TRGOVSKI lisT
Časopis za trgovino, Industrijo in obrt.
Jferočnlna za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za Vi leta 90 Din, za V< leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani, uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ullcl St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri poSt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon St. 30-69
Uto XVI.
V Ljubljani, v soboto, dne 12. avgusta 1933.
štev. 91.
SocioUzaci{a tcywUt&
Doživljamo -polom -neomejenega gospodarskega 'liberalizma in doživljamo v še tečji meri -polom gospodarskega socializma, kakor 'kaže s posebno prepričujočo silo Mmer Rusije, kjer je socializacija izvedena do zadnjih konsekvenc. Vse te žalostne izkušnje pa nekatere kar ne morejo ^učiti in slej ko prej se navdušujejo za so-oiallLzacijo celo tam, kjer je ta najbolj očitno napačna. A je že stara stvar, da je za dekatere ljudi trmoglavost najvišji politični adut in da mislijo, da morajo to, kar so ®i ubili v glavo, izvesti, pa naj se zgodi Karkoli.
Dako mislijo nekateri teh ljudi, da ni y^je gospodarske modrosti, kakor če se lavede tudi socializacija trgovine. Ti ljudje udajajo naivni misli, da bodo s popolno ^ločitvijo vseh posredovalcev dvignili zaslu. Kek kmetovalca,obenem pa pocenili to blago Ka konzumen ta. (V resnici pa je popolna izločitev posredovalca sploh nemogoča, ker ne-ai posredovalcev med producentom in kon-Zurnentom mora na vsak način ostati. Ne diore biti vendar vsak kmet, ki je lesni Producent, tudi že lesni trgovec, ki bo di-rektno dobavljal les onemu konzumentu, dejansko uporabi njegov les. Še manj Pa je mogoča direktna dobava brez vsakih posredovalcev pri deželnih pridelkih, ko Se vagonske pošiljke razdele tudi na deset tisoč raznih konzumen to v.
Brez posredovalcev torej ne gre in tona Vse zadnje morajo priznati tudi najbolj |°reči zagovorniki socializacije trgovine.
at° pa hočejo izvesti socializacijo trgo-Vl*ie na ta način, da ali monopolizirajo > trgovino v državnih rokah, kakor se je to zgodilo v Rusiji, ali pa hočejo z ve-Dkinii organizacijami konzumentov in producentov izločiti kot posredovalca trgovca 111 mesto njega postaviti kot posredovalca Samo organizacije producentov in konzu-keutov. Monopolizacija trgovine v državnih r°kah -se ni obnesla in edini dobiček, ki p ima ruski državljan od podržavljanja hgovine, je ta, da ne more on izbirati bla-da mora plačati -vsako ceno, ki se od zahteva in da je na vsem trgu za-,. _ah> naravnost obupno pomanjkanje , Zato tudi kljub vsem drakoničnim Kznim zasebna trgovina le ni prenehala jh hočeš nočeš so morali celo sovjeti dostikrat trpeti to »črno« zasebno trgovino.
Bo teh obupno žalostnih izkušnjah s pojavljanjem trgovine se tudi najbolj fanatični pristaši socializacije trgovine navdu-s 11 jej o le še za drugi način socializacije, da ®mejo namreč posredovati med producenti !n 'konzumenti le organizacije producentov l11 konzumentov. Svojo zahtevo utemelju-l6i° s tem, da se bo z izločitvijo trgovca Prihranil konzumentu in producentu tudi j zaslužek trgovca in da bo zato dobil metovalec za svoje blago več, čeprav bo konzument plačeval manj. To mnenje pa velikanske zmota, kajti tudi organizacij producentov in konzumentov ne mo-r6ja vršiti posredovanja zastonj. Tudi te ^rgan-izacije morajo nekaj zaslužiti, če ho-ri° kriti svoje stroške ali pa napovedati vjhkurz. Mesto trgovca bodo torej zasluge organizacije, mesto človeka, ki se ves h) s veti svojemu poslu, bodo delali nastav-Iriici organizacij, ki zahtevajo za vsako
aduro posebno plačilo. Posredovalno delo /^d producentom in konzumentom se bo ^ej birokratiziralo in mesto podjetnika 0 vršil ta posel birokrat. Treba biti že ^7° lahkovernega srca, če kdo misli, da ^ r°kracija posel poceni. Še vedno je vsa-a birokracija vsak posel podražila in popazila ga je tem bolj, čim bolj je bil ta kompliciran. Prav neverjetno pa se Jt raži posel, kadar gre za denar, ko požre °ht>rola nad poslovanjem ogromne vsote. Za se vidi, da niso mogle organi-®'le producentov in konzumentov nikdar °nkurirati s trgovci, ker so bile vedno
dražje od trgovca, ker je bilo tudi njih poslovanje dražje. Zato bi t-udi vse te konzumne in nabavljalne zadruge že davno propadle, če se jih ne bi skušalo umetno ohraniti pri življenju z raznimi privilegiji. Dale so se jim davčne olajšave, ker te še niso zadostovale, so se jim dali še novi privilegiji in le s temi privilegiji so -mogle te organizacije konzumentov živeti. Ti privilegiji pa dejansko niso nič drugega ko obremenitev državne blagajue. Kajti vsak privilegij je zmanjšal državni dohodek, vsak tak izpadek na denarju je morala vlada nadomestiti z drugim dohodkom in tako je morala vsa država prispevati, da so se na umeten način vzdrževale organizacije, ki same niso imele dovolj življenjske sile. Ali pa ima smisel umetno ohranjevati to, kar samo od sebe ne more živeti!
D-ru-ga slaba plat -teh privilegijev pa je bila, da so se z njimi uničevale zdrave gospodarske eksistence. In to eksistence iz enega zdravega srednjega stanu, ki je za harmoničen razvoj naroda in za njegov
kulturni napredek tako velikanske važnosti.
V vsakem oziru le negativne rezultate je dala in mogla dati socializacija trgovine. -Razen seveda, če kdo smatra za napredek, da je vsa produkcija v rokah nad-močnih kartelov, do česar mora nujno privesti do zadnje konsekvence izvedena organizacija producentov, in na drugi strani zbirokratizirane organizacije konzumentov, v katerih pa pripada odločujoča beseda vsled obveznosti in kompliciranosti poslov samo vodilnim uradnikom, dočim ima konzumen! le to pravico, da plača predpisano ceno in glasuje za predložene mu kadidat-ne liste.
Nič drugega ne more dati socializacija trgovine, ko da pritisne producenta in kon-zumenta med dva gospodarska kolosa, ki neusmiljeno diktirata ceno in kakovost blaga, konzumentu ko producentu pa jemljeta vsako svobodo, ker sta ga čisto za-sužnila pod svojo voljo. In diktat teh dveh kolosov naj bo cilj, zaradi katerega naj se izvede socializacija trgovine?
JUsolutifa	e	U&xfeccn
vAocmc	Jup
Splošna načela
Zastopniki gospodarskih -zbornic in važnejših gospodarskih organizacij Jugoslavije so na svoji: konferenci z dne 8. in 0. avgusta v Zagrebu soglasno sprejeli to resolucijo:
-Po neuspehu, oziroma odgodlitvi londonske konference nastaja neodložljiva potreba, da vsaka država taa za sebe išče z najbolj energičnimi ukrepi, ,pa čeprav le trenuten izhod iz težkoč, v katerih se nahaja njeno narodno gospodarstvo.
V -zvezi -s splošno gospodarsko depresijo se nahaja naše narodno gospodarstvo tako v -svoji celoti ko v svojih delih v resnem stanju. Bližnja bodočnost grozi, da se to stanje še poslabša. Ne sme se več izgubljati časa.
Predvsem je treba do skrajnosti spoštovati načelo zasebne lastnine, njene nedotakljivosti lin svobodnega razpolaganja z njo. S tem v zvezi je tudi načelo, da se mora svojim obveznostim odgovarjati. Brez nedotakljivosti zasebne lastnine in popolne .pravne sigurnosti -z njenim svobodnim razpolaganjem n-i napredka, a tudii ne obstanita zasebnega gospodarstva.
Nadalje je treba strogo spoštovati načelo, da je narodno gospodarstvo celo-ta in da so interesi te celote nad interesi njenih posameznih delov. Ne sime ise zato pomagati enemu delu na škodo celote. -Kakor za vi si blagostanje in -prospevanje celote oid stanja njenih delov, ravno tako in še bolj je pravilno pojmovan in trajen interes delov v harmoniji in -procviitanju celote-Zato je vsaka akcija, ki hoče zaščititi posamezne panoge go-spodarstva, a pri tem ne vpošteva interesov narodnega gospodarstva, škodljiva za gospodarstvo in preje ali kasneje tudi za ono panogo, za katero je namenjena. Primera z žitnim režimom in z -zakoncim o zaščiti kmeta nudi v tem pogledu dovolj žalosten dokaz.
Nadaljnje načelo, kd ga je- treba enako strogo -spoštovati, je načelo, da So drž. interesi najtesneje zvezani z interesi nar. gospodarstva. V isti meri, v kateri zavist -pro-cvifanje narodnega gospodarstva od stanja v državi, v isfii meri, če ne še bolj, zavisi tudi prasperiteta države od procvitainja narodnega gospodarstva. Potrebno je, da se ta očitna resnica, ta aksiom v bodoče bolj vpošteva, kakor dosedaj. Mislimo pri tem v prvi vrsti na davčno obremenitev narodnega gospodarstva. Nesporno je, da pomeni narodno gospodarstvo eden glavnih in najbolj sigurnih Virov državnih dohodkov. Upravičeno je zato, da služi narodno go ■ spodairstvo, zlasti v današnjem težkem in resnem času državnim financam do skrajnih mej možnosti. Toda vsako prekoračenje teh mej in vsako- fiskalno izkoriščanje
narodnega gospodarstva v obsegu, ki presega njeno moč, -pomeni njeno oslabitev in v nadaljnjem poteku njeno uničenje. Oelab-Ijemje narodnega gospodarstva vodi pa neizogibno tudi do ©slabljenja gospodarske in finančne moč: države same.
Prav tako je ne samo v interesu narodnega gospodarstva, temveč tudi države, da se akcija in predlogi naših gospodarskih organizacij in zbornic sprejmejo s strani države s popolnim zaupanjem in da se uva-žujejo pri reševanju gospodarskih vprašanj. Zakonodajalec je z ustvaritvijo naših gospodarskih zbornic in obveznih združenj privrednikov hotel v prvi vrsti omogočiti državni -upravi, da pri Teševanju problemov gospodarske politike zasliši in posluša mnenje merodajnih gospodarskih zastopnikov. Zato zastopniki vseh gospodarskih -panog našega gospodarstva z obžalovanjem kon-statirajo, da se njih predlogi ne uvažujejo in pri tem apelirajo na vse odločujoče kroge, da se tretirajo gospodarske zbornice in združenja privrednikov kot z zakonom postavljeni -svetovalci državnih in samoupravnih oblasti lin da se njih predlogi in njih sodelovanje sprejmej-o s popolnim zaupanjem.
Poleg teh splošnih opozoril pa je konferenca sprejela še te sklepe:
Obrestno mero treba znižati
I. Višina današnje obrestne mere onemogoča uspešno gospodarsko delo. Zato- je znižanje obrestne mere splošna zahteva gospodarstva. V ta -namen je potrebno, da Narodna banka zniža svojo eskontno in lom-bardno obrestno -mero, ker je sedanja v višini! 7 -in pol, odnosno 9% previsoka in ne odgovarja današnjim- gospodarskim razmeram- ter onemogoča rentabilnost poslovanja Tudi državni in pooblaščeni denarni zavodi morajo znižati svojo obrestno mero (aktivno in pasivno) dn sicer v tej meri, da bo znatno -nižja od najnižje mere zasebnih zavodov. To zlasti! velja za obrest no mero na vloge.
Konferenca smatra, da -so vsi ti ukrepi nujno potrebni zlasti vsled tega, ker narodno gospodarstvo v današnjem položaju ne vrže niti toliko, kolikor znašajo sedanji obrestni stroški.
Potrebna je revizija zakona o zaščiti kmeta
II. Glede zakona o zaščiti kmeta zahteva konferenca, da se to vprašanje definitivno reši in konsta-tfra, da je ta zakon v svoji sedanji obliki kmeta popolnoma izključil iz kreditnega poslovanja in s tem v prvi vrstil zadel ravno kmeta. Konferenca zahteva, da se ta zakon iz temelja revidira in sicer tako v pogledu subjekta ko objekta zaščite. Majhne zadolžitve (do 30%) ne
potrebujejo nobene zaščite kakor tudi ne kmetska posestva, ki niso v celoitii prezadolžena. Za druge zadolžene kmetske nepremičnine je treba izvršiti razdoiiitev v najbolj tesnem sodelovanju javnopravnih denarnih ustanov. V kolikor hi se izvedlo razdolženje kmeta s konverzijo dolgov, se to ne »me izvesti le na breme upnikov. Poleg tega se mora ta revizija izvesta tako, da se zaščite ne morejo poslužiti nekmeto-valci. Končno pa je treba -upoštevati in. določiti odgovarjajoče ukrepe tudi za zaščito ornih prdvredmikov, ki bi bili od revizije zakona o zaščiti kmeta direktno prizadeti.
Uredba o posredovalnem postopanju
ni pokazala nobenih pozitivnih rezultatov v -vrstah onih, za katere je bila izdana, temveč je dala povoda za mnoge zlorabe. Zato je potrebno, da se istočasno ko zak. o zaščit i kmeta revidira, -pri čemer je treba vpošte-vafi, da so trgovina, obrt Srn industrija ozko zvezane s kmetom potrošnikom.
Pri tem konferenca zlasti naglaša, da mora biti med likvidacijo zakona o zaščiti kmeta in uredbo o posredovalnem postopanju junktim, da se ne bi dogodilo, da bi bil z revizijo zaščiten zopet samo en stan.
Glede izaščite bank po § 5dn ČL 6 zakona o zaščiti: kmeta, odnosno zakona o podaljšanju tega zakona, je konferenca mnenja, da treba na podlagi teh zakonskih predpisov Izdane uredbe modificirati v tem smislu, da -bodo določale definitivno in sistematično ureditev stanja denarnih zavodov im da jim bo tako omogočeno polagoma preiti v normalno poslovanje s ciljem poživi jenja kreditne delavnosti.
Industrijske kredite treba spremeniti v kratkoročne
III. Konferenca obenem osvaja evoje-časmo podane predloge Industrijske zbornice v Beogradu, s katerimi se zahteva pretvoritev kratkoročnih industrijskih kreditov v dolgoročne in sicer s posredovanjem Državne hipotekarne, oziroma Narodne banke ali katere druge v to določene ustanove, ki bi skrbela .za nadaljnje zalaganje industrije z obratnim -kapitalom. Na listi način je treba omogočiti podjetjem tudi drugih gospodarskih panog, da morejo konvertirati svoje kratkoročne obveze v dolgoročne.
Javne izdatke treba znižati
IV. Konferenca zahteva, da kr. vlada radikalno zniža državne in samoupravne proračune, da se s tern omogoči tako potrebna redukcija javnih bremen, ki danes ko-nzu-mirajo mnogim gospodarskim podjetjem od 60 do 70 odstotkov vseh dohodkov. Varčevanje pa je treba izvesti racionalno, da ta ne zadene produktivne izdatke. V prvi vrsti pa je treba izvesti upravno reformo v smislu že od predsednika vlade napovedane široke dekoncentralizacije uprave, da bi se že enkrat poenostavil upravni aparat lin upravno postopanje.
Gospodarski svet se mora sklicati
'Za konkretno in podrobno razpravljanje vseh teh in drugih važnih gospodarskih vprašanj je v prvi vrsti poklican gospodarski svet, bot vrhovni zastopnik vsega narodnega gospodarstva. -Konferenca smatra, da je neobhodno potrebno, d« se gospodarski svet skliče čiim preje in to teni bolj, ker je že davno z zakonom določeni rok prekoračen, gospodarski položaj pa imperativno zahteva, da prične kr. vlada reševati pereča gospodarska vprašanja v najbolj tesnem' sodelovanju s tem vrhovnim gospodarskim organom.
Če se bodo tii predlogi uvaževalii, potem se bo v kratkem času zopet poživelo naše narodno gospodarstvo. S tem bo ustvarjena tudi podlaga za nove posle. S premišljenim gospodarskim, načrtom in dobro zunanjo trgovinsko politiko, z izenačenjem naše zakonodaje in enako strogo uporabo zakonskih predpisov v vsej državi, se bo tudi povrnilo zaupanje v napredek gospodarstvi
Da petkrat povetana zyradadna
Vsi .vemo, mi tudi davčna uprava ve to, da so ©e splošne gospodarske razmere .poslabšale lin da še naprej .pada narodni dohodek. Vsi vemo nadalje, da so vsled dolgotrajnosti krize in neposlovanja denarnih zavodov rezerve ljudi izčrpane in da je zato plačilna sposobnost prebivalstva zelo zmanjšana. Neizogibna posledica vsega tega je, da ouorejo ljudje le še s skrajnim naporom plačevati davke, da pa je čisto izključeno, da bi mogli plačevati še višje davke. A ta nemogočnost se od njih zahteva in vsled odredbe nekega višjega davčnega mradaiikia se je pri nas ipovečala zgra-diarina v naravnost neverjetni višini. Ljudje, ki so plačevali lanti 2—3000 zgradari-ne, tem je predpisana letos v višini 8—12 tisoč, nekaterim pa je bila zgradarina predpisana celo v petkratni višini.
Naravno je, da je vsled tega nastalo veliko razburjenje med ljudmi, ki ne morejo razumeti, kalko ©e je mogla letos naenkrat tako zelo povečati zgradarina, ko pa velja letos čisto isti zakon, s katerim se .predpisuje zgradarina, ko lani. Če je zakon isti, mora biti tudi razred davkov isti, pravi pravnli čut ljudstva in ni mogočo reči, da 'hi foil ta pravni čut napačen. Narobe! Vsi vemo, da najemnine padajo, ne.pa rastejo in da bi zato morali biti pred-piisi vgradarine manjši, ko pa so bili lani.
Druga veJnka napaka, ki ©e je izvršila pri tem silnem povišanju zgradarine, je la, da bo je odmerila višja zgradarina brez predhodne razprave v davčnem odboru. Davčne odbore je postavil zakonodalec iz nad vse tehtnega razloga, da imajo ljudje več zaupanja v pravilno odmero davkov, ker vedo, da so z davčnim odborom njih interesi zaščiteni, ker more davčni odbor preprečiti, da bi se davek krivično odmerjal Davčni odbo-ri so zato najboljše .sredstvo za davčno moralo in zato izpodkopuje davčno moralo, kdor ne upošteva davčnih odborov in ibrez njih odmerja davke.
Tretja velika napaka, ki se je zgodila pri tem silnem povečanju zgradarine, je ta, da se ni povečala vsem posestnikom enakomerno. Nekaterim, se je povečala le enkratno, drugim pa dva do petkratno. Ni se čuditi, če se ljudje sprašujejo, zakaj je bila tanim bolj, drugim pa manj povišana. Vsa-
ka neenakost boli, ker se občuti vedno kot krivica. V najvišjem državnem interesu pa je, da davkoplačevalec tudi pri najbolj napeti davčni službi nima nikdar občutka, da se je njemu osebno napravila krivica, temveč da plača samo tisto, kar .mora plačati vsak.
(Povišanje zgradarine v tej neverjetni višini pa ima še druge težke narodno gospodarske posledice. Od zgradarine se plaču.,e namreč tudi banovinska doklada v višini 70%, dalje se pob'rajo občinske doklade, ki znašajo navadno 100 do 200%. Jasno je, da »o samouprave, ko so določevale doklade na zgradarino, računale z dejanskim zadnjeletnim donosom zgradarine in na podlagi tega donosa tudi določile odstotno višino svojih doklad. Če pa se zgradarina nakrat zviša štirikratno, potem se štirikratno povišajo tudi vse doklade na njo in ljudje morajo nakrat plačevati štirikrat višje samoupravne doklade, čeprav samouprave tega niti hotele niso. Vsled tega avtomatičnega povišanja samoupravnih doklad se je zgradarina povečala v tej meri, da mora v mnogih primerih privesti do tega, da jo ljudje sploh ;ne bodo mogli plačati.
Davčna uprava je s svojo pretirano gorečnostjo, da zbere čim več davkov za državo, napravila težko napako, ker ni računala s končnim efektom, ki ga mora povzročiti. tako silno povišanje zgradarine. Davčna uprava je pozabila, da bi upoštevala tudi samoupravne doklade in tako je zgradarino mesto štirikrat, dejansko povečala osemkratno in tudi več.
'Zato nujno apeliramo na davčno upravo, da to svojo napako popravi, da ne zahteva od ljudi več, kakor morejo ti dati. Nujno apeliramo .pa tudi na davčno upravo, da nikdar več ne prezre davčnih odborov, do katerih imajo ljudje zaupanje. Je že vse lepo in prav, če hoče davčna uprava zbrati čim več dohodkov državi, toda vsaka gorečnost ima svoje meje in prevelika gorečnost postaja navadno škodljiva.
Neobhodno je zato, da se razrez zgrada-rine podvrže temeljiti reviziji in prilagodi dejanski plačilni sili prebivalstva. Ne na-| penjajte .loka .preveč, ponavljamo znova!
pAšcefied	dri.	dokadkav
v prvem četrtletju proračunskega leta 1933/34
Finančno ministrstvo je objavilo podroben pregled državnih dohodkov in izdatkov za letošnje proračunsko leto. Iz tega pregleda posnemamo:
Po proračunu splošne uprave
juniju tako-le:
Vrhovna državna uprava
pokojnine da invalidnine
državni dolgovi
pravosodno ministrstvo
prosvetno
zunanje
notranje
finančno
vojno in mornariško
gradbeno
železniško
poljedelsko
trgovinsko
socialna politika
telesna vzgoja
proračunski rez. krediti
izdatki	v m«
	
a o O O M g	
2 52	
o > *© u> p a> (X	izdano
v milijonih Din	
12,6	13,1'
76,3	91,8
98,5	35,1
29,8	28,2
65,5	68,7
10,0	12,0
45,9	43,7
25,2	24,3
166,6	88,5
13,7	8,1
12,7	2,8
5,4	9,2
3,7	3,8.
12.6	9,5
1,2	0,1
2,0	0,3
■8
103-95 120-40
35-65
94-66
104-98 119-71
95*32
96-22
5310
59-35
18-83
59*51
102-27
75-07
8-32
15-44
skupaj 582,4	433,4	74*41
Državni dohodki v mesecu juniju pa so znašali:
1
1
*8
Neposredni davki: splošni neposredni posebna davka zaostali, davki Posredni davki: trošarina takse carina
monopoli (višek dohod.) razni d rohni dohodki državno gospodarstvo (viški dohodkov): prosvetno ministrstvo finančno
promet (žel. in pošte) Dr?, hip. banka
P.	V)	v °/o
v milijonih Din 113,3	78,3	69-16
36,5	117*53
5,1	81-69
31,0
6,2
72,5
102,5
65,0
138,8
13,3
46,7
54,2
49,4
122,8
5,1
64-48
52-91
78:03
91-77
38-28
0,9
1,3
32,0
Gozdovi in rude
0,4	42*21
1,0	72-79
51,9	161-91
3,1 še neizkazano 7,0 Se neizkazano
skupaj 582,4	451,7	77*55
Dohodki so torej zaostali za proračunom za 130,7 milijonov ali za 77-55%>. Vendar pa so bili dohodki za 18*2 milijonov višji ko izdatki, pri čemer pa še niso upoštevani dohodki nekaterih državnih podjetij, ker se ti upoštevajo šele koncem leta.
Od prejetih dohodkov je bilo izročeno državni blagajni 402,9 milijona za kritje splošnih državnih izdatkov.
Pregled izdatkov in dohodkov v I. četrtletju leta 1933.
Izdatki državne uprave so znašali v aprilu do junija:
0
a
s
2
O'
p.
&
i
*3
o
n
od
f
	v milijonih Din		
Vrhovna državna uprava	37,8	40,6	107-20
pokojnine in invalidnine	228,9	264,3	115*46
državni dolgovi	295,5	95,4	32-28
pravosodno ministrstvo	89,6	63,9	71-37
prosvetno	196,5	174,6	88-88
zunanje	36,2	22,3	73 96
notranje	137,7	125,2	90 91
finančno	75,8	63,5	83-89
vojno	500,0	243,0	48-59
gradbeno	41,1	15,2	37*-
prometno	38,1	5,9	15-54
poljedelsko	16,3	6,8	41*52
trgovinsko	11,3	8,7	76-84
socialna politika	38,0	22,8	60-10
telesna vzgoja	3,7	0,4	12-35
proračunski rez. krediti	6,2	0,5	909
V vsem	1.747,4	1.153,7	66 02
Prihranilo se je torej v prvem četrtletju tekočega proračunskega leta 593,7 milijonov dinarjev Dohodki v prvem četrtletju t. 1. pa so znašali:
Neposredni davki:
drž. podjetja (prebitki): prosvetno ministrstvo finančno
železnice in pošta trg. ministrstvo gozdovi in rudniki
2,9	1,2	40-92
4,1	0,9	22-35
96,1	173,0	179 91
9,4	še neizkazano	
21,0	1,4	6 72
V vsem 1.747,4 1.388,0
79 43
splošni neposredni davki	340,0	262,0	7708
posebni	93,2	106,0	11367
zaostali	18,7	17,1	91-64
Posredni davki:			
trošarina	217,5	124,2	57*14
takse	307,5	154,8	50-37
carine	195,0	147,1'	75-45
monopoli (viški dohod.)	401,6	383,5	95*49
razni manjši dohodki	39,9	16,3	40-81
Dohodki so torej zaostali za preračunanimi za 359,4 milijonov. Vendar so dohodki dejansko nekoliko večji, ker se nekateri dohodki (Belje, Topolovec, Drž. hip. banka) vračunajo šele koncem leta.
Dohodki pa presegajo izdatke za 234,3 milijonov dinarjev. Kljub temu pa se niso mogle plačati vse državne obveze, ker je bilo državni blagajni izplačanih za 156 milijonov manj, kakor pa so znašali dohodki. Tako je ostalo koncem junija likvidiranih, a neplačanih računov za 46,1 milijonov dinarjev.
Proračun državnih podjetij Vsi izdatki državnih podjetij so znašali v juniju 208,9, to je 72-70»/o od preračunanih. Prihranek znaša torej 78,4 milijonov.
Vsi dohodki drž. podjetij pa so znašali v juniju 260,2 milijona ali 78-40°/o preračunanih. Dohodki so torej zaostali za 71*7 milijonov.
V primeru z dejanskimi izdatki pa so bili dejanski dohodki drž. podjetij večji za 53,3 milijonov dinarjev.
V prvem četrtletju
pa so znašali vsi izdatki državnih podjetij 560,7 milijonov ali 53-44°/o preračunanih. Prihranek znaša torej 301-3 milijonov.
Dohodki drž. podjetij pa so znašali v tem času 735 milijonov ali 73-81°/o. Dohodki so torej bili za 260,8 milijonov manjši, kakor pa so bili preračunani. Dohodki državnih podjetij pa so bili v I. četrtletju večji ko izdatki za 174,2 milijona. Od tega presežka dohodkov pa so izročile drž. blagajni svoj višek le pošte v višini 23,1.
Neplačanih, a že likvidiranih računov je bilo koncem četrtletja za 72,9 milijonov in sicer pri železnici za 57,7, pri rečni plovbi za 0-3 in pri gozdarskem ministrstvu za 14,8 milijonov.
RAZSTAVA GOVEJE ŽIVINE MONTA-FONSKE PASME
S tarnanjem o slabih časih ni nič po-inagano, ako s pasivnostjo gledamo, kako naši domači pridelki postajajo od 'dne do dne manj vredni.
Glavna panoga kmetijstva v naši Dravski banovini je živinoreja! Edino to prinaša še danes vsakemu kmetu glavni donos v hišo, vsled česar smatramo v na-rodno-gospodarskem oziru za potrebno, prirediti tudi letos v okviru Ljubljanskega velesejma in velike veterinarske razstav© razstavo siivo-rjave govedi monia-fonske pasme.
Namen te razstave je rejce te pasme vzpodbuditi k intenzivnejšemu delu in široki javnosti predočiti naš domači mate rijal, ki kvalitativno glede oblike in mlečnosti ne zaostaja za najboljšo rejo inozemstva.
Ta reja je produkt skoro tridesetletne vzdržne, intenzivne in trudapolne vzgoje.
Uprava Ljubljanskega velesejma je upoštevajoč težnje, ki nas vodijo, dala rade-volje prostor za prilično 120 komadov živine na razpolago in s tem dokumentirala eminentno važnost te prireditve.
Vabijo se vsi rejci te živine, da razstavijo svoje prvovrstne živali dne 2. in 8. septembra t. 1. v Ljubljani na velesejmu.
Prijave sprejema gosp. Franc Urbanc v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 1, do dne 20. avgusta t. 1., ki daje tudi vsa potrebna pojasnila.
POTREBNA JE REVIZIJA CARINSKE TARIFE
Gospodarski krogi s področja veliko-bečkereške zbornice zahtevajo, da sc revidira zakon o carinski tarifi, ker so se od 1. 1925., ko je bil ta zakon sprejet, razmere popolnoma spremenile. Takrat je bila konjunktura, danes pa je padla zunanja in notranja trgovina. Zlasti pa bi bilo treba spremeniti carinske postavke za predmete, ki se ne izdelujejo v državi, a je njih uvoz potreben.
OBČNI ZBORI IX. redni občni zbor Jugoslovansko-
češke tekstilne industrije v Kranju bo v torek dne 12. septembra ob pol 12. v družbenih prostorih v Kranju.
&4VeUl
Avstrijsko-jugoslovanska trgovinska po* godba je bila v sredo podpisana na Dunaju.^
Občinske volitve v Savski banovini bodo
koncem septembra ali začetkom oktobra.
Kmetijski minister je podpisal ukaz ° kolonizaciji 50 židovskih rodbin v okolici Bitolja.
Poštna unija med državami Male antante se bo ustanovila in se bodo po njej vse poštne tarife držav Male antante h* enačile.
Pakt četvorice je po pisavi francoskih listov vsled Hitlerjeve agresivne politike le še mrtvo rojeno dete. Verjetno je, da Francija pakta štirih ne bo ratificirala.
Na podlagi pakta četvorice ni mogoče doseči zbližauja med Francijo in Italijo, piš« »Echo de Pariš«.
Italija se ni pridružila demarši franco skega in angleškega veleposlanika samo zato, da prepreči ponižanje Nemčije, kakor sedaj pišejo italijanski listi.
Med Italijo in Avstrijo se vodijo poga janja, da bi Avstrija dirigirala vso svojo zunanjo trgovino skozi Trst, ne pa vež skozi Hamburg.
Komaj tri dni po demarši velesil in svoji svečani obljubi je Nemčija v poostreni ob liki ponovila svoje protiavstrijske hujska rije po radiu.
Hitlerjevci so pričeli vpadati tudi v Švico in so nasilno odvedli nekega švicarskega carinskega stražnika. Švica bo vsled teh incidentov energično protestirala v Berlinu. Ni izključeno, da bo Društvo narodov razpravljalo o teh incidentih obenem * onimi na avstrijski meji.
Bivši kancelar Briining je odsvetoval drž-tajniku Paoelliju sklenitev konkordata s Hitlerjem, ker da ne bo- Hitlerjev reži® dolgo trajal.
Asirijski narodni socialisti so vlomili v stanovanje ministra Schumyja, da bi se polastili njegovih dokumentov.
Narodni socializem je socializem steriliziral in ostal je le nacionalizem. Zato j® razvoj v Nemčiji tako nevaren za -mir. Tako je označil Herriot položaj v Nemčiji, Vse vodilne osebnosti berlinske radi°" postaje so hitlerjevci turetiraJii in. odvedli v koncentracijsko taborišče v Oraniiembur-gu. Med njimi so tudi ustanovitelji nemške radio-po staje.
»Na begu ustreljen«, kakor se glasi lažniva fraza, s katero hitlerjevci poročaj® skoraj vsak dan brez sodbe usmrčenih ljudi, je 'bdi bivša žumalist Fechenbach.
Po novi šolski reformi v Nemčiji se bodo na visoke šole sprejemali samo otroci režimu udarnih starišev.
Balbo je nepričakovano odpovedal svoj pristanek v Marseillu, kjer so mu pripravljali svečan sprejem. Pariški listi pišejo, da se s tem gotovo ne bodo zboljšaali od-nošaji z Italijo.
Belgijska vlada demantira vest, da bi se pogajala s sovjetskimi zastopniki zaradi priznanja sovjetske Rusije.
ObsoJno stanje je proglasila vlada D® Valere nad vso Irsko, ker se je bala, da pride vsled razpusta »modrih srajc«, kakor se imenujejo irski fašisti, do nemirov.
Popolno neodvisnost od Anglije hoče doseči De Vialera in je v ta namen predložil irskemu parlamentu zakonski načrt, s katerim se odpravljajo vse pravice angleškega kralja.
Na Kubi je nastala revolueija, ker j®
diktator Machado z vednio večjim naisdljeu1 uduševal vsak odpor prati- njegovi palitnkJi ki je bila vsa v službi ameriških lastnikov sladkornih -plantaž, ki so neusmiljeno iz-mozgavali kubansko prebivalstvo. Ko so množice demonstrirale proti Machadu, j® dal ta s strehe vladne palače streljati s strojnicami v innožioo. Nad 60 ljudi je bil® ubitih.
Amerika bo na Kubi najbrže intervenirala in ameriški poslanik Welles je že zahteval odstop Machade. Tudi v tej intervenciji je dokaz demokratične politike Roosevelta, ki se je obrnil od ameriških lastnikov sladkornih plantaž.
Pri volitvah v državi Kentucki v U. S. A. je prišlo do krvavih nemirov, tekon1 katerih je bilo 14 oseb ubitih.
Dohodki čsl. tobačnega monopola so znašali v (letošnjem juliju 100 milijonov K& za 31 milijonov Kč manj ko v juliju la®' skega leta.
Za. predsednika čsl. kartelne kombij®* ki ho tudi vrhovna instanca za vprašanj® cen, je bil imenovan dr, Hotovec, bivši m1' nieter.
Po
av]
De-
* 5* 4to za 5*'
D©
tikin 252-1 Tu posoj ps *a 0-Pr zao-
i li 01 14
H
*icei
ziiia
Sl
dv'g
fe -] 0
tie
Že;
znj
|po
sta
to
Dr
Po
Ar
tf£
sk
t*
h
Si
b.
d&natdi/a
STANJE NARODNE BANKE
Po javnem izkazu Narodne banke z dne ■ Avgusta so od 31. juliija nastale te spre-{ft0®be (vse številke v milijonih Din): devizna in zlata podloga se je povečala
28 5'8 na 1.900*8 in sicer se je povečalo
za 0-027, valute za O-067 in device za 5-7.
P«vi;ze, ki ne spadajo v podlogo, so se 7*giiile za 4-9 na 45-6, kovan srebrn in ^nast denar pa je padel za 22-7 na
*tadi v preteklem tednu so se zmanjšala dojila, in sicer za 16-8 na 2.235. Eskontna 80 padla za 16-6 na 1.918-1, lombardna pa
29 0-2 na 316-9.
^ejšnji predujmi državi so se dvignili ^0-26 na 1.816, račun nepremičnin za 0-25 ,la 168*1, raane aktive pa za 1'78 nia 120-15.
Obtok bankovcev ise je zmanjšal za l-09 P 4.304, obvezo na pokaz pa so se povejte za 11-5 na 1.048-8.
Tudi obvoze z rokom so se povečale in 8lcer za 2-5 na 1.315, razne pasive pa so se tanjšale za 39-5 na 271.1.
Skupno zlato in devizno kritje se je ,v1gailo od 35-46% na 35-50%, samo zlato 16 Padlo od 33-6:3% na 33-57%.
%re®tna mera je ostala neieprennenjena.
POŠTNA HRANILNICA V JULIJU število vlagateljev je v juliju narasilo za ^04 na 242.381, vsota vloga pa za 13-23 114 500-83 milijonov Din. V čekovnem prometu je gt^vilo čekovnih računov naraslo fta 22.606. Promet po čekovnem računu je XnaSaii že 5065-2 milijonov Din. Stanje vlog ^kovnem računu je znašalo že 901'7, anje vlog pa doseglo koncem julija vso-0 1402-58 milijonov Din.
EMISIJA AVSTRIJSKEGA POSOJILA
Pogajanja za plasiranje lozanskega pobila Avstriji so bila v soboto zaključena. ~tte 10. t. m. se izvrši emisija posojila. °goji so za posamezne transe različni. ^Dgleška transa se bo razpisala po 3-75%, '•ancoska se bo obrestovala pri emisijskem tečaju 98 po 5-5%, italijanska pri HKaju 91 po 5%. Francoska in angleška 'Wša znašate po 100 milijonov zlatih dingov, italijanska 30, češkoslovaška 4, ,®'gijska 5 in nizozemska 3 milijone zla-J/1 šilingov. Posojilo se bo porabilo v vrsti za kritje kratkoročnih obvez Vptrije v tujini in sicer za vračilo kre-Angleški banki v višini 100 milijo-?°v in Banki za mednarodna plačila v W U v v^n' ^ milijonov šilingov. Iz ^a posojila prejete valute se bodo na-Ije uporabile za transfer obresti in •flortizacijske službe za posojilo Društva Prodov.
|..^°ge v <5*1. poštni hranilnici so se v ju-
povečale za 87 (lani za 81) milijonov Kč.
W4 milijone alatih dolarjev je bilo od ^etka julija postlanih iz Newyorka iz zla-J® depojev tujih bank v Francijo. Zlata francoske banke se je v juliju po-v^la za tri četrtine milijarde frankov. Ve-ltla tega zlata je bila kupljena od Anglije, v. "*g kapitala iz države zavzema v Nem-
l1 vedno večji obseg in je zato devizni rad predpisal vsem bankam, da v tujskem J^ttietu ne izplačajo več ko 50 mark na fcrhUe re®*str9^e čeke. Ta odločba naj ^anjša iztihotapljenje deviz. Samo v tri-,.r3kem okraju je bilo iztihotapljenih 600 ^ mark.
*«deral Reserve Bank v Newyorku je teden poslala v Evropo zlata za a * milijonov dolarjev. Od tega zlata je u 6,504.000 dolarjev na Češkoslovaško, J*- kupila to riato že pred dveovi lati.
TTDENLlJlIBI
lANSKl-BORZi
tgcrinfiega	~
Devizno tržišče.
Tendenca čvrsta.
V nasprotju s prometom pretečenega tedna je bilo devizno tržišče v tekočem tednu nekoliko živhanejše v privatnem blagu, kakor tudi v intervenciji ter je devizni promet dosegel iznos 1,722.551-39 dinarjev. Navedena vsota predstvalja v primeri v deviznim prometom v minulem tednu, ki je izkazoval Din 1,052.218‘39, dvig za Din 670.333-—.
Narodna banka je stavila na razpolago deviznega blaga za skupno Din 200.000-—, od katere'vsote odpade v prvi vrsti dinarjev 160.000 na devizo London, nadalje Din 28.000 na devizo Curih in končno Din 12.000 na devizo Amsterdam.
Privatna ponudba je pa omogočila dokaj večjo množilio kupčij in sicer v devizi Curih za Din 201.000, v devizi Pariz za Din 65.000 v devizi London 49.000, v devizi Amsterdam za Din 10.000, v devizi Newyork za Din 8000 in v devizi Trst za Din 4000.
Kako se je gibal dnevni devizni promet, razvidimo iz naslednje tabele:
Dne 7. avgusta Din 282.486-34 Din
Dne 8. avgusta Din 491.211-17 Din
Dne ft". avguste Din 661.476-97 Dunaj
Dne 10. avgusta Din 103.999'49 Curih
Dne 11. avgusta Din 283.377-42 Din
Iz teh tabelarnih številk posnemamo, da je bil najmočnejši devizni promet na sredinem borznem sestanku in sicer v iznosu Din 561.476-97, najšibkejši pa na četrtkovem sestanku, ki je dosegel le vsoto dinarjev 103.999-49. Glede posameznih sestankov so pa v tekočem tednu prevladovali zaključki v devizah Curih in London.
Najvišjo postavko deviznega prometa v tekočem tednu zavzema deviza Curih. V tej devizi zaključeni posli so dosegli iznos Din 229.000. Če vsporedimo izkazani promet v tej devizi s prometom, beleženim v prošlem tednu, vidimo, da je le-ta napredoval za vsoto Din 216.000.
Promet v inozemskih dinarjih je v tekočem tednu nekoliko močnejši. Skupno je ta promet dosegel vsoto Din 731.000. V primeri s prometom inozemskih dinarjev, doseženim v pretečenem tednu v iznosu Din 317.000, izkazuje v tekočem tednu vsoto Din 414.000 dviga.
V ostalih devizah se je gibal promet tako-le:
Deviza:
v min. tednu v tek. tednu
	Din	Din
Amsterdam	12.000	22.000
Trst	—	4.000
Curih	13.000	229.000
London	52.000	209.000
Pariz	36.000	65.000
Bruselj	1.000		
Newyork	58.000	8.000
V privatnem kliringu je bil v avstrijskih šil. dosežen skupni promet dinarjev 455.000-— napnam minulemu tednu za Din 108.000 manje.
Nikake notice ne beležijo tudi v tekočem tednu boni grške Narodne banke, kar je pač značilno za slovenski trg, ki vendarle proizvaja produkte, ki se na grškem tržišču tudi iščejo.
Trgovanje z avstrijskimi šilingi v privatnem kliringu se je odvijalo po tečaju Din 8-80 na ponedeljkovem borznem sestanku, po tečaju Din 8-70 na torkovem borznem sestanku, po tečaju Din 8-65 na sredinem borznem sestanku in po tečaju Din 8-60 na petkovem borznem sestanku.
Ob splošnem pregledu službene tečajnice moremo ugotoviti, da so se tekom preteklega tedna učvrstile te devize: Deviza Bruselj se je dvignila za 0-27 poenov.
Deviza London se je dvignila za 0-23 poenov.
Deviza Newyork se je dvignila za 11-11 poenov.
Deviza Trst se je dvignila za 0-11 poenov.
Nazadovale pa so devize:
Deviza Amsterdam za 0-55 poenov.
Deviza Berlin za 1-11 poenov.
Deviza Pariz za 0-08 poenov.
Deviza Praga za 0-06 poenov.
Nespremenjen je ostal tečaj Curiha, ki je beležil stalno 1108-35—1113-85.
Nebeleženi sta ostali devizi Budimpešta in Dunaj, v ostalih devizah pa notic ni bilo.
	Dne 7.	avgusta	Dne 11.	avgusta
	najnižji najvišji		najnižji	najvišji
	Din	Din	Din	Din
Amsterdam	2313-18	2324-54	2312-63	232399
lierlin	1364-58	1375-38	1363-47	1374-27
liruselj	799‘41	803-35	7W68	803-62
Čurin	1108-35	111385	1108-35	1113-85
London	18919	100-79	189-42	191-02
Newyork	4180-05	4214-31	4197-16	4225-42
1'ariz	224.43	225-55	224-35	225-47
Praga	169-73	170-59	169-67	170-53
i’rst	300-40	302-86	300-57	302-97
Avstr. šil.				
v priv.				
kliringu	8-80	8-80	8-60	8-60
Efektno triišce.
Tendenca Čvrsta.
Kakor nam kaže službena tečajnica, so beležili v minulem tednu ponovno pretežno državni vrednostni papirji, efekti denarnih zavodov so še vedno brez notic, v industrijskih pa je zaznamovati notico in zaključek v Kranjski industrijski družbi po tečaju Din 300-—.
Pregled beleženih tečajev nam kaže čvrsto tendenco v 7% investicijskem posojilu, 21/2% Vojni škodi, 6% begluških obveznicah ter v 7% in 8% Blairovem posojilu.
V 6% obveznicah za fin. likv. begi. posestev ter za 4% obveznice za fin. likv. agrarnih odnošajev v Bosni in Hercegovini je bilo v pretečenem tednu zanimanje nekoliko večje.
7% inv. posojilo je na prvem borznem sestanku beležilo notico denar 48, blago 52, zatem izmenjaje notico za Din 48-—, 50-—, 49-— ter na zadnjem sestanku beležilo Din 50-— za denar.
7% Blairovo posojilo je skozi čvrsto s pol poenskim ošibljenjem na sredinem sestanku, sicer pa je notica Din 33-50 za denar stalna.
8% Blairovo posojilo je stalno celi teden in notica Din 35-— za denar je vse-skoz nespremenjena.
Vojna škoda notira ob začetku tedna Din 225-— za denar, na sredo celo dinarjev 227-— za denar, a zaključki s tečajem Din 226-— za denar.
7% Seligmanove obveznice beležijo v ponedeljek Din 46-— za denar, a Din 49-— za blago. V torek je notica za denar Din 47- , za blago Din 50-—, a na petek Din 47-— za denar.
4% obveznice za fin. likv. agrar. odn. v Bosni in Hercegovini se pojavijo s pričet-nim tečajem Din 27’— za denar, a končnim tečajem Din 26-— istotako za blago.
6% obveznice za fin. likv. pošk. begi. posestev v Bosni in Hercegovini beležijo skozi celi teden Din 35-50 za denar z edino izjemo malenkostno učvrščeno notico Din 36-— za denar na sredinem sestanku.
Kakor že uvodoma omenjeno, beleži tečajnica tekočega tedna zaključek v Kranj* ski ind. družbi po tečaju Din 300-— dfie 8. avgusta.
Lesno triiiče.
Tendenca še vedno ‘mlačna.
Pozna letna sezona je najslabši čas za lesno trgovino. Že v pretepenih- letih fe
Vsled praznika izide prihodnja številka »Trgovskega lista« šele v četrtek, dne 17. t.
m.
lesna kupčija v poletnih mesecih počivala, sedaj pa vlada pri nas skoroda popolno mrtvilo.
Iz Amerike je v dogah obilno naročil in Slavonija je v izdelovanju dog popolnoma zaposlena. Kar se tiče kvalitete in sposobnosti našega hrasta za izdelavo dog sicer ta naš hrast ne dosega slavonske hraščine, vendar pa bi se iz našega dolenjskega hrasta dale tudi izdelovati doge. Za produkcijo dog pa je v prvi vrsti potrebno, da so delavci v tem poslu popolnoma izurjeni, ker je le v tem primeru produkcija te vrste rentabilna. Kupčija z drvmi sedaj popolnoma miruje. Pač pa se pojavljajo informativna povpraševanja za drva za jesensko in zimsko dobavo. V oglju je situacija slej ko prej neizpreme-njena.
Borzno razsodišče.
Gg. člane in interesente vseh gospodarskih krogov opozarjamo, da prenehajo sodne počitnice z dne 15. t. m. in se od 16. avgusta t. 1. naprej vršijo ponovno redne ustne razprave.
Že \ 24 urah 5ES£\5£;
klobuke itd. fikrobl
in STetlolika srajce, ovratnike in maniete.
Pere, suši, monga in lika domaie perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski naaip 4—4. Seleburgora *L 8.
Telefon it. M-7S.
Mednarodni borzni indeks
Počitniško razpoloženje je vladalo na velikih mednarodnih borzah tudi še v preteklem tednu. Tečaji papirjev so skoraj na vseh borzah nekoliko oslabeli, kakor kažejo spodnje številke:
Koncem 1027	15.7.	22.7.	29. 7.	5. 8.
= 100%		1033		
London	70-1	67-0	691	68-6
Pariz	08-2	67-2	06-2	66-7
Berlin	30-5	30-9	30-8	30-4
Bruselj1	34-7	34-3	33-2	33-3
Amsterdatm	35-7	35-4	34-7	34-7
Stockholm	12-0	11-6	11-5	11-3
Curih	47-9	47-9	47-6	47-5
Dunaj	350	34-1	33-9	32-6
Praga	56-2	57-2	55-4	56-0
Newyoirk	65-3	53-2	57-4	56-1
Medntarodnii	botrami	indeks je	J ►	
tednu nazadoval za približno % odstotka na 43-7%.
PRODAJA SLADKORJA V PRAHU
Po svoječasnih odredbah finančnega ministrstva sime biti od 1. juliija t. 1. dalje v iprometu sladkor v prahu samo v vrečicah od 1. do 5 leg, opremljenih s predpisanimi trošarinskimi plombami. Na intervencijo Zbornice za TOI v Ljubljani je finančno ministrstvo iz razpisom z dne 22. julija 1933, št. 63.706/111, pojasnilo, da se ta odredba nanaša samo na nabavo tega sladkorja od strani trgovcev. 'K morajo sladkor v prahu nabavljati od sladkornih tvornik: v navedenih vrečicah, dooiim pa smejo v nadrobni prodaji prodajati sladkor v prahu konzu-mentom tudi v količinah izpod enega kilograma.
>SLUŽBENI LIST« kr. banske uprave Dravske banovine z dne 9. avgusta objavlja med drugim: Pravilnik o opravljanju izpita za posluževalce parnih motorjev in kotlovskih naprav — Izpremembe v odločbi o središčih za občasni pregled meril — Pravilnik za bano-, vinsko preizkuševališče za tekstilno industrija pri tekstilni šoli v Kranju — Objave o pobiranju občinskih trošarin — Razne razglase sodišč in uradov ter razne
/vi. ||- ,, n
QTTrgV ODjavO.
Dr. Pi rčeva
sladna kava
je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke.
Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom.
Žitni silosi
»Narodno blagostanje« piše:
V Italiji je votirala vlada večje kredite za zgraditev novih silosov, ki bodo služili vskLadiščemju žita. Po dolgih razpravah o žitnem trgu so je prišlo do prepričanja, da je graditev silosov najboljši način za ohranjenje žitnih cen in za zavarovanje žitnega trga pred pretresljaji, zlasti nekaj mesecev po žeitvi. Po tej poti je šla tudi Turčija, ki je sklenila z neko nemško tvrdko pogodbo o zgraditvi dveh silosov, pozneje pa bi se zgradili še novi.
Že nekoliko let je, odkar je bil pri nas izdan zakon o zgraditvi žitnih skladišč. Zakon je pooblastil zemljoradničke zadruge, da zgrade silose. Toda do danes je ostal ta zakon mrtva črka na papirju. To je popolnoma razumljivo, ker naše zadružništvo ne razpolaga s tem denarjem, da ibi imoglo uspešno dovršiti ta posel. Vprašanja silosov ni mogoče rešiti z zakoni, temveč le z denarjem. Kolikor je nam znano, se povsod po svetu grade silosi z javnim denarjem. Iz javnih sredstev se grade tudi sedaj silosi v Turčiji in Italiji. Samo tako se more do njih priti zlasti v agarami državi.
Povdarili smo že v nekem članku, da je pomanjkanje silosov ali elevatorjev najbolj žalostno poglavje naše agrarne politike. Čeprav smo agrarna država in čeprav so bila pri nas investicijska dela znatna, celo sedaj v dobi krize, vendar ni bilo za tako nujno potrebo našega kmetijstva pravega razumevanja Namesto, da bi te potrebe zadovoljila, s čimer bi bilo rešeno zelo važno vprašanje financiranja žetve, je naša agrarna politika 'blodila na-oikoli in predlagala v raznih dobah razr lične preorienjtacije, včasih, da se naj orientira naše kmetijstvo bolj na živinorejo, drugič, da bolj na sadjarstvo in potem je zopet priganjala k gojitvi industrijskih rastlin. Mislimo, da bi bilo mnogo bolj potrebno, če bi se naša agrarna politika sama že enkrat preorientirala.
KIBEIE
atihUi .
najSdidmjk
KLItARNAfTDEU
IJUlUAHADAlMAIlNOVAll
\WMVA
Zunanja trgovina
Letno poročilo Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine za leto 1932.
Kakor lanri, tako je izdal tudi letos Zavod za pospeševanje zunanje trgovine obširno letno poročilo o zunanji trgovini v preteklem letu. Po opisu splošnega stanja mednarodne in naše zunanje trgovine v preteklem letu, v katerem poglavju je izčrpno (podana naša trgovinska lin devizna politika, ko tudi vse trgovinske pogodbe, ki jih je Oklenila v tem, letu naša država,
se nazorno z diagrami opisuje naša zunanja trgovina po skupinah proizvodov, a tudi po državah, s katerimi smo v trgovinskih zvezah. V letošnjem poročilu je tudi obdelan izvoz iz tujih držav.
Glede gibanja naše zunanje trgovine po raznih državah je Zavod zbral vse razpoložljive ipodatke, ki morejo praktično služiti našim izvoznikom. Tako je v letošnjem poročilu podano stanje v posameznih državah z ozirom na ta vprašanja:
1. Vprašanje zlate veljave bankovcev v posameznih državah. 2. Kratek pregled deviznih predpisov, iki obstoje v posameznih državah. 3. Glavne carinske spremembe, ki so jih izvedle posamezne države v preteklem letu in ki ©e nanašajo na naš izvoz. 4. Odredbe za kontrolo uvoza in izvoza, kakor veljajo v iposameznih državah. 5. Stanje plačil javnih lin zasebnih dolgov in odredbe, ki v posameznih državah urejajo to vprašanje. 6. Giibanje naše zunanje trgovine v odstotkih in tabelah.
Vse najvažnejše o naši zunanji in mednarodni trgovini je torej navedeno v tej knjigi, ki bo zato dobro služila vsem izvoznikom in vsem onim, kč se bavijo z gospodarskimi vprašanji. — 700 strani obsegajoča knjiga velja vezana 100 dinarjev in se naroča pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu, Raitnički dom. Za poštnino je treba priložrti še 10 dinarjev.
»NAKUPOVANJE JE DANES EDINI DOBER POSEL«
Vrhovni nadzornik nad ameriškimi industrijami Johnson je v nekem svojem govoru v Clevelandu pozival ljudi, da pridno nakupujejo, ker je to danes edini dober posel. Povečane mezde bodo zmanjšale nakupno moč dolarja in cene se bodo vsled tega dvignile. Blago ima zato danes večjo vrednost ko denar. Najkasneje v dveh tednih bo vsak podjetnik v Ameriki član obnovitvenega društva, ker se ne bo mogel odtegniti svoji nacionalni dolžnosti. Izjemo bodo tvorili samo oni majhni podjetniki, od katerih ni mogoče zahtevati težkih žrtev. Ti bodo dobili modrega orla obnovitvenega društva v obliki ranjenega orla v znak, da še ne morejo sodelovati v velikem obnovitvenem delu. Veliki podjetniki morajo prednjačiti pri obnovitvenem delu, ker bodo sicer oni prvi, ki bodo propadli, če se obnovitveni načrt ne posreči.
NESREČE IN POŽARI Danski parnik »Cimbrija« se je potopil. — Več hektarjev gozda je pogorelo v pokrajini Belmont v Franciji. — V Sevilli je umrlo šest ljudi za solnčarico. — Nedaleč italijanske luke Bari se je potopil naš parnik »Treči«, ki je imel 2275 registrskih ton. Vsa posadka je rešena. — Tri češkoslovaška letala so se ponesrečila. Dva pilota in en mehanik sta bila ubita. — Pri zadnjem tajfunu na Koreji je bilo ubitih 414 oseb. — Francoski parnik »Forlin«, ki ima 7000 ton, je na Rdečem morju zajel požar. — To je površna bilanca samo enega
dne, kakor je zabeležena v listih, pri čemer pa avtomobilske nesreče, zločinska kronika, nesreče pri kopanju in čisto politične zadeve sploh niso upoštevane.
*
Za upravitelja podružnice Praštedione v Ljubljani je imenovan dr. Gjuro Vrbanič, dosedanji upravitelj Mihovil Perkovič pa gre nazaj k centrali v Zagreb.
Ljubljanska mestna hranilnica je prodala Pollakovo tvornico za usnje družbi »Indus« za 6,352.020 Din.
Delavske mezde v litijski predilnici so se vsled intervencije inšpekcije dela znižale le za 7‘5% mesto nameravanih 12%. Podjetje je pristalo na sklenitev kolektivne pogodbe z delavci.
Kartel za juto se bo na zahtevo tvornice v Karlovcu razšel, ker so nekatere vkar-telirane tvornice kršile kartelna določila.
V velikem lesnem podjetju Feltrinelli v Sjetkii pri Sarajevu se je zopet pričelo delo in bo s tem dobilo delo 1000 delavcev.
Nova tvornica za kvas y Mengšu, ki je
last župana Hama, je že začela obratovati. Tvornica je vzorno urejena. Tvornica je izven kartela.
Tritu poročili
XII. POROČILO HMELJARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO O STANJU HMELJ-SKIH NASADOV
Žalec v Sav. dolimi, dne 10. 8. 1933.
Pri najlepšem vremenu napreduje oko-bulenje obilega cvetja prav lepo. Seveda bi mirne in zmerne padavine koristile ne le hmeljskim nasadom, nego tudi vsem drugim kulturnim rastlinam.
Dne 6. t. m. se vršečo obče zborovanje hmeljarjev je določilo mezdo za hineljsko obiranje, ni pa bilo še mogoče določiti dneva, ko se bo pričelo obče obiranje hmelja. Najhitreje bo to okoli 18. t. m.
Dejstvo, da je že idošlo nekaj tujih na-
kupovalcev, kaže, da je zanimanje za nas1 novo blago precej veliko.
MARIBOKSKI ŽIVINSKI SEJEM
iNa sejem z dne 8. t. m. je bilo prign* nih: 15 konj, 17 bikov, 196 volov, 305 kr*1' lin 12 telet, skupaj 546 glav. Od teh je bfl prodanih 315 glav, med njimi 12 za iavoa Italijo. Cene za kg žive teže so bile te: vol debeli 375 do 4, poldebeli 2-50 do 3‘50, v« li za rejo 3 do 3-50, biki za klanje 3 do krave za klanje debele 2-70 do 4, pleni«11' ske l-75 do 2'50, klobasarice 1'50 do ^ molznice in breje krave 3 do 3-50, nila^ živina 3 do 4, teleta 4 do 5"50. Cene me*1 so bile te: volovsko meso 8 do 12, bikov krav in telic 5 do 7, telečje m#* I. vrste 10 do 14, II. vrste 6 do 8 in svež* svinjina 10 do 16 Din.
VINOGRADI V SREMU SLABO KAŽEJ«
Vsled dolgotrajnega dežja bo v Sre®11 letošnja trgatev za polovico slabejša ^ lanske. Vsled tega so že začele rasti cene vinu. Boljša vina se prodajajo po 450 <>c 500 Din za hi, slabejša pa po 300 do 40® Gostilničarji so povišali ceno vinu od do 7 na 8 do 10 Din za liter.
ZAGREBŠKI TEDENSKI SEJEM
Dogon živine je bil na zadnjem sejn^ nekoliko boljši ko prejšnji teden. Cene =f ostale v glavnem neizpremenjene, le cel'* pitanim svinjam je padla za pol dinar, pri kili. Dogon: 28 bikov, 410 krav, junic, 138 volov, 39 juncev, 156 telet, 3' konj in žrebet, 1 koza, 480 svinj in 83 pui' skov. Cene: biki po 3 do 3-50, krave $ mesarje po 2-75 do 3, krave klobasaric*
2-25 do 2-40, junice za klanje po 3-25 d<
3-50, voli I. vrste po 4‘50, pitane svinj' po 7‘75 do 8, nepitane po 7 do 7-25, koni‘| za klanje po 1 do 1-50, teleta po 4 ^ 5*50 Din za kg žive teže, pujski po 90 ^ 160 Din kos, konji po 3000 do 6000 D*5 par, žrebeta po 1000 do 1500 kos, zaklaOe sremske svinje po 10-50 do 11, zaklan8 teleta po 8 do 9 Din kg. Detelja po 45 d® 50, otava po 50 do 55, seno po 40, slani8 za krmo po 35, slama za steljo po 30 D*” za 100 kg.
Naj
Oh
U
Up
«r<
ve
Je
m'
ga
b<
ds
V(
V(
n:
ei
i;
1
z
t
i
£
t
i
I
s
r
1
<
i
2V« jakosti in ggemi dobiva,
alte primešate Kaflzreiner Z£xteip~ po vi sla dni kavi pravz
»Francfeov« dodatek 1
>BUDDHA<
W .,BUDDHA“
Š • i, • *
zikj
T RADE MARK
99
čajne mešanice so najboljše
TEA IMPORT, LJUBLJANA
Telefon 26-26	Večna	pot	15
Telefon 26-26
JESENSKI LIPSKI SEJEM 1933
M
Začetek dne 27. avgusta
Vsa pojasnila daje:
ING. G. TONNIES, LJUBLJANA
Dvorakova ulica 3/II. — Telefon 27-62
ali
M
ZVANIČNI BIRO LAJPCIŠKOG SAJMA
Beograd, Knez Mlhajlova 33
brzojavi: 3{rispercoloniate JCjubljana
‘Ge/efon št. 2263
Ani. Krisper Colonia le
jGasimh: Josip Verlič
1-Veletrgovina koloni-jalne robe. elepraiarna kave. Mlini za dišave.
“Sočna postrežba.
Ljubljana
iDunajska cesta 33
Ustanovljeno leta 1840
3>aloga špirita, raznega žganja in konjaka, t"Mineralne vode.
Ceniki na razpolago-
‘Grgovd in industrija J
Tvgovshi
lisi
se priporoča ta
inaeriranfe J
J.HLEBS, LJUBLJANA
DRUŽBA Z O. Z.
CANKARJEVO N. 21 - MESTNI TRG 19
Sobo-črkoslikarstiro In pleskarstvo
Vsa dela Izvršuje z najmodernejšimi vzorci, točno p° naročilu, solidno in pod garancijo. — Telefon 50-70.
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgovsko-induatrijako d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MIHALEK, Ljubljana.