POLOŽAJ VISOČANOV V LOŠKEM GOSPOSTVU V posameznih izdajah Tavčarjeve Vi- soške kronike je bilo v komentarjih mar sikaj napisanega o preteklosti Visokega. Medtem ko srečamo v nekaterih izdajah komentarje, ki niso povsem v skladu / zgodovinskimi viri. so tolmačenja v re dakciji Marje Boršnikove močno dognana.1 V tem članku bi želel nekatera vpra šanja le še jasneje razčistiti. Najstarejše podatke o Visokem je mo goče črpati iz urbarjev, ki potekajo od 1291 dalje in so \ zelo izdatni meri ohra njeni za dobo od 1500 dalje. Najstarejša urbarja, iz 1291 in 151K. vsebujeta le su- inarne podatke. Že takrat so bili na Viso kem trije grunti, katerih število se odslej skozi stoletja ni več .spreminjalo. Kmetje na teh gruntih niso bili nikaki svobod njaki, marveč so delili usodo drugih pod- ložnikov v mejah loškega gospostva. Bili so vključeni v brojsko župo že 1291 in so v tem sklopu ostali skozi vso freisin- ško dobo. Glede obveznosti se ni njihov položaj ločil od tistega, ki je bremenil njihove kmečke sovrstnike v njihovem sosedstvu. Bili so dolžni leto za letom poravnavati zemljiškemu gospodu dajatve v naravi in denarju, enako so morali so delovati pri tlaških obveznostih.2 Oprti na urbarialne podatke moramo seseda odkloniti Tavčarjeve predstave o preteklosti Visokega, kjer naj bi obstajal grad že v 12. in 1". stoletju, ki da je prišel v roke freisinških škofov. Le-ti naj bi refektoriju kot prvotni stavbi pozneje do zidali še ostali grad. Od freisinških ško fov naj bi grad prevzeli Kalani.3 Urbarialni podatki iz 1501 pričajo, da so živeli na visoških gruntih tedaj pod- ložniki Gregor Storman, Stormanov sin Gašper in Apolonijin sin Jurij.4 LTpošic- vajoč te podatke, bi mogli sklepati, da sta bila že tedaj dva visoška grunta v posesti širše Stormanove rodbine. Medtem ko do bimo 1560 na enem gruntu ime Tomaž Legat. Marjetin sin. je omenjen na dru gem gruntu Gregor, sin Andreja Stor- mana. na tretjem pa Andrej Storman/' Tudi ti podatki bi torej govorili za to. da sta bila dva visoška grunta v posesti širše Stormanove rodbine. Podatek iz 1579 nakazuje še večje kopičenje.8 saj daje slutiti, da je imela rodbina Storman tedaj v posesti vse tri grunte. Pri enem je omenjen kot posestnik Gregorjev sin Andrej, na drugem je naseljena Jera. žena Gregorja Stormana, na tretjem sre čamo Andreja, sina Gregorja Stormana. Povsem jasna slika se pa kaže od 1604 dalje. Medtem ko je spodnja kmetija pri padala rodbini Teleban (1604 do vsaj MISM. oziroma Tuškovim H709). sta odslej zgornja dva grunta tvorila eeloto. Leta 1604 se omenja tod podložnik Gašper Smole (Smalle), 1625 Janž Stibell, 1642 pa Lovre Stibell. Med leti 1647 in 1651 sta nad to eeloto zagospodarila prva Kalana. Matija in Jurij, kot je razvidno iz pri pisov v urbarju.7 Po listini iz 1651 je možno sklepati, da je bil tedaj gospodar na zgornjih visoških gruntih Filip Kalan. ki ga je treba istovetiti s Tavčarjevim Polikarpom.8 Za Filipom je prevzel posest mlajši sin Jurij-Martin. Problem, zakaj ni očetu Polikarpu-Filipu sledil starejši sin Izidor-Jurij, ni zgodovinsko nepojas njen." kajti v tistem času so na loških tleh kmetije redoma prevzemali najmlajši sinovi. Kalanov rod je od srede 17. stoletja dalje gospodaril na Visokem skozi vso freisinško dobo.10 Od kod so prišli Kalani? Trne Kalan je v loških urbarjih kaj pogosto. Saj sre čamo celo Filipa Kalana razen na Viso kem še 1656 in 1656 kot kajžarja v selški župi. 1657 pa kot gruntarja v Dolenji vasi.11 Vse pa kaže. da ti Filipi Kalani niso istovetni z visoškim. Sicer dobimo v tem času Kalane sirom po loškem go spostvu, tako po Poljanski in Selški do lini kot po Sorskem polju. Gotovo se pa ne bomo mnogo motili, če sodimo, da poteka rod visoškega Filipa Kalana iz neposredne okolice Visokega. Tako v so sednjem Smoldnem kot na sosednjem Logu so bili Kalani trdno zasidrani. Na eni in isti kmetiji v Smoldnem so ome njeni 1501 Andrej Kalan. 1560 Tomaž K.. 1604 Gašper, sin Tomaža K.. 1625 Jurij 141 \ isoko |io risbi Borisa kobeta \ natisu Tavčarjeve Visoške kronike i/ leta 193 K.. 1656 Jan/. K.. 1679 Andrej K. Po dobno si slede na kmetiji na Logu: 1501 Martin Kalan. 1560. 1579 Jurij K.. 1604 Jurijev sin Jakob K.. 1625 Andrej K.. 1679 Lenart K. S temi podatki pridobi na pomenu domneva, da poteka rod visoških Kalanov iz sosednjega Loga.12 Rod Kalanov. loških podložnikov, se je torej držal na Visokem skozi stoletja. Če prav gre pri tem rodu za gruntarski ži- velj. kakršen je obdeloval zemljo po širnem loškem gospostvu in so bili Viso- čani po pravnem položaju nedvomno \ isti vrsti kot vsi drugi loški podložniki sirom po Poljanski in Selški dolini, so se vendar dvignili nad mnoge sovrstnike glede na premoženjski položaj. Osnovo so črpali že iz same zemlje. Skozi stoletja sta bila združena v enih rokah dva grunta, ki po obsegu nista spadala v vrste slabotnih kmetij. Saj je pripadalo vsakemu teh gruntov od naselitoe dalje nekako po 16 oralov polja, spričo česar izstopata med poljanskimi grunti, katerih obseg se je sukal največ med 10 in 17 orali.u Toda Visočani niso živeli samo od zemlje. Vpisi v visoških trgovskih knji gah dokazujejo, da so se v zadnjih deset letjih 17. stoletja močno ukvarjali s trgo vino proti Italiji.14 Njihova podjetnost spominja na rod Oblakov, ki so prav tako potekali iz griintarskili poljanskih vrst iu so prav v tem času napredovali v taki meri. da jim je uspelo pridobiti si plemstvo.15 V razliko z Oblaki so Ka- laiti ostali zvesti zemlji. Ostali so na Vi sokem, ki so ga sistematično opremljali tako. da je kazal vse bolj za kmetsko okolico nenavadno lice ter tako dajal mnogo povoda za razmah pisateljeve fan tazije. O p i) in b p : 1. Ivan Tavčar, Zbrano delo, šesta knjiga, 1076. — 2. P. Bjaznik. Urbarji freisinške škofije, SAZU 1963, str. 100—110, 141—144, 190— 193, 309 "'II. V51. - 3. M. Boršnik. o. d., str. 383— 3Sb. - 4. P.Blaznik, Urbarji, o. d., str. 310. — 3. Fr. Kos. Doneski k zgodovini Škofje Loke in njenemu okraja. 1894. str. J3. — 6. Kjer ni ome njeno drugače, pre za urbarje, ki jili hrani Arhiv Slovenije v Ljubljani pod oznako Gr. A IT. — ". M. Boršnik, o. d., str. ^s~, po VI. Kosu. - 142 B. M. Boršnik, o. d.. Mr. vsv. >). \|. Hi>ršiiik. o. d., str. 389. - 10. M. Boršnik, o. d., rodovnik, Mr. 392 do »93. - 11. L strezni urbarji. — 12. Ivan Tavčar, \ 'isoška kronika, Ljubljana 1948. Klasje 16—17. Priredila Marija Jamar. str. _M"> Iv P. Blaznik. Kolonizacija Poljanske doline. CMS 19, 195K, sir. 27. - 14. M. Boršnik, o. d., str. 394. — 15. P. Blaznik, Kolonizacija in kmetsko podložništvo na Sorskem polju, SAZl" I.. Razprave 2. 1953, sir. 180. Dr. Pavle Blaznik 143