raznik dela, 20-letnico revolucije in še posebej 20-letnico Osvobodilne fronte praznujemo v teh dneh. Trije pomembni jubileji so se ujeli in osre-dotočili okrog enega samega pojma. Njegova pred-stava rase in združuje v sebi vse tri. To je njegov praznik, praznik vse bolj zavestnega delavskega razreda, praznik vseh malih ljudi.
Širom po svetu praznuje proletariat svoj praznik. Zdi se, da znova in znova budi ta dan vero v njegovo poslanstvo. Praznik dela ni praznik stanu, ni praznik cehovstva, pač pa zavestnega proletariata, praznik velikih idej o zmagi nad si-stetnom, ki že desetletja in desetletja brezvestno tlači ustvar-jalnost milijonov in jih nečloveško izkorišča. To je praznik življenjskega poslanstva proletariata vseh dežel sveta. Proleta-riat in najbolj napredne in zdrave mase narodov to svoje poslanstvo ostvarjajo na zelo različne načine. Tu v obliki na-cionalne osvoboditve in socialne revolucije, drugje si svoje pravice pridobiva v parlamentarni borbi, kot pač zahtevajo razmere.
Legenda se je spletla ob tem prazniku. Skozi desetletja omahovanja in oklevanja in drzne, nečloveške borbe se je spletla legenda. To je legenda o rasti človeka, o njegovi ne-zlomljivi volji, o vsem tistem, kar trepeta človeku v dnu duše in ga dela slabiča in heroja, o hrepenenju, ki išče v brezdanjo-sti svoje neuresničene sanje in predvsem o neprestani rasti človekove zavesti, o njegovem revolucionarjiem poslanstvu. Legenda, ki se širi od naroda do naroda, od države do države, iz Evrope v Ameriko in Afriko, do slehernega izkoriščanega in zatiranega človeka, se razrašča v neverjetna razmerja. še vče-raj je pomenila prvo socialistično revolucijo in že ruši kolonia-lizem in budi afriška in druga Ijudstva.
Mi praznujemo praznik dela svobodni. Jugoslovanski die-lavski razred je pod vodstvom Komunistične partije opravil takb veliko nalogo, da ji ni primere v svetu. V teh dneh praz-nujemo 20-letnico revolucije, izteka se 20 let, odkar je bila ustanovljena Osvobodilna fronta, ki je prvič v zgodovini zdru-žila okrog sebe vse zdrave sile slovenskega naroda za enotni boj, za osvoboditev in socialistično revoiucijo. Zdrave sile slo-venskega   naroda   —   delavski   razred,   intelektualci,   različne
tribuna
stranke, ki se niso kompromitirale, so se na pobudo Komuni-stične partije združile v enotni boj.
V teh dneh praznujemo 20 let, ko so vsi jugoslovanski narodi začeli svoj boj za življeuje ali za smrt. Komunistična partija Jugoslavije, ki je bila dolga leta v ilegali, ki je preživ-ljala strašna preganjanja, močna notranja trenja in zunanja nasprotovanja in ki se je šele pred usodnimi trenutki notranje konsolidirala in utrdila, je bila edina, ki je v najusodnejšem obdobju jugoslovanskih narodov izrekla svojo odločilno besedo. Bila je cdina, ki je v enotnem programu združila dolgoletne težnje najbolj naprednih ljudi naših narodov v boju za nacio-nalno osvoboditev in socialistično revolucijo.
Začel se je štiriletni boj proti desetkrat močnejšemu so-vražniku, proti predstavnikom izdajalske buržoazije, ki je za peščico obljub prodala lastno domovino. Na vsak način so hoteli še naprej umetno razpihovati sovraštvo med našimi naro-di, vendar jim najhujše ni uspelo. Preveliki so bili cilji in preveč usodni trenutki, da bi buržoazija lahko še naprej uspe-vala s svojo politiko. Vzporedno z bojem proti okupatorjem se je krepilo bratstvo med našimi narodi. Iz štiriletne borbe nismo izšli samo svobodni, nismo osvobodili samo domovine, pač pa tudi svojega duha. Ta štiriletni boj je med jugoslovan-skimi narodi skoval neločljive vezi.
Prav tako združeni in enotni kot smo bojevali naš veliki boj, smo začeli po osvoboditvi obnavljati porušeno domovino. Osvobodilna fronta je imela po osvoboditvi tako veliko moralno moč, da je našo enotnost samo še stopnjevala. Naše ljudstvo je občutilo, da program Osvobodilne fronte niso bile samo lepe besede in obljube, videlo je, da ta program iz dneva v dan tudi ostvarjamo. Začeli smo z nacionalizacijo, agrarno reformo, s takimi ustavnimi zagotovitvami, ki so dajale najbolj stvarno potrditev vseh obljub in programov. Kotnaj smo zlomili so-vražnika> že smo rešili najbolj pereča vprašanja, ki jih prejšnji državi tvorbi ni uspelo rešiti v dvajsetih letih. Državo smo uredili na federativni podlagi in dali samostojnost vsakemu narodu, dali smo jim resnično svobodo, ki je še nikoli niso imeli.
Z golimi rokami smo začeli tudi drugo obdobje boja za socialistično revolucijo, toda velika volja in hotenje, veliki cilji.
GLAVNl UREDNIK VIKO   TlCAi
ODGOVORNl UREDNIK STANE   CEHO\
STEVILKA   1-O LETO   XI.
LJUBLJANA, 6. MAJA 1961
IIST   ZVEZE   ŠTUDENTOV  LJUBLJANSKE  UNIVERZE
ki so bili pred nami, vse to nas je tako vzpodbujalo, da smo lahko premagovali najhujše notranje težave in zunanja na-sprotja. Marsičemu smo se v teh letih odpovedovali, ker smo vedeli, da se nam bo jutri stoterno obrestovalo to, kar bomo naredili danes. Obnovili smo domovino, jo premaknili iz za-ostalosti v vrsto gospodarsko naprednih držav, ki postaja vse svetlejši zgled vsem svobodoljubnim narodom.
Nehote se ob tem praznovanju cloveku vsili primerjava. Dvakrat dve desetletji je stara naša država. Sredi med tema dvema obdobjema smo polagali temelje za vse to, kar danes imatno. In kakšen velikanski napredek smo naredili v zadnjih dveh desetletjih. Kaže se slika kot bi naši narodi v prvem obdobju nabirali ogromne energije, ki so jih pognale s tečajev mirovanja v neverjetno dinamiko.
Vzporedno z vse hitrejšim gospodarskim razvojem, ki je postal splošni družbeni napredek, pa smo gojili in dajali mož-nosti za nove odnose med ljudmi. Iz dneva v dan vse bolj kre-pimo družbeno ekonomsko osnovo teh odnosov. Novi, sociali-stični odnosi med našitni Ijudmi ne temeljijo na frazah. Vedno smo si prizadevali, da bi začeli našega delovnega človeka osvo-bajati tam, kar predstavlja najpomembnejši element novih od-nosov, kjer se v naših razmerah svoboda začenja, da bi ga začeli osvobajati starih mezdnih odnosov, odnosov do dela sploh, starih odnosov do proizvajalnih sredstev, do odločanja o delitvi dohodka in tako naprej. Mi smo na tem področju naredili revolucionaren korak naprej. Ostvarili smo tako osno-vo, ki ne predstavlja samo kvantitete, arapak bistv^po novo kvaliteto. Od tu torej raste svoboda našega človeka, ne ab-straktna svoboda v imenu splošne neodgovornosti, pač pa svo-boda, ki postavlja pred vsakega človeka velike dolžnosti in odgovornosti. Od tu se postavljajo pred našega človeka nove naloge, ki narekujejo zelo aktivno vlogo vseh subjektlvnih sil, če naj vse te mere, ki jih uvajamo za osvoboditev človeka, zares tudi zaživijo, če naj bodo ustvarjalne. S prehodom še na niz novih gospodarskih odnosov, ki jih prav sedaj uvajamo, pa naš delovni človek ne bo le samoupravljavec, ampak tudi lastnik. Dane so torej vse objektivne možnosti za zares ustvarjalo svobodo.
Še posebno velike naloge stoje pred mladimi visokokvali-ficiranimi kadri. Dinamični družbeni razvoj je v zadnjih letih zajel tudi univerzo. Z reformo visokega šolstva postavlja druž-ba zelo odgovorne naloge tudi pred Zvezo študentov. Te naloge pa bodo iz dneva v dan večje.
V teh dveh desetletjih je pretežna večina slovenske inteli-gence odigfala izredno veliko in pozitivno vlogo osveščevalca ljudskih množic, organizatorja in aktivnega sodelavca v vevo-luciji in vsem povojnem delu. Ob tem velikem jubileju vseh jugoslovanskih in še posebej slovenskega naroda žeiimo. da bi ti svetli zgledi ostali življensko vodilo tudi sedanji stene-raciji intelektualcev.                                     Stane čehniin
SEJA UNIVBRZITETNEGA SVETA
Materialna vprašanja, zdravstveno stanje, šport
Na seji US so bila obravnavana aktualna študentovska ˇpraianja: materialno stanje, stanovanja, prehrana, štipendije in posojila, zdravstveno varstvo in telesna kultura. Sprejet je bil plan investicij za leto 1961 in potrjena pravila novoustanov-ljenega instituta za kemijo. Reševanje stanovanjske problemati-ke univerzitetnih učiteljev je na novih potih.
Poročilo komisije za materi-alna vprašamja pri Umverzi-tetnem svetu in raaprava sta pokazali, da so prišlf študentje z letošnjim prehodom na eko-namisike cene v menzah in v domovih v precej težak polo-žaj. Položaj se kljub odpravi gornje meje o Štipendijah ni bistveno popravil, ker so štipendije ostale nespremenje-ne. Najvišja s starim zakonom dovoljena štipendija 8000 din že dokaj časa ni krila osnov-nih življenjskih potreb štu-dentov. Vendair je tia naši uni-verzi šele tik pred odpravo za-kona dosegla povprečje 7.000 dinarjev. Zveza študentov je po svojiih predstavnikih v šti-penddjskih komisijah že prrče-la akcijo za vskladitev štipen-dij z novim zakonom. Komisi-ja za materialna vprašanja je predlagla. da to Pkcijo poiore-..o tudd vsi odločilni organi uni verze. Položaj je še težji zato, ker so bili proiračuni za teko-če leto že sprejeti in je zato vprašanje, če se bodo lahKo dobila sredstva za zvišan;e šti-pendij. Težko situacijo bo tre-ba v letošnjem letu reševati z individualnimi subvencijaimi, za kar pa bo trefoa dofoiti pre-cejšnja dodatna sredstva. Število prosilcev in višina zneskov stalno raiste. To kaže da letošnji fond za subvencije, ki znaša le približno 19 mili-jonov, ne bo zadoščal, saj je bilo že v prvem četrtletja iz-plačanih 7,500.000 din, ki jih prejema tnemutno 938 študen-tov. Z novim na.5rtom štipen-diranja bo subvencioniranje &čas>cxma izgubilo rna pomenu, za zdaj pa je treba kriterije za dodeljevanje poostriti in se jih dosledno držati, da bodo saibveirKsJie reis diobivali šftu-dentje, ki jih potrebujejo.
Raziprava je potkazala, da do-sedanja poliuka štrpendiranja nj. bila pravilna. Predistavniki študentov so pokazali na soci-alni sestav štipendistov, na odnofi in uspehe štipendistov kx na problem štipendiraaija deficitarnih starok. Dejstvo je, da se je v našo politiko štipendi-ranja v precejšnji meiri vrinil škodljiv sistem zvez in po-znanstev, ki je po eni strani omagočal povišanje družinskih dohodkov nekaterih štipendi-stov, na dmgi sitrani pa otežil študij marsikateremu sposob-nemiu študenitu. Danes naj Štu-dira tisti, ki je za študij spo-soben, družba naj daje sred-6tva za take ljudi, ki časa štu-dija ne bodo po nepotrebnem zapravljali in ki so priprav^ ljeni družbi ta sredstva s svo-jim delom povmiti. Navi za-kon daje široke možnosti šti-pendiranja, ki ga je mogoče dopolniti še s sdstemom kre-ditiranja. Zavedati se je treba, da je danes študij za štipendi-toirja ogromna investiciji in da je zaito upravičen, da &t mu bo v polni meri amortizirala.
Ali bodo domovi še socialne ustanove?
Študentovski domovi in menze prehajajo na ekonora-ske cene, kar nujno zvišuje stroške koristnikov. Nujno je da &e čdmprej preide na popoln ekonomski račun. Domovi in menze bodo prenehale biti so-cialne ustanove. Stiroške zh vzdirževanje svojiih študentov pa bodo morali kriti vsi šti-penditorji, ki kadre potrebuje-jo. Domovi kot socialne usta-nove bi prop-a^dli. Socialni ele-ment se mioira danes reševati druiga^če tudi pri študentih, so-oialna funkcija se mora poraz-
deliti na gofipodarske organi-zacije, uistanove in druge in-teresente, ki imajo koristnike v domovih. To bo nujno dvig-nilo zneske štipendij, kar bo siMlo žtipenditorje,, da bodo premislili, v koga bodo inve-stirali takp velike vscte kajti s prehodom na ekonomski ra-6un bo treba za slehemi denar poLagati ja^vini obračun.
Težja je tudi situaoija žtu-dentovskih stanovanj. Vpraša-nje stanovani se je z i/.gubo mest v Akadeimisk©m kolegiju in domu Ivaina Mojzerja Se po-slabšalo.
V spalnice so bili spreme-njeni vsi dnevni prosttori v se-danjih domovih, vendar je mo-ralo ostati izven domov še ve-dno veliko število ljudi, ker stolpnici v Studentovskem naselju nista bdli pravočasno zgrajeni. Trenutno naraščanje števila študentov na univerzi zahteva, da se študentovski po-steljni fond gradi naprej. Se-daj stanuje v domovdh le 1761 študentov, ostali so po privat-nih stanovanjih, ki so nepri-merno dražja. Pri reševanju tega vprašanja ie tareba najti primerne načine finansiranja teh gradenj, ker se OLO odte-guje sedanjeimu načinu vplače-vanja svojih prispevkov. Tudi okraja Maribor in Koper bosta sčasoma imela na II. stopriji v Ljubljani svoje študenle ki bbdo tudi potrebovali slano-vanja. R©s pa je, da je seda-nja cena pcstelje. ki znaša 900 tisoč di'n, piretiirama.
O nada.ljevanju izgradnje je komisija za maiterialna vpra-šanja menila, da je treba gra-ditii naprej v Studentovskem naselju, da bo menza rentabil-na. Postransko je potem vpra-šanje adi naj bi v teh stano-vanjjh staro, ali študentje, de-lavci aji ddjaki. Prav tako je bila komisija mnenja, da bi bilo potrebno sklad.za posojila pri umiverzi, ki je sedaj name-njen le absolventom, povečati in omogočiti posojila vseni štu-dentom vseh letnikov z razum-nimi roki v skladu z mož-nostmi vračanja.
Problemi zavoda za zdravstveno varstvo
Poročilo Zavoda za zdrav-stveno varstvo študontov je cdpno novo problematiko. Za-vod je brez prostoirov, zato je njegova dejavnoist usmerjena v kurativno delovanje, ne pa v preventivno, kot je njegova osnovna naloga. Delo se odvi-ja v prav težkih pogojih in se v sedanjdh razmerah redno po-stavlja vprašanje nadaljnjega ob&toja zavoda. Zato je bil US mnenja, da je treba zavodu omogočiti normalno delovanjc pod skuipno streho, za kar je nujma gradnja zdrav&tvenega centra. Poro^čilo je pokazalo, da predstavlja študij ogrometi napor kar se odraža tudi na zdravstvenem stanju študen1-tov. Nenehno naTažča štev.Uo , psihonevrotičnih obolen.i, za-radi stalne obremenitve psi-hičaiih potencialov študenta, ki ndiso izenačeni z njegovimi fi-zičnimi poteociali. Študentje se pri sedanjem tempu kn raz-mahu študiia ne morejo uikvar-jati s telesno kulturo, kar bi
bilo nujno da bi ohranili svojo fizično kondicijo. Vprašainje telesne kulture na univerzi je bilo zanemarjemo in šele 1958 je bila uistamovljeoa komisija za telesno kultuiro in predvoja-ško vzgojo, kii je začela prou-čevati to problematiko. V an-keti 1959. leta se je 80 % vseb študentov izrazilo za vsaj fa-kultativno uvedbo telesne vzgoje na undverzi. Za zda1 je za telesno vzgojo na voljo 4 milijone dinarjev za nabavo vsaj osnovnih rekvizitov. To je pa mnogo premalo za množiični rekreacijski špcrt.
Prostori za telovadnice?
2e letos je u&pelo nekaterim fakultetam soupoTaba telo-vadnic šol in TVD »Partlzan« v Ljubljani, kar pa ie bilo prepuščano iiniciativi študon-tov. Vpražanje ne bo zadovo-
ljivo rešeno, dokler ne bo ime-la vsaka fakulteta svojih pro-storov, ker je težišče telesno vzgojnega delovanja študentov zaradi specifiičriosti Študija prav v zimisikih mesecih. Zato je sprejel US sklep. da se mora pUvseh uniirvieirTiitetnih grad-njah projektirati ustrezne pro-store za rekreacijo, ter da se v Studentovskem naselju zgradi velika špoirtna dvoirana, ker so za gradbeno dokttmentaciio že odcbrena sredatva v višini 5 milijonov dinarjev in da se reši vprašanje športnega par-ka v Tivoliju bolj ugodno za štiudente. Novi študentovski načrti naj bi puščali študen-tam več pirostega časa za re-kreacijo, študentovsika orgaini-zacija pa naj mobiJizira svoje člane za prostovoljno gradnjo teh nujndh objektov. Na pre^dJiOg študeni^ovs'klh pred-stavnikov pa je bilo sprejeto
priporočido, naj se pri FS usta-novijo koinisije za telesno vzgojo, ki naj se bolj resno lotijo te problematike.
Univerzitetni svet je bil mnerija, da je treba dati pri dodeljevnju imvesticij pred-nost objektom, ki so v končni fazi graditve in opremljanja. Potrebe po novogradnj ah so velike. vondar se bo zaTadd po-mainjikckija ©redstev v letoš-njem letu pričelo le z iz-gradnjo objekta agronomsikega oddelka FABGV in gradbeno geodetiskega oddelka FAGV.
Uniiverzitetni svet je na predlog študentovskih pred-stavnikov opozoril statutarno komisijo sveta, naj posveti v prehodtndh določbah posebnn pozornost zadmji generaciji, ki študira še po starih nerefor-miranih programih, da se ji omogoči reden toomec študija. Prav tako je bil sprejet sklep, da bo treba na prihiodnjih se-jah sveta razpravljaiti o kul-tumo-prosvetni,, politični In študijski dejavnoisti študentov Ijubljanslke univerze.
M. KUČAN
PRVA KONFERENCA ZKS NA EKONOMSKI FAKULTETI
NOVE PERSPEKTIVE
Na Ekonomski fakulteti je bila 18. aprila 1961 prva konfe-renca osnovnih organizacij ZKS profesorjev in itudentoT. To Je bila do sedaj tudi edina konferenca te vrste na univerzi.
Z    reorgainizacijo   osnovnan '   organizaoij ZKS na univerzi se l   je tudi  osmovna organizacija .   ZKS  na  Ekonomski   fakulteti [   reorganizirala.  Iz ene organi-t   zacije so nastale tri, ki so bile vezane na Univerzitetni komi-[   te, medtem ko pri profesorski .   organizaciji ni prišlo do nobe-nih  sprememb.  Vendar se  je vseskozi    opažala    premajhna povezanost med  študentovski-mi partajskimi organizacijami. [   še slabša pa je bila pavezava I   med študentovskirni organiza-cijarni    ZKS    in    profe&orsko o&novno organizacijo.   Zato je imela ta prva konferenca t€m [   večji   pomen   predvsem   zato, I   ker    smo    prviČ    razpravljali skupaj, komunisti-profesarji in '   študentje    ter     izvolili     svoj ^   skupni vodstveni organ.
i Konferenca je bila plodna in je odkrila ter nakazala niz ne samo notranjih partij&ikih pro-blemov, ampak tudi vprašanja, ki se dotikajo študija, dejav-nosti fakultete ter novih odno-
1   sov med organizacijo ZKS na
-   fakulteti ter ZSJ. Mnogo se je
2   diskutiralo   tudi   o   disciplini. posebno z ozirom na to, ker se
i   bo delo ZKS v bodoče razvija-
^   lo navzven  m s'e organizacije
-   ne   bodo  zapirale  same  vase. \   Diskusija    je    tudi    nakazala /   problem permanentne nedelav-
-   nosti vsakega  prvega  letnika,
-   ki pa je v veliki meri le še od-
-   raz navezanosti mladih komu-
-   nistov na delo na terenu  ter i   na aiktive LMS m njihove or-
-   gane, delno pa tudi odraz ne-
-   resno&ti mladih komunistov in
UNIVERZITETNI ODBOR ZVEZE STUDENTOV IN UREDNIŠTVO TRIBUNE CESTITATA OB 1. MAJU, PRAZNIKU VSEH DELOVNIH LJUDI IN 20-LETNICI USTANOVITVE OSVOBODILNE FRONTE VSEM BRALCEM, ŠTUDENTOM IN PEDAGOŠKEMU KADRU LJUBLJANSKE UNIVERZE, VlSJIH IN VISOKIH SOL.
DOCENT DR. FRANCE CERNE SEKRETAR FK NA EKONOMSKI FAKULTETI
Rojen 30. marca 1923 v delav-ski družini. Med vojno je so-deloval v NOB na terenu do in-ternacije v Dachau. Po osvobo-ditvi je delal v LMS ter v ljud-ski oblasti kot odbornik. Stu-diral je v Sovjetski zvezi, študij pa dokončal na ljubljanski Ekon. fak., kjer je sodeloval v delu KP in študentovske organi-zacije. Po odsluženju kadrov-skega roka je bil na podiplom-skem študiju v Veliki Britaniji. Nato je postal predsednik ljub-ljanskega Društva ekonomistov. Zdaj je član predsedstva Zveze ekonomistov Slovenije, odgo-vorni urednik Ekonomske revi-je in član Glavnega odbora SZDL.
slabe kadrovske politike pri sprejemanju novih članov v ZKS na gimnaziji.
Mogoče bi kdo lahko očital diskutantom na konferenci pre-veliko kritičnost in se je zara-di tega pokazalo stanje v osnovnih organizacijah v pre-več črni luči. Vendar moram takoj povedati, da je konferen-ca hotela predv&em pokazati na vse nepravilnostd in pri-praviti smernice za boljše deio ter dati dogajanju na fakulteti nov ton.
Glede studijske reforme je bilo precej disikusije in to predvseim zaradi obilice pro-gramov in statutov, ki so v ve-'javi na Ekonomski fakulteti. Do sedaj študentje študirajo po treh, naslednje leto pa bodo študirali že po štirih načrtih in statutih. Zato je bila postavlje-na zahteva, naj bi nov statut ne bil preveč tog, ampak bi dopuščal razne manjše spre-membe v okviru določb in bi tako ve!jal dalj časa in ne sa-mo eno leto ali dve.
Na konferenci je bila izraže-na potreba po u&itanovitvi Irr štituta za ekonomske vede v okvim fakultete, ki naj bi da-jal našermu gospodarstvu pre-pofcrebne analize. Z ustanovi-tvajo   to&tituta   se   pa pojavi
vprašanje kadrov, ki naj bi tam delali. S kadri je dosti te-žav, najve^ zaradi dosedanje nesmotrne kadrov&ke politike m pa tudi zaradi slabe materi-alne stimulacije.
Konferenca je obravnavala niz probleinov, ki niso zgolj področje dela ZKS na fakulteti in spoznali vse probleme fa-kultete in o njih zavzeli dolo-Č^eno stališče.
Konferenco sta pozdravila tudi Miran Oprešnik, član Okrajnega komiteja in Janez Rugelj, predstavnik UK  ZKS.
Od koncu svojega dela je konferenca izvolila devetčlan-ski Fakultetni kornite, ki bo odslej naprej vodil delo ZKS na Ekonomski fakulteti. Za se-kretarja je bil izvoljen dr. Franc Cerne.                 B. S.
Stevilo nevrotičnih obolenj narašča
Na zadnji sejl Univerzitetnega sveta je bllo težišče razprave na študentovskih problemih. Svoje poročilo je podaltudi Zavod za zdravstveno varstvo študentov. Ker vsebuje to poročilo zelo zanimive podatke, ga delno ob-javljamo, da bi se lahko tudi ostali seznanili g perečimi problemi Zavoda in zdravstvenega stanja študentov.
Vse hitrejšj ritfem življenja in dela povzroča pri študentih po-rast neurotičnih bolezni. Kaže-jo se v obliki čisto psihoneuro-tičnih bolezenskih slik, še več pa organoneuroz. Študij sam predstavlja izreden psihičen na-
por in izpostavlja študenta stal-nim duševnim pretresom in je po tej strani študent mnogo bolj obremenjen kot naš povprečni delovni človek. Poleg tega sta-tus študentov kot prehodni družbeni položaj ne daje stalno-sti življenjskih pogojev, kar se še dodatno odraža v študentovi psihofizični kondiciji. Studij-ski program in razv:;titev pre-davanj in vaj študentom popol-noma izpopolni dnevni urnik in jim tako onemogoča, da bi kaj več naredili za svojo fizično kondicijo, čeprav bi prav štu-dent zaradi intenzivne obreme-nitve svoje psihe rabil mnogo aktivnega odmora, da bi v špor-tu izenačeval svoje psihične po-tenciale s fizičnimi.- Prenape-njanje prvih in zanemarjanje drugih pa je velikokrat vzrok neurotičnih motenj. Med štu-denti, ki se aktivno in intenziv-no ukvarjajo s športom, ne do-bimo neurotičnih bolnikov. Nji-hovi študijski uspehi pa so na žalost v obratnem razmerju s športnimi, ker si za šport mo-rajo vzeti potreben čas od štu-dija.
Zato bi bilo nujno potrebno posvetiti vso skrb fizični kultu-ri naših študentov. Organizira-na in redna športna aktivnost bi morala biti za vsakega štu-denta obvezna, postati bi mora-la organskj del študijskega na-črta. Na ta način bi dobili v ro-ke odlično preventivno sredstvo proti neurotičnim boleznim na-šega študenta.
Po zakonu imajo študentje pravico do zdravstvenega zava-rovanja, kar pa v praksi ni uresničeno. Popolno zdravstve-no varstvo uživajo le oni, ki so socialno zavarovani po starših. Studentje kmečkih staršev uži-vajo samo delno zdravstveno varstvo. Del stroškov bi morali plačati sami, študentje starejši od 25 let pa sploh ne uživajo zdravstvenega varstva na po-dlagi nekega predpisa. Enako za štipendiste niso več obvezne občine plačevati zanje zdrav-stvene storitve. Okrog 25 odst. študentov naše univerze tako nima zdravstvenega varstva v smislu obstoječih predpisov. Radi takega stanja je univerzi-tetna uprava sklenila, da se tu-di takim študentom zagotovi zdravstveno varstvo in da zdravstvene storitve plača Sklad za zdravstveno varstvo, ki do-biva dotacijo iz finančnega pla-na univerze. To pa je izhod v sili in bi bilo potrebno, da se enotno v zveznem merilu reši to vprašanje zlasti še zato, ker so v drugih univerzitetnih centrih posebne študentovske poliklini-ke na proračun republike in ni-ti ni uresničeno načelo samjfi-nansiranja teh zdravstvenih za-vodov.
Zdravstveno varstvo študentov, ki ga izvaja Zavod za zdravstve-no varstvo, pa še vedno nima najosnovnejših pogojev za delo, zato ne moremo govoriti o izboljšanju. Materialni pogoji so tako skromni, da Zavod lahko samo z velikimi napori ustvarja in izpolnjuje samo najnujnejše dclo in še to predvsam v svoji kurativni dejavnosti. Zavod še vedno nima svojih pros-orov in posluje pod najtežjimi pogoj; in na tako ozkem življenjskem prostoru, ki je še krajevno r&z-bit, da si sploh ne moremo za-misliti kakega napredka v nje-
govem delu. Prisiljen je, da zo-žuje svoje preventivno uelo na posamezne akcije in šo te. mora organizirati v izposojemh pro-storih, kar zopet še boij drobi njegovo delo. Zaradi te raz-drobljenosti seveda trpi kvali-teta dela zdravstvene službe, predvsem koordinacija dela med posameznimi zavodovimi enotami skoro ni ostvarljiva. Dosedanji prostori so tako mak-simalno izkoriščeni, da za nji-hovo čiščenje ostanejo na razpo-lago samo pozne večerne oziro-ma nočne ure. Zaradi težkih delovnih pogojev izgubljajo ka-dri Zavoda veselje do dela in večkrat je to vzrok, da tudi od-povedujejo službo. Zavod ima 7 visokokvalificiranih zdravstve-nih delavcev, od tega 3 v zobo-zdravstveni službi, srednjeme-dicinski kadri so 4 in še 4 teh-nični, oziroma administrativni uslužbenci. Za preventi^no zdravstveno službo pa bi Zavod rabil vsaj še neurologa, psiho-loga in tudi socialnega delavca. To bi pa bilo možno samo poii pogojem lastnih prostorov. Zdravstvena služba študentov je specifična, mora oiti pred-vse/n preventivna in zato je ni mogoče vključiti v splošno zdravstveno službo.
Zavod za zdravstveno varstvo zato predlaga, da Uoive • itetni svet sprejme sledeče sklepe, ozi-roma priporočila:
1. nujno   je   treba   organizirati fizkulturno     vzgojo     študentov zlasti   v   smeri   rekreativne   de-javnosti;
2.   pospešiti   je   treba   rešitev prostorov   za   zdravstveno   vsr-stvo študentov, ki naj se usme-ri zlasti v preventivno    uer;
3.   z  zakonskimi   predpisi   naj se    enotno    uredi    zdravstveno zavarovanje študentov.
KONFERENCA ŠTUDENTOV STROJNIŠTVA V KOPRU
VELIKE POTREBE -PREMAJHNO RAZUMEVANJE
Koncem aprila je bila v Ko-pru I. konferenca izrednih štu-dentov strojništva. Konferenco je pripravil svet letnika in so se je udeležil razen študentov tudi prodekan ljubljanske stroj-ne fakultete prof. Struna, za-stopnik rektorja prof. Peternel, sekretar OK ZKS Albert Jako-pič-Kajtimir in drugi.
V uvodnem referatu so slu-
šatelji centra za izredni študij v Kopru nanizali nekaj najbolj aktualnih problemov, s kateri-mi se srečujejo pri svojem štu-diju, analizirali svoje doseda-nje delo in uspehe in dali nekaj predlogov za njihovo bodoče u-dejstvovanje.
Živahna diskusija se je v glavnem zadržala na trenutno najbolj aktualnem problemu teh
študentov — plačilu šolanja. Vsi študentje tega centra so nam-reč pogodbeno vezani na pla-čilo 35.000 din za semester. Ta znesek občutno bremeni njihove razpoložljive dohodke, saj so v večini primerov to starejši štu-dentje, poleg tega pa imajo družine. Analiza enega disku-tantov je pokazala, da doseže višina   izdatkov   tudi   do   12.000
Pred izpitom je treba izkoristiti vsako prosto urico za študij
din mesečno, če upoštevamo še vožnjo z avtobusi, nakup učbe-nikov  in  študijskega  materiala.
Ponekod so problem plačeva-nja študija rešili v okviru pod-jetij, ki so pcispevala za svoja slušatelje del ali pa celi zne-sek. Zal so ta podjetja v manj-šini, kajti več podjetij ni poka-zalo nikakega razumevanja za pomoč kadru, ki se šola v Ko-pru. Cutiti je bilo celo nega-tivni vpliv do novih strokov-njakov, češ da je njihov študij le odskočna deska za zavzema-nje vodilnih mest   v podjetju.
Navzoči so tako miselnost ob-sodili in nakazali nekatere va-riante, s katerimi bi lahko re-šili problem plačevanja študija izrednih študentov.
Predvsem bi bilo to možno z ustanovitvijo posebnega skla-da za brezobrestna posojila iz-rednim študentom ali z direkt-nimi prispevki gospodarskih or-ganizacij šoli, ki bi tako lahko krila   svoje   izdatke.
Analiza dosedanjih študijskih uspehov je pokazala veliko vo-ljo in resnost študentov, saj je od 20 prijavljenih pri matema-tiki padel le 1 slušatelj, med-tem ko so pri izpitih iz statike dosegli še boljši uspeh, od 33 prijavljenih jih je kar 32 uspeš-no položilo izpit. Sedaj se in-tenzivno pripravljajo še na pre-ostale izpite prvega letnika.
Konferenco je med drugim pozdravil tudi sekretar OK KZS Albert Jakopič-Kajtimir, ki je čestital študentom za njihovt dosedanje uspehe in jim oblju-bil pomoč pri reševanju njiho-vih problemov.
Bt
AFRIŠKI ŠTUDENTJE IN
PORTUGALSKI KOLONIALIZEM
PORTUGALSKA upravlja pet afriških pokrajin in sicer: A ngolo, otočje Cap Verd, »Portugalsko« Gvinejo, Mosambique in otoke Saint Tome. Te dežele, danes poslednje kolonije klasičnega tipa na afriškem ozemlju, obsegajo približno 2 milijona km». Ma njem šivi 11 milijonov Afričanov...
ZftSetki kolonizacije afrlške celine segajo v 16. stoletje, v z lato dobo portugalskega imperializma. Takrat so Portugalci Mtaaavljali svoje prve postojanke ob afrišklh obalah. Njihova glavna naloga  je bila trgovina s   sužnji...!
Ob koncu 19. stoletja, ko so Imperialisti nasilno delili Afr iko, so tudi Portugalci pošiljali svoje fiete na tako imenovano
*pomirjer»lno misijo«.
Portagalski kolonisti so si prizadevali doseči svoje »zgodo vinstoe pravice do suverenosti«, vendar so jim njihovi imperia-ttstftni tekmeci Tedno prekrižali račune. V sporu z ostalimi državami se jim je posrečilo prilastiti si le dva velika kosa: Angolo tn Mosambique.
Vzporedno s svojimi diplomatsktmi manevri so začeli osva jalno vojno proti Af ričanom, da bi si zagotovili vojaško kontrolo zalodja r deželah, kjer so imeli svoje postojanke ob obalah. K ljub veliki premoči v vojni tehniki je bila kolonialistična vojna dofca kt težavna. Vsako Ijizdstvo, vsak rod, je ljubosumno brani 1 svojo svobodo v herojskem boju, ki je trajal oelo Se po leta im...
Lusltanski mlr
Po »»ponjirjevanju-« se je za-tefia kodcsMalizacija rn z njo feiranje AMčanov: rušenje fealjene sorialne strukture, prisilno delo, razmeščanje in ^azbijamje družin, alkoholizem, tfcupdnske kazni, zmerjanje in fcasna disfcriminacija.
PortugalSki kolonialisti po |>ravid zaslužijo svoje gnusno brvenstvo v pcgostih zlorabah ©blasti. Njihova edina sfcrb je pila prinesti »-afrišknm divja-kom« krščansko civilizacijo in ie zato njihovo »nesebično ci-Vilizacijsko poslanstvo* zares Vredno omembe.
Takšne ideje so se kar naj-Mže razširile le po Portugalski, fcjer je 49 odstotkov prebival-Btva nepismenega in kjer je fašistična Salazarjeva vlada ^ispela popolnotma otopiti za-Vest nekaterih tn zadušiti na-sprotovanje množic.
2e bežen pogled v pekel ko-lonializma v Afriiki zadostuje ea spoznanje skrajno reajkcio »anne ideologije portugalskih fcolonialistov.
Fašistični minister za koloni-je Marcello Caetano je taikole opisal položaj v južnem delu k Mosambiqua: »Vsakdo, ki potu-je preko ozemlja province Sud du Save, se mora zgroziti nad zapuščenostjo; skoraj povsod grečujemo žene in stare može. Odporno ljudstvo, fci je prej prebivailo v tej pokrajini, ra-pidno izuTHira, izgubljajoč svo-je življenjske moči, ko ga na-padajo strašne bolezni.-«
Kako naj sd razlagamo, da se ob tako barbairskem zatiranju ljudje niso uprli, kako naj ra-zumemo, da so portugalski ko-lonialisti mogli praktično ne-moteno nadaljevati svoje zlo-činsko delo moralnega poniže-vanja fizičnega uničevanja in zasužnjevanja?
Skrivnost uspeha portugal-skih kolonialistov je bila vse doslej najgloblja tišina, ki so jo previdno razširili okrog svo-jih kolonij: tišina, zagotovljena z mučenjem, tišina ječ in de-portacij, tišina javnega mne-nja z zamašenimi usti, tišina nevednosti in nepismenosti, ti-šina pokopališč. To je molk, ki so ga portugalski koloniali-sti nazivali »Lusitanski mir* in o katerem so na veliko go-vorili na mednarodnih sestaa-kih.
To naj bi bila vzgoja...
V šolstvu je bila politifca portugalsHdh kolonialistov ve-dno skrivnostna. Ko so sku-šali na vse načine, kolikor je bilo mogoče, izžemati domače preibivalstvo, so se širjenja izobrazbe samo bali. V takš-nih razmemh so bila sredstva namenjena za razvoj šolstva kar se da majhna. Zdaj je razumljivo, zakaj je 1940. leta Portugalska sklenila pogodbo z Vatikanom, v kateri pre-pušča vzgojo domačinov iz-ključno misijonarjem!
Kvaliteto takšnega šolstva najhitreje spoznamo po njenih rezultatih:   99 °/o   Ijudi   je   $e
vedno nepismenih, dvhovniške oblasti pa ponosno razglašajo, da je že 5 ali vpZ procentov vseh   prebivalcev   katoličanov.
V kolikor so vi-ve šole sploh obstajale, so bile dositopne sa-mo belemu prebivalstvu, me-šancem in neznatnemu številu črncev. Skoraj vsi črni otroci {99*k v Mosambiqu) sploh niso prišli dlje kot do osnovne šo-le, čeprav so bili nadarjeni. To je bila posledica diskrimi-nacije, ki je veljala za Afri-čane.
Ko so delili Afričane v dve kategoriji, na domačine in O-vilizirance;, .so _LL portugalskt kolonialisti ravnali po strogih načelih. Pod lažnim videzom prijateljstva so uvajali poli-tiko rasne diskriminacije v Juzni Afriki. Ovirali so so-cialni napredek Afričanov, obenem pa so jim obljubljali utopično možnost postati »d-viliziran« z asimilaeijc. Zlo-rabljali so nevednost Ijudi s skritimi zvijačami. Puščali so Ijudi v nevednosti in jih s tem zasvžnjevali. Medtem ko so kolordalisti v Južni Afriki vsaj dovolj pošteni, da svojo ra-sistiino politiko odkrito izva-jajo, 80 Portugald pravi moj-
stri jezuitske hipokrizije in se poslužujejo najbolj gnusnih laži, da bi prikrili umazano resničnost.
Studenti v portugalskih kolonijah
Visokega šolstva v portu-galskih kolonijah v Afriki sploh ni. Mladi Ijudje, ki so končali višje šolanje, imajo edini izhod: pustiti svojo do-movino in se vpimti na eno izmed portugalskih univerz. Ce nimajo zagotovljenih sred-stev, morajo opustiti vsako upanje za nadaljevanje štu-dija. Razumljivo je, da je zelo malo afriških družin, ki bi lahko krile stroške za vzdr-ževanje študentov v oddaljeni državi. Zato ostaja študij na univerzi privilegij bogatih ev-ropejskih družin.
Vlada je hotela razviti svojo lastno politiko za pomoč mii-dim Ijudem, ki bi radi nada-Ijevali študij. Podelili so do-ločeno število štipendij, pred-vsem v zadnjih desetih letih, vendar so dobili veliko večino teh   štipendij   beli   študentje.
Tei okoliščine pojasnjujejo majhno   število   študentov   in
to, da se je študentovsko gi-banje sploh začelo šele po zadnji vojni. Takrat je bil portugalski fašizem prisiljen umakniti se pod pritiskom miroljubnih sil sveta. Režim je postal nekoliko manj s>trog> vendar je v glavnem ostal ne-spremenjen.
Ce gledamo afriško študen-tovsko gibanje, ne smemo po-zabiti, dn se je rodilo in raz-vijalo v deželi, ki so jo več kot 30 let dušili fašistični te-roristi.
Ustanovljena je študentovska zbornica
Kmalu po drugi svetovni voj-ni so afriški študentje v Lisa-boni sklenili ustanoviti zdru-ženje s tovariši \z portugalskih kolonij v Afriki. Casa dos Estu-diantes do Imperio se je ro-dila ob vztrajnem delu študen-tov in ob pomoči, ki so jo pre-jemali. CEI obstoja še danes in je legalna zveza študentov iz portugalskih kolonij ter pospe-šuje vzajemno pomoč, prav ta-ko pa tudi kulturno aktivnost svojih članov.
CEI se je pozneje razširila še na druge portugalske univerze. Zdaj opravlja važno socialno in kulturno delo. Z njenim po-sredovanjem dobijo Itudentje hrano in stanovanje po zmer-nih cenah.
Ceprav je CEI legalna orga-nizacija, je že ves čas objekt samovoljnih vmešavanj portu-galskih oblasti in mora pri svojem delu — redno računati
z ovirami. Portugalski zakon prepoveduje, da bi izvoljeni Člani vodstva neke organiza-cije začeli delo preden tega ne potrdi minister za notranje za-deve. Ta lahko vsakogar od-stavi in lahko postavi namesto izvoljenega vodstva CEI za do-Iočen čas administrativno ko-misijo, ki jo sam imenuje. Tak-šno komisijo so študentje s svo-jim odporom enkrat že onemo-gočili.
CEI se mora že od začetka boriti z okostenelim ogrodjem portugalskega študentovskega združenja in je imela prav zato manjšo vlogo, kot bi jo zaslužila. Gotovo pa je, da predstavlja v teh pogojih ob-stoj CEI najbolj bojevito štu-dentovsko organizacijo.
študentovski krožek
Najbolj napredni izmed afri-ških študentov so kljub vsemu skrbeli za mtenzivno kulturno delovanje. Zanimanje za afri-ške dogodke j« postalo med študenti tako veliko, da so v študijskem letu 1949-50 usta-novili Circulo des Estudos (CE), neodvismo od CEI. Krožek je preinehal 1954. leta, ko so od-šli študentje, ki so ga vodili. Propagiral je študij afriških problcmov, boj proti slabi izo-brazbi in izoblikovaTiie afriške zavesti.
CEI je vzdrževal tesne stike z mladimi izobraženci iz Afri-ke. Mnagi izmed njih, prej Čla-ni te organizacije, so zdaj vo-diini politični delavci v Afriki.
Političnl boji
Istočasno je naraščalo na-cionalno gibanje v afriških de-želah in postajalo bolj organi-zirano. To pa ni stimulativno vpdivalo na delovanje afriških študentov. 1957. leta se je ve-liko število Afričanov iz por-tugalskih kolonij, ki so bivali
v tujini, združilo in ustanovilo Antikolonialno gibanje (MAC) na iniciativo nArodnega giba-nja za osvoboditev dežele (MPLA) in afriške stranke ne-odvisnosti v »Portugalski« Gvineji (PAU). Politično naj-bolj zavedni študentje so se pridružili MAC, kjer so vršiU razne politične funkcije.
Najvažnejša načela organi-zacije MAC so bila: proučeva-nje problemov, ki nastajajo v boju patriotičnih organizacij Afrike in določitev jasnih smernic tega boja glede na razvoj mednarodne politike in delovanja za združitev akcij osvobodilnih gibanj v portu-galskih kolonijah.
Januarja 1960 je MAC zasto pal interese Afričanov na dru-gi konferenci afriških narodov. Nekoliko pozneje so ga razpu-stili, njegovi člani pa so se vključili v nacionalna gibanja svojih pokrajin. Takrat je na-stala Revolucionarna afriška fronta za nacionalno neodvis-nost, katere namen je bil zdru-žiti v boju posamezne nacio-nalne stranke.
Afriški študentje so razume-li nujno potrebo po avtonomni organizaciji, ki bi jo vodili po starih izkušnjah. UGEAN je bila ustanovljena med študij-skim letom 1959-60 in je ho-tela združiti vse afriške štu-dente pod portugalsko oblastjo» da bi skupaj branili svoje in-terese. Obenem so hoteli u* stvariti primerne pogoje za študij in pomagati v boju za neodvisnost afriških dežel. Ra-zen tega je UGEAN uspešno delovala za odpravo osamlje-nosti, v katero je silil afriške študente portugalski fašizem.' Zastopala je študente iz Afri-ke na važnih mednarodnih sre-čanjih, tako na VI. konferend mednarodne zveze študentov v Bagdadu.
TELEGRAM
ARGENTINA - Axg€ntinska zveza svobodnih študentov je iroela svoj osml kongres v Santlagu del Estero. Razen o lokalnih pipoblemih so razpravljali tudl o vcvjaškl služtvi, o refonnl vlsokega Solstva, o udeležW pri reševanju državnih problemov in o vzgoji Studmtovskih vodllnih kadrov.
— Studontovski klub pravnikov ln sodologov bo lmel prvl lflittosko-amerlšiki seiminar v Buenos Airesu od 15. do 20. julija 1961. Nannen semlnairja, karaor so povabljeml vsi študentovski pravniški kilubi Latlnske Amerike, je znanstveina analiza vrste zakonsklh In sodalndh problemov, kl zadevajo Latinsko Ameriko in' dlskusija o dosedanjih učnlh metodah na podroftju pravne ln sociološke znn_ nosti.
FRANCIJA - 16 kongres Franooske zveze študentov medicine je biil v za6etku marca v Strasboiargu. Udeleižend so soglasno izrazlli potrebo po temeljiti peformi medicinske vzgoje na nacionalni ravni. Planinana reforana naj bl stopila v vdjavo piihodnje šludijsko leto. Podali so resolucijo protd dosedanjomu načinu podeljevanja Stipen-dflj, 6eš da je popotaoma neprimeren glede na potrebe študentov.
LIBANON - Novi predsednlk Nacionalne zveze študentov Nlzar Youmes Je podal v okrožnid za tisk tole poročilo: »Odločili smo se, da bo vsak naš korak korlsten konsolldaciji naš€ zveze in zgraditvl univerzltetnega središSa. Prav tako skušamo vpllvati na OSalasiti, da bi pronehale z anarhijo v sistemu šolstva in za6ele po-deljovatl  Stip«ndij€.-«
Tudl drugi študentovskl predstavniki so soglašali s tem, da je nujna odprava notranjih nasprotSJ. Za zagotovitev kontlnuitete pecl deJu Zveze je bilo predlagano, naj bi stari izvršnl komite orga-nlzacoje vedno izbral dva svoja člana še pred volitvami. Ta dva bj potem ostala v novem komltegu z istimi pravicami kot novo lzvo-Ijenl čianL
POLJSKA - Poljska zveza študentov bo organizirala od 6. do 18. maja v Gdansku mednarodni seonlnar za lzobrazbo študentov na področjih glasbe, gledališča, plesa, slikarstva in filma.
PABAGVAJ - V kratkem bodo odprli tri nove fakultete v me-Btu ViHarTlca. Vse trt bodo del novo ustanovljene Katoliške univerze.
UGANDA - Studijskl setninar o rasizmu je bil organiziran V Kampali od 29. marca do 7. aprila 1961. PriredU ga je Svet uni-verze v Makereru s sodelovanjem COSECA. Delegati iz Kenije, Kon-ga, Rodozije, Ngase, Basutoland, Južnoameriške unije in Ugande, pa tudi opazavalci od drugod, so razpravljali o socialnih, političnih in ekocnomskih posledicah rasizma. Strokovnjaki s tega področja so z&rali vse zgodovinske in sociološke podatke za rasno diskrimina-eOo. Rezultate tega seminarja bodo posredovali vsem študentovskim nacdonalnim zvezam.
ZAH. NEMClJA - Načini sodelovanja med Industrijo in teh-nitaim šolstvom so bili snov mednarodae konference, ki je bila od 10. do 13. aprila v Badem-Badenu. Konference so seudeležili pred. BtavndM vseh predelov, ki so važni za industrijo. Razprava je bila ©sredotočena na sestavo splošnih smernic za izpopolnitev tehniške vzgoje glede na potrebe in možnostl različnih držav in za organi-zaeijo študljsk^ga programa. Poročilo pravi, da so evropske države v redativno kratkem času od 1954 do 1958. leta bolj napredovale kot ZDA tn Kanada.
AFRICANUM V KOL.NU — i.nstitut za tormacijo bodocih afrl-fikih voditeajev je bll' uradno otvorjen 24. Januarja. Otvoritvi je prl-gostvoval premier Tanganjike JlUIus Nyerere. Inštitut je odprla mi-sionarska družba Belih očetov.
VZHOD. NEMCUA - Več kot 60 odstotkov od 2.700 studentov reglstriranih ob začetku študljskega leta 1960-61 na Univerzi Karla Masrcca v Leipzigu se je vključilo v Industrijo za vsaj eno leto pre-den bodo začeli študirati. Vodstvo univerze je to z veseljem spre-Jolo, vendar je bilo med tem prtslljeno ugotoviti, da s€>danje meto-de vzgoje niso zadovoljive. Studentje, ki so več Cssa delali v lndu-striji pred začetkom študiia, so imeli št€<vilne začetniške težave v •Clentaciji v akademskem delu. Stevilo študentov, ki prihaja nepo-¦MdDO iz lndustrije  in   opusti  študlj   po  nekaj   mesecih,  je  izredno
Težave
francoskih
študentov
(Poseben dopis za Tribuno)
Studentje dajejo Nancyju svoj pečat in kadar jih ni, je mesto prazno in pusto. Srečuješ jih povsod: na univerzi, v knjižnici, v parku, v prikupnih kavamah, v menzi in v dosedanji dvo-rani A. G. E. N., kjer, imajo svoje klubske prostore. Da imajo svojevTstne navade, sem sc prepričala že prve dni po svojem prihodu. Pred vrati menze se je gnetla množica Ijudi. Vsak si je na svoj način prizadeval, da bi čim prej prišel v menzo. Trije najkrepkejši fantje so se z vso močjo uprli v hrbet tistih, ki so stali spredaj, njihovemu navdušenemu vpitju se jc pridružilo stokanje tistih, ki so jih stisnili ob zid in pre-klinjanje fanta, ki je padel čez izpuljen železni količek. Nekaj podjetnejših se je postavilo na Čelo »vrste« in kljub ostrim protestom čakajočih, niso hoteli zapustiti svojih položajev. Ko sem stopila v menzo, me je pozdravilo glasno vpltje »Mapean!« (klobuk). Nekdo je pozabil sneti kapo. Studentje so vpili in tolkli po kovinskih pladnjih toliko časa, dokler se nesrečnež ni spomnil, kaj mora narediti. Ko sem sedla k mizi, mi je nenadoma priletel v glavo kos kruha. Ni bil namenjen meni, pač pa mojemu sosedu. Prijatelj z drugega konca ga je hotel pozdraviti in on mu je na enak način odzdravil.
Vendar pa se ti veseli in na videz brezskrbni študentje bo-rijo z velikimi težavami. Fe-bruarja so se cene hrane zvi-šale za 10%. Studentje zviša-nja cen niso mogli preprečiti, uspelo pa jim je, da so ga od-ložili za štiri mesece. Tako sta-ne zdaj študenta obrok 110 frankov, enak del pa ptispe-va država.
Povečanje cen hrane je bil samo povod stavke vseh fran-coskih študentov 2. februarja To je le eden od elementov, ki so povzročili splošno znižanje življenjskih pogojev študenta. Vzroki so globlji. Gre za pro-blem demokratizacije šolstva. Težave, s katerimi se bori po-vprečen francoski študent. so naslednje:
1.  Stanovanje
Samo 9% študentov ima so-bo v študentovskih domovih. Lani bi bilo treba zgraditi 15.000 sob, začeli pa so jih gra-diti komaj 1000.
Univerze se zaman trudijo. da bi dobile denarna sredstva za rešitev tega vprašanja. Po-leg tega pa najemnine v mestu in tudi v študentovskih domo-vih naraščajo. To velja zlasti za nedavno zgrajene domove, kjer opravičujejo visoke na-jemnine z velikimi gradbenimi stroški in z zmanjševanjem državnih subvencij.
2.  Studentovske menze
Razen povišanja cen hrane je nerešeno tudi vpraSainje ne-
katerih študentov, ki so tik pred koncem študija in se ni-majo več pravice hraniti v štu-dentovski menzi. K temu pa je treba še dodati višje cene uč-benikov, šolskih potrebščin, prometnih uslug itd.
3. Stipendije
Število štipendij je dokaj majhno, štipendije same pa ze-lo negotove in v nesorazmerju z dejanskimi življenjskimi stroški. Povprečje znaša 13.300 frankov (ali 133 novih fran-kov). 30%  študentov je zaradi
tega prisiljeno iskati honorar-no zaposlitev, kar pa nujno po-daljšuje trajanje Študija.
Na tem področju vlada ne vodi dolgoročne politike. Pro-račun ministrstva za prosveto je izredno nizek, stroški za voj-no pa terjajo 25% državnega proračuna. Zato francoski štu-dentje zahtevajo:
Ukinitev taks in brezplačno preventivno zdravstveno za-ščito. Vpisnina in izpitna taksa znašata 58 novih frankov, kar je le precej za študentovski žep. Sicer pa je to tudi v na-sprotju z načeli o brezplačnem šolstvu.
»Pripravniki«, t. j. študentje, ki se bodo naslednje leto vpi-sali na univerzo, naj imajo enake pravice kot ostali štu-dentje (štipendije A kategorije, subvencije v menzi itd.).
Zgraditi je treba 20.000 štu-dentovskih sob, da bo lahko leta 1962 stanovalo v študen-tovskih domovih petina štu-dentov. Pojavlja se tudi vpra-šanje, kaj bo leta 1967, ko se bo število študentov podvojilo. Tak porast števila študentov je posledica povojnega demograf-skega vala.
Doklade za stanovanje.
Pravica do treh znižanih že-lezniških voženj na leto. Vsi socialni zavarovanci imajo pra-vico do brezplačne vožnje ob letnem dopustu. To naj bi ve-ljalo tudi za študente. ki so socialno zavarovani
Študijske doklade.
Trenutno zapušča osnovno šolo 230.000 otrok delavcev in 30.900 otrok industrijalcev. Na visokih šolah pa je razmerje obratno: 10.000 otrok industri-jalcev in 5145 študentov delav-skega porekla. Pri tem so zlasti prizadeti kmečki otroci.
Študentje zahtevajo zvišanje doklad srednješolcem in do-klade za visokošo]ce. Edino ta-ko se bo šolstvo lahko demo-kratiziralo in bodo padle druž-bene pregrade.
Stavki študentov se je čez nekaj dni pridružila stavka univerzitetnih profesorjev. Tu-di oni zahtevajo boljše živ-Ijenjske pogoje.
Stavka, ki je najboij pnza-dela študente, pa je bila stavka osebja dveh študentovskih menz. Tretja menza, katoliška, pri stavki ni sodelovala. čeprav so delovni pogoji povsod enaki Studentovska organizacija je stavko uslužbencev menze pod-prla, obenem pa poskrbela, da so študentje dobili suho hrano. Pogled na abonente, ki so v menzi ali kar v bližnjem par-ku otepali velike kose kruha, je bil res nenavaden.
Naslednji dan smo se spet prerivali v vrsti. osebje menze pa čaka, da bo ministrstvo za finance ugodilo njihovim zah-tevam. Če bo...
ZUa-ta Kert
Mladi Egipčani v Naselju
Samir, Rudja, Farid Sajet. Trije bratje iz Združene arab-ske republike, točneje iz Gaze, še točneje iz Študentovskega naselja pod Rožnikom.
Najstarejši Samir je iu le dve leti. Takoj po prihodu ga je precej zaposljevala sloven-ščina. »Še malo ni podobna on-gleščini, niti arabščini. Doma je študiral v arabščini. in sicer pravo na kairski univerzi, zdaj pa vpisuje ekonomijo.
Ridja je prišel pred 6 me-secu
Farid je tu šele štiri tne-scce.
Zaenkrat se oba ukvarjata z učenjem slovenščine. Pomaga jima Samir, ki slovensko do-bro govori, čeprav sam pravi, da »le za i~sak dan«. JppevJ mislita tudi ona dva začeti s štndijem na univerzi: na anro-nornski in na gradbeni fokvl-teti.
Samir mnogo bere. predvsem slovenske knjige Rad b» znal tudi lepo aovoriti.
Lani poleti je b?! v Dvbrov-vikii va mednarndnem mladin. skem semiruirju, pntem na Reki, večkrat v B&ogradu in Zagrebu.    Videl fe Banat pa
tudi naše planine. Prvi teden v aprilu je Mednarodni klub v Naselju organiziral izlet na Jesenice. Zelezarji so jih gosto-Ijubno sprejeli in jim prijazno razkazali svojo tovarno. Po-tem so šli na Bled,
Ko sem ga vprašala, ie se morda spominja kakšnega po-sebno lepega dogodka o času svojega bivanja pri nas, je na-vdušeno povedal; Lani sem bil na pohodu Ob žici okupirane Ljubljane. Bilo ;e zares lepa.
Še kakšen spomin?
»Seveda. 1959. leta sem lil v brigadi v Kranju.« Kratek odgovor je zgovorno pripom vedoval o tovarištvu, o skup-nem delu, o neštetih drobnih doživljajih, ki se jih ne da po-zabiti. Samir vodi tečaj arab-ščine, ki ga je orga.niziral anti. kolonalni klub na pravrtA fa. kulteti. Vsak četrtek ob 6 po-poldne zdaj uvaja svoje učen-ce v skrivnosti arabske pisavt Učbeniki bodo v najkraj^t?t< času priSU iz Gaze, potem br laže.
O svoji domovini ni mnog povedal.   Vendar naši študenij dovolj vedo o Združeni aralr ski republiki in njenem Ijud stvu. V Egiptu imajo dve mla-r*inski oraanizaciji: Mladlno iv Studentovsko organizacijo. To sta politični organizaciji, ki pn se ukvarjata tudi s socialntmi problemj svojih članov   Razen tega skrbita zn vapredek kul-turp mpd mladfmi. V ti dve or» ganizaciji je vključena velika večiva    vseh    mladih ifriM v Zdmieni  arnbski  republikl.
Ob koncu razpovora m! je v arabščivi nrmisal vozdrave ta Stn^e^t" '^¦h^in^eiro nniverze.
Letos praznujcmo po vsej domovini velik jabilej — dvajsato •bletnlco ljudske revolucije, ko so se vsi napredni državljani to goreči rodoljubi kljub izdajstvu vlade obrnili proti sovražniku ¦l prtteli urejevati % orožjem v rokj novo podobo domovine. Y»e letoSnje leto je posvečeno tej vieliki obletnici, proslavili jo bodo vsi delovni kolektivi v mestih in vaseh. T&m proslavam se prldmžuje tudi Studentovsko kulturno umetniško društvo »Aka-aemik«, ki je pripravilo bogat program proslav. Pri programu, ki bo trajal od 20. aprila do 25. maja, bodo sodelovale vse kulturnoumetniške skupine »Akademika« in tako na dostojea način proslavile 20. obletnico ljudske vsiaje in graditve socia-Hstične domovine.
Proslava se je pričela 20. aprila s svcčano akademijo, pri kateri so sodelovali: Akademska pevska zbora »Tone Tomšič« in »Vinko Vodopivec«, folklorna sknpina »France Marolt«, recita-torji in študentje Akademije za glasbo. Akademlje stasc med dmgimi udeležila tudi predsednik in podpredsednik Izvršnega sveta LRS tov. Boris Kraigher in dr. Jože Vilfan. Na akademiji Je govoril predsednik Univerzitctnega odbora Zveze študientov Janko Pnklavec. Njegov govor objavljatno v celoti:
In v srcih je bila velika res-   prihodnosti naroda, domovine,
ttica, želja in hrepmenje, bila   človeštva in človečnosti.
Je neizčrpma energija, bila je      Tema, kj je z bliskovito na-
odločnost in zavest je bila. da   glico  zavijala Evropo v  plašč
Je  prišel  čas, ko  se cdloča  o    sr©z!!!a   tudi   naširn   n?riflocn.
AKADEMIK OB 20 LETNICI
REVOLUCIJE
MLADINA JUGOSLAVIJE: SRB-CEN SEM, DA LAHKO RECEM: TI SI NOSILEC NASE VELIKE IDEJE BRATSTVA IN ENOTNO-STI   NARODOV   JUGOSLAVIJE.
TITO
smrt. Narodovo nadaljnje življenje je zigotavljala samo zmagovlta re-volucija, oblast delavskega razreda je bila pogojena samo v zmagi re-volucije in vsi jugoslovanskl naro-di so takrat začeli boj za novo živ-ljenje, boj za nacionalno In so-cialno osvoboditev. Ta boj, ki ga je vodila Komi.inistična par-tija, je prvlč v zgodovini za-res osvestila in združila sloven-"ki  rifsr^Kl.  Hl^pn"  .Tcrrr\'i   ii   s.imi-1
Akaelemije SKUD »Akademika« v počastitev 20-letnice revolucije predsednik Izvršnega sveta LRS Boris Kraigher: Boris  Kraigher
zveri, ki |e teptala v prah naj-plemenltejša dela evropskega duha, misli in tradicije, je za-grozila tudi našim narodom. Samo dahnila je zver in že se je sesulo v prah in pepel vse politikantslvo, vsa zagotovila o enotnosti, prijateljstvu in moči troedinega naroda. Vse se je sesulo — bilo je vsega ko-nec. Vrhovi srbske, hrvatske ln slovenske buržoazije so za prgišče obljub, s srcem. pol-nim brezmejnega sovraštva do lastnih narodov, prodali do-movino, prodali lastnega brata in mater opljuvali.
Sačelo se ni šele tedaj. Za-čelo se je že 1. 1920 in se nada-ljev&lo v uporno ia nezlomljivo, skozi ječe in koncentracijska taborišča, skozi Glavnjačo, Mi-trovico in Bileco, skozi nešte-to človeških padcev in dvigov, skozi trpljenje in muke vse do leta 1937. Padali smo in se dvi-gali in trpeli kct more trpeti samo Človek. Naš boj so mno-gokrat razjedala notranja na-sprotja, nuiogokrat so nam ga oteževali še od zunaj, vendar pomeni leto 1937 začetek vsega tistega, kar imenujejo nepre-stano jačanje, notranjo moč in vzpon, ki mu nl konca. Vse to pa je neločljivo od imena Tito in imen najbaljših sinov naših narodov.
Leta 1941 pa nismo začeli samo narodnoosvobodilne vojne, skozi dolga leta do zmagovitega maja nismo krvavcli samo zato, da bi pregnali temo, da bi imičili nadčlo-veško zver, da bi se osvobodili. Za vse jugoslovanske narode in za slovenskega in posebej je napočil takrat odločilen trenutek za pravo zavest, za pravo dejanje in za pra-vo vlogo. Vse pa je pomenilo zdru-ženi boj za narodno osvoboditev in revolucijo. Bevalucijo, ki Je zlomila slabiče, kl Je tudi v mofcnejših vzbujala dvom, ki pa je narodovo najbolj zdravo jedro potegnlla za seboj, vase, da sta postala eno. To je bil zares boj na življenje in
se je med drugiin udeležil tudi med nastopajočimi  v  garderobi
rastnlkl, rudarji črnega podzem-ija tn jeseniški železarji, tolminski bajtarji in prekmurski dninarji, vsi, razpeti na križ nečloveškega trpljenja, drhal zatiranih in poni-žanih je dvlgnila svojo glavo in zarjula tako gromovito, da je vztre-petala domovina, da je pognala strah v kostl najbolj junaškim uničevalcem našega ljudstva in vsem domačim plačancetn.
Stirl leta In pol, dan za dnem, je vstajala rdeCa zarja in sonce je zahajalo v krvl. Nebo je bilo sivo in rože so živele s sklonjenimi glavaml ta vthar je rjul od dežele do dežel«, do vsake vasl, do vsake-ga človeka in mu spraševal vest. Brat je vprašal brata in očetA sin: Si  naš, hodiš po naSih potch?
V tej borbi je v Komunistič-ni partiii in narodnoosvobodil-ni vojski sodelovala tudi slo-venska inteligenca. Sodelovala je mladina in tudi študentov-ska mladina. Ki Je bilo sloven-ske partizanske brigade, kjcr ne bi bilo študenta. intelek-tualca, Bili so navaflni vojaki in na najbolj odgovornih me-stih. Iz študentovskih vrst so zrasli tudi najbolj   svetli   prl-
meri slovenske revolucije, hc~ roji kot so Tone Tomšič, Boris Kidrič   in  drugi.
Kolega študent, stopiš kdaj v avlo univerze? Tu smo se jirn clelno oddolžili. Tu imamo Tcmšičev in Kidričev kip in spomiosld steber. Od vrha do tal je popisan, imena izpisana y rdečih črkah koi kri, ki po-časi polzi od imcna do imenja, od življenja do življenja in pripoveduje o veličastni zmagi in o plačilu, ki smo ga plače-vali zanjo.
In za vsakim imenom je še toplo življenje, ki se je samo prelilo med nas, da bi živeli tudi zanje, da bi nadaljevali njihove načrte in težave in njihovo Ijubezen do člove-ka, resnice in pravice, da bi se jih s ponosom in hvalež-nostjo spo-minjali. Da bi se spominjali gibanj naprednih študentov na univerzi še pred vojno, njihovih junašldh borb proti režimu za slovenkso uni-verzo, vsega njihovega tako veličastnega dela pri osvešča-nju našega delovtiega človeka.
Temna je biia noč in strašen je bil vihar, da bi bila vcli-častaejša zarja zmage, ki smo jo izbojevail v šlirih letih in pol.
Letos praznujemo 20-letnico revolucije in narodnoosvobo-dilne borbe. Tradicije študen-tovske mladine na univerzi so natn tako drage in ponosni smo nanje. Te tradicije pa nam nalagajo tudi veliko od-govornost pred vso družbo in pred geaeracijo, ki bo na uni-verza še prihajala,
Študentovska mladina na aniverzi zvesto nadaljuje te tradicije. Ko so jugoslovanski narodi obnavljali porušeno do-movino, smp sodelovali v vseh akcijah z ostalo mladino. Niaše delovne brigade tudi asdaj prinašajo domov največja de-lovna priznanja- Zveza študen-tov pta nadaljuje te tradicije tudi kot zavestna politična sila tta univerzi. "^se to se izkaaruje v vseh naših akcijah in še po-sebej v sodelovanju pri refor-mi visokcsolskega študija, ker se zavelamo velikih odgovor-nosti. ki nam jih nalaga družba.
Dva jset let poteka, cdkar smo začeli svoj boj za socialno in nacionalno osvobodifcev, ko smo začdli svojo socialistično revo-lucijo. To obletnico praznuje-mo bolj bogati in srečni kot kdaikoli. Naša domovina in naši narodi so v teh dveh de-setletjih raztrgali verige za-ostalosti in toliko smo že na-redili, da se nam zdi zelo da-leč čas, ko smo začenjali boj za vse to, kiar imamo danes.
Generacija visokošolske mla-dine, ki zdaj šiudira, zelo ceni vse pridobitve in njena velika želja je, da bi to boga-stvo za srečo vseh jugoslovan-skih naradov in prihodnjih ge-neracij še veliko bolj pomno-žila.
Akademijo
Najprej sta nastopila oba šlu-dentovska pevska zbora; »Tone Tomšič« pod vodstvom dirigenta Iojzeta Lebiča ter »Vinko Vodo-pivec« pod vodstvom Jožeta Han-ca s pesinimi domačih in tujih avtorjev. Obeh zborov nismo sli-Sali že precej časa, zato smo lah-ko upravičeno pričakovali, da nam bosia zapela nekaj novih pesmi. Od jeseni sem so svoj program, s katerim se bosta oba zbora pojavila vsak r.a Famostoj-nem koncertu, razsirili in pope-strili, vendar se nrtm je zdelo, da so bili r.a nekaterih mestih še  premalo  trdni.
Predscdnik »Abademika« Peter Toš   je   z   velikim   občutkom   re-
citiral znano Wolkerjevo Balado o nerojenem otroku. V drugem delu programa je nastopila Aka-demska folklorna skupina »Fran-ce Marolt« z nekaterimi domafi-mi in jugoslovanskim plesi in se tako po jesenskem študentovskem kulturnem festivalu zopet predsta-vila Ijubljanski publiki. V glas-benem delu programa sta nasto-pila študenta Akademije za glas-bo pianist Andrej Jarc, ki je za-igral Sufovo Hrepenenje ter vio-linisfka Skalarjeva, kl je ob kla-virski spremljavi zaigrala dve skladbi. Vendar je pianist z go-tovostjo in temperamentom na nekaterib mestih precej prekašal Skalaijevo . .. Vsekakor je aka-demija lepo uspela in dala uvo-den akord za naslednje »Akade-mikove« proslave.
morskega akademskega zbora »Vinko Vodopivec«, ki bo 18. maja v dvorani Slovenske fil» harmonije, o Ingeovi igri -Pic-nic«, ki bo v dvorani De', ske-ga odra 24. maja in jo bo i2va-jala Studentovska igralska sku-pina. 25. maja bo kot zadnja »Akademikova« prireditev v okviru proslav 20-letnice revo-lucije v. dvorani Slovenske fil-harmonije koncert Koroškega akademskega okteta. Vae štu-dente vabimo, da se prireditev udeležijo v čim večjsm Številu.
V spomin
padlim
književnikom
Društvo slovenskih knji-ževnikov j« 25. aprila priredilo v Križankah li-terarni večer v počasti-tev padlih književnikov ob 20 obletnici revoluci-jc. Predsednik društva, pisatelj Anton Ingolič je za uvod opisal pomen fn delo padlih revolucionar-jev in delež slovenske kulture v razvoju revo-lucionarne misli. Na kratko je prikazal usode 24 slovenskih pesnikov, pisateljcv, kritikov, dra-matikov in publiclstov. Jože Kerenčič, Ivo Brn-čič, Ivan Čampa, Ivan Rob, Miran Jarc, Tone Sifrer, Karel Širok, Ivan Korošec, Klusov Joža, Vinko Košak, Stanko Vuk, Kajuh, Tone Cufar, Mara Husova, Anica Cernejeva, Ivo Grahor, Avgust Pirjevec, Avgust Zigon, France Mesesnel in Nace Kranjec so ime-na padlih umetnikov. Iz del nekatcrih od teh so brali slovenski književ-nikl, člani društva knji-ževnikov.
Folklorni večer
V ponedeljek, 24. aprila je v Ijubljanski Drami nastopila s celovečernim programom Aka-demska folklorna skupina »France Marolt«. Z veliko pri-zadevnostjo in rutino pri izva-janju so navdušili vse gledalce. Program je bil razdeljen na dva dela. V prvem delu so nam predstavili domačo folklorno za-puščino; primorske ljudske ple-se, belokranjske, ki ji preveva tudi že južnjaški temperament, igrive gorenjske in koroške svatbene in druge plese. Folklorna skupina, ki je v Ljubljani po daljšem premoru zopet nastopila, je poskrbela za ciobri dve uri užitka in vživetja v stare čase. Videlo se je, da ima skupina za sabo že precej nastopov in dolgotrajno trdo delo, saj te plese zelo dobro iz-vaja. Čeprav smo te plese ža videli pri vsakem njenem na-stopu, smo bili z izvajanjem za-dovoljni.
Drugi del večera je bil posve-čen narodnim plesom in pes-mim ositaMh jugoslova,nslci!h narodov. Ta del programa je bil
od jesenskega festivala precej spremenjen, saj so v tem času naštudirali nekatere nove plese. Nekatere težke in tempera-mentne plese so zaplesali s pra-vo virtuoznostjo, predvsem sla-vonske in vojvodinske plese in nekatera kola, za kar so jih gledalci nagradili z bogatim aplavzom. Omeniti moramo tu-di prijetne vokalne interpreta-cije slovenskih ter makedonskih narodnih pesmi. Ob koncu lah-ko samo zapišemo, da se je na-še pričakovanje po izpopolnje-nem in razširjenem programu folklorne skupine končno izpol-nilo.
Opozorili bi radi še na ostale prireditve ŠKUD »Akademik«, ki bodo v mesecu maju. (Kon-cert simfoničnega orkestra aka-demije za glasbo je zaradi teh-ničnih ovir odpadel). V dvorani Slovenske filharmonije je bil 28. aprila koncert Akademskega pevskega zbora »Tone Tomšič«, v počastitev 20-letnice vstaje in 15-letnice obstoja zbora. O tej prireditvi obširneje v naslednji številki. V majskih številkah pa bomo pisali še o kon'certu Pri-
Popravek
V prejšnji števllki Je bil ns 4. strani objavljen članek »Po-osebljene ideje Primoža Koza-ka«. Pravilen naslov članka bl se moral glasiti »Poosebljene ideje: Primoža Kozaka »Afera« v izvedbi Odra 57«. Povsem slu-čajno in pomotoma je bil na-slov skrajšan. Bralce prosimo, da nam ncljubo pomoto oproste.
Valentin  Cundrič: MOTIV
So knjige, ki jih
listajo
le duše.
Veter
jih ne lista
in ne dekliška
dlan.
Ne najdem jih mt pollci
med knjigami,
ki jih trudna roka piše.
Te knjige so Ijudje,
ki jih gledam,
drevo, ki se spodtika
z butaro cvetja,
soba, popisana z ogledali.
Marek Hlasiko
AMORJA NI BILO
Narednik je duigr.il pogled iznad ogrom-ne knjige. Zazrl se je v nas in našobil de-belg ustnice. Napenjali smo se kot strune, roke so nam bile privite k stegnom, pete naših podkovanih, bleščeče očiščenih čeu-Ijev pa so bile poravnane do desetinke mili-metra. Vsakdo od nas je bil prav tak kot risba predpisane drže iz »Vojaške&a pra-vilnika«.
Tišina je trajala že nekaj trenutkov. Bila je tako popolna, da smo slišali nared-nikovo dihanje in brenčanje muhe, ki se je kar naprej zaletavala v luč, obešeno nad mizo. Končno je narednik oslinil svoj ogronvni prst in brez vidnega razloga pre-listal nekoliko strani. Nato je hrupvoo žalo-putnil knjigo, jo zopet odprl in vprašal prvegn v vrsti:
—  Priimek?
—  Janik    —    je    odgovoril    vprašani, nizefc, plečat jant svetelih las, širokih če-Ijusti in malih, mišjih oči. Ob tsj prilož-nosti je tako silovito udaril s petam-i   kol bi to storil na primer slon.
—  Kaj?
— Janik, pokorno javljam.
—  Četa?
—  Četrta.
—  Kaj?
—  Četrta, pckorno iavljam.
—  Prvič po prepustnico?
-— Tako je, pokorno javljam.
—  Greste vsi trije skupaj? Narednik je Janiku pomolil prepuatni-
co, na!.: pa dvignil svoj debeli prst:
—  Prepiistmca — to je prijetna stvarca, — je rekel. — Ampah 'rebo je paziti. Ne Viikaj    nosu,    kamor      '    treba.    Ste    ra-zumeli?
—  Smo! — smo se zadrli v zboru.
—  No torej?   —   je rekel narednik.   — Razen tega pa je neprijetno, če prido. do tega,    da nimaš več s čim scati.   Pomisli, Janik! Stojiš kot vsak mesec na seks-para. di; opran si, bučo imaš ostriženo, kremplje na nogah porezane, gate si ravnokar vzel iz pralnice in tako, evo, prideš na vrsto. Zdravnik s činom  majorja  in  reče.-  »Po-kažite!« A ti, Janik, odgovarjaš:   »Ninvam kaj, pokorno javljam.«  Zdravnik s činom majora te gleda in ponovi:   »Pokažite!« Ti pa zopet v predpisano držo in cdgovarjaš: »Nimam kaj, pokorno javljam.« In zdrav-nik s činom majorja te gleda, ampak ždaj že  govori:   Neizprolnjevanje  zapovedi.«   A ti, strelec Janik, zopet v predpisano držo in odgovarjaš: »Tako je, pokorno javljam.« In veš, Janik, kaj to pomeni, neizpoinieva-nje znpovedi?
—  Vera,  pokorno javljam.
—  Nurednik je sml kapo    in    obrisal glavo z robcem, ker je bil dan vroč.
—  Ste razumeli?
—  Ara zapoved!
—  Stopaj!
Naenkrat smo ss znašli pred izhodom iz kasarne. Stražar je vrgel na nas poglei, poln zavisti in šepnil: »Pasji sinovi . . .« Sli smo mimo njega s prezirljivim vvilkom; od tega trenutka dalje je za nas vrenehal biti pomembna osebnost, zdaj je imelo nad nami oblast le Mestno povelptvo in Čas, označen na pr.epustnict. Požvižf/avali smo med hojo; misel na to, da mi ni treba paziti na korak, mi je bila u veliko olajšanje, vlekel sem ss torej kot smrad in se celo toliko ojunačil. da sem s prstom frcnil r kapo, tako da mi je čepela na glavl po-strani in mi dajala videz brezbnžv.ega frajerja. Pri tem sem se spomnil sv<oje prz-teJclosti, polne draži, ko sem pohajkoval ckrog z rokama v žepih in pljuval luččinc bučnih semen po celi ulid.
—  Kam gremo? me je vprašal Janik.
—  Kaj jaz vem —  sem odgovoril.  —
Tja, kjer bomo mogli kaj uloviti.
—  Mogoče k reki? Skomizgnil sem z rameni.
—  Hudič pa reka — sem rekel. — Tudi če   so   tam,   so   gotovo  že   vse   zasedene. Katera baba pa gre sama k reki?
—  Zakaj? je zamišljeno rekel Janik.  — Včasih gre kakšna.
—  Pa ne v nedeljo — sem rekel. — V n&delijo  je  velika  mašcu;   ta  traja   dolio, potem pa se ne izplača več iti k reki.
Najin tretji tovariš je bil molčeč tip s ptičjim nosom in štrlečo spodnjo ustnico, kar mu je — skupaj z malimi oeesci — dnjalo videz prevejanca. Niti meni, niti Janiku ni bil všeč, vendar sva ga vzela s sabo zato, ker je že bil enkrat v tem pre-kletem mestu in bi nama mogel korit-titi.
—  Tukaj bo težko — je rekel. — V teh malih   mestecih   je   zelo    tezko   s   temi stvarmi.
—  Moramo kaj uloviti — je rekel Janik in   jezno   izpljunil   čik.   —   Moramo   kaj uloviti, pa če gre vse skupaj k vragu.
Nato smo začeli kleti vsi trije in tako smo si krajšali čas, dokler nismo prišli do glavneca trga. Tam je bila v polnem raz-mahu Ijudska veselica; orkester je gonil šlagarje izpred nekaj let, miličniki pa so vlekli stran pijance; drugi pijanci so sku-šali naskočiti tribuno in odvzeti godbeni-kom instrumente, in gruča fantov je ska-kala po nekem pijancu; cicaste, bedne cbleke so se lepile ženskam ob telesa, nad vsem tem pa so v rroČem. mrtnem vetru nihale parole.
Skozi gnečo smo se prerinili do ociraje in tam obstali, da bi opuzovali plesalcz. Vsi so plesali nespretno in ta preznojfini. voskakujoči klopčič stotine grdih teles me je prvi trenutek napolnil s takim studom, da bi najraje vobegntt od tam v uražjo mater. Priprl sem ori in ugledal samega sebe, kako ležim nekje v senci drevesa; nad mano f^ samo čisto nebo in tnordn. bi
mi uspelo, dn ne bi mislil na to, kako bom moral v tem mestu preživeti še mnogo dolgih mesecev, preden se bom vrnil domov in začel živeti tako, kot je ineni všeč.
— Tule je  danes  preveč  mirno  —  je rekel tretji touartš in našobil suojo ogrom-no ustnico. — Pravim vama — danes ne bo nič.                                                       ;
—  Ja — je rekel Jakik — gremo stran. Tukaj ne bomo nič uloviii. Mogoče pa so vseeno pri reki?
—  Gremo k reki — sem rekel. In odšli smo nazaj.
Po poti snvo srečali neke fante. Bili so tukaj že leto dni dalj od nas in so vedeli, kako se je treba spraviti k temu poslu. Eden od njih nam je rekel:
—  Morate iti narazen.  Ce boste  ostali vsi trije skupaj, ne boste ničesar pobrali. Zenske v tem mestu nisn tako neurane, kot se  vam zdi,  in  vejo,  da je  bila  pri nas poslednja seks-parada že pred tremi tedni. Zato se danes malo bojijo in boste težko kakšno zagrabili.
S sabo so imeli pvnce — tri razsežne grcMče s slonovskimi nc&ofrini in lasmt, svetlimi kot slama na skednju. Gledali so nas pomaicm prezirlfivo, ampak tisti ki nam je svetoval, je bil v redu fant in ko smo odhajali, je zavpil za nami:
—  Ce vam ispe kakšno zagrahiti, boditi* pam.etvi.   fantje.   Tukaj   je   prejšnje   leto služil z nami neki tovariš in v roku dveh let je osemkrat vlovil triper; nazadnje smo ga imenovali  »Kavalir Zlate  Zvezde*   Pa dosti sreče!
Odšli so naprej, mi trije pa srno nekaj časa gledali v noge njihovih grdač. NaSi fantje so jih držali z levo roko za zadnjico. po vojaško — desno so morali imeti prosto za salutiranje, čas pa je hitro oitekat.
—  Ko sem bil v civilu — js rekel Janik. —   sem   boljše   babe   od   teh   mimogrede brcnil iz postelje.
—  Fantje imajo prav — je rekel najin tretji tovariš. —  Gremo vsak zase, potem pa se bomo srotali v kasarni. Ne gre dru-gače.
—  Tako je — sem rekel. — Ne gre drv.. gače.
Odšel sem naprej in stopal po razžar-
jeni, soparni ulici. Buljil sem v okna in ogledoval bedno pohištvo po izložbah. Nekaj časa sem opazoval meščana v tetmvoplavi obleki, ki se je brez uspeha posktišal dvigniti s pločnika, potem sem nekaj dolgih minut stal poleg šoferja, ki je hotel vžgati motor svo^ega voza, si brisal znoj s čela in neprestano ponavljal: »Vse v božjo mater, v gobec, v srce.« Končno sem imel pohajanja več hot aovol), pa sem seiei na, razgreto klop v parku. Nekaj časa sem sedel sam, potem pa je hudič prims^l na isto klop nekaj frajerjev s puncami in spu-stili so se v tako idiotski pogovor, da sem se dvignil in odšel dalj°. pri tem pa od udarce in jih naštel osem. — V tem mestu nisem imel nobenega znanca, v kasarno pa se tudi nisem hotel vrniti, preden se mi izteče prepustnica, ker bi se mi sicer tovariši posmehovali. Moral sem torej početi to, kar počnemo vsi, č<?prav ._ nam je težko priznati Moral sem ubijati m čas. Moral sem ubiti ta prekleti nič svojega ¦ časa in se potikati okrog brez cilfa.
Na neki klopi je sedela punca. Sedel sem poleg nje, se zailedal v nebo in rekel:
—  Ti se me seveda ne spominjaš, Joana. Jaz pa ues ti  čas visem prenehal mislttt nate. Na tvoje svetle, rahle lase, na modre oči, na malo znamenje  na  desni lapatici. M Mislil sem, da se nikdar več ne bova tre- f čala,  a   edina  stvar.  vredna   spomina,   bo noč,  preživeta  s  tabo,  toplina  tvojih  rok
in zvok tvojega glasu. Mar me res ne moreš še enkrat osrečiti? — sem ^arpil z roko na srcu. — Mar res mora vse, kar je lepo in čisto, takoj utoniti v umaznni mlakuži sveta? Odgovori mi, in če pritrdii, bom še danes končalvse t° mttke.
Obrnil sem se in apazil, da je medtem z druge strani sedel na klop nekakšen mc^fct, šestdeset kil težji od mene. Celo j« imel nizko, vrat pn s? rr.u je izlival iz ovratnika.
—   Kaj hočete z mojo ženo? — me j« vprašal in škilil  vame  izpod čela. Bil j* tak  kot  buldog,  ki  so  mu  vzeli  kost.  — Marisja,    kaj    naj    to    vmneni?    Odkod^ poznaš tega gospoda? Ved,eti hočem — j« naenkrat  zavreščal   —   odkod poznaš tega gospoda?!                                                      M
Dostojanstveno sem se dvignil.                m
—  Odhajam — sem rekel. — Od danes naprej sem samo še spomin. Če je treba v življenju izgubiti tako veliko stvar, potem je  bolje izgublti vse.  Naj moja senca ne moti vajine sreče. Zdaj se poslavljam od vsega: od meglic na livadah, od zvezd. od neba in pastirskih piščali.  Adijo!
Gledala sta me: on osuplo, ona z izra-zom nore groze. Bila je čmolaska z malimi, rjavimi očmi, ki so v tem trenutku postale popolnoma okrogle. Pozdravil sem po voja-ško, se trpeče nasmehnil in odšel.
Nedaleč od glavnega trga sem srečal Janika. Stopal je počasi, roke je imel za-tlačene v žepe, bučo je pobesil, njegov pogled je bil mračen.
—  Tvoja je prekrasna — sem mu rekel. — Ampak moja je še lepša. Kako je ime tvoji? Kristina? Lepo. Moja ima pa §4 lepše ime. Imenujs se Joana. V  tem  imetiv  je nekaj neverjetno čistega, se ti ne z&i?
Odšel je brez besed. Klatil sem »e še nekoliko po trgu, nagovoril neko purjco, zvedel od n}e mnogo lepih stvari o sebi in odšel naprej. Začele so biti ure. Štel sem udarce in jih naštel osem. — V tem mestu — sem si rekel — bi bil celo Don Jilan samo beden onanist. Nikar ne bodi žalosten, Marko. Take stvnri se ne doga-jdjo samo tebi. Tak stvari se prav res dogajajo vsakomur. Kviško glavo. To je pač prekleho mesto. Bil je nekakšen ameriški film, ki se je imenoval »Golo mesto«. Kakšna je že blla vsebina? Zlo-čincl, ki iščejo policaja, ali obratno, saj ni vaino. Ampak tole mestece ima preko sebe potegnjenih sto perzervativov. Pa vseeno ne bodi žalosten, Marko' Če zdajle srcčat kakšno lepotico, reci samemu sebi tisto, kar vedno misliš, kadar veŠ, da ne bo nič iz vsega skupaj. Pomisli o njej »Ljvbica prav gotovo imaš zelo grd karakter.« Tako moraš pomisliti, pa ti bo takoj odleglo Mi Ijudje se moramo nekako braniti pred samim sabo in iz tega je pravzaprav se-stavljeno naše Sivlfenje, takSna je resnica i% v to moraš verjeti, pa čeprav ti je hudo Ne bodi žalosten, Marko' Tak.Snp stvari sp prav res dogojafo vsakomur.
Spet   sem sedel    na klop   poleg   neke Sunil sem z nogo neki kamenček s nato pa sem se porogljivo zasviejal
—• Nič ne bo iz tega, draga mo}a! Ti seveda misliš, da jaz ne vem, kaj si počela v Kališu. Ampak jaz, vidiš, vem vse. Ce bom kdajkoli srečal tistega zaspanega be-daka, tvojega moža, mu bom povedal vse o tebi. Prav nič ti ne bo prijetno, še prste si boš zgrizla od obupa.
—  Koliko vas je? je vprašala ona.
—  Samo }az edini — sem rekel. Vendar si utvarjam,    da sem vreden toliko,    kot nekaj   drugih   skupaj.    Seveda   pri    tem mislim samo na svoj karakter.
—  Dve sto. Zalostno sem odkimal.
—   V  obzir  bi  mogla  priti  le  vojaška hvaležnost in kisla voda — sem rekeJ. — Znte,   ki  si  pripadnica  naroda,   sUvvnega zaradi strateških uspehov, to ne bi smelo biti brez pomena. Le spomini se Somoserre! Pa Monte Casino? Pa vsi upori? Pa kosti po Sibiriji? Pa čudež na Visli? Imej srce in glej v srce,    kot je rekel nekdo.    Mar se more dve sto zlotov primerjati  s  tsm,  o čemer sem ti govoril? Mar ne rrvoreš napra-viti plemenite geste. tako kot Sene z Grot-gerjevih slik?
—  lz{jinx — je rekla. — Ce ne, bom po-klicala fante, pa ti ne bo prijetno.
—  Zbogom — sem jl rekel, medtem ko sem vstajal. — Se enkrat sem se przpričal da vse to, kar so me učili, ni nič proti sili življenja. Zbogom, draga. pomisli kdaj pa kdaj name, kadar ti bo šlo slabo in ne boš vedela, zakaj sploh liviš.  Takrat  pomisli. da je bil v tvojem življenju človek, ki te je Ijubil kratko, toda vroče in zares. s čisti/m srcem vojaka   Adijo, Joana!!
Zopet sem stopal po ulicah malega mesteca, bilo je temno In vedel sem, da sc bom kmalu moral vrniti v kasarno Na trgu se jc s pomočjo mestnih volicajvv in ene čete iz Mestnega poveljstva bliiala ve-selica sjiojemu koncu. Nekaj Časa sem glzdal, kakn mečpjo pijance \n pretepače na tovornjake. Potem pa je vse utihntla. Ljudje so se razSli po domovih, nad zapu-5č?nim trgonn, prepolvim smeti, pa so nihali venci cvetja In transparentov. V?-soko od zgoraj mi je mešikalo nekaj zvezd, kakor da mi potrjnjejo veliki uspeh teoo nedeljskega dne. Počepnil sem na deske plesnega odra in pokadil cigareto. Potem sem pobral s tal nekakSno cvetje, ga zU>ix\
v nespreten šopek in krenil proti kasarni. Pomislil sem: »Rekel bom fantom, da mi je to dala ona.*
Nedaleč od kasarne sem $rečal neko punco in ji pomolil šopek.
—  Izvolite — sem rekel tn jo funaško pozdraviL
SpTejela je brez začudenja.
—  Zakaj mi dajete to?
—  Kako, zakaj? Za nedeljo.
Nekaj časa sva stopala molče. Oral sem tišino noči s svofimi podkovanimi čevlji. Pod neko ulično svetilko sem si punco ogledal: bila je lepa, imela je prav tak mačji gobček, o kakršnih »anjajo po ka-sarnah.
—  Vi seveda niste odtod?
—  Nisem — je odgovorila.
—  In jutri potujete proč?
—  Pojutrišnjem.
—  Kako se imenujete?* •— Joana.
—  Joana —  sem ponovil. Stala sva v neki veži. Joana jc rekla:
—  Stopite malo  k  meni.   Skupaj  bot>0 postavila rože v vazo.
—  Če smem... — sem odgovoril, v tem trenutku pa so vse ure začele biti deset. Ko je biln v zraku zupet tišina, sem rvkel:
—  Moram se vrniti v kasarno. Ze tako sem zamudil ... — nato pa sem hitro dnda!:
—   Vi se sploh ne imenujete Joana.  Vas sploh nikdar v\ bilo   Takšne stvari sf- r>e dogajajo.
Ko sem se vrnil v kasarno, me je stra' žar opsoval, deiurni narednik pa je priprl eno okn in rekel: »No, vi ie ne boste tako kmalu dobili zopet prepustnice; vam «e najbri zdi, da takrat, ko ležite na riti. tudi čas stoji na mestu.* Umil sem se in ko tem stopil v spalnico, sta Janik in tisti tretji tovariš leiala na svojih posteljah, njuni obraza sta sifala od sreče zaradi dobro izpolnjene dolžnnsti Srzuval sem si čevlje m vprašal:
—  No, kako je bllo?
—  Božansko —    je odgovorll Janik    7. užitk&m se je pretegnil in priprl oči, potem pa je rekel: — Bil si neumen, ker nisi hotel k reki. Nimaš pojma, kakSno babnico scm iagal.   Zdaj   sem   miren   najmanj   za   tr\ mesece.
—  Pa tl? — tetn vpraSal tretjega
—  Kot v pravlfld   —   je vzdihnll   — Punca i« bila botnbo.    Mešati    zna    kot nčbena druga. Na zunaj pa — nič poseb-nega. Mmai boljiega od takSnih pritličnih ženskie. Prihodnfa nedeljo gtem  spet  k njej. Je poročena,   ampak   moža   ne   bo doma.
—  Kakoui se pa ti imel? — me je vpra-ial Janik.
Molčal sem nekaj iasa, potem pa sem rekel:
—  Ne znam pripovedovati o teh ttva* reh.   Ampak  z  nobenim  od  tmju  ne  bi menjal.
Končno j« luč ugasnila, jaz pa sem si začel pripovedovati: »Nikar ne misli na tisto, sicer zopet ne boš mogel zaspati do jutra. Poskušaj mis^iti na kaj dmgega, na karkoli, samo da ne bo imelo zveze « tistim.* Začel sem torej premiSljati o svo-fem iivjenju, pri tem pa Izpuščal vse, kar bi mi moglo preprečiti spanec. Spominjal sem se na primer, kako zelo sem si želel spcznati Januša Minkjeviča^ ko pa sem končno le spoznal tega odličnega pisatelja, je name rapravil vtis nafbolj ialostnega človeka na svetu. Nekoč je prišlo do t&ga, da sva skupa) pila do jutra in JanuS se je malo nažrl, pa sem ga odvlekel domov, in to je bil največfi uspeh v vsem mojem žiu-Ijenu, kajti Januš Minjkevič ima volumen avionske cisterne in nobenemu Poljaku se še ni posrečilo, da bl ga videl v stanju, ko v moiganih prepeva ptičica.
Obmil sem se na drugo stran in zaril glavo v blazino, toda spanje je bilo Se daleč. Spominjal sem se vsega, česar se človek sploh more spominjati, ampak moje mlsli so se kot besen bumerang vedno znova vračale k eni sami stvari, k enemu samemu čhoveku, katerega sem imel rad skozi vse zlo In dobro, kar ga lahko » sabo prinese Ijvbezen. Spominfal sem se noči. ko sem jo prvič peljal k sebi, takrat je padal sneg, pomešan z dežjem. Nad me-stom je čepel november, midva po sva molče bredl po luiah, tako da so *e v tiSinl mesta slišali samo najini koraki in kaplje dež}a, ki so padale z otrplih ve}. Potem pa je pri&lo jutro. Ko »em $e pre-budil ob nje), visem obiutil niti rado$ti niu srttt, ampak a&mo ttroh. podel Rvalski
atrah, da se bo vse to enkrat nepreklicno končalo, kot se konča vse dobro, in da se bo spremtnilo v drek. Tedaj sem spoznal, kako bedno in neumno je vse tisto, kar so Ijudje napisali o čustvih, potem pa sem se zavedel, da žal prav nihče ni sposoben opisati teh, prav teh človeških muk; da je stvar ograjena z vsemi mogočimi silami, s katerimi človek živi, da je obkoljena s temo in zidovi prav tako, kot sem jaz zdajle v te} po8tel}i, v tej kasarni, v tem mestu.
Spomnil sem se vseh mesecev, ki so potem sledili, ko sem se prebijal akozt mesto, skozi Ijudi, skozi življenje, v prsih pa sem občutil podmolki bolečino tistega, kar sicer imenujemo srce, v resnid pa predstavlja piavi, resnični in edini pekel; ko sem umiral vsak dan in se zopet budil, da bi Ifubil in zruova zalgral svojo ljube~ zen; ko sem spoznal, da pri tej največji stvari v fivljenfu Ijudje pravzaprav niso sposobni, da bi si med seboj pomagail in da so tako brez vtvoH, kot lutke, če jih nihče ne premlka.
Spanca pa ni bilo, prebival je nekje zelo daleč; tnenl pa se je zdelo, da sploh nikdar nisem spal in da so se vsi pretekli dnevi in noči stopili v mučen spomin. Zdaj je bil april ali maj, vseeno, jaz pa sem še vedno Sivel v tišini tega mesteca, v svojih kora~ kih, ki so vodili v ločitev in v zvokn pada-?očth deinih kapelj.
— Tl smrkavec — sem si rekel. — Ti oodli smrkavec.
Vstal sem, potegnil hlače nase in Sel ven. Nebo je bilo svetlo, Siroko razpeUo med robovi molčeče zemlje. Stopal sem zelo zelo osamljen, stopal sem med zve-zdami, da bi ^zvrUl tisto, zaradl česar se je bog jezil nad Onanom. Sicer pa nisem bil sam; ko sem zopet prišel iz stranišča, ki je smrdelo po apnu, se je ob meni zna&el tndl Janik; in ko sva se vračala Čez dvo-rišče, obsijano z nepremično lučjo, je prl-§el za nama tretji tovariš — tisti, ki je Žagal majhno, pritlikavo ženskico, za khr tero na prvl pogled ne bi dal niti pol ho-zarca mrzle vode.
Prev. R. L,
'ribuncilOl
M DRUGEM FESTIVAIU MALIH SCEN V SARAJEVU
Brez repertoarskega kriterija
Poseben dopls za Tribuno)
Modra festivalska zastava je sneta, vendar se še niso mnirile dlskusije o letošnjem festivalu Malih scen, predvsem ¦aradi nekaterih nepotrebnih izjem, ki so sprožile vprašanja, ki bi jih bilo treba rešiti še pred pričetkom prihodnjega festi-vala. — Najprej, kje je repertoarski kriterij? Se pred enlm fctom je bilo rečeno, da bo uveden strožji izbor, tako da bodo na festivalu sodelovali poleg sarajevskega Malog pozorišta samo predstavnikj Ljubljane, Zagreba in Beograda. S tem bi bil problem rešen. Nadaljnji izbor bi bil pač prepuščen okoliščinam In volji nprav gledališč, ki so nas letos, razen ljubljanskih, T*sa razoSarala. Pojavi se vpraSanje, zakaj je moral biti važnejši ugled nekega gledališča od ugleda nekega dela? AH niso mogle male soene iz Novega Sada, SpHta ali Celja priti na festival z boljšimi deli od diletantsko postavljene adaptacije »Pedagoške poeme«? Ce je fzbor prepuščen zavesti »poklicanih«, $m je ta zavest popustila fn spustila celo tfsto, kar verjetno niti sam nimajo » dovolj dobro za tak specifično scenski fesiival.
Za izbor je bila potrebna posebna komisija, ki bi iabira-la dela po kvaliteti, poseben odlbor pa naj bi predpisal pro-pozicije fe&tivala. Toda totorat se je videlo, da se večkrat niti ne ve, kaj zalvteva ta »•mala scena«. Festival MaUh scen predstavlja »-pregled vseh ne-kanvesncianalnih naporov« v našem gledališikem življenju. To je geslo. To je kažipot iska-nju novega in rezuitatom tega Islkanja na podobnem festivalu.
V poslednjih desetih letih so ©e pri nas pojavile te spedfič-ne sceme, kakor je sarajevsko Malo pozorište, Oder 57, Atelje 212, predvsem zato, da nudijo gledalcu, ki j« navajen na več-ne preprdke med Igralci in gledalci v obliM zaves in osta-Hh scenslkih prtpomočkov, ne-kaj novega, kar ga bo kar naj-boiij približalo dramski umet-nosti ter njenim specialnim cblikam — avantgardni, eikspe-rimentalai, maii sceni.
Prvo, kar 'karakterizira taiko sceno, je eksperiment in avant-gardizem in postavlja pogumna drarnsika dela, pogumna in no-va po izraru. A ta naš festiva] v dveh tretjinah predstav ni imel tega novega. čeprav naj bi to bil festtval desetih eksp«-rimentov. Ako je neka stvar eksperimentalna, ni greh, če se nekoMiko pogreži. A tu se je grešilo z druge strani, ker se je vsafc sikušal prebiti po liniji najmanjšega odpora in so iz-birali nekonvencionalna dela, verjetno iz strahu, da se ne bi spoiščali v neznane vode ali pa lz nezainteresiranosti. Od kje to nerazumljivo slkakanie v času, krajih in smereh? Tako simo samo v dveh večerih vi-|deli postrevolticionama brez-Fprtzoma dela v Rusiji in pod-zemne in prizemne mladoletni-ke New Yorfca. In neizenače-noet, ki je poleg konvendonal-nosti naivažneiža  karakteristi-
ka tega festivala! A v vsem, kar se je največ pričakovalo, je zadovoljila le Ljubljana s svojim velikim dosežkom v gledališki umetnosti, neikon-vencionalnostjo in izborom, kS bi moral bitj vzor za vse ostale udeležence.
Ljubljanslki Oder 57 in Eks-perimentakLO gledališče sta dala najboijši pred&tavi — •Afero* Primoža Kozaka in »Ko*nec igre* Samuela Bedket-ta. Prva — naše. sflcoraj sodob-no živijenje in druga — znano Beokettovo odtujevanje člove-ka. Pri obeh predstavah je bila režija odlična (France Križaj in Balbina Batelino-Barano-vič), prav tako pa tudi igra (že prav posebno igra Leopolda Bibiča in Jurija Součka). Skratka, Beckettovo brezupje v oditujenem svetu in popolno dramsiko doživetje, Td nam ga je nudil Kozak že s svojo prvo dramo.
Zaigrebški ZDK z D'Amienso-vlm »-MesarjeTn Iz Abeinlla-". To je bolj scentslko prikazova-nje kot drama, s>tara zgodba o mesarju iz Abevilla. ki ]o vseh 35 miinut podaja Pero Kvrgič sarn, ki igra vseh sedem vlog v izrednem ritrrvu, v katerem je združil glas, geste in pawto-mimo. Tudi on bi lahko dobH prvo nagrado za igro • . ¦
In še ena velilka napaka -Mladinslko gledališče s prired-bo Maikarenkove -Pedagoške poeme* pod naslovom »PriČe-njamo živeti«. Pohvaliti mora-mo deilo tega mladega koldktl-va, vendar še zdaleč ni za tak festival; prej je za festival amatersikih ali mladinskih gle-dališč. Tako pa je o&tala celo »Pedagožka poema« osiroma-šena! Vsa STeča, da so na ta festival zašli in niso bili po-slani »zavestino«! Vsekakor je to zelo slmpatično delo, ampak v Čistn drueih okoiiščinah
Beograd Je prišel z največ predstavami, a tokrat ni mogel konkurirati Ljubljančanom. --Kvadrafcura kroga« Katajeva spada tudi v režiji Bojana Stu-pice med slabe stvaritve. Tema je stara. To ni niti stara, ker je brez vsakršnih poguimnjh prijemov, niti v režiji niti v tekstu, niti v igri ni novosti. Lahko bi služiJa kot dober primer tistega. kar ne od-govarja -mali sceni«. — King-sleyeva »Slepa ulica«, zopet v žiji Bojana Stupice, vendar se-daj predvojno newyorško mla-dinslko podzemlje. Režija nam je dala nekaj, vendar ne veli-ko. »NastoJTiik* je najboljša beograjska predstava. Delo je režiral Arsa Jovanovič. Zelo prljetna pred&tava z odlično (in nagrajeno) igro Milutina Butkoviča in Bekame Fehmija. — In na koncu »svobodna sku-pina* Radeta Markoviča z islkreno partizansko zgodbo -Deklica z    naslovne    itrani*.
Sveže, laliko, ponekod poetič-no, sboraj baladno. Olivera Markovič je dobila za vlogo deklice prvo nagrado. Mimo-grede — to je najbdjša ženska vloga na tem festivalu! Olga Grastič nas je razočarala. Na drugi strani je bilo med mo-škimi vlogami nekaj odličnih stvaritev, od katerih je naj-boljži Jurij Součeik v vlogi ko-misarja v "Aferi«.
Sarajevčani so kot organiza-torji festivala zadovoljili, z iz-borom in predstavami pa ne' Kranjčevicev »Prvi greh« z glasbo Ivana Zajca je bolj igra za kakšno akademijo kot gra-divo za dramo. »Elzenburška igra« po radi.iski drami pariške študentke Valentini je površno in premalo p&ihološko osvet-Ijeno delo, čeprav ima nekate-re elememte male scene. Obe deli je režiral Jurislav Kore-nič, bolj obrtniško kot Inven-tivno. Zanimivo bl biilo vldetl deio. ki  bl   ga  na  takS  sceni
režlrai! Bcnro DraBkovltf, )d je s
ae&aterimi režijaml v Naxo-dnem pczoriitu dokazaJ, d* tma vse kvalitete za malo sce-no. •»Sakratova smrt* (napisala Jurislav Korenič in Slavko Mi-čanovič) J6 poskus oživitve znane filo«>fske osebnosti, a na odru smo videlj borbo miž-Ijenj filozofov, kar je obkroža-lo Sokrata, a ne tudl njegovo osebnost. To naj nam bo lekci-ja za prihodnje! Ni to oživlja-nje in po&tavljanje v sodobnost stare teme, ni dajanje nekih novih in svoiih pogledov skozi prizmo zgodovine. ampak pv-hlo prepričevanje.
Festival Je zaključen. Imel je precej slabih strani, prav tako pa tudi dobrih precbtav, vendar pa še ni uresničil in izpolnil svoje vloge. Ni še do-bil svojslke fiziognomlje, ki bi morala bifci iim bolj izpolnje-na z eksperimentainimi po-sikus!, še boli pa bi morali pa-ziti na dober izbor del. V tak izbor bi moralo priti več na-ših in sodobnih tem in manj konvencdonalnih. zbranih iz vseh časov in z vseh krajev sveta, da bi bil naš festival resničen »prikaz nekonvencio-nalmih naporov* vseh naših scen.
Hajrudin Somun
DRAMA O LJUBLJANI
PREJ ALI SLEJ BOMO NEMARA LAHKO UGOTO-VILI: SLOVENSKA DRAMATIKA SE JE IZVLEKLA IZ KRIZE. TO BOMO UGOTOVILI Z VESELJEM, KAJTI 2IVO GLEDALISCE LAHKO RASTE LE IZ 2IVE DO-MACE DRAMATIKE. — OBET JE. V LJUBLJANI, V MARIBORU, V CELJU, V TRSTU, VSEPOVSOD SE POJAVLJAJO NA ODRIH NOVA DOMACA DELA, IZ KVANTITETE PA MORA ZRASTI TUDI NOVA KVA-LITETA.
V Mestnem gledališču ie bi-la te dni krstna predstava Grabnerjeve drame »Ob sed-mih Pod trančo*. — Dejanje je pootavljetno v okupirano Ljub-ljano. Nosilci dogajanja pa so študentje, ki jih je vojna iz-trgaJa šolskim klopem in jih postavila pred aaloge, ki so na mah zahtevale po«polnoma for-miranega človeka.
Vsebina se v glavnem zgosti okrog dveh problemov. Prvič: kako začeti, kako se vrasti v NOB, v revolucijo, kl postavi predte na primer nalogo: ubiti človeka. Mladi intelektualci se ustavijo prav pred to stvarjo. In to je človeško. Kako ubiti človeka, pa čeprav veš, da je sovražnik! — Grabnerjeva dra-ma ima tu problemsko stiči-š^e s Kozakovo »Afero«, o ka-teri smo pfeali v prejšnji šte-vilki; le da je tu zaMju^ek popodnoma trden, ker ga je pdsalo življenje tistih dni. V nekoiiko neobtesani Petrovi formulaciji (Peter je vodja ile-galne petorke) se glasd približ-no takole: Okupatorjeva arma-da je stroj, zato mora biti stroj tudi revolucija. Le tako se lah-ko postavf okupator.ni po robu. Drugega fzhoda ni.
Drugi problerri, ki pa netka-ko vsebuje tudi prvega, oziro-ma ga celo nekoliko potencira, se odvija tned sikrajnim neza-upanjem. kd ga zahteva kon-spiracija, in med zaupanjem, ki se ga ne da stvarno doku-mentirati, a se po nedoumni poti trdno vseli v človekovo srce. — Štefan (partizan, ki je ostal sam \z svoje čete, trdi, da so druge pobili, In zdaj spet Išče zvezo z   arganizaciio)   ni
mogel dokazati svoje zve&tobe z nikakršnim otipljivim dofcu-mentom in po neazprosni logl-ki revolucije bi mora] pasti pod strelom Iz tovariševe rofce. Samo slučaj je hotel, da se to ni zgodilo. Štefan je svojo zve-stobo dokazal s smrtjo v spo-padu z Italijani.
Stvari so torej zagrabljene predvsem psihološko, kar je treba šteti drami v dobro. Ven-dar pa kaže menda prav vse začetniške pomamjkljdvostl. — Najprej je moč ugotoviti ohlapno, nekam razlomljeno kompozicijsiko linijo. Kaže jo na zunaj že razdelitev na pet slik, ki jih nemara ne bi bilo treba. (Grabnerjeva drama me spominja na Camusove »Pra-vične ljudi*, ld smo jih pred nekaj leti videli v jstem g<le-dališču. Približno enak pro-blem je zmal Camus zgostiti na enem samem prizoriš^u in s tem doseči zavidljivo intenzi-teto.) Potem je zelo opazna ne-izbrušenost prehodov, ki so vendar tisrti kompozicijsiki ele-ment, ki literaturi (in ne satno literaturi) vdahne življenje. Značaji so v glavnem le rfdci-rani, označeni precej šablon-siko, brez izrazitih in preprič-ljivih individualnih potez. Di-alogi so močno papirnati, kar nelkam presiroma&ni. Rešiti jih ne morejo niti znatni žargon-ski dodatki.
Po vsem tem pa bl kdo re-kel, da od drame nič več ne ostane. In vendar ni tako. Delo ima svoj sok, sok življenja,ki se skriva menda le v posame-znih podrobnostih, v Grabner-jevem pojmovanju celovitega čldveika, v njegovemu huma-rcizimu. To pa je tisto. kar obe-
ta, da bomo Gfabnarja še sre-čali na odru.
Drama -Ob sedmlh Pod tarančo* pa je hkrati po svoje zefto veren dokument ljubljan-sike ilegale. To je stoušala po-udariti tudi režija s projekci-jamd ddkumentarnih »lik in tdkstov ter s temu primerno glasbeno opremo med posame-znimi razdelki. Režija Jožeta Tirana pa se je načelmo (Gl«j režis*rjeva razimišljanja v GL 1960-«l, *tev. 7, str. 114!) izo glbala tudi kakršnemulkoli do-misleku — pai zaradi popolne vernostd avtorju, kS da jo vsa-ka noviteta zahteva, dasi bi bil kaikSan posrečen domisUeik uprizoritvi samo v korist. Re-žija je zato sioer popolnoma korefldaia, vendar neka/m pra-zna, suha.
Igralci (Franček Drofenik, Alja Tkačeva, Milan Kalan, Marjan Hlastec, Franek Tre-falt, Saša Mikilavc in Ema Starčeva) so si prizadevali iz-kopati iz teksta. kar se je naj-več dalo. A ta, kot že rečeno, jiim ni daJ kaikžnih posebnih možnostl. Zato je težko go-voriti o posameznih kreacijah. Bila pa je prav na teh posa-meznih kreadjab najbolj opa-zma tista neizdelanost psiholo-Skih prehodov iz sltuadje v «i-tuacijo, iz občut.ia v oWutje, ld smo jo očitali tekstu. Kar muč-no Je, gotovo enako za igralca kot za g-ledalca, v takih prfcme-rih zazijala nelkakžna praznl-na.
Scena Milana Butine je to-krat tistvarjala fuirukclonalen odrsM prositor. Zlastf eksteriert pa so bili s svojimf razsežniml ploskvami, kl dajejo občutdk masSvTJOstf 1n teže, ter s svoio rraračnostjo zelo na mestu. Do popolne funlkdonataosii »o prl-pomogli še nelkater! posrečeni svetilobnl efekti, Td ]e zan.1e sferbel Ivan Knavs.
O telkstu samem pa le 5e to: Je toliko posrečen. da bo prav gotovo našeil pot vsaj  8e na marsikaieri amatersSd oder. 8. P.
MED FILMI IN 
KNJIGAMI
Crni Orfe|
Nepozabna antlčna pripovcdka o bajeslovnem pevcu Orfeju la njegovi kratkotrajni in čisti ljubezni do lepe Evridike, ki je tudl smrt ne more uničiti, je prlvedla Marcela Camusa na misel, da bi jo prenesel v naš čas ln filmal. Tako je po »cenariju Jaquesa Viota ln M. Camusa nastal v francosko-ltalijanski koprodukclji film o mo-dernem Orfeju, črnskem voTaču tramvaja. V času slovitega karnevala v Riu de Janeiru črni vozač tramvaja Orfej spozna deklico Evrldlko. Spozna jo, v prvi noči se med njima razvije velika, a kratkotrajna Ijubezea, ki jo nasle<injo not uniCi ijena smrt. - Glavni vlogi tol-mačlta Marp«ssa Dawn in Breno Mello. Film je vreden ogleda zaradl temperamentne igre In dokumontarnih posnetkov brazilskega karne-faJa ter zaradi poetičnosti, kl diha iz vsakega kadra. In ko Orfeju, lepetnu pevcu, ki zna s pesmljo priklicati sonce, ugrabi šmrt Evridiko, spozna, da ne more več žlveti brez nje. Išče jo povsod tn se celo kot *ntični Orfej v podzemlje Had napoti po njo v mrtvašnico. Nje-gova ljubosumna nevesta ga % mrtvo Evridiko v naročju pabne v prepad. Tu je nesrečnl konec ncsrečne Ijubeznl, Orfej je mrtev, vendar p* se z nastopajočinj dneru že rodi novi Orfej, mali črnski deček, ki vzame kitaro tn • pesmijo prikliče sonce. Zaključek je liljub tragičnemu koncu poetičen m 'zpoveduje veliko vero v človeka ln v njegovo moč.                                                                          (g)
Pekel v mestu
Italljaiukl tllm. Režija Renato Castellanl, lgrata Anna Magnanl in Oiulietta Masslna. Vsa zgodba se odvija v rimskem zaporu za •izgubljene- žensk«. V zapor pride tudi mala služkinja, kj jo je njen velemestni •¦ženln« izkorlstil pri tatvini. Naivna, kakor je, se takoj sprijatelji z izkušeno prostltutko, ki jo kmalu -predela*. Iz zapora odhaja L« nedolžna, nalvna deklica, kmalu pa se zopet vrne, tokrat povsem spremenjena. ~ Giulletta Massina Je tud> v tem filmu odigrala svojo vlogo dobro ln prizadeto, vendar je precej zaostajala za Anno Magnanl v viogi prostitutke Egle. Vsekakor pa ti dve igralki noslta vso težo filma. Anna Magnani, ki ji je ta vloga psihološko ln temperamentno povsem odgovarjala, Je podala sijajen lik brezciljne, vendar ie ne premagane prostitutke' Njenih velikih igralskib možnost) »O se zavedali tudi ustvaijal.i tnma rn so |i t:osvetili največ pozor-nosti, pri igri pa so ji pustili vso svobodo. Prav tako dobri pa so tudi nekateri drugl liki, predvsem ženska, ki ,io imenujejo sojetnice -Mobi Dlck«, stara »grofica*, kl izkorišča mlsda, neizkušena dekleta, mlada mati, ki Je umorila svojega otroka Itd. 'Cisto brez škode pa bi lahko izpufitlli romantično liubpzen z neznancem s ceste, v kate-rega »e zaljubi mlado doUip. khiph ¦«•««» po i« fii?n. čpprav enostran-«ko, a Bgovorno oplsal življenje ženskega zapora In z ostro kritiko družbe zapustil  v  nas  usoden  vtis.
Veliko vojna
Po Rosselinijevem filmu »General della Rovere« je bil te dni na programu še eden kvaliteten italijanski vojni film: Velika vojna. Scenari) Ago, VincenzonL Monicelli, Scarpelli. Režiral ga je Mario Monicelli. — Ce bi hoteli primerjati oba filma, bi kmalu opazili vrsto razlik v korist Velike vojne. V bistvu govori Rosselinijev film o istem problemu, vendar ie zdaleč ne dosega Velike vojne, saj je marsikje kompromisen, režijsko in scenarijsko nedodelan in ga rešuje skora) samo igra glavnih igralcev. Velika vojna je film o prvi svetovni vojnl, o Italijanski fronti na Piavi leta 1917. Pripoveduje o dveh vomkih, ki se ves čas stpra&ujeta, kako le sta zašla med vojake, zaka) se sploh borita in se izogibata vsaki nevarnosti. dokler nazadnje ne padeta v avstrijske roke, čeprav že rnislita, da sta rešena. Medtem ko mlajH (Vittorio Gassman) pade pod avstrijskimi »treli kot junak, ostane drugi (Alberto Sordi) tudi v smrtl strahopetec, čeprav ves čas govori o svoji neustralenosti in pripravljenosti, da se žrtvuje za domovino. Toda k)e je njuna domovina? Ali je sploh vredno pasti za tako domovino in se boriti za korizii drugih? Film je ustvaril dva nepozabna lika, saj sta bili vlogi kakor nalašč za Gassmana in Sordija. Tu sta pokazala vse suoje izrazne in igralske zmožnosti in podala svoji vlogi tako prepričljivo in na tako duhovit način, kot malokdo. Ves film je prežet s humanimi, antimilitari-»tičnimi idejami in je povsem upravičeno dobil 1959. leta v Benetkah Zlatega leva. — Seveda pa si Ttalijani niso mogli kaj, da ne bi tudi tu napravili nekoliko kompromisarski zaključek, ko majhna, sestradana četa skoraj sama požent itevilne napadalce v beg.                                           (g)
čas življenja in čas smrti
Končno je na fiilmsklh platnih drugi vojni lilm po zamisli Ericha Marie Remarqua s temo o drugi svetovnl vojni in o popolnem polomu »nepremagljive« nemške armade. Zgodba se dogaja delno na ruski fr<?nti leta 1944, delno v saml NemCltf, kd Je bila takrat že vsa v ruševinah. Nemškj vojak Graeber (John Gavin) pride po dveh letih vojskovanja na trrtedenskl dopust. Domača hlša je bombardirana, o domačih pa ni sledu. Spozna pa se z dekletom Elizabeto (Liselote Fulv&r), ki je prav tako ostala sama v osrčju vojne in med njlma se razvije lju-bezen. Poročita se, a on se mora že vrnit! na fronto. Na begu pred rusko armado ga ustreli nek civilist, kateremu je sam malo prej rešil življenje. To bi bila kratka vsebina. Ozadje je še kar dobro izdelano. Opisuje divjaška dejanja nemških voja-kov nad clvilisti ln tragiko ljudi, kl ne verujejo v zmago nemške vojske. Vere v zmago al lmel nihče več, kljub temu pa so blld nekateri prisiljenl, da to verujejo, če so &l hoteli ohranitl glavo.
Film je vsaj v glavnem brez občutnejših hib, motd pa gle-dalca prleiljen, skonstruiran konec. ZgodTbi o romantiSni lju-beznl še nekako verjamemo. Mlada glavna lgralca, začetnika v filmu, »ta svojo vlogo dobro ^digrala, izstopajo pa s svojimd likl tudi nekaterl stranski tgralcl, med temi najdemo kcrt pre-ganjanega profesorja Pohlmana tudi samega pisatelja. Režiral je Douglai Sirk.                                                             jp
Zlato medaljo
za
Jugoslavijo
Pred zaključkom redak-cije smo prejeli telegram, da je na VII. razstavi evropskih študentov in univ&rzitetinih delavcev na Dimaju prejel zlato medaljio Joco Znklaršič, študent medicinske fakul-tete v Ljubljani.
ALI DOŽIVLJA SOVJETSKA MLADA GENERACiJA KRIZO?
MLADI IN ČAS
Kaj meni sovjetska mladinc o sebi - ambicioznos',ne... brezciljnost in sanjarjenje za sviienimi zovesaml
Dne 6. januarja 1961 je glasilo CK Komsomcla »Komsomolj-skaja pravda« objavila rezultate ankete, ki jo je opravil Institut za proučcvanje javnega mnenja, organiziralo pa jo je glasilo samo, da bi zvedeli zlasti za odnose med sovjetsko mladino in da bi dobili odgovor na vprašanje: KAJ MENITE O VA9I GENERACIJI?
To je bila že druga anketa, katere rezultate so objavili. Prva anketa je bila objavljena lani in slcer 7. in 8. oktobra. Anketiranci so morali odgovoriti na vprašanje ali se je njihova življenjska raven v zadnjih letih spremenila. To vprašanje ni bilo 'naslovljeno le na mlade ljudi, tako da se ta analiza s tem sedaj ne ukvarja.
To pot naj bi odgovarjali na vprašanja mladi ljudje, ki so dovolj stari za članstvo v Korasomolu. Zastavljeno jim je bilo 12 vprašanj, na katera so lahko odgovorili anonimno. Ta nova anketa je vzbudila precejšnje zanimanje med mladino in v prvih Stirih dneh je uredništvo prejelo 1927 odgovorov. Pet odgovorov je bilo objavljenih 11., ostall pa so bili objavljeni 26. januarja. - Ti odgovori zaslužijo vso pozornost, čeprav niso tipični in so ne-dvomno izbrani v uredništvu z doioSenim nament>m, vendar pa uspešno posredujejo določene podatke o sovjetski mladini. Prvo vprašanje: »KAJ MENITE O VASl GENERACIJI? ALI JO IMATE RADI? STE ZADOVOLJNI Z NJENIM POGUMOM? Med objavljenimi odgovori je bilo 14 pritrdilnih, dva negativna, dva pa sta odgovorila nedoločno. 29-letna Z. Z. Karitonova iz Leningrada:
V celoti se ne navdušujem in aimam rada svoje generacije vendar pa imam rada nekatere Ijudi.
27. letni miličnik N. Carev iz Moskve:
Na to vprašanje ne morem odgovoriti z da ali ne. Všeč mi je vedno večja zreiost mladih Ijudi in se jim želim pridružlti na njihovi poti. V sramoto nam je in obžalovanja je vredno, da bo med našimi mladimi ljudmi tudi takšni, ki so si izbrali dru-gačno pot v življenju. Ali so nam ti Ijudje lahko vše6 — ali laliko smelf primerjamo z zla-toai?
Na drugo vprašanje je Z. Ka-ritonova   odgovorila   takole:
Prispevek mlajSe generaoije naši družbi je precejšen. Ven-dar pa, če se le ozrem okoli se-bc, naletim na zelo malo takš-nih, za katere bi lahko rekla, da so dobri člani Komsomola. Mla-di Ijudje Hrdo delajo, primanj-kuje pa jim po mojem mnenju lastnc vzpodbude.
19-letna tovarniška delavka lz Moskve:
Članica Komsomola sem od leta 1955. Ko sein še hodila v šolo, sem bila živahno dekle. Zanimali so me socialni prob-lemi. Ko pa sem začela delati, se je vse to oddaljiio od mene in postala sem indiferentna do vsega. Zakaj? V vsem tem ča-su nisetn opazila nobcne re-sničnosti s strani Komsomola in niti enega njegovega člana, ki bi ga delo Komsomola zanima-lo... saj ni nič drugega kot se-stanki, razpravljanje o obvez-nostih članstva in birokracija.
Zagotovo me boste vprašali ali nove stavbe in tovarne v novo osvojenih deželah niso do-kaz uspeha. Utegne biti, da je to res, da je tudi to zraslo s pomočjo Komsomola, toda kako naj to vem? Presojam lahko sa-mo tiste stvari, ki jih sama vi-dim.
Sele 19 let imatn in sem po-polnoma apatična ter indife-rentna do okolja. Starejši ljudjc S6 tni čudijo in mi pravijo: tako mlada in tako do grla sita vse-ga! Kaj bo, ko boš stara 30 let. Utegne se vam zdeti čudno, to-
da življenje zame res ni zani-mivo. Tega mnenja so tudi šte-vilni moji prijatelji.
24-letna industrijska ekono-mistka Svetlana Orlova Lugan-ska iz Ukrajine:
Med nami je še vedno dosti Ijudi, ki le upoštevajo uspešno izpolnjene naloge svoje genera-cije, manjka pa jitn navdušenja pri njihovem deln. Vse razpo-ložljive sile bi morali zastaviti, da bi Izkoreninili apatičnost, ki je zajela danes številne tnlade fante in dekleta — mene žal tu-di.
3.   vprašanje: KATERE  KVA-LITETE       SO       PO       VASEM MNENJU  NAJGLOBLJE  VTIS-NJENE   V   ZAVEST     SOVJET-SKE MLADE GENERACIJE IN KJE    SE    NAJBOLJ    OCITNO KA2EJO?
Stevilui so odgovorili, da so to patriotizem, internacionali-zem, optimizem, prijateljstvo, smelost, navdušenje, zaupanje v prihodnost itd. Vse to naj bi se najbolj pokazalo v neosvoje-nih deželah, na športnem pod-ročju in v vsakodnevnem živ-ljenju. Delavka iz Moskve pa je na to vprašanje odgovorila takole:
Po mojem ranenju je težavno odgovoriti na to vprašanje. Omenim naj štiri sovjetske mornarje, ki jih je vihar zane-sel na odprto morje in so tam prebili 49 dni. Marsikdo bi utegnil reči, da so to hrabri in vzdržni Ijudje in da so se nepo-pustljivo borili. Verjetnp pa je tudi sam položaj, v katerem so se znašli, prjpojmogel k temu ...
4.   vpražanje:   ALI     JE   MED MLADIMI      LJUDMI       DOSTI TAKŠNIH     Z     NEGATIVNIMI LASTNOSTMI?     CE   SO,     NA-STEJTE TE LASTNOSTI?
Na to vprašanje so vsi odgo-vorili pritrdilno. Nezainteresi-ranost in apatičnost do družbe-nega dela, odobravanje načina življenja stiljagov, pomanjka-nje čustev, posnemanje načina oblačenja, glasbe in plesa iz tu-jine itd. Nekaj odgovorov ie bi-lo združenih s petim vpraša-njem: KAJ MISLITE, DA PO-TRJUJE VAŠE MNENJE?
Delavka iz Moskve:
Zelo dosti je škodljivih poja-vov, resnično! Mladi ljudje ni-majo ambicij. Stevilni živijo le za sedanjost in mislijo: hvala bogu, da je današnji dan minfl. To bi utegnili razložiti s tem, da mladi ljudje sploh ne vedo, kje bi prebili svoj prosii čas, kam naj bi šli. Tu pri nas npr. je kinematograf. Visoko poslop-je je to in nosi naslov »Dom kulture«. Zal pa je skoraj ved-no zaprt. Ob sobotnih večerih stojimo pred to stavbo in upa-mo, da bomo dobili vstopnico. Često se nam kdo pridruži in vpraša, ali nas lahko povabi na praznovanje rojstnega dne... Vsi vemo, kakšno je to prazno-vanje! Toda za dekleta, ki so komaj začela živeti, je zanitni-vo vse. Namesto, da bi šla v ki-no, marsikatera zaide v slabo družbo.  Tam  se  navzame  pesi-
¦Wiv»
Samo N. Carev miličnik iz Moskve in Z. Karitonova sta bi-la mnenja, da je značilna brez-ciljnost.
7.  vprašanje: ALI STE SI ZA-STAVILI     KAKSEN     CILJ    V SVOJEM  ZIVLJENJU?
Večina je^ odgovorila, da o tem   še   ni   nikoli   razmišljala.
8.  vprašanje: KAKŠEN JE TA CILJ?
9.   vprašanje": . KAJ MORATE STORITI,  DA GA BOSTE DO-SEGLI?
10.  vprašanje: KAJ STE STO-RILI?
11.   vprašanje:  ALI  MISLITE, DA VAM BO USPELO?
12.   vprašanje:   NA   CEM  TE-MELJI   VASA   SAMOZAVEST?
Univerza  Lomonosova v Moskvi
mizma in  obupavanja nad  živ-
ljenjem.
Studentka   S. Rylova   (21-let): Ccsto  se  družim    z    mladimi
ljudmi, zlasti z dekletl. Niti ma-
10  se ne čutijo povezave s tem, kar se pri nas dogaja. Svoj' svet poskušajo   skriti   za  svilene  za-store in sanjarijo o tihi družin-ski sreci. Dekleta sanjajo o bo-gatem in lepem možu... Ce me-nijo, da takšnega ne bodo dobi-le, potem  bo zadoščal  tudi  grd mož, toda le tako dolgo dokler bo imel  denar,     da si  bo žena lahko kupila vse,  kar  bo zaže-lela... Mladi fantje pa  razmiš-ljajo o prikupni in privlačni že-ni...
A. Latišev, 26-letni avtomo-bilski mehanik je mnenja, da se mladi premalo menijo za druž-beno delo in da pogosto govore opolzkosti:
V potrditcv tega lahko nave-detn številne primere, sicer pa je o tem mnogo pisalo dnevno časopis.je. Clani Komsomola se obnašajo tako, kot da bi bili na-veličani vsega. V razpravi so-delujejo površno in zavračajo vabilo  za   udciežbo v kakršni ko-
11   akciji.  Morda  so  stvari  dru-gačne   v   velikih   organizacijah, v   velikih  mestih,   toda   pri   nas je tako...
6. vprašanje: KAJ JE ZNA-CILNO ZA MLADE LJUDI — AMBICIOZNOST ALI BREZ-CILJNOST?
Odgovore na ta vprašanja so v uredništvu združili in jih po-sredujejo strnjeno.
19-letna delavka iz Moskve: Preden sem življenje globlje spoznala sem imela cilj: hotela sem se naučiti nečesa. V šo!o sem hodila 10 let. Sedaj, ko sem v službi, so se vse moje prejšnje zdrave in pametne že-Ije osredotočile na eno samo stvar — denar.
Denar to je vse. Razkošje, ugodje, ljubezen in sreča. Če imaš denar, imaš prijatelje in tovariše in vse, kar si želiš... Obsojamo tiste, ki ne delajo, toda njihovo početje je zavida-nja vredno, ker uživajo življe-nje.  Vsakdo ž!vi Ie enkrat.
Ne razumem, kako more kdo trdili, da bo dosegel svoj cilj. Vsakdo pa lahko ve, da sleher-no dekle sanjari o tetn, kako se bo poročila in kako bo posta-la bogata. Vsakcmu dekletu se te sanje ne uresničijo, saj ve-mo, da je manj ljudi z denar-jem in vcliko veo listih. ki že-lijo. da bi ga itncli.... trenut-no pa je zame najpomembnej-šc, da bom naprcclovala v služ-bi.
Industrijska         ekonomistka Svetlana Orlova:
Osebnega cilja nimara. Vča-sih sem si želela dokončati šo-lo in fakulteto. Sedaj je vse to xa  menoj...  Delam  in  se  prl
delu na vso vnemo trudim, ni-mam zasebnega življenja če-prav sem stara komaj 24 let. Nikogar ne morem ljubiti. Ne morem živeti brez dela. Nepo-grešljivo je zame.
Sanjarim o treh. rečeh: da bi se zaljubila, da bi odsla v tuji-no z mladinsko delegacijo in — ne začudite se preveč, da bi po-Ietela na mesec. Mislim nam-reč, da bi bilo treba poslati na naesec najprej preproste ljudi, neznanstvenike. Moje delo bi tako za znanost veliko pomeni-lo... Ce natanko premislim pa bi lahko to delo opravljal vsak zemljan...
(Po SMNSE Bulletin)
Podobne ankete so izvedli številni drugi sovjetski časniki, vendar rezultatov do zdaj še ni-so publicirali. Odgovori vseka-kor vzbujajo precejšnjo pozor-nost in potrjujejo dejstvo, da sovjetske mlade generacije ni-kakor ne bi mogli oznnMii za uniformirano množico brez lastnih in neodvisnih mnenj. Kaj lahko sklepamo iz odgovo-rov? Mladi ljudje (ne vsi) ver-jamejo v komunizem, da so pa med njimi tudi takšni. ki so po-polnoma brez upanja in jih tare obup. Med slednjimi so za go-tovo takšni, ki so primerjali marksizem in leninizem z vsak-danjostjo... in izgubili upanje, kot da bi jih veselje do življe-nja zapustilo. Ne moremo pri-pisati slučaju, da so mladi Ijud-je tolikokrat uporabili besedo indiferentnost. Celo dobri člani Komsomola se temu ne morejo ubraniti. To pa ni le neprijet-no, temveč tudi nevarno in ter-ja vso pozornost višjih sovjet-skih voditeljev.
POZCRAVMI   TfetEGRAM  JUGOSLOVAHSKIH  ŠTUDENTOV-
PARTIZANGV   MEDNARGDNEMU   KONGRESU   ŠTUDENTOV
V VVASHIMSTOKU
Sredi 1912. leta jc bil v Washingtonu raednarodnl Študen-tovski kongres, na katerem so razpravljali o sodelovanju Sta-dentov v borbi držav protihitlerjevske koalicije. Jugoslovanski študentje-partizani se kongresa niso mogli udeležiti, zato so poslali tole pozdravno brzojavko, ki jo v celoti objavljamo.
ODPRTO PISMO
»Fašlstiftnl osvajalcd so razfcos-ali našo državo, razkosall so celo Evropo, med nas in naše prijatelje — zaveznike, pa so postavili strašne prepreke in zatp ne moremo priti k vam, da bi povedali svo-jo borbeno besedo, da bi vas pozdravili v svojem imenu in v imsnu našega naroda. Ne moremo vam pTikazati naše borbe in našUi zraag, ne moremo vam pokazati ran, ki nam jih je zadal okupator in nje-gove ustaške in četniške sluge. Vemdar mi ob\-ladamo vse preipreke in vam pošiljamo svoj pozdrav, odjek svojih osvoboditeljsklh pušk, .ki bo napolnil vaša srca s hrabrostjo in vzoro>m prav tako kot naša v sovražnikova led in strup. Mi raportiramo mednarodnemu kcmgre-su   Studentov.
Preteklo je leto dnl odkar je plamen partizanske voigke zajd oelo Jugoslavijo. Ta plamem je postajal lz dneva v dan ntofenejšl la danes  plapola  močneje kot  kdajkoli.
V  plamenih partizanske vojske se je kovala zmagosla\Txa na-rodnoosvobodilna armada, rasla je od majhnih partizansklh aaot do deset in  deset 'tisdčev borcev.  Bataljoni,  cnlredi in brigade naše na-rodnoasvobodilne armade so  prekaljeni  v slavnih  zmagovitih bitkah z okupatorjem in njiho^vimi četnlSkimi in ustaškimi slugami in prl-pravlj€mi so, da se v odločilnem trenutku  postavljo ob rame osvo-bodilnih   zawzniških   armad,   armad   vseh   zasužnj enih.   In   svobodo-ljubnih  narodov  sveta.
V  letu dmi smo  v neenaki b»rbi osvobajali pokrajino za  po-fcrajlno.   Prl  Cetinju  In   Užicah,   na   Kozari  in   na  Gorenjskem  amo desetkali  nemške  in   italijanske   divizije.   Goloroki   smo   odvzeili   so-vražniku puške, s puškami mitraljeze in topove, sovražnikovo orož_ je smo obračali proti sovražniku, oboroževali smo vse nove iii nove borce, sovražniku smo zadajall vedno težje tn težj«  udaree tašistič-nim   osvajalcem,   krvnikom   na&e   zemlje  in   vsega   človeštva.
V   letu dni smo v  strašnih neenakih  bitkah osvobodlli  skoraj cekrtno Crno goro, zahodno Srbijo,  vzhodno  Bosno.  Sandžak in Her-cegovino in dele Hrvatske in Slove«nije. Naši osvobojehi kraji nlkdar ne bi  izgubili  tako dragocene  svobode,  da ni bilo   tzdaje Draže Mi-hajlovlča   in   njegovih   četnikov,   izdaje,   ki   je   pred   sovražnikovlml udard reducirala. vrste najboljših borcev, da je tekla v potokih na>-plemenltejša kri.
Obvladali smo divlzije faSističnega okupatorja, lomUi smo njihove ofenzive, obvladaii snio četniške izdajaJce, obvladali smo bratomorno vojno, ki nam jo je vsilil Mihajlovlč, uničevali smo astaške zlikovoe in nismo sarrio zadržali že oBvobojenih krajev, am-pak srno osvobodlli še vedno nove. Danea imamo sredi morja pe-klenske fašistične tiranije otok osvobojenega ozemlja, stotine in sto- ? tlne kilometrov osvobojene drage zemlje, po kateri hitijo naši ka-mioni in tanki, kjt«r korakajo odredi in brigade naše vojske, nad kaiteriml letajo naSa leteia, kjer izhajajo naši listi in knjige, kjer se pojejo naše pesmi, žanje nasa žetev. Na našem o-zemlju vsa naša ljudistva, vse tri njegove generacije, kujejo svojo bodc6nost in svoje bratstvo  z vserni narodi  sveta.
Naši bivši režimi in njihovi nasledniki četniki ln ustaAi so goljufali In goljufajo narode Jugoslavije. Nemski in italijanski oku-patorji so pretvorili spor med jugoslovanskimi narodi v morje krvl in truped. Narodnoosvoboddlna partizanska in prostovoljna vojska, v katere vrstah se bore Srbi, Hrvati, Slovenci, Crnogorci in Ma-kedond, udarja po vseh onih, ki hoCejo, da bi jugoslovanski narodl še dalje živeli spTti in v krvi, onemogoeila je medsebojno klanje, s "\ tam pa pomešala načrte okupatorja in izdajaloev in kuje zmago-slavno  bratatvo  med jugoslovanskimi  narodi.
2t<leč izigrati atlantsko listino in njeno garancijo, da bodo vsi na-rodi ociločali o svoji usodi, želeč onemogočiti našim narodora, da odločajo o svoii usodi, so naši pobegli ministri in njihov pred-stavnik Draža Mihajlovič poskušali v dogovoru 2 okupatorjem iz-zvati državljansko vojno •¦ naši d-eželi, uničiti edinstvo narodov, kl je garancija naše zmage nad nemškimi in italijanskimi okupatorji. Hotedi so razbiti partizansko vojsko", udarno moč naše narc<innnsvn-bodUne borbe. Hoteli so takp. povozlti naše natcVj3e-.tn.j0d1 kar morajo odločiti vsi narbdi po zmagi n9d faSistiftniml Naša narodnoosvobodilna vojska i« odbila in razbila dr^.i, :.o.™ vojno In naftrte izzivalcev te vojne. Skozi V;ij dosedanjo bor'oo m še danes n-eumorno kuje edinstvo vseh miroljubnih sii naše dežele kot najhujše in najbolj zmagoslavno orožje v borbi proti fašističnlm osvaj alcem.
Studentje   beograjske,   zagrebške   in   ljubljanske   univerze,   o njlhovih borbah  in  trpljenju  ste že sliSali,  so dali  osvobodUni  borbi   • naših   narodov  vso  svojo  mladost,  svojo  kri,  junaštvo  in   znanje.  NI H je 6eta naše  narodnoosvobodilne vojske,  kjer  ne  bi  bilo  študentov-partizanov.  Ni je bitke,  kjer  ne bi  prellvali  svoje krvi za  svobodo   ' svpjega  naroda,  za  srečo  mladega  rodu,  za   bcdočnost  svoje 'dežele in   vsega   človeštva.   Naši   študentje   so   navadni   voiaki,   komandirji,   ; komandanti   in   komisa.rji   v   naši   ljudski   vsta3i.   Mi   študentje   smo   : dali  na stotine svetih  žrtev za  svobodo.  V  borbi  z  nemškimi ln  ita-   ; lijanskimi   i!ašistltnimi   krvniki   je   padel   cvet   študentovske   mladine.   ^ Desetine  naših  najboljših  tovarišev,  ki  so  bili  zakleti  in proslavljeni  _i sovražniki  fašistične tiranije,  so  u bili   izdajalci   naših   narodov.   Pa-  ": vfttičevi   ustaši   In   Dražini   četniki   so   jih   ubijali   z   orožjem,   ki   so   :-ga sprejeli iz okupatoirskih  rok,  od katerih kaplja kri srb^kega,  hr-   .; vaškega,   slovenskega,   črnogorskega   naroda   in   narodov   vsega   za-   ¦' sužnjenega   civropskega   konflnenta.   V   borbi   z   okupatorsktmi   izda-    ¦, '.alci  so  padali *-hero.iske  smrti  tudi  študervtje-partiiant:  Branko  Krs-manovlč,  Bojo   Sekulič.   Slobodan   Princip,  Joža   Vlahovič.                     i
Mi   smo  se  bonJi   in  se  bomo  borili  do   zmage.   To  je  naša    i obljuba, ki jo dajemo mednarodnemu kongresu  študentov. Mi bomo   ] to obl,1ubo izpolnili. To nam jamti naša ž<>lezna partt?.anska armada,   \ v katerih  vrstah   smo.  To  nam jsmči   vse bolj   čvrs-to  bratstvo na5ih    ' narodov,  to  nam   jamči   vse  mcKJnejše  edinstvo   vseh   naših  kmetov, delavcev  in  lnteligence  v*seh  naših  rodoljubav  brez  razlike  na  raz-rednost,  vero  in  narodnost.
Mi bomo zmagali,  ker smo gotovl v svojo zmago. Naj  živt Mednarodni kongres študentov!
Naj živi mlado pokolenje človečanstva. niegova zmaga in nj^ gova  prihodnost!
UUBLJANSKIM ŠTUDENTOM ČESTITHJO ZR l.MAJ
TEGOVSKO PODJETIE
Ljubljcmfi, Wo!iova I
TSGOVSKO PODJETJE Z ^PHLI
EMONA
Ljublfcina
GRAL
dvtoobnova — L]ubljana,
ležigrad 11
Sovsnifa živinopromef
IWI GOVEJE ZIVINE. KGNJ, PFjRŠISEV iN VSEH VRST MESI
Lfublianci - Prestfanek -Boraaevo - Maribor
PTICE LETIJO NEKAM NA JUG
M.      M.  M. \J MLJ       MJ WlJ  Jl  J9L _ i  ^Lr         1 W SLJ JLSa. 1 1 ivl        1111       ^¦   «J  VP
UstavHa sta se pred sivo efcavbo.
»Kdo bi si mi&lfl., da bo tako zgodaj prišla jesen,« je dejal Visoki in potrepljal prijatelja po ramenu.
^Dobro sva vedela, da je je-sen bfljiziu. Morava dobiti sta-novamje, Visoki.*
»Stanovanje?«
»¦Da, stanovanje. Sam veš, kafcšna je jesen.-«
»•Lani sva imela lepo stano-vanje. Okna so bila okrašena z rezfoarijami.«
Strahinja je sedel na stop-Hice.
»To bi se ne smelo zgoditi!*
»Da nisva napravtila tiste ne-Uimfnostti.«
>*Res je, bila sva malo ne-tniroa.*
Na dvorifiču je nekdo odprl vrata. Visdki je vprašujoče po-gledal Strafainja.
»Torej ?*
»Pa poglejmo . . . «
Vstopila sta v temačen hod-nik. Nefkaj trenutfkov sta se še posvetovala na koneu hodnika, da bi se hitro znašla na dvori-6Su. Sprejel jti je pasji lajež.
«-Nič kaj dobro ne kaže.* pravi Strahinja in smehljaje pozdravi gospodinjo.
»Iščeva stanovanje,*1 pravi. »Majhno, lepo stanovanje.«
»¦Slišala sva, da oddajate ta-ko stanovanje,-" doda Visofld.
»Oddajam, otroka. Takoj va-tna ga bom pokazala.*
Stopila sta za njo. «-Kdo bi 6i bil mislil, »zaimrmra Visofei Sn se gla&no nasmeje.
Leno sta &poznala na rdki. Vsaiko popoldne sta se spreha-jala z njo in se veselila, kadar je lahko ostala dalj časa z nji-ma. Nekega dne sta spoz-nala, da veliko mislita nanjo. In ko Je neikoč ni bilo, sta se napila.
<*Silino, silmo jo ljubim,* je govoril Vdsoflti.
»Tudi jaz jo ljublm,« je po-navljal Strarhinja za njim.
»Nekaj moram napravitl Kakšno neunnnost, kakor tarn na severu.*
Naslednjega dne ju je Lena počakala na starem mestu. Od-Lli so na ples.
»Voeraj te ni bilo. Verjetno si se naju že naveličala.*
»O, nisein. Obiskal me je oče. Prinesel mi je toliko lepih rož«
In da bi ji fanit verjel, je pritisnila lice k njegovemu, priviila se k njemu z vsem te-lesom.
^Viscfei, ljubim te.«
»Zaljuibljcina si va.me?«
»¦Ljubim te. Mogoče zato, ker je jesen. Ali zato, ker si lep.* Kaj dru>gega se ni mogla spo-irmiti, čeprav ji je roji5o po gSavi tolilko mieli.
Po plesu sta odšla v Leoaino stanovainje. Niti opazila nista, da neki suih fant stoji skHjučen v senci vrat in joče od jeze.
Na veliki mizi je razkošao staila vaza, polna rož. Visoki jo je objel in ji zašepetal na uho:
^Talka si, kakor te rože!«
»»-Neikoč bom ovenela.«
Lendina bda koža se je opi-jaijoče zasvetlikala izpod obde-ke.
>->Lepe noge imaS,« je dejal Visoki.
»Popijva nekaj.«
Bila sta pijana in sorečna. "Le-na je prepevala, kakor da je pomilad.
Ob obali reke se je premika-la nefca senca, čeprav je pdlnoč že mimila.                      %
Visotei ni videl prijatelja tr: dni. Zaman ga je Iskal na reki, v mestu. 2e je izgubil vsako upanje, ko je Strahinja pade] v.sobo brez poadrava.
»»•Kje si biil toliko časa?«
Vedeil je, da bo hitro ddbil odgovor.
»Nor sem bil, Strahdmja, trl dini sem bi3 nor.«1
Strahinja ga je udaril v dbraz. Dolgo časa sta se tolkla. Gosipodinja je kričala: »Vrgla vaju bom na cesto, lcpova! Vr-gla vaju bom na cesto!«
Utrudila sta se. Strahinja si je obrisa'1 kri z brade. Nato se je nasmehndl.
^Še vedno si močan, bratec. Kdo bi si mislil!«
y>Bal sem se, da ne boš pri-šel«
»Jaz da ne bi prišel? Poglej. stelklenico ruma imaim!-«
»Ti, ti . . . « ga je stresaJ Visoki in se veselil. Hitro sta bila pijana. Ležala sta trudna iin tiha.
Gospcdinija je zapria ' vrata in doigo od/kimava]a  z  giavo.
Včeraj  je uvenela poslednja Lenina roža.    Prijatelja   nista več stanovala v prejšnjem kra-ju. Resno sta študirala, ker so se bližali izpiti. »Baslej s-va imela srečo.« «-Tudi tokrat bova napravila
te izpite!<-
Strahinja &e je spn-ijazniil s tem, da se Lena in Visoki ljii-bita. Nelkega dne bo tudi on srečal Njo. In ko je danes zve-deL, da je Lena pustila Viso-keiga, je začutil čudno zado-voljstvo. Vedel je, da se bo prijatelj vrnil k njemu, da bo zopet tisti stari Visoiki, s kate-ri.m je taJko lepo živel gor'i na severu.
»Ni>ti tega ni povedaia, zaikaj me zapušča. To me najbolj bo-li. In tako sem jo ljubil!«
>*Tudi jaz sem jo ljubil.«
»Ne morem pozabiti. Vsak večer ,se bom spominjal njeniih besed in njeme nežnosti.*-
^Raje boli študirajva . . . * - Stanovala sta bJlizu reke. Na ofcrm je cvetelo neko neznano cvetije. Kaikor da ni bila je-sen! . . .
Na.iprei se je ustavil Visoki. Velike, kastanjeve oči so bile žalostme.
-Poglej,* pravi in malomar-no zamahne proti oblakom.
Strahinja je stal na obali in s pogledom spremljal prijate-ljevo roko.
»Kam letijo?*- je zamišljeno vprašal Visoiki. ^Prav gotovo ndkam na jug.*
^Tam je zdaj topleje.*
»Seveda, pri nas je novem-ber.«
»Ali je tudi na jugu novem-ber?* je vprasal naivno Stra-hinja.
"Samo pri nas je november.* jp surovo odgovoril Visoki. Stopila &ta dalje. Nekdo je niže na relki pel.
»PoiSlušaj, Strahinja.*1 Nato sta molče opazovala valove.
»Življenje je vseeno lepo,« je misili'1 Visoiki. Glasno je dejal: »Ptice zopet letiijo . . . «
•^Letijo nekam na jiig ... -
Čez nekaj časa sta se izgu-bila med vrbami.
JOSIP VARGA
15 let APZ Tone Tomšič
O Akadem. pevskem zboru »Tone Tomšič« ze od jesensKe-ga štuuentovskega jestivala ni bilo cbGSti slišaii. Tako si je morda marsikdo mislil, da smo zaspali in da ne delamo kdo ve kaj. Vendar pa smo ta čas temeljito izkoristili ter trdo in intenzivno delali, kajti pred nami je velik dogodek, za ka-terega bi bilo le nekaj tednov priprav odločno premalo. Naš zbor namreč proslavlja letos petnajstletnico obstoja, isto-časno pa se pridružujemo pro-slavam 2Q-letnice revolucije. Koncert APZ, ki bo 28. aprila v dvorani Slovenske filharmo. nije, bo torej dvojna sveča-nost in eden naših najpo-membnejših nastopov. Lepi jubilej zbora želimo proslaviii čim bolj dostojno, prav tako pa si prizadevamo, da bi bili v vsakem oziru vredni tradi-cije, ki jo zbor ima.
Ta tradicija temelji na predvojnem Akademskem pev-skem zboru Franceta Marolta Značilhost tega zbora je bila obnovitev slovenske Ijudske in umetne pesmi in najvišja umetniška zavest prj, izbiri in izvedbi programa. Ma-roltovo dolgoletno in plodno delo je prekinila vojna.
Leta 1946 pa so študentje zo-pet želeli organizirano zapeti. Študentovski pevski zbor, ki je zaživel v delovnih briga-dah, se je enajst let razvijal pod vodstvom Radovana Gnb-ca. V teh letih je napravil zeio
veliko pot od kolektiva, k:, je s svojimi nastopi vzbujal bor-benost, delovno zavest in Iju-bezen do komaj osuobojene domovine, do umetnibkcgn pevskega zbora, ki je ponesel našo Ijudsko in umetno pesem ne le po vsej Sloveniji in ce. likem delu Jugoslavije, ampak tudi izven meja naše domovi-ne. Umetniški višek tega ob-dobja je bil vsekakor koncert ob desetletvAci s celovečerno kantato *Stara pravda«.
Pečat naslednjim trem le-tom daje zboru vodstvo Jane~ za Boleta. Ta je popeljal zbor skozi šolo umetnega petja ter nns sezmmil z mojstri rene. &anse in tujo Ijudsko pesmijo.
Jeseni je prevzel vodstvo zbora novl dirigent — Lojze Lebič. Po letih je enak nam, saj je tudi sam študent; nje-govih kvalitet ne bi naštevali, saj jih bodo poslušalci spozna-U pj% koncertu. — Kot vsa-ko leto se je pevski zbor tudt letos pomladil z več kot dvaj-setimi novind. Tako je APZ vedno mlad in vedno nov ko-lektilv, poln mladostnega x>o~ leta. Zato se nam tudi zdi, d-i moramo vedno iskati novih poti, novih prijemov pri na~ šem delu.
Za letošnji program smo z-brali dela sodobnih mojstrov. V prvem delu koncerta bomo zapeli deset pesmi šestih slo-venskih in štirih tujih avtor. jev, v drugem delu pa Simfo-
nični epitaf, kantato za zbor, recitatorja in orkester srb-skega skladatelja Aleksandra Obradovtiča. Besedilo kantate je vzeto iz pesnitve Slavka Vuhosavljeviča »Kadinjača* in govori o borbi za Titovo TJži-ce. Recitiral bo član SNG An-drej Kurent in sodeloval sim-fonični orkester.
In česa si ob svojem jubile-ju najbolj želimo? Da b» Hm več peli in ponesli svok> pe-sem v vsak katiček našs zem-Ije in da bi zapeli iako, da bi bili naši nastopi slehernemu poslušalcu resnično umetniikc dožlvetje!...
dtoživetje!.,
ins uam: sami
KONCERT AKADEMIJE ZA GLASBO
Ni zgolj slučaj, da se je šte-vilnim proslavam letošnjega jubilejnega leta pridružila 11. aprila tudi Akademija za glas-bo. Res je, da večkrat velja zmotno mnenje, da stoje prav glasbeniki, odmaknjeni t s\o-jem svetu, ob strani družbeiie-ga dogajanja. Toda torišče glasbenega udejstvovanjla je samosvoje, v marsičetn se raz-likuje od ostalih dejavnosti, pa tudi ne vedno enot^i adziv širšega kroga poslušalcev izzo-ve najrazličncjše, ne vedno pczitivne sodbe. Nemoremopa mimo dejstva, da prav mladi
gflasbeiniki krepko posegajo v vseh področjih glasbenega živ-Ijenja, Naši koncertanti so po-nesli in nosijo ime Jugoslavi-je tudi izven meja domovine in s tem opravljajo pozitivno vlogo zbliževanja med narodi lahko vsaj tako dobro kot di-plomatske misije, pa tudi s k©nc€srtiranjein doma, naj gre za naše dobre zbore, ki jih prav tako ceni tujina, pa najsi gre za mlade orkestre in glas-benike, ki pomlajujejo igro starejših ali sestavljajo nove kvalitetne orkcstre. Naj še po-sebej omenitn na tem mestu prav orkester AG, ki uživa v jugoslovanskem merilu sloves enega najboljših tovrstnih an-sambl<nr. Ne smemo po<zabiti kiadrov na šolah, v glasbenih šolah, v RTV itd. Tako sein omenil samo nekaj vidnejših oblik uveljavljanja mladih.
Tudl pričujoči koncert je v pol-ni merl, ksfcor mnogi drugi, po-tr<Jli zavzetost in odgovornost štu-dentov In profesorjev na AG. Na drugi strani pa je pomenll mani-festacijo tistih, ki se zavedajo, da jim je šele nova družba v polfii meri  omogočila  uspešen  razvoj.
Kakor je dejal v uvodnem govo-ru Andrej Rijavec, je prav, da se ob takem mejniku zaustavimo, ozremo nazaj in zamislimo. Usodni čas med vojno je res delo glasbe-nikov omejil all Jih preusmeril v delo na osvobojenem ozemlju. To-da v tem težkem času se je prav-zaprav rojevala Akademija za glasbo, ki je od leta 1948 dalje de-lovala koi samostojna vlsoka šo!a v rangu univerze. Veliko naporov je bilo potrebnih, da se je iz skromnih začetkov glasbene šole, ki jo je tistanovila Glasbena ma-tlca leta 1S82 kot protiutež nemški Filharmonični družbl, razvlla da-našnja Akademlja, ki Je ustanova, katere sloves privablja številne študente   tudl   iz   drugih   republik.
Obsežni koncertni spored je bil razen ene točke sestavljen 17 l-on-certantnih del, kar nekako ilustri-ra način študlja na AG.  Kljub te-
mu, da imajo mnogi gojend za študij na AG edino priliko na-stopanja v orkestru, bi bilo želeti, da. bi ta koncert, kakor prejšnje, uravnotežilo tudl katero samostoj-no orkestralno  delo.
V prvi točki je nastopila Majda Falout v Bachovem koncertu za vlolino in orkester v E-duru, dlri-giral je Borivoj SavickL Dobro na-študiran part je podala violinistka
na dokaj zadovoljivi višinl, tako tehnično kot muzikalno. Orkester se je mestoma preveč predajal muziciranju in je tako prekrival ne preveč prodorni zvok solistke. Dirigentu žal, s premalo izkušeno kretnjo, nl uspelo ostvariti axhl-tektonske plastičnosti Bachovega dela; tudi posameznosti, n. pr. kontrastlranje forte-piano, so na pia.no mestib ostale medle in ne-Izrazite.
2e druga točka Je pomenila vi-šek večera. Klarlnetlst Alojz Zu-pan je doživel pravo zmagoslavje z izvedbo Webrovega koncerta v Es-duru. Navdušil je z bogato niansiranlm tonom, z brezhlbno, briljantno izvedbo tehnično zah-tevnega koncerta tn spontanim muziciranjem, ki ne zapušča dvo-mov v njegove kvalltete. Sveže in zrelo ga je spremljal dlr. Lojze Le-bič; iz odličnega orkestra je znal izvabitl preciznost, katere smo bol,1 redko deležni v naii orkestralni praksi. Tako je celotna izvedba, kljub dvomljivi vrednosti samega Webrovega dela, sijajno uspela.
Sledila je Lalojeva Spanska slm-fonija   2   violinistko    Bredo    Koch.
Solistka je to, docela koncertantno delo izvajala s pristnim tempera-mentom, ki nedvomno proseva U partiture sicer umerjene Lalojeve tnuze, tako da si od nje še marsi« kaj obetamo. (2al je motila po-gostna intonandna labilnost). Tudl orkester pod vodstvom enega na» ših ob«tajočih dirlgentov, Marka Muniha, je s čisto in dognano iz-vedbo tn neobtišenlm, naravnim mitziciranjem potrdil svojo vellko zmožnost in vdlhnil v sicer oblede-U> Lalojevo glasbo innogo svežine.
Po odmoru smo sllšali še dve Kczinovi pesmi za glas in orke* ster: Našo barako zamelo je ln srečanje. V interpretaciji mezzoso-pranlstke Vere Klemenškove je za-živel pred nami lik človeka ob vojnih doživetjih in strahotah. Smiselno je spremljal dirigent Lojze Lebič.
Kot zadnja se je predstavlla vlo-linistka Marjetka Korošec v violln-skem koncertu P. I. Cajkovskega. Solistka je podala svoj težki part s presenetljivo lzdelano tehniko, sigurnostjo ln lahkoto. Tudi naj-težji odstavki so zazveneli into_ nančno čisto, izenačeno in Jasno, pa četudi v tempu, ki Je hitrejSi od običajncga, zato publika ni šte-dila s priznanjem. Ker je violinist-ka dosegla tak tehnični nivo, bi sl ielell v njenem nadaljnjem razvo-ju, da bi pogLabljala pretežno mu-zikalni, interpretacijskl del, s tem skušala vliti kompoziciji člm bolj adekvatno stilno podobo In tako dosegla ra\Tiovesje obeh elemen-tov. Sicer • dobro pripravljeni, za-nesljivi dirigent Boris Svara nl mogel iz očitno utrujenega orke-stra (nadpovprečno dolg spored) izvabiti tiste prijetne muzike, ld smo jo slišall prej. Tako je CaJ-kovski kljub vidnim naporom upa-del   nekoliko   brezbarvno.
S koncertom, ki je v celoti usp©l, se ,1e Akademija za glasbo dostoj-no oddložila spominu na našo re« volucionarno preteklost. Cetudi v enem samem večeru, je predstavi-la ne le rezultate, temveč dejav-nost vseh glasbenikov Akademlje, njihov polet in njihovo delavnost. V polni merl je pokazala, da je naša najvišja ustanova, ki vzgaja naše najboljše glasbenike, zato je vredna polnega zaupanja. kakor je tudi odgovorna tej družbi. Poka-zala je dosežke, ki nas navdajajo e najboljšiml upi tudl v prlbod* nost.                                   - čl« —
Panorama jugoslovanske študentovske poezije
Josix> Varga (Novi Sad): DEO TIŠINE
i poslednji brod svetlosti isplovio je iz luke predgradja u daleki svet sanja
zamišljena i zvezdama okičzna
noč
zaustavi se za tren ponosna i leno produži dalje pored plotova i kuta
izmedju duplih prozora pnuk strpljivo prede mrežu
tišine koju tek ponekod plašljivo
naruši zviždukom  svojim  voz  za
daleki jug
na njega za tren samo podsete čelične ruke mašina  koje
predu
deo tišine osvetljenih haia i začudi se radnik kada se iz sna prene koliko je zakratko prošao
zeraalja
onda usamljenog Čuvara  reda iznenada vetar na uglv ulice polako se gase zvezde toflo petrolejke u detinjstvu
Edji kuči i poželi u sebi t iMe tišine » vi&e sinja
Jože Prešeren
ZASPALA Sl MI V NAROCoU
Zaspala si mi v naročju. Bleda, gube okrog oči in pol nasmeha na ustih.
Sreča,
kot si jo doživljala po svoje:
neprestan strah,
neprestano  hrepenenje
za  enim  trenutkom,
za besedo, dve.
Ko bi te moral objeti,
poljubiti in reči,
da te Ijubim,
sem ostal tog in hladen.
Ko bi te nvoral popeljati
v tvoj mali eldorado,
sem našel sto izgovorov.
da te nisem.
Slep in neobčutljiv
sem hodil
mimo tvoje Ijubezni.
Oči meseca
in pol nasmeha na ustih
Ko bom odhajal,
se ne zbudi.
Josip  Varga: IGRE ODRASLIH DEČAK^
moramo nešto izmisliti
i rasterati dosadne ptice  tuge
koje su sletele
tuz Bulevar slučajmih susreta
moramo nešto izmisliti
neke nove igre
uz dizanje velike buke
ili ih poplašiti
sitno ispletenim mrežama
u krajnjem slučafu
moračemo biti grubi
i zavmuti šije
pticama tuge
koje tako uporno sleču
na   Bulevar  slučajnih  susreto
moramo izmisliti nešto
neki veliki smeh
Dušan Kostov (Skopje): PESNA
Nekogaš imav dovolno »once oti. toplinata  na tvoite  dopiri beše pogolema od sonce.
Te imav                                    '
kako utro ispolneto so pesna i kako nadež večno nasmeana.
TogaS bremenite viminja na
oblacitc
/rz edna cvetna gradinka pla6ea ^d radost.
Pa srasnat so senkite na
čeniipresite i so tebe ne bev žedein za pairSe
IrU CXMn: Seetr«
So deset noze potrčav po tvoite kosi
razbraneti
gi razapnav kako struni i poteže sladkata pesna od edini mugri do drugi.
Valentin   Cundrič
S L O V O
Po  zemlji  hodijo  večeri,
velikani,
ne   nahodijo   se,
Ijudje med njimi so tnajhni
in  ibte.
Dale^  od  njib sva. Oči  nama  zelene  v   obrazu kot  v  srebrni  vazi mladi  Cešmin.
Med naml ždi
hrib,
k}   kot   velik,   rjav   konj
v jezero gleda.
Ne  boj se, za naju so večeri drozgi,  ki  odletavajo.
IL
Stojiva   3i   nasprotl,   dva   gradova,
brez  kril,  brez  nog,   brez  grla.
Vsakdo hranl v sebi davnino.
Kdo jo bo izkopal  prvi?
V dlaneh nezdravo kovlno topiva.
Ponudl ml jo. Reši me
¦ smrtjo. Zastrupi me.
Ugasni.  Ne  pasi na  meni
Ijubeče oči. Voš«
mi mir.
Stojiva   si   nasproti,   dva   gradova,
zaprta,  temna,  nema.
III.
Sloniš   ob   menl
kot  bolnica.
Ljubezen  beži iz tebe.
Prepušfaš me ranam.
Sreča, ki zgoreva, sem
in   črn  stenj  ostaja za mano.
Doslej sem bival v roži,
ki   raste   nad   tolmimom.
PiepuščaS   tne   sočutju
zrelega   bezga.
Koliba   petja   v   menl
se  zapira,
vaški   dvorl   molfe,
dekleta  v hoji zastajajo,
ctroci, drobni k^ stebla,
se   obračajo   v   zgodnjem   snu.
Vse   vprašanje,  kaj  ni   smeha,
ki strune  budi.
Sloniš ob  meni,  ZadnJiC.
Prepuščaš me kosam in srpom.
Ves sem iz bolne gline.
Kako  boleče  je  slovo
od  sveta.
IV.
Vse, kar bi storil s teboj,
bi bil zločin.
Ce te poljubim in če ne.
S)a si po vseh poteb do menej
zdaj  ob  kaminu sedlš
turobna,  snežnobela,  ohromeUM
mandolina, ki  nima  več rubllMl
pesmi.
Kaj  sem zakrivil, kaj Je v
da si osirotela!
Tisocf varilcev po številnih industrijskih podletjih vseh panog industrije z zadovoljstvom uporablfajo naše elektrode za avtogensko in elektro varjenje
Zato tudi vi naročite elektrode tipa:
DRAVA ¦ GALEB 50 • ISTRA . GALEB 70
Zahtevajte prospekte našib elektrod. Garantiramo dosego mehanskih in ostalih mstnosti navedenih v prospektu
Proizvafa:
ŽELEZARNA JESENICE
JESENICE  NA GORENJSKEM
CLAN1 SVETA, PROFESORJI IN SODELAVCI
FILOZOFSKE FAKULTETE
ČESTITAJO ZA PRAZNIK DELA VSEMU
ZNANSTVENOPEDAGOŠKEMU OSEBJU
IN ŠTUDENTOM LJUBLJANSKE
UNIVERZE
TITAN
KAMNIK
Vsem kolektivom iskreno čestitamo za delavski praznik - 1. maj in za 20. obletnico Ijudske revolucije
Vsem delovnim Ijudem, posebno pa študentom čestita ob 1. maju
Fakulteta za splošno
medicino
in stomatologijo
V LJUBLJANI
PROJEKT - NIZKE ZGRflDBE
LJ UBLJ A NA
PARMOVA &-III
TELEFON 32-029
izvršuje prajektne naloge za: ceste, mostove, voditfvode, kan&lteacij«, hidrocentrale, meliar&cije, regul&cije, pristaniške zgradbe, visoke zgradb«, vodnogospodarske  osnove.
KOLEKTIV    MESTNE
KANALIZACIJE V LJUBLJANI
Cestita za praznik dela vsem poslovnim prijateljem in delovnim tjudem širom po naši domovini
CE PAZITE NA SVE2OST HRANE, POTEM VEDNO SVEŽO, ZELO OKUSNO ZDRAVO IN VISOKO-KALORICNO
VITAMINIZIRANO
»ZVEZDA«
MARGARINO
KADAR KUPUJETE MARGARINO, PAZITE, DA BO TO NAŠA DOMA-CA   ZVEZDA   MARGARINA,   KI   JE
GARANCIJA SVEZINE IN KAKO-VOSTI,   PROIZVAJA   JO
TOVARNA  0 L J A  ZAGREB
Okrajnl IJndskl odbor
NOVO MESTO
čestita
vsem delovnim
Ijudem
Jagoslavije
ob prazniku
dela
L rnaju
PROIZVAJA:   elektrometalurške proizvode:
ferokrom suraffine ferokrom carbure silikokrom
ELEKikOKEMIČNE PROIZVODE:
kalcijev karbid
kalcijev cianamid in mešana
gnojila
nitrofoskal ter mlete fosfate korborund elektrokorund taljeni magnezit
iOVARNA DUSIKA RUŠE
RUSE-SLOVENIJA
KOMPRIMIRANE PLINE:
kisfk
acetilen - dissousplin
dušik
zrak
IZVAŽA   NASLEDNJE PROIZVODE:
brzojavni naslov: azot maribor                                                                                          ferokrom suraffine
telefon: 80-108                                                                                                                   kalcijev karbid
teleprinter: 033-12                                                                                                             elektrokorund
Partizanski pohod ljubljanskih študentov
Partizanski pohod v proslavo 20-letnice revolucije, ki ga je organizirala Z\'eza študentov-skih športnih organizacij sku-paj z Univerzitetnim odborom Zveze študentov v soboto 15. aprila, je pokazal, da osnovne športne organizacijc na nekate-rih fakultetah le niso tako sla-b&, kot je bilo pričakovati z ozirom na število prijav prvih dni.
Proga, ki je potekala po po-bočjilt Rožnika, po Večni poti in preko Šiše».^kega hriba nazaj do muzeja NOB, je bila za mo-ške in mešane ekipe dolga pri-bližno 10 km, za ženske ekipe pa 6 km. Pohoda se je udeležilo 43 petčlanskih ekip, torej se je te politično-športne manifesta-cije udeležilo nad 209 študen-tov.
Seveda tudi tokrat ni šlo brez pomanjkljivosti. Organizatorjem v opravičilo moramo navesti, da nekaj ljudi pač ne more vsega opraviti v splošno zado-voljstvo. Spet pa se je nekaj študentov izognilo svoji dolžno-sti do organizacije!
Zaradi udeležbe moramo gra-Jati predvsem medicinsko fa-kulteto, kajti študentje medici-ne niso v letošnjem letu poka-zali pri prireditvah ZSŠO prav oobene prizadevnosti! Na tek-movanju ni bilo niti ene ekipe. Prav tako nismo opazili nobene ekipe z  geodetskcga oddelka.
Obe ekipi pravne fakultete Bta pokazali, da se ne 7_/vedajo pomena tekmovanja, saj so se Ojuni tekmovalci precej omalo-Tažujoče in nešportno vedli.
Omeniti pa moramo seveda tudi najbolj prizadevne.
Najboljši odziv je pokazala fakulteta za tehnologijo in na-ravoslovje, še posebej pa štu-dentje tekntilnega oddelka, ki so sami poslali 7 ekip. V letoš-njem letu prav gotovo zaslužijo študentje te fakultete prvo me-sto g!ede aktivnosti na prire-ditvah Zveze ŠŠO.
Tudi Višja šola za medicin-ske sestre se čedalje bolj uve-ljavlja v okviru študentovske športne orgamzacije. Njihove tekmovalke bodo končno rešile problem »ženskega športa« na univerzi in visokih šolah.
Z ozirom na vse težave, ki jib je imela študentovska športna organizacija pri pripravah tega tekmovanja, iz subjektivnih in objektivnih razlogov, smo lah-ko z izidom kar zadovoljni. Vsekakor pa bodo prav ti izidi velike važnpsti pri ocenjevanju aktivnosti osnovnih športnih organizacij.
Rezultati najboljših  ekip:
Studentke: 1. VŠMS IV. (Živ. vec, Kotnik, Jesenek,' Hre: Satler) 49:00.
2.   VSMS   ll  (Plevelj,   BerniJ. Balanč, Njavro, Zupančič) 50:3!
3.   VŠMS   III.   (Kotnik,   Murc vec,    Klančar,    Rožič,    Brumec 51:15.
Mešanc ekipe:
1.  VS tel. kult. (Perko, Pelai. Demšar,        Furlani,       Klavora 1.07:45.
2.  Agronomija  (Dragošič,  Sto par,     Črnigoj,     Orešnik,     Lap! 1.10:42.
3.   VS   fizioterapija   (Brutalie Kožlovič,   Šepula,   Propat,   Stoš Ijevič) 1.16:30.
Študentje:
1.  VŠ tel. kult. (Bergant, Reš Morin,      Bohinc,      Praprotnik) 40:10.
2.   Rurad.-metalurgija  (Lamut, Kemperle,   Todorovič,   Verdnik, Vidmar) 40:35.
3.   Agronomija   (Gruntar,   Tu-rin,   Kunej,    Miladinovič,   Fur-lan) 43:08.
Gozdarjem uspela revanža
Študentje ljubljanskega goz-darskega oddelka so sprejeli v goste kolege-športnike iz Beo-grada. Lansko leto so se naši fantje vrnili od tam krepko premagani, zato so za letošnje srečanje zbrali prav močne eki-pe za košarko, rokomet, namiz-ni tenis, odbojko in šah.
Tekme na igriščih v Tivoliju so dale naslednje rezultate: Ko=-šarka: Ljubljana : Beograd 53:27; v ljubljanski ekipi so bi-li   najboljši   Bajc,   Bogataj    in
Zajc. V rokometu so morall Ljubljančani po vodstvu v pr-vem polčasu z 8:7 položiti orož-je. Končni rezultat: 12:17. Na igrišču Olympie so Ljubljanča-ni v odbojki odpravili beograj-ske kolege z 2:0.
V  srečanju v malem nogome-tu, ki sprva ni bilo v programu, so   naši   dokazali,   da   nekatert Slovenci le znajo igrati žogobrc. Simpatije gledalcev sta si takoj osvojila  Slapničar  v napadu  in Jagodič     v     domači     obrambi. Izid: 5:1.
V   namiznem   tenisu   so   ljub-ljanski  tekmovalci  Kern,  Tomc in  Miklavc  opravili z Beograj-čani kar s 5:0.
Naši šahisti pa niso bili kos nasprotnikom, podlegli so z 1,5:2,5 točk.
Uspel nastop strojnikov v Zagrebu
V   okviru   strojniškega   tedna so študentje strojništva zagreb-ške  univerze  priredili  tudi  bo-gat   športni   spored.   Ekipe   Za-greba,       Beograda,       Sarajeva, Kragujevca,  Rijeke  in  Ljublja-ne   so   tekmovale   v   nogometu, rokometu,  šahu in  streljanju.
Največ zanimanja je bilo se-veda za nogomet. Sest ekip je :gralo v dveh skupinah: Za-greb, Kragujevac in Sarajevo, medtem ko je bila Ljubljana v skupini z Beogradom in Zagre-bom II.
Zal so nas pustili na cedilu trije naši boljši igralci (Nikič, Kovač in Simič), tako da so nas druge ekipe z obžalovanjem gledale, pa tudi gledalci so nas primerno pozdravili z vzkliki: Hajde, Triglav.
Ekipo smo »zakrpali« z roko-metaši in zaigrali tako, da smo na mah osvojili simpatije malo-številnih gledalcev. Igralcem Beograda so se naši po zaslugi Perviza in Kržina uspešno upi-rali, bili so celo nekaj časa v premoči. Odlični vratar Grozič pa je lovil žoge, katere so že vsi videli v mreži. Zal pa je v zadnjih minutah igre prišlo do katastrofe. Iz gneče pred našim golom je branilec nesrečno usmeril žogo v lastno mrežo. Tako je zmagala ekipa Beogra-da z minimalnim rezultatom 1:0. Zdi se nam, da je sodnik, ki ni bil docela kos svoji nalogi, delno vplival na izid tekme.
V    drugi    tekmi    smo    slavili zmago  nad   Zagrebom  II  z  re-zultatom 2:0. V zadnji pa smo v borbi  za  tretje  mesto  odpravili še  Kragujevac  s 4:3.  Z osvojit-vijo 3. mesta smo lahko nadvse zadovoljni,  saj   so bili  naši  na-sprotniki     tehnično     boljši     in vzdržljivejši.
Pet rokometnih ekip je dose-glo naslednje rezultate: Beo-grad : Zagreb 13:2, Ljubljana : Sarajevo 11:7, Beograd : Rije-ka 15:2, Ljubljana : Rijeka 12:6, Beograd : Ljubljana 10:8. Ljub-ljana se je torej uvrstila na 2. mesto.
V  tekmovanju strelcev so na-ši dosegli 1. mesto, med šahisti pa so se morali zadovoljiti s 3. mestom izmed 4 ekip.
kuder
V. PRVENSTV0 POKRflMSKIH ŠTUDENT0VSK1H KLUB0V V NflMiZMM TENISU
Kočevje-prvak
Spartna aktivinost na uini-verzi zajema še ved.no rrmogo premalo študentov, čeprav po-gebno v letošnjem letu lahko ječemo, da je možnosti za naj-različneijša tekmovaoija več kot dovolj. Malo več bi lahko go-jili špart tudi pokrajinski štu-dentovski klubi. Nekateri klu-bi so to že spoznali, tako reci-mo Ptujski študentovski klub priraja več tekmovanj ob 1. maju v Pfcuju. Klub primor-skih akademikov ima svoj športni klub, Prleški študen-tovski klufo pa vsaiko leto or-ganizLra privenstJvo pokirajin-ekih študientovsikah klubov v namiznean tenistti, ki je foilo lebos petič. Sodelovali so prek-miurski, maiibarsiki', oeljs-ki, kočevski, ptujsiki, prleški aka_ demiki ter klub zjamejskih štu-denitov.
Ekipno prvonstvo in s tem pnehodni pokal UO ZŠJ je dirugič. osvojila borbena ekipa Ko^evskega študentovskega kluiba (Turk Uranič, Baštar), ki pravziaiprav ni imela resne kankurence. V finalu je brez težav premagala oslabljene Maoriborčane, ki so nastopili brez Pirca. Ostale ekipe so bile bolj ali manj izenačene. Sko-da da se prvenstva ni udeležil Koaxiški študentovski klub, ki je doslej dvakrat osvojil pr-venstvo. Posamezniki so tek-movali v sikuipinah. Prijavlje-jffli je bilo 32 študentov. Takoj Je foilo jasno, da so tudi tu naj-viSja mesta oddana za kočev-Ao ekipo. Prvo mesto je osvo^ JC  Turk,   drugo  Uranič   (oba
Kočevje, tretje in četrto me-sto &i delita Klemenčič (PŠK) in Bažtar (Koč.), peti Jazbec (Celjej.
Oirgianizatija1 prvemstva je bila vzoraa. Prjreditelj .ie pr-vensto posvetil 20-letnici re-volucije. V okvir istih manife-stacij pripravlja Prleeki 5tu-dentovski klub tudi I. med-mestno prvenstvo v odbojki. Dobro bi bilo, da bi še kaksen d-rug ,klub dal pobudo za pr-venstvo v, dmgih disciplinah. U?pela p^rvenstva v namiztism tenisu kažpijo na velik inter&s kar bi lahko »spešno izkori-stdli.
Franček Lasbaher
Gradbeniki niso počivali
V letošnjem letu se je športno življsnje med ljubljanskimi študenti uspešno razmahnilo. Več osnovnih športnih organi-zacij si je priskrbelo telovadni-ce, v januarju 19G1 pa je porna-gala še univerza s tem, da je najela še nekaj telovadnic. Na-atopila je obetajoča doba za fa-kultativno telesno vzgojo na univerzi. Športni funkcionarji na fakultetah pa so se potru-dili, da so čim vef kolegov pri-tegnili  v telovadnice.
Na gradbenem oddelku je bil odziv študentov dokaj ugoden. Vadbo ^o imeli v telovadnici Partizana na Viču. Stevilo udeležencev je bilo vedno več-je od 25. Tudi dekleta niso ža-ostajala za njimi. Od 22 deklet, kolikor jih je vpisanih na grad-bencim  oddeHm  jih je 8 redno
hodilo na vadbo, kar je vseka-kor zelo lepo število.
študentke so se ukvarjale v glavnem z orodjem, nato pa so se še pri igri z žogo pošteno razgibale. Fantje so bili navdu-šeni predvsem za žogo. Dve grupi sta igrali košarko, drugi pa so se zbrali v trojke in kar v telovadnici igrali mali nogo-met. Tudi okoli uteži so se zbi-rali, vsakdo je hotel dokazati da zmore dvigniti tudi neka; več od vsakdanjega svinčnika.
Z   nastopom   lepih   dni   pa   so se gradbeniki  preselili v šport ni park Tivoli, kjer vadijo pori strokovnirn  vodstvom.   Prvi   za četki   so   bili   bolj   skromni,   z;> naslednje šolsko leto pa upamo da   bo   tudi   študentovski   špori zlezel  na »zeleno« vejo.
8. M.
Doma in na tujem uspehi za naše
Tehnologi v Beogradu
Vrsta tekmovanj, ki sta jih organizirala ZŠŠO in sam športni odbor je privabila mno-ge, da so se vključili v športno dejavnost na fakulteti. Prav na-ravoslovna-tehnološka fakulteta. je v letošnjem letu pokazalA najvFČ prizadevanja in samO' iniciative pri organiziranju športnega delovanja. Vsekakor so ti uspehi predvsem plod do-brega in stalnega sodelovanja med športnim in fakultetnim od-borom Zveze študentov, ki je vedno materialno in moralno podprl vsako akcijo športnih delavcev.
Raznovrstna športna dejav-nost študentov-tehnologdv je pokazala lepe uspehe tadi na letošnjem srečanju študentov tehnoloških fakultet, ki je bilo letos v Beogradu v dneh od 21. do 23. aprila. Poleg veteranov — ekip iz Beograda, Zagreba in Ljubljane, ki so se pomerile že lansko leto med seboj, so tokrat nastopile tudi posamezne ekipe iz drugih centrov: Skopja, No-vega Sada in Tuzle.
2al finančna nemoč in pa za-poslenost neka^terih naših štu-dentov prj »skoku čez kožo« nista dovoljevala, da bi v Be-ograd odpoJov,ale res najmoč-ns.jše ekipe. Kljub temu smo lahko z uspehi' ljubljanskih tek-movalcev  nadvse  zadovoljni.
V  košarki  so naši  tekmovalci slavili  popolno zmago:  študent-ke so premagale v finalu Beo-gtajčanke celo z 47:4!
V  finalu nogometnega tekmo-vanja je bila  tekma tned  Beo-gradom in Ljubljano prav dra-tnatična.   Po  neodločcnem   izidu v   regularnem   času   tufli   2   po-daljška nista princsla odločitve. Prav tako tudi ne prvi dve se-riji   5   kazenskih   strelov.   Šele pri poslednjem udarcu, so imeli Beograjčani     več     sreče  in  so zmagali.
V  rokometu smo v obeh kon-kurencah  osvojili  2.  mesto.  Pri študentih   so   nas   porazili   Beo-grajčani 15:27.
V  namiznem tenisu in šahu so bilj   nasprotniki   močnejši,   tako da stno se obakrat uvrstili šele na 4. mesto.
Točkovanje posameznih uvr-stitev da tako-le sliko: Beograd 41, Ljubljana 36, Zagreb 16, Novi Sad 7, Skopje 2 in Tuzla 0 točk.
Torej je prehodnj pokalletos osvojila beograjska tehnološka fakulteta. Z našimi uspehi smo lahko nadvse zadovoljni, ostane pa nam zavest, da so bili naši tekmovalci najbolj disciplinira-nj in da niso imeli pri pripra-vah za tekmovanje tako ugod-nih pogojev kot nekatere ostale ekipe.
V MESECU APRJLU S0 2E KEKAJ LET NAZAJ JRADICIONALKA ŠPORTNA SRE-CANJA ŠTUDENTOV RAZLIČNIH FAKULTET JUGOSLOVANSKIH UNIVERZ. LJUBLJAN-SKIM ŠTULENTOM S0 D0 LETOŠNJEGA LETA TAKA TEKMOVANJA PRINAŠALA SAM0 PGRAZE. USPEKI NEKATERIH NAŠIH ŠTUDENTOV V LANSKEM LETU PA S0 KAZALI, DA B0 V PRIHODNJE DRUGACE. IN RES — LETOS SE VRAČAJO NA§I ŠTUDENTJE S ŠPORTNSH IGRIŠČ V TIVOLIJU ALI 0D DRUGOD Z LEPIMI USPEHI.
TUDI T0 JE VSEKAKOR DOKAZ, DA GRE ŠPORT MED NAŠIM! ŠTUDENTI PO NOVIH POTEH.
Uspela revanža
Štuidentje Ekonomiske fakul-tete so tudi letos nadaljevali s tradicijo jin sprejeli v goste zagrebške ekonomiste ter se pomerili z njimi v raenih športndh disciplmah Ta srečanja so izmenoma v Zagrebu in Ljubljam. Vračajloč obiak svo-jim lijub-ijanskim kolegom so prišli to-vairiši iz Zagreba v nadi, da bodo obdržali lanskoletni ab-solutni" primat. Toda žoga je okrogla iin tako so se ravnc vse igre z žogo končale v do-bro  Ijuibljanskih ekonomistov.
V odbojki so z lepšo igro in bolj vigranim moštvom zma-gali domačini. Prvi set je pri-padal Ljubljančanom, nato so Zaigireboainli izenačili,, končni rezultat pa so poistiavili doma-čini z zmago v zadnjih. dveh setih. Odbojikia torej 3:1 za LjubLjaino.
Malo po pričetku tekme v odbojki, ki se je iigrala v š-port-nem parku v Tivoldju, se je prav tam piričelo srečanje v rokometu. Ljubljančani so bili mnogo boljši in zmagal: s 24:15.
Medtem ko so se v Tivoliju potili odbojkarji in rakometa-ši, pa so se -pomerili v prosto-rih Univerzitetnega odbora ZŠ, igralci namiznega tenisa. Po zelo naipetih igrah so zma-gali ljubljanski ekonomisti s 5:4.
Na Ekonomski fakulteti pa so igrali šah. Tu so se pa go-st-je zares izkazali in zasluženo zm.ag.ali s 3,5 : 1,5.
Na splošno željo vseh se je v Tivoliju odigrala še tekma v malem nogoinjstut, za katero so bili res veliki favoriti Za-grebčani. Toda tudi tukaj je obveljala tista o okrogli žogi: 6:1 za Ljubljančane.
Tokrat so se torej Ijubljan-siki ekomomista-športoikiS od-dolžild za lamški poraz vendar pri teh srečanjih ne gre toliko z.a športne zmage kot za pri-jateljsko sodelovanje in spo-zinavanje me>d študemti obeh fakultet. To sodelovanje pa v bodoče ne boostalo domena sa_ mo Ljubljančanov in Zagreb-
čamov. Znova je oživela misel na Ekomamijado, športno sre-čanje špartnikov z vseh eko-namiskih fa^kultet v Jugoslavi-ji. Detos bo prireditelj Eko>-noraska   fakulteta   v   Zagrebu
in to v času od 6. do 8. maja. Ljubljanakim športnikom-eko-nomistom želimo n.a tej šport-ni manifestaciji čim več uspe-hov.
3. S.
Na tekmovanju študentov gradbeništva so bile tekme v košarki najbolj  kvalitetne
Gradbeniki v Ljubljani
Letos je bila poverjena orga-nizacija »Gradbeniškega tedna študentov« ljubljanski univerzi. V okviru tega tedna so se zvr-stila številna srečanja in to v košarki, odbojki, malem roko-metu, šahu, streljanju z zračno puško in nanuznem tenisu. Ta-ko je sodelovalo v vseh teh tekmovanjih okoli 140 študen-tov iz vseh jugoslovanskih uni-verzitetnih centrov. V vseh di-sciplinah se je udeležila tekmo-vanja le ljubljanska univerza, ostale so se udeležile tekmovanj
le v tistih panogah, kjer so ra-čunali na čim boljšo uvrstitev, ker je bilo število udeležencev z vsakega univerzitetnega cen-tra omejeno. Tekmovanje je bilo kvalitetno, kar velja zlasti za košarko, šah in strelstvo, kajti v teh panogah so sodelo-vali študentje športniki, ki tu-di sicer nekaj pomenijo v na-šem športnem življenju.
Rezultati:
Košarka:
Ljubljana : Zagreb 73:4« (37:26); Zagreb : Beograd 30:77 (24:45); Ljubljana : Beograd 31:47 (31:26).
1. Ljubljana, 2. Beograd, 3. Zagreb.
Odbojka:
Sarajevo : Skopje (16:14) (15: 12) 2:0, Beograd : Ljubljana 15:6) (14:16) (15:6) 2:1, Beograd : Sarajevo (15:5) (15:7) 2:0, Ljub-jana : Skopje (15:9) (15:7) 2:0.
1. Beograd, 2. Sarajevo, 3. Ljubljana, 4.  Skopje.
Sah:
1. Ljubljana 21 točk, 2. Beo-^rad 20,5 točk 3. Sarajevo 17,5 točk, 4. Zagreb 14,5 točk in 5. Skopje 6,5 točk.
Strelstvo:
1. Zagreb 665 krogov, 2. Ljub-Ijana 620 krogov in 3. Skopj« '>79 krogov.
Mali rokometl Ljubljana : Sarajevo 11:1L
Namizni  tenis:
1. Ljubijana, 2. Zagreb, S. ikopje.
V skupnem plasmaju so bili 1 vi študentje ljubljanske un^ ¦urze, za kar so prejeli prehod-
• pokal za šoisko leto 1960/61, '. tnestn so zasedli študent}« Sco.-jrada, 3. Z?.greb, sledita H Sarajevo in Skopje.
KORAK NA 
PLEŠIŠČE
Pol ure sem se že ubadal z trrtincem na glavi, medtevi ho je ta še vedno predrzno stnl pet centimetrov nad levim ušesom in se mi na živce sto. pd&ote režal iz ogledala na-ravnost v obraz. Končno je moje potrpljenje kapituliralo, vzel sem škarje in... Takoj aem *e počutil olajšanega. Da, bolje bi bilo, ampak mislll sem si, kaj bodo rekli moji prija-telji, ko sem tako »iztirlU — jcz, ki se polotim glavnika enkrat na leto. Težko če mi bodo oprostili. Toda ali oni ne občutijo istc kot jaz, po-mlad, vse se budi; narava, de-kolteji, medvedi, pa tudi ob. čutek za lepo in nei.no. Da vam po pravid povem, v meni se je nekaj čudnega kuhalo. Ne vem, ali je bilo to posle-dica slabo kuhanega krompir-ja, ki *em ga jedel za kosilo ali fe bila to res pomlad. To-rej, kar je ie bilo, postavilo me je pred ogledalo, in tu sem frrišel do zakljuikn, da nisem Don Juan, pa tudi ne Quasi-modo. Skratka, ugotovil sem, da mi moja vloga moikosti sugerira na)prikladne)H načiv kontaktov — ples. V ritmu mamba sem le zavezal kravatc in zadovoljno vzkliknil: »De-kleta   naŠ8   lepe   dežele,   kje
Ves vzhičen $em šel po poti. k..k vragu! Kdaj bodo že ven-dar pospraviU to cesto! Previd-no sem se ozrl okoli, če me kdc; ne opazuje, izvlekel robec in obrisal blato s čevlfev. Zasli-šal aem neke korake, hitro $em strpal rob«c v iep ln I«l daXj9,
Okoli blugajne je bila gne. ča, v kateri sem se čisto izgu-bil. Nenadoma sem na hrbtu začutil dva mravljinca. Počasi sem se obrnil in nw}e oči so se srečale z njenimi. Od tega pogleda me je popadel srh v hrbtenid. Napihnll sem se v upanju, da /1 Hgajam, toda ne-kčo me j« potrtpljal po rame-nit. Sre&al *em bc z drugim pog]e&om, kl fe bil nekaj ob<?-tafoč. Upoštevafoč njegovo fi-zično kondicifo sem ffledal. dM »e čijn prej ktgubim.
Plesišč* i« bilo kot troie)-bus ob dveh popoldan. V$e jc poskakovalo v hitrem ritmu. Muztkantt   jo   m   napihovaH
kot žabe in vlagali poslednje moči v stx>je instrumentf. Sak-sofontst z usti kot da so polna krompirja se }e *krival za čr-nimi očali. Pomislil sem, da je to neka kapaclteta, ki s$ boji, da ga ne spoznajo lovci na avtograme. Plesalci so sledili orkestru. Eden je tako obro-čal svofo plesalko, da je po plesu prosila za kcmpas, da bi lahko vsaj približno ti#otouila, kje $e izhod. Nekdo s koščenim obrazom in brki je taho srdito udarjal ob tla, da so na pultu žvenketali kozarci, jaz pa s?m Instinktivno pogledoval po ste-nah. Nasprotno pa so nekateri pflri, »pojeni z difuzijo Ijubez-ni, satno drseli sem in tja na tncstu,
Končno so člani orkestra po-padali od utrujenosti in to je bil znak za pavzo. Preznojgni in zaripli plesalci «0 jo vsi na~ enkrat udrli proti vratom, da bi si zunai privoščili vsaj del-(ek kisika. Jaz sem ostal rto-tri, da bt si kar takoj poiskal jAetalko, Gl«j, tistele tamle b{
mogoče bila, ampak pisane no-gavice se ji kot špirala vrte okoli nog. Da, 30 že imam' Hi-tro sem izpeljal manever in se znašel v njeni bližini, napeto čakajoč prvih akordov. ZDAJ! Bliskovito sem se zapraSil v njo in prehitel nekoliko starih rutinerjev.
Plesala sva. Njen dih mi je Izdajal žrtev njenega žeiodca med večerjo — golaia. Molča-la sva. Kaj naj 30 vpraštfm? Danes je bil lep dan... ne, to je že star vic. O šoli? Ne, tega niti jaz ne prenesem. PriČ9l sem izgubljati tla pod nogami, popadla me je vročina. Nena* doma* mi je stopila na nogo. Zamrmrala je nekaj v apravi-čilo. To je takoj rešilo polužaj, pograbil sem temo xin pričel hitro govoriti o tem, da lahko stoji na moji nogi, kolikor 30 je volja, da mi je to 5e eelo prijetno in podobno. Skratka, situacifa je bila rešena in po-govor je stekel. Ali ima rada juzz? Ne, nima, zato pa ima rada sir. Sir! Kaj naj sedaj? Nfanam pofma, kako *e dela sir, poleg tega pa še mleka n« maram. Občutil sem, da je igra propadla. Naslednji pUs mom ram biti pamctuejii. Izbral sem neko tnalo deklieo, Jci )* pohlevno sedela za mizo poleg vrat. Privolila je in pričela vstajati. Dvigala se )e Se in še, vse do kakih 185 cm, jaz pc imam sarrvo 165. Slišal sem komentar: »Poglej, temu je udaril v glavo kompleks viSl-ne!« Ukvarjal sem se z mislU 30, kako naj se pogrezntm v zemljo. Jasno mi je bito, da je večer propadel. All ne, še en~ krat bom polzkusiV Obupano sem prosil &e eno, rekla je, da
je že oddana, ravno tako dru-
ga, tretja — —------Uničen
sem   se   odločil   za   frontalni umik. Pri izhodu ml je stopila
zaprosila za ple$. Presenečtn sem 30 pogledal in besno 2a-hreščal vanfo: »Oddan!« Za-krmaril sem do bara in zaše-
na pot Ijubka brinetka in me   petal: »Liter ruma, prosim!*
Pravlio, da n! pravila »li ca-kona, ki bi narekoval, kako je treba pisati. Se posebej pa ?a nl za pisanje » zabavno »tran Tribune. Torej lahko priSnemo po STOJe.
V  Ljubljani je mnogo ituden-tov: nekateri Studirajo, drugl pa Se ne. Imajo pa eno skupno latt-nost.   Lačnl   30,   ko   odari   ura dvanajst
V  LJubljanl je tndl več mens, — ali kot te fedaj imennjejo — obratov   družbene  prehrane.   V take ust&nove sahajajo Itodent-
je, ko ^m r želodcih udari ura dvanajst.
No, pa smo skup! Tudi meni je oni dan udarila ura dvanajst lo odšel icm v obrat. In kaj vl-dim?
Kot pri vesoljnl sodbi so ljud-je razvrščeni v dve skupinl: na levici, se mi zdl, sedljo bolj družbeno pomembni, medtem ko so na desniei v vefiini gospodar-sko zaenkrat še neaktivni člani družbe — študentje.
Ne, pa tndl teh ae »re nvr-šfiati vseh v eno skvpino. 80 nimr«{ tri sknplnet eni ie tskaj
Sreča v kartah, sreča pri kosilu
trctjf — tl to pa najhvjii — kl-blcirajo.
Ob sidu namrei •• zbero po navadi tri ali c«lo itiri omisja. Referent sa karte jih potofne il žepa in igra se prižne. Tldi se, da jlm gre stvar hltro lzpod rok, torej so do neke mere Le za-strnpljenl ¦ tem drnžbenim zlom. Skoda, da 10 se tako hl-tro izdall, da so rokohitrei, 56 ne bi ie sam prisedel In se poiz-kusil g srečo. Pravijo, da je stvar nfleda ln doitojanstra, ie sl goreft prittai malih podo-bic. N©, prar mradi tega me j« srce kllcalo zraven, toda prazea žep ml nl dal. (Da, da ekonora-ska baza Je poglavitna reS. T«fa dejstva ne gre tajltl!)
Ko sem se tako otresel ¦krbi, da bi sodeloval, sem seveda ho-tel takoj goreče nastopiti proti temu zlu. Toda, spomnll sem se; morda pa nimajo denarja, da si kupijo blok za kosilo in morajo zanj šele igraii.
V srce so se tni zasmilili, zato sem jim tokrat odpnstil. Saj končno so res reveii! Iz Evrope so jih že pregnali, druge ljub-Ijanske gostilne pa trpijo staloa kvartopirska omizjft le iz boljših IJnblJansklh dralin in ¦talnib oblskovalcev.
Odlel sem iz obrata družben« prehrane. Pri vratih sem opazil listek, k| je vabil člane delov-nega kolektlva na sestanek. Ena od točk dnevnega reda Je btla: Delitev presežka. JoJ, pa Ja ne kujejo lz te mladostne zaslep-(jenosti svojih gostov kakSne materialne koriatU Ja, kdo ve, take-le uprave so vsega zmolne.
Se enkrat senj se ozrl na igralne tnizice In odšel domov. Mudilo se tni je le. Prijateljl so me gotovo že čakali, da zaigra-tno eno ali dve partlji domina*.
— Igram ga lato, da n« boste rekli, da smo vsi Ljnbljanianl moralno na psn, ker kar doma za zavesami ndobno igramo ha-zardne igre. Jai Jlh n«! IffTMB le domln« la C\»fK m H* ml Pa ii« *» draar!
* Bo«to Mkli, Inh p« lgrsi
domtno?
Partizanski marš študentov strojništva na Kozaro
V dneh od 19. do 22. maja 1961 bodo študentje strojništva iz Zagreba, Beograda, Sarajeva in Ljubljane organizirali par-tizanski marš po planinah Ko-zare.
Kozara, kjcr bo ietos štu-rlentovski parti/.anski marš, je bila med NOB prizorišče šte-vilnih bojev. Na partizankem vrhu Mrakovica so partizani ob koncu leta 1941 uničili ok^ li 800 ustašev.
iz Ljubljane bo odšlo 19. ma ja 100 študentov, iz vse Jugo-slavije pa se bo marša udele-žilo  800  študentov  strojnišlva.
Ljubljanski študentje se bo-5o 20. maja zjutraj združili v Prijedoru s kolegi iz Sarajeva. od tu pa bodo odšli v partizan-skih formacijah in v vojaški tipremi na Mrakovico.
Med potjo bodo odredi med seboj v stalni zvezi s prenos-no radijsko zvezo. Ustavili se bodo v vasi Kozarac, kjer bo-
do položili venec na grob pad-iih partizanov in izstrelili čast-no salvo. Ob treh popoldne bo-do prispeli na Mrakovico, kjer se bodo združili z ostalima od-redotna. Popoldne bo proslava v počastilev borb na Kozari. Frespali bodo v šatorih, zjiitraj pa bo improvizirana borba z iisfaši. Te borbe se bo udele-/ilo tudi vcč narodnih herojev s Kozare.
Popoldne bo partizanski mi-ting,   kjer  bodo  govorili  Ivan
Krajačič, predsednik Izvršnega sveta Hrvatske, ki je tudl pj>-krovitelj marša, Sefhet Ma-sjlajčič, podpredsednik Izvršne-fia sveta BiH in li preživelih herojev s Kozare.
Za kulturni program bo skr-l.flo študentovsko kulturno umetniško društvo Ivan Goran Kovačič iz Zagreba.
Iz Mrakovice bodo udeležen-ei marša odšli 22. maja v Ba-nja Luko.
V vaseh, ki jih bodo študent-je obiskali med maršem, bodo formirali narodnoosvobodilne odbore, ki so na teh področjih delovali med NOB. Ti odbori bodo tudi organizirali sprejem študentovskih odredov na vsej poti.
Iniciatorji tega pohoda so za-grebški študentje, ki se bodo letos že desetič udeležili parti-zanskega marša. Dosedaj so bili že na Kalniku, Papuku, Moslavini, obhodili so Liko, Kordun in Banijo in sodelovali v napadu na Drvar.
Letošnji marš študentov strojnikov bo imel značaj osrednje proslave Dneva mla-dosti na Kozari, še poseben pomen pa mu daje 20. obletni-ca revolucije.
ROTAR VINKO
Francoski študentje na obisku
Več dni se je mudila v Ljub-ljani skupiina študenjtov stroi-nikov Tehniške visoke šole iz Lilla,, ki je pretekli teden obi-skala fakulteto za strojmištvo. Framcoski študentje ®o z zasni-manjem sledili razgovoru di-rektorja Tehniške visioke šole iz Lilla gospodom Maiuriceom z defca>nom fakjultete za stroj-ništvo protf. ing. Rautom. Gostje so se zamiinali za naš si-stem štuidija in naše študijske probleme itn pri tem ugotovili zelo podabne pnobleme. Njihov študij se razlikuje od našaga samo v tem, da imaoo na Teh-niški visoiki šoli v Franciji več praiktienega pouka kot prt nas.
Gostje so si ogledali fakult©-to, laborataFije in delavnice, znamenitosti Ljubljane in Li-tostroj. ki je na njih napravil izreden vtis.
»Saj pri nas tudi gradimo« je omenil francoski študent, »to_ da s tem, kacr vidim tu. se ne da primerjati! Ljubljano boste dobesedno —"-"'onili na nove temelrje!«                       J. S.
Skupščin« Zveze študentov nc FflGVB
Pomanjkanje denarnh sredstev
V torek 18. aprila je bila na FAGBV letina skupščina fa-kultetnega odbora ZŠJ. Prvo leto delovanja fakultetnega odbora je padlo ravno na čas, ko je na celi univerzi v tcku reforma študija. Zato je fa-kultetini odbor imel obilo te-žav v zvezi s študijskimi pro-blemi.
SIBKA TOČKA: IDEOLOSKO DELO
Najbolj šibka točka dej^av-nosti ZŠJ na FAGBV je ideo-loško-politična vzgoja študen-tov. Kljub velikemu pomenu in kvaliteti predavanj Centra za marksistično vzgojo študen-tov, je bil obisk zelo slab. Ce-
lo na predavainjih Svobodnih kaieder, ki so bila na agro-no<mskem in gozdarskem od-delku odlično angažirana, je bilo malo obiska, čeprav pre-davanja zelo uspešoo izpolnju-jejo poma.njikljvosti rednih programov. Tu se poiStavlia najvažnejša naloga bodočemu odboru, kajti inteTizivnejše študijske naloge ne more.io oipraivičtiitti nezain teresi ranpo sti na tem področju.
ŠTUDIJSKA   REFORMA IN ŠTUDENTJE
V letošnjem letu je prvič stekel na vseh štirih oddelkih fakultete stopenjski in in_ verzni študij. Potrebe praikse so zahtevale specializacijo predavanj na agronomskem oddelku. Študent mora dobiti praiktično znanje že na zatet-ku študija. Da bi pnemcstili vse težave ki nastajajo s temi novimi metodami štodija, je potrebno kar najtesnejše sode-lovanje med študenti in pro-fesorji. Velik problem na fa-kulteti so še vedno učni pri-pomočki in sknipta. Potrebno bo vložiti še veliko truda, da bodo izšla vsaj najnujmejša skripta in knjige. Izboljšati bo treba knjižnico, kjer splob ni določene literature. posamez-ne knjige iti skripta pa ima-jo premialio izvodov.
SVETI LETNIKOV
Na agronoinskem in veteri-narskem oddelku so aktivno zaživeli s<veti letnikov. Na bio_ loškem oddelku svet oddelka deVa sftelbo zairiadi majhnega števila slušateljev in ni uspel najti povezave s profesorji. Na volitvah predstavnikov v FS in US pa je bila FAGBV naj-boljša.
REZULTATI  ANKETE
V  preteklem letu je bila iz-vedena anketa o socialno eko-nomsikem   in   študijskem   sta-nju štaidentov. Zaradi nemar-nosti   izpolnjevalcev   anketnih lisfov pri vpisu v letni serae-ster  aoketa rni dala pravih re-zultatov.  Vendar je  pokazala, da   imia   ¦najmanj   štipendistov biološki in veteriniairskii adde-lek,   med   letniki  pa  najmanj prvi letoik.
PLODNA DISKUSIJA
Razprava v. kateri so sode-lovali poleg delegatov še de-kan fakultete ter eksteirm čla-ni fakultetnega sveta, je zaži-vela predvsem ob študljskiih vprašanjih. Še vedno ni jasno, kakšrai naj bodo študijski po-goji za prvi letnik, ki študira po novem načrtu. Sprožili so tudi misel o uvedbi telesne toulture m tujega jezika v red-ne študijske prograrne.
BISTVENO: DENARNA SREDSTVA
Na fakulteti je vedino bolj občutao pomamjkanje denar-nih sredistev. V predračuniu je fakulteta prosila za 50 milijo-nov dinairjev. Od odoibrenih 22 miMjonov jih je dobila 9 mili-jonov. Vsekakosr bo treba izko-ristiti v»sako možnost za racio-nalne.iše izkoriščanje sredstev Ne razumemo pa tega, da so druge kmetijske šole v primer-javi s fafeulteto mnogo bolje dotirane.
V  bodoče  bodo   moral   štu-dentje   preko   svoije  organiza-cije  tesneje   sodelovati   z  ra-z-nimi  strokovnimi  in   drugimi organizacijami.
L. M.
REDNA LETNA SKUPŠČINA ZDRUŽENJA AGR0N0M0V
Pregled dejavnosti
FAKULTETNI ODBOR IN ZDRUZENJE
Tudi na FAGBV je prišlo le-tos do reorganizacije dela ZŠJ. Mnogo kompetenc je prevzel nase fakulteni odbor, mnogo dejavnosti pa si je od-bor združenja prizadeval pre-nesti na odbore in svete posa-meznih letnikov. Sveti in od-bori letnikov najbolj poznajo študijske probleme, zato so rav-no oni naijbo»lj uipraivičend za re-ševanje in razpravljanje o tem. Ob podpori menitorjev so sveti letnikov dosegli dobre uspehe tudi pri delu s poBiameznimi študenti. Svobodna katedra je bila prav na agronomskem od-delku FAGBV najbolj uspeš-na.
STIKI Z VIŠJO KMETIJSKO   ŠOLO
V tem letu so študentje s fakultete v Ljubljani navezali stike v Višjo kmetij©ko šolo v Mariboru. Dogovorili so se gle-de skript, ki bi jih lahko izda-jali skupon in bi jih uporab-ljali š'tudemtj€ obeh šol.
TERENSKE  VAJE Grajatta   je  treba   zananj.ša-nje  terenskih  vaj   zaradi  po-manjfcanja sredsitev. Tudi pre-davateljski kader je prezapo-slen. ker imajo profeswji p^-leg  pedaigoškega   dela   na   fa-kniHtrti   še  vrstio   fuinkcij   rua kmetijskem institutiu in v dru-gih orgaoiih izven faikultete.
SOCIALNO STANJE ŠTUDENTOV
Ta problem je še kar ugod-no rešen. Subvencije je dobilo 57 študentov v višini od 1000 go 5000 din. Iz sklada samopo-moči je bilo na razpolago za vsako tromesečje 25.000 dinar-jev. Mnogo študentov ie bilo zaiposlienih hononarno, kajti poviprečje štipendij se je v le-tošonem letu dvignilo 1« z,a 370 dlmarjev, kiar pa je občutno premalo.
Na agronomtskem oddelku je 53 odst. š'tudentov kmečkega in 45 od»t uslužbensko-delav-skega porekla. Le 20 odst. Itu-detrtov stanuje v študetovskih dnimovih.
Zdmžeje p^ronomov se je vključilo v iuigoslovanski od-hor za mednarodne stik*? — USA-T, preko katerega bo od-šlo 12 žtudentov na inozem^ke prakse.
FOTO KLUB BRAZDA"
Foto klub Braizda z 78 člam je zelo delaven in je organi-
ziral tečaj A in izpite za foto-arnaterje. V lepo opremljeni temnici ima pravico delati vsak član fotokluba z oprav-Ijemim A izpitorn.
V diiskusiji so profesorji po-jasnili, da s terenskimi vajami ne bodo nehali. le da študontje ne bodo več pirejernali dnev-nic. Prezapaslemosti študentov-skega kadra pa je krivo po-manjkanje stnokovnjaikov,    ki
**¦';.<*»»««»;
jih družba ne potrebuje le na fakulteti, te-mveč tudi drugod.
NOVA POSLOPJA Za sedaj je predvidena grad-nja    nove stavbe za sadjarsko vinogradniško -vrtn arski  odsek in  za  poljedelsko-žlahnileljski odsek.   po6e3tvom so še vedno velike težaive vendar so fakul-teti obljubljeni kmetijski obra-ti Joblje, Prevoje in Groblje. I. M.
Ustanovljen
odsek za nekovine
Na oddelku za montanistiko je bil kot druga stopnja u«ta-novljen odsek za nekovine. Razlogov za uistanovitev te študijske smeri je več.
Naglemu razvoju industriJG nekovin., gradbenega materiala, posebno pa nepregornega ma-tenktfa ni sliedilo v koraik usposabljiaoifle viisokokvtalilici-rainega kadcra,, kair &e negativ-no odraža v nadaljneim razvi-jianju te induisita-ijske panoge. Prav taiko zahteva današnji in-induistrti-jaki razvod ka»deon, ki bo kos nenehnemu razvoju in napredku. Ze samo to, da je tehtnološki proces sklenjen in da je vsaka posamezna faza delovnega prooesa odvisna od predhodne, nam narekuje usposatoljanje strokovnjakov te vrste.
Študiij na odseku za nekovi-ne bo trajal 4 leta, s tem da bi bila usmeritev šele v drugi atotpnji. Na dirugo stopnjo ne-kovinske smeri se bodo lahko vpisovali slušatelji s končano prvo stopnijo rudairske in me-talurške smeri.
Z odsekom za nekovine so se odprle nove pers.pektive za na-daljni razvoj industrije neko-viin, ki vedno bolj pridobiva na
pomenu.
Š. M.
X. redna letna skupščina ZŠJ strojnfkov
Za širšo in bolj razgibano dejavnost
15. aprila je bila v dvorani na Viču letna skupščina ZŠJ ljubljanske strojne fakultete. Na strojni fakulteti je vpisanih nekaj manj kot 1000 rednih štu-dentov in nekaj 100 izrednih. ZŠJ vključuje 83,5 odst. redno vpisanih. Pred skupščino smo vprašali za mnenje o skupščini tov. Jezernika, predsednika fa-kultetnega odbora.
Kaj meniš o udeležbi študen-tov na skupščini? — Stevilo prisotnih vsekakor ni zelo raz-veseljivo, manjkajo predvsem študentje prvega letnika.
Kako ste se pripravili na skupščino? Skupščina je kritič-
ni pregled letnih uspehov in de-la Zveze študentov. Sicer smo agitirali za čim večjo udeležbo na skupščini po letnikih, ven-dar pa menim, da bi se kolegi morali sami zavedati pomemb-nosti letne skupščine.
In na čem je poudarek letos?
— Mislim, da je letos najpo-membnejše vprašanje decentra-lizačije oziroma prenos dejav-nosti na letnike.
Iz referata predsednika fakul-tetnega odbora in iz diskusije lahko povzamemo:
Kljub dokajšnjemu številu prijavljenih udeležba na preda-vanjih   Centra   za   marksističio
vzgojo ni bila zadostna.
Svobodna katedra ni pripra-vila predavanj, pač pa so v ua-črtu  še  za  ta  semester.
Potrebno je obširnejše celo po letnikih. Marsikatero po-manjkljivost pa odtehtajo raz-lične prireditve' študentov, kot so obiski partizanskih krajev, sestava študentovske delovne brigade (tudi letos je 120 pri-javljencev) in miting, ki bo v Kočevskem Rogu. Nekaj prire-ditev bo posvečenih 20-letnici vstaje.
Ustanovili so tudi tehniški klub z več sekcijami in dopis-niški klub, ki bosta v kratkem
dobila svoje prostore.
Odnosi s profesorji so zelo dobri, želeti pa bi bilo, da bi bili študentje bolj disciplinira-ni na-predavanjih. Profesorji $o izdali že več skript, kj so že izšla ali pa so v tisku. Prav v ta namen so lani m letos orga-nizirali študentje sami < b pod-pori nekaterih profesorjev šiu-dijske krožke.
Več bo treba razmišliati tudi o vprašanju športne rekreacije študentov. Največja ovira pa je pomanjkanje športnih prostorov in preobširni študijski progra-mi.
Lucijan   VUGA
Izredni študij metalurgije na Jesenicah
6. februarja 1961 so se začela na Jesenicah predavanja v prvem semestru izredne fakultete za metalurgijo, ki je bila ustanovljena na pobudo kadrovskega sektorja in železarskega izobraževalnega centra z Jesenic in redne fakultete za rudarstvo in metalurgijo v Ljubljani. Ker je za izredni študij metalurgije veliko zanimanje, smo si ogledali, kako orjejo ledino na Jesenicah. Tov. Peter Sitar n železarskega izobraževalnega centra in izredni študent tov. Rovan sta nam posredovaia potek dosedanjega dela te fakultete.
T.jv. Sitar: »Ko srao pregle-dovali pogoje, v katerih študi-rajo naši študentje na ljub-ljanski 'fakuilteti in drugod, smo se po dogovoru s pred-stojnikom mietalurške fakulte-te v Ljubljani doc. ing. Dcbo-viškom odločili za izredni od-delek te fakultete na Jeseni-cah. Studij naj bi trajal pri-
bližno nekrat dalj kot na redni fakulteti. V prvem semestru, ki se je začel 6. februarja letos, so slušatelji vpisali 3 piredme-te: kemijo, miatematiko in sta-tiko. V juniju pa bodo imeli še seminar iz risanjia. Ker j« na Jesenicah zadosti sposoonih strokovnakov in da^ bi zmar j-šali stroške, vodijo vaje doma-či inženirji in profesoirji pod stalnim nadzorstvom docentov iz Ljubljane. Ti pridejo na Je-senice 1 do 2 krat mesečno 'n pregledajo predelano snav ter dajejo nove napotke. Izredni študentje imajo predavanja in vaje vsak popoidan razen so-bote in nedelje. Dopoldne štu-dentje delajo v Zelezarni. Tre-nutno študirajo siamo usluž-benei Zelezarne Jesenice, ven-dar bi bil dobrodošel tudi vsak
drug slušatelj. a pod pogojem, da bi kril del sfcroškov. Lo-gično.: več študentov, manjši stroški na posaineznika. Pre-davatelje plačuje univerza v Ljubljani. Zelezaraa pa bo za svoje uslužbence poravnala stroške umiverzi ob koncu se-mestra. Študij na izredni fa-kultetd bo vsekaikor cenejži od štipendiranja rednih štU'dentov iz delovnega razmerja.
Tov. Rovana, študenta, smo dobili pri delu v Zeleziarn:. Po-vedal je, da je šola v začetku razvojne poti in nam tako la-hko posreduje le nekaj formal-nosti: »V prvi semester se nas je vpisalo 9, ki smo imeli že v jeseni narnen študirati na ljub-Ijanski in drugih fakultetah. Ža enkrat imarao na šoli tri predmete, predavajo pa nam docenti ing. Kacafura, ing. Sa-vina in procf. Zabkar. Tzpite bomo delali v rednrh rokih z rednimr učenci fakultete za metalurgijo y Ljubljani, kjer bomio imeli iste uigodnosti in dolžnosti kot redni slušatelji. Poudaril bi še, da nam Zeleizarna v vseh pogledih, kar se da pomaiga.
Virikn Rotar
TRIBUNA 1ZHA A KO' NASLEDMK STUDENTSKEGA LISTA, KI JE 1ZHAJAL OD 20. IVIARC ^ 1949. PRVA STEVILKA TRIBUNE JE IZSLA 6. DECEMBRA 1951. TRIBUNA IZHAJA SEDAJ STIRINAJSTDNEVNO - UREJA PA JO UREDNISKI ODBOR: FRANCE GRIVEC, PETER JAM-BREK, MAHJAN KOPFCKY, SIMON SIMONITI. TEHNlCNO UREJA DRAGO SESNICA. ZA JEZIK SKRBI PETER SARDOC. - UREDNISTVO IN UPRAVA TRIBUNE JE NA POLJANSKI CESTI 6, TEL, 30123, TEKOCl RACUN R00-70/3-56/ ROKOPISOV NE VRACAMO. LETNA NAROO-KTSA TE «09 OIN - ITSKA CP DELO.