan«. parades of crippled, hungry, soldter« begging food; on the Mher, ntw, larger and more expensive halls and beer parlors springinf »P with grafter«, smugglers, and the war profiteers at the head of them. Demoralization on every hand and out of this demoralited was possible for a maniac like to rise to power. — J. D. November 27th at the SNPJ Hali. DECEMBER Chicago, III. — New Year's Eve Celebration of Branch No. 1, JSF, Saturday, December 31, at the SiNPJ Hali, 2657 So. Lawndale Avenue. Collinwood, O. — Veselica sponsored by Branch 49, JSF, December 2£, at the Slovene Home. Branch secretaries and secretaries of ali organisatrfons affiliated with the Educational Bureau of th« Federation are requested to keep n* in-formed of the datea of their affaira thereby enabling us to keep thia ealender up to date. Heavy drinkers of alcoholic bever-ages are highly susceptible to pneu-monia, medical researchers have i found. CIO CONVENTION CK) Is** A national convention of unions to organize the n** group on a permanent and eonsv t ion al basis will be held inOct*£» has been learned from CIO If eyes were made for seeing Then beauty i« its own ezcu«« being. — Emerson.