(f Domoznanski oddelek tp 05 SNEŽNIK 2011 070(497 12 Ilirska Bistrica) 2001756,254 COBISS s Podgrad 3, 6244 Podgrad Tel.: +386(0)5 705 00 00 Fax: +386(0)5 705 00 18 info@acdodie.si AdriaticSlovenica Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group H TISKOVINA • Poštnina plačana pri pošti 6251 Ilirska Bistrica-Trnovo Letnik XIX • št.: 254 • november 2011 Kdor išče, srečo najde stran 24 Intervju: JANEZ JANŠA strani 6-7 KDO JE PROTI RAZVOJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA? stran 4 mm rw\ * v restavracijo Planika * v pivnico in picerijo Castrum Vsak vikend ŽIVA GLASBA Ob koncu leta vas bo zabavala; skupina z dalmatinsko glasbo Igralni salon nudi obilo zabave z 162 igralnimi avtomati in ruleto ODPRTO NON-STOP Ponovno SILVESTROVANJE v hotelu.^ Za 31.12. in 01.01. sprejemamo t§3 rezervacije na recepciji 05 36 44 700 ali preko e-maila: info@hotelgoldclub.eu m BP WKmMm HOTEL GOLD CLUB Pigal d.o.o. Goriška cesta 25Č \g 5270 Ajdovščina, Slovenija r|pf tel: 00 386/S 36 44 700 www.hotelgoidclub.eu »Pol sveta se kupuje, pol pa prodaja« V znamenju sladic V torek, 18. oktobra, je v Gostilni Mahorčič v Rodiku potekala že tretja tematska delavnica v okviru projekta Vonji ter okusi Krasa in Brkinov, katerega prijavitelj je Območna obr-tno-podjetniška zbornica Sežana, partnerja projekta pa Občina Hrpelje - Kozina in Občina Sežana. Projekt delno sofinancira Evropska unija iz razpisov Leader. stran 9 Trgovina A3-moda Bazoviška cesta 32, 6250 Ilirska Bistrica 05 / 90 368 48 (rniiv WEitt| gTOSTCK TAIIOR -*4 imma masa aio&oa&K/ PRI NAKUPU 3 KOSOV Ž. MAJICE DOLG ROKAV V REDNI PRODAJI VAM TRETJEGA (NAJCENEJSEGAj PODARIMO UU di)JL IM&JZLa!)J] RAČUNOVODSTVO FAKTURA d.o.o. tel.: 05 / 6251111 e-mail: faktura@siol.net Visoko kvaliteten računovodski servis s tradicijo 18 let po primerljivih cenah NOVIM STRANKAM NUDIMO BREZPLAČNO RAČUNOVODSTVO DO KONCA LETA ! več na www.racunovodstvo-faktura.si Prevzem dokumentov in osebni sestanki na celotni Obalno-kraški regiji! aktualno... november 2011 O Šalim socialni (ekonomski okoljski VOLITVE2071 - 7. VOII. Bistrica viimoaili Vop& . 1 Brez Strahu! Oržava v sivj&i človeka? zcfaaro In varno juW! Aktivno državljanstvo!,, Ogromna večina nas, v Sloveniji in drugje po vsem svetu, se jasno zaveda, da pot, po kateri gre človeštvo zadnja desetletja, ni prava. Kljub temu, da vsi čutimo in se celo zavedamo, SS' '1 da /e sedanja pot, pot, ki vod/ v $/eP° »««*/ /m°-ftjif *XAfj m® še vedno zadrego in ^ t s 'ISlI dvom, ko se je potrebno sssslis^ fgj jasno odločiti za nujne 4,|?|§ spremembe. Spremembe namreč vedno vzbujajo jV " nelagodje, ker so nepredvidljive, rušijo ustaljeni S! red brezbrižnosti in samo- zadovoljstva v nas, zahtevajo od nas odločitev za ukrepanje in delo. In ob vsem tem ne vemo, kakšen bo končni rezultat, kaj bomo za vse to res dobili, za koliko in v čem bomo na boljšem. Včasih so poti do želenega cilja luknjate in strme, kar marsikoga odvrača od tega, da bi se dvignil iz udobja fotelja, ki si ga je prigaral. Cilj je ustvariti okolje za dolgo, zdravo in ustvarjalno življenje vseh ljudi. Vsaka generacija mora potomcem pustiti vsaj takšno dediščino, kot jo je dobila od svojih prednikov, pri tem pa zagotoviti pogoje za kakovostno in dostojno življenje vsakega posameznika kot delčka skupnosti. Kakovostna, ustvarjalna in varna zaposlitev mora biti osnovni vir življenja, kakovostna gospodarska rast pa le sredstvo za doseganje teh ciljev. Nujno potrebni predpogoji za dosego ciljev so prevladovanje vrednot sodelovanja in ustvarjalnosti nad vrednotami tekmovanja in izključevanja, zaščita pravne države in spoštovanje človekovih pravic ter negovanje visoke stopnje politične kulture. ^ -+ti" ¥ f-t $ 0^NA Sem Damijana Hrabar, magistrica znanosti, roj. 07.04.1962 v Postojni, doma iz Ilirske Bistrice. Svojo poklicno pot sem začela v Knjižnici Makse Samsa Ilirska Bistrica leta 1986. Od leta 1994 naprej sem direktorica Knjižnice Makse Samsa, ki jo uspešno vodim že četrti mandat. V času svojega 25-letnega poklicnega delovanja sem vedno težila k napredku in razvoju in s svojim delom dokazala, da se da vse zastavljene projekte tudi izpeljati. Rezultat le-tega je obnova in razširitev knjižnice Makse Samsa iz prejšnjih skromnih 206m2 na 1015m2 novih površin, uvedba premične knjižne zbirke v Domu starejših občanov, bralnih ur za slepe in slabovidne ter bibliopedagoških ur kot plod sodelovanja s šolskimi knjižnicami, vrtci ter gimnazijo. Organizirale so se ure pravljic za otroke, počitniška bralna značka za odrasle in otroke, vključeni pa smo tudi v projekt Primorci beremo. Že vrsto let v knjižnici pripravljamo odmevne literarne večere in razstave. Za uspešno delo sem prejela srebrno plaketo Občine Ilirska Bistrica, leta 2008 pa so me poslušalci Radia 94 in NTR proglasili za osebnost leta Notranjsko-Kraške regije. To je utrinek mojih dosežkov, za katere sem se močno angažirala in jih uspešno izpeljala. Kot državljanki, mami in novopečeni babici mi ni vseeno za prihodnost naše Slovenije, naše Občine in naših otrok. Ker si za vse nas želim samo najboljše, se bom za pozitivno prihodnost borila z vsem svojim znanjem ter z vztrajnim in poštenim delom. Moje prednostne naloge na lokalnem nivoju: 1. Določitev trase avtoceste Postojna -Jelšane, njena dokončna umestitev v prostor ter pričetek vseh aktivnosti za čimprejšnjo izgradnjo. 2. Pospešitev izgradnje obvoznice v Ilirski Bistrici, saj se je začetek izgradnje že prevečkrat preložil. 3. Podpora izgradnji novega, modernega in funkcionalnega ter potrebam občanov naše občine prilagojenega kulturnega doma ter zagotovitev državne in evropske finančne pomoči za njegovo izgradnjo. 4. Pospešitev aktivnosti za hitrejšo rešitev vojaške lastnine v Ilirski Bistrici. Predvsem prenos športnega kompleksa in vojaške ambulante na občino ter rešitev lastnine gimnazije in ureditev statusa strelišča Bač. 5. Aktivno delo pri reševanju ostalih problemov v občini, ki so v pristojnosti države, posebno na področju kulture, zdravstva, šolstva in sociale, z namenom, da jih še bolj približamo občanom. T fki-PS Aljošajerič Več kot desetletje sem se glasbeno udejstvoval širom po svetu (New York, London, Havana, Nairobi___). Leta 2003 sem se vrnil v Slovenijo, kjer vodim lastno podjetje na področju inženiringa sistemov pametnih hiš. Poleg projektov v Sloveniji je podjetje uspešno realiziralo številne projekte tudi v Italiji in Švici. Prednostne naloge nivoju: na lokalnem ALJOŠA JERIČ 1. Postavitev strategije celovite turistične promocije Krasa ter skupno in učinkovito mednarodno trženje lastne turistične blagovne znamke. 2. Izgradnja kolesarskih poti. 3. Razvoj širokopasovnega interneta kot nujno infrastrukturo za učinkovito in globalno delovno okolje ter s tem preprečevanje odseljevanja mladega prebivalstva v tehnološko bolj razvite kraje. 4. Takojšnje iskanje rešitve za lokalne obrtnike in podjetnike, kjer je najprej prioriteta obdržanje obstoječih delovnih mest. Nujno je tudi investirati v usposabljanje obstoječih zaposlenih in s tem povečevati dodano vrednost na obstoječih delovnih mestih. T T ++' Jerko Čehovin -j 0^NA 4> Naročnik: Lista Zorana Jankoviča - Pozitivna Slovenija Dalmatinova 2,1000 Ljubljana PS + % T 'o + ^Na SLO^ h: ti- ++ +4» s + ++ Ekonomist, upokojeni podjetnik iz Postojne, je vso svojo poklicno pot posvetil delu v turizmu. Začel je kot jamski vodnik, nadaljeval kot analitik, direktor hotelskega podjetja ter do upokojitve kot samostojni podjetnik. Opravljal je vrsto pomembnih funkcij v gospodarski zbornici, organih zavarovalnice Triglav, v regijski razvojni agenciji Pivka, vturističnemu društvu Postojna, v različnih športnih klubih. Dve mandatni obdobji je bil občinski svetnik. Sedaj vodi Združenje za vrednote NOB Postojna in Pokrajinski svet ZZB za Južno Primorsko. Leta 2010 je kot predsednik društva 23.april uspešno vodil in organiziral civilno iniciativo za zbiranje podpisov v podporo ustanovitve Krajinskega parka Postojnska jama. Peticijo, ki jo je podprlo več kot 30000 državljanov in 16 poslancev, je izročil ministru za okolje in prostor ter klubu primorskih poslancev.V družbi, ki ima koncesijo za upravljanje jamskega sistema, je občina Postojna pridobila 25% delež, s čimer je delno zavarovan javni interes pri Postojnski jami. Na lokalni ravni bodo dobili njegovo podporo naslednji projekti in aktivnosti: 1. Ustanovitev krajinskega parka Postojnska jama kot dodatna razvojna priložnost za turistčni razvoj. 2. Pospeševanje razvoja ekološke pridelave zdrave hrane, s poudarkom na čimvečji stopnji samooskrbe. 3. Sprejem in podpora ukrepom ne samo ohranjanja, temveč tudi ponovnega razvoja naše lesne industrije, s poudarkom na davčnih in razvojnih spodbudah. 4. Zagotavljanje podpornega okolja za povečanje oskrbovanih stanovanj ter izgradnja novega gasilskega doma v Postojni. 5. Ohranjanje vrednot NOB, osamosvojitvene vojne in spoštovanje naše zgodovine. Sem oče dveh odraslih hčera in ponosni dedek treh vnučkov. Žal sem letos ovdovel, kljub temu pa sem ohranil pozitiven odnos do življenja, ki ga želim deliti z vsemi pozitivkami in pozitivci v naši prečudoviti deželi. ZAKAJ V ILIRSKI BISTRICI NI NIKOLI NIČ? KDO JE PROTI RAZVOJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA? Župan Emil Rojc pod tem in podobnimi naslovi v Bistriških Odmevih in s pomočjo posameznih novinarjev v dnevnih časopisih že celo leto svojega mandata blati in izvaja medijski linč nad nekaterimi svetniki v Občinskem svetu Občine Ilirska Bistrica, ki ne podpirajo njegove samovolje, nezakonitega dela ter nespoštovanja pristojnosti in sklepov Občinskega sveta. Takoj ob nastopu svojega mandata, ko je imel udobno večino 15 svetnikov in je na Občinskem svetu sprejemal, kar je hotel, posebno tisto, kar je bilo v njegovem interesu in v interesu njegovih podpornikov in somišljenikov, je bilo vse v redu, pa čeprav so bili posamezni sklepi Občinskega sveta nezakoniti in v nasprotju z interesi občanov Ilirske Bistrice. Že prvi dan svojega nastopa je pričel nad delavci občinske uprave in javnih ustanov izvajati mobing, saj jim je prepovedal stik z nekaterimi bivšimi zaposlenimi, vključno z mano kot nekdanjim županom. Dobili so ukaz, da mu morajo javljati, kdo od nekaterih bivših zaposlenih pride na občino, pri kom je bil in kaj je bil namen njegovega obiska (čeprav bi na občinskem uradu urejal privatne zadeve, kar je župan tudi potrdil na drugi seji Občinskega sveta). Če se pojavi samo sum o obisku »nezaželjene osebe« in župan ne dobi poročila o tem obisku, potekajo zaslišanja zaposlenih, dostikrat z vodenjem zapisnika in z vednostjo direktorice občinske uprave Andreje Derenčin, ki bi sicer morala prva preprečiti nezakonito ravnanje župana. To početje župana Emila Rojca je v občini »javna tajna«, v medijih pa se župan celo javno hvali s takim početjem (bivši župan prihaja vsak dan pred občino, notri pa ne sme - kot je recimo razvidno iz ene od izjav na radiu Capris), vendar uradne institucije, zaposleni in posamezni novinarji o tem modro molčijo. Občinski svet je na svoji drugi redni seji dne 16.12.2010 imenoval člane odborov in komisij Občinskega sveta samo izmed članov koalicije, še posebej pri ključnih odborih in komisijah. Nadzorni odbor občine je bil sestavljen tako, da se koalicija in župan nadzorujeta sama sebe. Kako to izgleda v praksi pa je razvidno tudi iz dejstva, da se Nadzorni odbor v enem letu ni uspel sestati niti na eni seji, čeprav ima z zakonom točno določene naloge in pristojnosti. Mogoče pa se ni sestal namenoma, da ne bi ugotavljal nezakonitosti in ne- pravilnosti delovanja župana, občinske uprave in tudi občinskega sveta? Na svoji tretji redni seji dne 27.1.2011 je Občinski svet razrešil vse člane svetov javnih zavodov, upravnih in nadzornih odborov, ki so predstavniki ustanovitelja, to je Občine Ilirska Bistrica. Nezakonit sklep o razrešitvi je bil sprejet s 14 glasovi za in 9 proti, brez obrazložitve, ter brez da je bila ta točka uvrščena na dnevni red seje Občinskega sveta. To pa je v nasprotju s Poslovnikom o delu Občinskega sveta, Statutom občine in Zakonom o lokalni samoupravi. Na četrti redni seji dne 10.3.2011, ko je župan Emil Rojc izgubil večino v Občinskem svetu, je točko imenovanja predstavnikov občine v svetih zavodov najprej premaknil na nadaljevanje te seje z obrazložitvijo, »da je potrebno celotno zadevo preučiti«. Na nadaljevanju te seje, dne 21.3.2011 pa je župan na predlog komisije za volitve in imenovanja to točko umaknil iz dnevnega reda seje, ko je ugotovil, da ne bo uspel imenovati svojih članov in članov svoje koalicije v odbore in komisije. Točka je bila umaknjena z dnevnega reda seje brez sklepa Občinskega sveta, saj komisija ni bila predlagatelj te točke dnevnega reda, to pa je v nasprotju s poslovnikom o delu Občinskega sveta. Občinski svet je na tretji seji sprejel tudi proračun občine za leto 2011, s 15 glasovi za in 4 glasovi proti, kljub opozorilu in pripombi, daje proračun neuravnotežen, saj so odhodki za 2.177.694 EUR višji od prihodkov, kar je v nasprotju z Zakonom o javnih financah. Ta proračun še vedno velja, zato je Odlok o proračunu občine za leto 2011 nezakonit. V oktobru 2010 so bile za projekte kanalizacija in čistilna naprava Hrušica, Knežak in Podgrad podpisane pogodbe z Ministrstvom za lokalno samoupravo RS za sofinanciranje teh projektov iz evropskih sredstev. Župan Emil Rojc pa je del teh že pridobljenih evropskih sredstev za navedene tri projekte v pro- računu občine za leto 2011 črtal, brez vednosti in sklepa Občinskega sveta. Tako je bilo v proračunu za leto 2011 za projekt Hrušica črtanih 224.626 EUR, za Knežak 234.452 EUR in Podgrad 391.198 EUR, kar pomeni izgubo v vrednosti 850.276 EUR že pridobljenih evropskih sredstev. Večina teh sredstev bo za Občino Ilirska Bistrica izgubljenih, saj jih ne bomo mogli vključiti v druge projekte, ki se bodo izvajali do septembra 2013, ko se to finančno obdobje koriščenja evropskih sredstev zaključi. Prav tako v proračun občine za leto 2011 niso vključena sredstva MORS-a v višini 130.000 EUR, ki naj bi jih po sporazumu iz leta 2008 MORS letno vlagal v izboljšanje infrastrukture na območju KS Knežak, prednostno v vasi Bač. Ta sredstva so izgubljena, verjetno zaradi kompenzacije MORS-u s strani občine, brez vednosti in sklepa Občinskega sveta? V proračun občine za letošnje leto niso vključena tudi sredstva iz proračuna države za vzdrževanje gozdnih cest v višini 50.170 EUR, na podlagi Zakona o gozdovih. Tudi ta sredstva so za občino v letošnjem letu izgubljena. Prvi javni razpis za vzdrževanje gozdnih cest je bil ponovljen, verjetno zato, ker bi moral biti izbran izvajalec, ki naj ne bi bil po godu županu. Ker je bil tudi na drugem javnem razpisu izbran izvajalec, ki naj ne bi ustrezal županu »Tako je bilo v proračunu za leto 2011 za projekt Hrušica črtanih 224.626 EUR, za Knežak 234.452 EUR in Podgrad 391.198 EUR, kar pomeni izgubo v vrednosti 850.276 EUR že pridobljenih sredstev.« Emilu Rojcu, se je vzdrževanje gozdnih cest začelo izvajati še le konec novembra, tako da bodo sredstva v višini 118.207 EUR, ki so namenska za vzdrževanje gozdnih cest ostala večinoma neporabljena, od tega pa je že omenjenih 50.170 EUR za občino Ilirska Bistri- ca trajno izgubljenih. Zaradi samovolje in negospodarnega dela župana bodo ostale gozdne ceste v letošnjem letu le delno vzdrževane. Po izjavah župana Emila Rojca je za prekoračitev vrednosti v Rozmanovi ulici kriv delavec občinske uprave in nadzor izvajanja del. Za samo polovico izvedenih del od planiranih pa je kriv Občinski svet, ker je (na predlog župana) potrdil samo polovico potrebnih sredstev za obnovo. Bosta po tej logiki, tudi za enake napake pri zgoraj navedenih projektih, kriva delavec občinske uprave in Občinski svet, ne pa župan, ki v proračun občine takšne projekte predlaga? Občinski svet je na svoji peti seji dne 14.4.2011 sprejel Odlok o zaključnem računu občine za leto 2010 z 12' glasovi za in dvema proti, od 16-ih prisotnih svetnikov, kljub temu, da sta bila tako Občinski svet, kot tudi župan, opozorjena z moje strani, da je znesek neporabljenih sredstev v prvem členu odloka nepravilen. Namesto zneska 2.418.148 EUR, je bil v odloku napisan in sprejet znesek 1.458.956 EUR. Višek nezakonitosti pa je to, da je bil ta znesek in s tem odlok o zaključnem računu, čez en mesec spremenjen brez sklepa Občinskega sveta. V Uradnem listu RS št. 36 z dne 16.5.2011 je bil v 1. členu odloka o zaključnem računu napisan znesek 2.418.148 EUR (na pa na Občinskem svetu sprejet znesek v višini 1.458.956 EUR), kar pomeni samovoljno spreminjanje in ponarejanje sklepov Občinskega sveta s strani župana. Da so sami popravili sklep Občinskega sveta, sta tako župan kot občinska uprava tudi javno priznala na seji Občinskega sveta. Na podlagi gornjih navedb je jasno, zakaj smo hoteli dopolniti dnevni red na prvi in drugi izredni seji Občinskega sveta, posebno še, ker župan Emil Rojc vztrajno zavrača obravnavanje teh in drugih projektov na Občinskem svetu. Ali je to nujno potrebno obravnavati na seji Občinskega sveta pa občani lahko presodijo sami. Prvi rezultat takega dela je obnova Rozmanove ulice, ko je za 40% prekoračitev spremenjene pogodbe izvedena samo polovica del. Žal smo bili svetniki s strani posameznih medijev ožigosani in naslikani v Bistriških Odmevih, da se igramo z milijoni (Delo) in da je novinarko sram, ker Občinski svet noče razpravljati o 5,5 milijona evrih, ki bi jih država »šenkala« (Primorske novice). Žalostno pa je, da ni nikogar sram, ko že vračamo pridobljen evropski in državni denar v državni proračun, ko molčimo o mobingu, nepravilnostih in nezakonitostih, ki se kar naprej pojavljajo. Tisti, ki nasprotujemo negospodarnemu ravnanju s proračunskimi sredstvi in netransparentnemu delu župana, ki noče projektov predstaviti na Občinskemu svetu, kateri bi moral po zakonu in uredbah potrditi vsak DIIP (Dokument identifikacije investicijskega projekta), pa smo v posameznih medijih poimensko popljuvani in naslikani na naslovnici Bistriških Odmevov. Zupanova koalicija, ki tako netransparentno, negospodarno in nezakonito delo podpira, pa je v medijih nagrajena s pohvalami, morda celo s kakšnim delovnim mestom tehničnega direktorja (kot to izhaja iz člankov dnevnika Delo), z pod-županskim mestom, morda obljubljeno službo ali obljubljenim mestom direktorja občinskega zavoda. V zadnjem času pa lahko postaneš tudi član Državnega zbora ali vlade, da jih naučiš neposredne unitarne demokracije na primeru Občine Ilirska Bistrica... Prav je, da tudi člane »županove koalicije«, ki jih tako skrbi »napredek in razvoj« naše občine, imenujemo z imenom in priimkom. To so Borut Rojc, Hrvatin Vlado, Balazs Nuša (SD), Igor Batista in Anton Frank (LDS), Vojko Tomšič in Sebastjan Frlež (Lista Vojka Tomšiča), Rudolf Celin (SLS), Alojz Bubnič (ZZP), Barbara Kogovšek (bivša članica SDS, ki glasuje po svoji vesti) in Ivan Simčič (DeSUS). Kot se sliši, pa se jim ponovno pridružujeta tudi Dušan Grbec, novi podžupan, ter Robert Ujčič (oba SDS), tako da ima župan s trinajstimi glasovi zagotovljeno večino in ne bo več ovir za »strokovno delo ter nemoten in hiter razvoj naše občine« s strani posameznih svetnikov, ki naj bi po navedbah župana Emila Rojca in posameznih medijev zavirali razvoj naše občine, vendar zgornji podatki in dejstva dokazujejo ravno obratno. (se nadaljuje) Anton Šenkinc Ilirska Bistrica, Jelšane Tovornjak padel čez škarpo Večkrat uporabljen rek »sreča v nesreči«, se je tudi v Jelšanah izkazal še za kako primernega. Tam se je namreč v petek, 11. novembra zgodila nenavadna nesreča tovornjaka, ki se je končala dokaj srečno. Okrog 11.30 je voznik iz okolice Medvod v Jelšane dostavil premaz za les, pri razkladanju pa pustil motor tovornjaka prižgan. Med samim razkladanjem naj bi popustila zavora in tovornjak je začel lesti navzdol po klancu. Sprva je, po izjavah prič, zadel zid, ki ga je preusmeril na dvorišče bližnje hiše, ga prečkal in nato prebil kovinsko ograjo ter zletel s prednjim delom čez približno dva meta visoko škarpo na glavno cesto Jelšane - Ilirska Bistrica. Tovornjak se je ustavil na cesti s kabino na cestišču, zadnji del pa je obtičal v zraku. Ob padcu se je poškodoval rezervoar, zato je gorivo začelo iztekati po cesti, razlilo pa seje tudi nekaj premaza. Slednjega so domačini uspeli omejiti, da se ni razlil na sosednji pas cestišča, zato je bila cesta za promet le delno zaprta. Bistriški gasilci in cestarji so madeže hitro očistili, vozilo pa so uspeli umakniti šele popoldne, ko so v Jelšane pripeljali posebno dvigalo. P.R. VOLITVE 2011... 7. volilni okraj - ILIRSKA BISTRICA Podprl bom kandidata Vladimirja Čeligoja, ker ježev preteklosti pokazal, da zna poskrbeti za razvoj naših krajev. To, da se danes v občini Ilirska Bistrica gradi širokopasovno optično omrežje, je poleg drugih tudi njegova zasluga. Pravi človek na pravem mestu je mogoče droben del velikega mozaika, vendar v odloični situaciji ravno to Primož Gardeiin šteje. Zaupam mu, ker vem, da bo na državni letnik 1972 ravni še naprej poskrbel za našo Ilirsko , samostojni podjetnik Bistrico. Volila bom SLS, kandidata Vladimirja Čeligoja, E ker je racionalen, ker zaupam v njegov volilni program, v katerem daje velik pomen rešitvam problematike, ki se dotika slehernega državlja-na. Zavzema se za enakomeren in uravnotežen Ana Kalister letnik 1982 samostojna podjetnica HHHjMHM | Aleš Zidar gJ letnik 1962 strokovni vodja LAS Društvo za razvoj podeželja med ® Snežnikom in |H Nanosom Zakaj podpiram Vladimirja Čeligoja? Zato, ker vem, kako je, če potrebuješ zanesljivega človeka na primernem mestu v Ljubljani. V preteklih letih je našemu Društvu za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom vedno priskočil na pomoč In uspel urediti zadeve, ki jih sami ne bi mogli. Vsekakor je pomembno pripomogel k našemu uspešnemu delovanju in prepoznavnosti v slovenskem in evropskem prostoru. Zato, ker vem, da bo v parlamentu zastopal interese Bistričanov in bo zaradi parlamentarnih izkušenj in poznanstev bolj uspešen kot ostali kandidati. Zato, ker bo povezovalni člen med občino in državo, ki ga nujno potrebujemo. Zato, ker je Bistričan. j.: Podpiram Vadlmirja Čeligoja in njegov program na volitvah v DZ 4. decembra letos, ker se je izkazal za dobrega prijatelja nas Slovencev v zamejstvu v I i Italiji. Z njegovim delom in prizadevnostjo je veliko | pripomogel, da so se odnosi med Republiko S Slovenijo in Avtonomno deželo Furlanijo julijsko ||j krajino razvili v konkretno sodelovanje na p institucionalni ravni, kar je v neposredno korist fe razvoja kmetijstva ter ohranjanja narodnostnega ?■ teritorija in slovenstva v zamejstvu nasploh, ib: Verjamem, da bo kot poslanec svoje delovanje v | korist zamejstva še razvil in pospešil. kmečke zveze v | Furlaniji Julijski krajini VOLILNI PROGRAM Deloval in zavzemal se bom za: Enakomeren in uravnotežen razvoj Slovenije Ekonomski razvoj obmejnega prostora ob slovensko - hrvaški meji preko čezmejnih projektov in s sredstvi EU; povezava bistriškega območja z osrednjo Slovenijo na eni strani in Hrvaško na drugi z avtocesto jelšane -Postojna. Gospodarski razvoj Podpiram vsebine 6. vrha slovenskega gospodarstva na Brdu pri Kranju s 24. oktobra 2011. Ustvariti pozitivno poslovno okolje za nove investicije, nova delovna mesta za mbde, postaviti tehnološko razvojno cono, izkoristiti geografsko lego z gospodarsko navezavo na pristanišča Koper, Trst in Reko, uvesti enostavnejše in hitrejše postopke za izdajo potrebne investicijske dokumentacije. Mladino in študente Mladim ljudem zagotoviti možnost šolanja in po končanem študiju delovna mesta, razvijati in podpirati športne in kulturne dejavnosti, postaviti mladinski študentski center v Ilirski Bistrici, ki bo stičišče mladih. Pravni red Vrniti zaupanje v pravno državo, vzpostaviti spoštovanje do pravnih institucij in zakonov, uveljaviti neodvisno in učinkovito sodstvo, nove zakone in spremembe obstoječih pripraviti temeljito, strokovno, življenjsko preudarno in dolgoročno. Plačilno disciplino Uzakonjene in postavljene plačilne roke spoštovati, upoštevati in vrednotiti dobre poslovne uzance med poslovnimi partnerji, kršitelje ostro sankcionirati, povrniti poslovno zaupanje in sigurnost poslovanja med pravnimi in fizičnimi osebami. Razvoj Kmetijstva Podpora malemu kmetu in aktivnemu kmetovanju, obdržati nivo subvencij v bodoči finančni perspektivi skupne kmetijske politike za 2014 - 2020, vzpodbujati razvoj podeželja, pridelavo domače kakovostne hrane in jo plasirati v otroške vrtce, šole, bolnišnice, domove ostarelih in druge javne ustanove, povečati samooskrbo s hrano, s kratkimi verigami zagotoviti kmetu primemo ceno za njegove pridelke in proizvode. Socialno državo Dvig minimalne plače na nivo dostojnega preživetja, izboljšati standard osnovnega zdravstvenega zavarovanja in povečati njegovo učinkovitost, podpirati programe za ostarele, drugačne osebe ter programe zdravljenja odvisnikov. RADOVANA ŽERJAVA Vladimir Čeligoj j univ. dipl. zgodovinar ZA POSLANCA Človek z razumevanjem http://vladimir.oosisib.org I Naročnik: SLS - Slovenska ljudska stranka, Beethovnova 4, 2000 Ljubljana | VOLITVE 2011... 7. volilni okraj - ILIRSKA BISTRICA Igor Štemberger www.igor.stemberger.zares.si ^Solidarnost r~i Pohlep .ares Naročnik: Zares - socialno liberalni, Župančičeva 8, 1000 Ljubljana socialno liberalni O 5; j j/.______________________intervju..._______________________________ Pogovor z... r »Računamo, da bomo s pocenitvijo funkcioniranja države \P INTERVJU: JANEZ JANŠA O gospodarskih in političnih dilemah aktualnega časa smo se pogovarjali s predsednikom največje opozicijske stranke ter najresnejšim kandidatom za bodočega mandatarja, Janezom Janšo. Zanima me Vaše mnenje glede avtocestne problematike in navezave avtoceste Je-Išane - Postojna/Divača? Prosim Vas za konkretno oceno, kdaj lahko občani naših občin pričakujejo pričetek gradnje in kdaj se bo prvi avtomobil peljal po njej? Že v prejšnjem mandatu je vlada na seji 12. oktobra 2006 sprejela Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007 do 2023, v kateri so določeni tudi prioritetni odseki javnih cest in med katere je uvrščen tudi odsek Divača/Postojna - Jelšane - meja s Hrvaško. Še vedno stojimo za tem programom. Poleg tega smo v mesecu decembru 2009 v zakonodajni postopek vložili Predlog Zakona o gradnji prioritetnih odsekov javnih cest v Republiki Sloveniji, ki je poleg odsekov javnih cest iz Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007 do 2023 določil kot prioritetne odseke javnih cest še nekatere druge. Zakon je sedanja koalicija zavrnila. Seveda bo najprej potrebno preveriti roke in oceniti zamudo, ki je pri teh projektih nastala, nato pa intenzivirati delo na njih. Glavni problem zamud pri avtocestnem programu Divača/ Postojna - Jelšane je umestitev v prostor, zaradi različnih stališč posameznih občin, na območju katerih bo potekala bodoča trasa. Zavzeli se bomo, da se ne posega v obstoječe poselitve in da se projekt razdeli na dva dela ter se čim prej umesti v prostor. Pričeti je treba z izvedbo obvoznice Ilirska Bistrica, obvoznice Pivka in obvoznice pri Postojni (Matenja vas, Rakitnik) ter z odsekom Jelšane - Ilirska Bistrica. Vse od napovedi samostojne kandidature Gregorja Viranta se pojavljajo špekulacije, da gre le za »satelitsko« stranko SDS-a. Vendar pa so predvsem v zadnjih dneh vse glasnejše špekulacije, da je Državljanska lista Gregorja Viranta nekako bolj naklonjena sodelovanju z Zoranom Jankovičem, v enem od intervjujev je to zagotavljal tudi sam Janez Stanovnik in napovedal vlado Virant - Jankovič - DeSUS. Kako komentirate? Nad samostojno kandidaturo gospoda Viranta smo bili več kot neprijetno presenečeni, saj smo za to izvedeli iz medijev. Gospod Virant je sodeloval pri pripravi programa stranke SDS (sodeloval je tudi na sestanku Strokovnega sveta SDS dne 6. 10. 2011), o stranki je imel vse pomembne strateške informacije, predstavil je celo na novinarski konferenci naš predvolilni program za področje javne uprave. V zadnjih dneh so se razkrila nekatera dejstva, ki so zaskrbljujoča. Janez Stanovnik, ki je postal prepoznaven kot eden izmed glavnih podpornikov in zagovornikov Zorana Jankoviča, je na srečanju na italijanskem veleposlaništvu vehementno razlagal, da bo koalicija Virant-Jankovič edina možna koalicija. Kasneje je to potrdil tudi v posebnem intervjuju za MMC. Izjave gospoda Stanovnika gre jemati resno, saj je tudi pred volitvami 2008 podpiral koalicijo KGB. Kaj bo odločilo volitve? Volitve bi morala odločiti program in ekipa strokovnjakov, ki je sposobna svoj program realizirati v praksi. V SDS imamo oboje. Naš program odgovarja na izzive, ki jih je pred državljane Slovenije postavila tranzicija in na izzive, ki jih pred svet postavlja čas. Pripravljene imamo rešitve za akutne probleme, ki jih pred nas postavlja kriza in strokovno ter zaupanja vredno ekipo ljudi, ki bo te rešitve izvedla. Program SDS »10 + 100 rešitev za pravičnost, delovna mesta in razvoj«, ki ga je pripravljalo več kot 600 strokovnjakov je pretehtan in ni pisan samo za čas do volitev in zgolj za volitve, temveč predvsem za čas po njih, za čas, ko bo šlo zares. Prvi del vsebuje 10 nujnih protikriznih ukrepov, ki jih bomo izvedli v prvih 100 dneh po volitvah. Številka 100 pa predstavlja ostale potrebne ukrepe, ki bi jih nova vlada izvedla tekom celega mandata. Poleg programa imamo v SDS pripravljenih že preko 50 nujno potrebnih zakonov za prvih 100 dni mandata nove vlade. Imamo daleč najkvalitetnejšo listo kandidatk in kandidatov doslej, ki združuje izkušnje in svežo moč in ta ekipa je sposobna nemudoma pričeti z delom in izpeljati zastavljeni program. Pred časom ste dejali, da bi potrebovali dve leti, da bi ujeli razvojni tempo iz leta 2008. Ta napoved še drži? Nova vlada bo tudi po najbolj optimističnem scenariju lahko začela delati šele prihodnje leto, kar pomeni, da smo letošnje leto izgubili. To pa pomeni, da bomo za gospodarsko, finančno in socialno okrevanje potrebovali bistveno več časa, kot bi ga potrebovali, če bi prišlo do sprememb oziroma predčasnih volitev pred enim letom ali pa na začetku tega leta. Podobne napovedi, kot smo jih mi dali, je pred časom ponovil tudi g. Vasle, direktor vladnega urada za makroekonomske analize in razvoj, ko je dejal, da v naslednjih treh letih ne moremo pričakovati nekega bistvenega izboljšanja, kar zadeva zmanjšanje števila brezposelnih in hitrejše gospodarske rasti. Pred nekaj dnevi je napovedal še bistveno poslabšanje napovedi o gospodarski rasti. Vseeno menim, da je ne- katere pozitivne premike možno doseči razmeroma hitro, bi pa bilo za to potrebno sprejeti nekaj ključnih protikriznih ukrepov, ki smo jih v SDS opredelili v prvem delu našega programa. To bomo seveda lahko storili samo, če nam bodo volivci podelili dovolj prepričljiv mandat tako, da bomo dobili priložnost za njihovo izvedbo. Kje bo treba varčevati, kje so še rezerve? V naslednjem mandatu bo potrebno varčevati na vsakem koraku in storiti vse za povečanje proračunskih prihodkov. Računamo, da bomo s pocenitvijo funkcioniranja države v prihodnjih štirih letih privarčevali približno 1 milijardo evrov ali približno 2,7 % letnega BDP. Rezerve so konkretno še v javnih naročilih, najemninah dragih poslovnih prostorov, pri nabavi zdravil in medicinske opreme in predvsem v organizaciji javnih zavodov. Katere so tri osnovne prioritete, s katerimi se boste, v kolikor dobite mandatarstvo, najprej spopadli? Gospodarska rast, brezposelnost in pravična država. Krizo moramo uporabiti zato, da bo Slovenija iz nje prišla boljša in pravičnejša do svojih državljanov. V slabih časih je še posebej pomembno, da breme krize nosimo vsi, zato je prvo naše geslo pravičnost. Delo daje smisel obstoju človeka v družbi ter njemu in družini zagotavlja socialno varnost, zato je naša prioriteta ustvarjanje novih delovnih mest. Na tretje mesto smo postavili razvoj, kajti danes ustvarimo premalo. Jutri mora- Postojna Čezmejno povezovanje mag. Igor Blažina na predstavitvi foto Aljaž Mavrič Postojnska jama d.d. je na Dunaju predstavila pobudo za čezmejno povezovanje najpomembnejših turističnih znamenitosti v LIGO TURISTIČNIH PRVAKOV PODONAVJA IN ALPE ADRIE Na sedežu Gospodarske zbornice Avstrije na Dunaju je 3. in 4. novembra potekalo poslovno srečanje 14 držav porečja Donave, ki je obravnavalo dve temi: Obnovljive vire z učinkovito rabo energije in Digitalno poslovanje. V okviru slednje je mag. Igor Blažina, (pomočnik glavnega direktorja Postojnska jama d.d.) predstavil pobudo Postojnske jame d.d. o čezmejnem sodelovanju najpomembnejših turističnih znamenitosti držav Podonavja in Alpe Adrie v tako imenovano LIGO TURISTIČNIH PRVAKOV PODONAVJA IN ALPE ADRIE. Gre za prototip ideje o vzpostavitvi medsebojnega sodelovanja pri promociji in trženju z uporabo najsodobnejših elektronskih informa- cijsko komunikacijskih tehnologij, ki jih v Postojnski jami d.d. že uporabljamo. Nameni in cilji predstavljene pobude so predvsem povezovanje nosilcev turizma v tem delu Evrope glede na dejstvo, da k nam prihaja vedno več gostov iz Daljnega Vzhoda (Japonska, Kitajska, Koreja, Tajvan, Indija) in ostalih kontinentov. Uporabniki storitev bodo informacije o ponudbi ključnih turističnih znamenitosti tega dela sveta dobili na enem mestu, od doma bodo lahko na preprost in varen način uredili rezervacijo in nakup skupnih produktov in storitev kar bo za njih ceneje, hitreje in udobneje. Ker bodo vnaprej seznanjeni z doživetjem, bodo nanj bolje pripravljeni in ga bodo doživeli z več zadovoljstva. Ponudniki storitev pa z uporabo moderne IKT platforme dobijo orodje za inovativno elektronsko on - line promocijo, izvedbo rezervacij, prodajo, izmenjavo podatkov, poročanjem na različnih ravneh in izdelavo analiz tako posameznih kot tudi kombiniranih produktov in storitev brez geografskih in časovnih omejitev in to po več različnih kanalih - na spletnih straneh, mobilnih telefonih, info točkah, pri prodajnih agentih, parterskih organizacijah, bencinskih črpalkah idr. Zaenkrat je naš predlog prototip a skupaj lahko izdelamo ustrezen pilotski projekt in nato produkt, ki temelji na skupni večopravilni in večkanalni elektronski IKT platformi, ki je na temelju slovenskega znanja v osnovi že narejena in v uporabi v Postojnski jami d.d., potrebuje pa sredstva za nadaljnji skupen čezmejni razvoj. VOLITVE 2017... 6. volilni okraj - Sežana SDS 10* 100 / www.sds.si PAMETNA REŠITEV BREDA FILIPOVIČ Naročnik: SDS-Slovenska demokratska stranka Trstenjakova 8,1000 Ljubljana Kandidatka na listi SDS v2. Volilni enoti 6. Volilni okraj, ki zajema občine Divača, Sežana, Komen in Hrpelje-Kozina na državnozborskih volitvah 4. decembra 2011. Breda je ekonomistka in prihaja iz Kozine, kjer živi z možem in dvema sinovoma. Je podjetnica in z možem vodita majhno družinsko podjetje. Je svetnica v občini Hrpelje-Kozina in podpredsednica sveta stranke SDS ter članica Strokovnega sveta in Gospodarskega foruma SDS. Kot podjetnica natančno ve kako se dosegajo zastavljeni cilji, koliko je potrebno dela, energije, odrekanja in prilagajanja, da so dosežani rezultati zadovoljivi. In prav vse te vrline mora imeti poslanec, kajti to ni poklic je velika obveza in odgovornost do volilcev, do države in naših otrok. Program 10+100 je nastajal več kot leto dni s pomočjo strokovnjakov in zajema prav vse sfere naše družbe, Kot podjetnica se najbolj zavzema za okrevanje in okrepitev gospodarstva, ki je temelj in osnova celotnega gospodarstva. Ponovno je potrebno vzpostaviti pravično državo in omogočiti enakomeren razvoj za vse. V programu je veliko dobrih idej, vendar pa se v življenju zgodi marsikaj nenačrtovanega in takrat je zelo pomembno, da se človek odzove in odreagira v skladu z zakoni, predvsem pa v skladu z moralnimi normami in vestjo, ki ni zapisana v nobenem zakonu. Naš najvišji cilj je gotovo blaginja za vse, ki ga lahko dosežemo le skupaj, saj Slovenija zmore več, veliko več. Na volitvah U. Decembra izberite št. 16 in SDS saj je to pametna rešitev. november 2011 intervju... SaiiiooK O prihodnjih štirih letih privarčevali približno 1 milijardo evrov« mo več. Slovenija mora biti v naslednjih dveh letih sposobna z zmanjšanjem javne porabe in ustvarjanjem delovnih mest, ki bi povečala prihodke proračuna, bistveno zmanjšati proračunski primanjkljaj. V naslednjem mandatu bo treba varčevati na vsakem koraku vsaj v naslednjem letu in storiti vse za povečanje proračunskih prihodkov. Proračunske prihodke bomo povečali z bolj dosledno izterjavo davkov ter z uvedbo številnih ukrepov, ki bodo gospodarstvu dali nov zagon, posledično bo tudi priliv v državne blagajne večji. Ključni ukrep je odprava kreditnega krča, s tem bi podjetja dobila svež kapital, se razvijala in posledično ustvarjala nova delovna mesta. In kako bi se konkretno lotili pokojninske reforme? V programu 10+100 smo navedli izhodišča, ki jih bomo upoštevali pri prenovi pokojninskega sistema. To bomo storili na način, da bo zagotovljena dolgoročna finančna vzdržnost in primerne pokojnine. Nov sistem bo temeljil na večstebrnem sistemu in bo na eni strani zagotavljal večjo povezanost med vplačanimi prispevki in pokojninami, na drugi strani pa dostojne pokojnine vsem, ki sami niso uspeli privarčevati dovolj sredstev. Sistem bo pregleden in bo zavezancem nudil vse informacije o vplačanih sredstvih in pričakovani višini pokojnin, zaradi večje povezanosti med vplačanimi prispevki in večje preglednosti pa bodo zaposleni bolj stimulirani k varčevanju, povečalo se bo zaupanje v pokojninski sistem. Zagovarjamo uvedbo osebnega pokojninskega računa. Vsak ima pravico vedeti, koliko je vplačal v sistem in koliko pokojnine lahko pričakuje, zato bodo vse pomembne informacije zbrane na njegovem osebnem računu. S tem bi se tudi onemogočilo zlorabe, ko delodajalci ne vplačujejo prispevkov v pokojninsko blagajno brez, da bi zaposleni to pravočasno zvedeli. Neizpodbitno dejstvo je, da v okolju, kjer ni novih delovnih mest, ni mogoče povečati prilivov v pokojninsko blagajno le s podaljševanjem delovne dobe teh, ki delajo. Kratkoročno je potrebno sprejeti gospodarske ukrepe za zagotavljanje novih delovnih mest, kar bo povečalo vplačilo prispevkov v pokojninsko blagajno. Zaostrovanju pogojev in kaznovanju tistih, ki pogojev ne dosežejo, ob tem pa ne ustvarjati novih delovnih mest, ne moremo reči reforma, še manj pa, da so te spremembe primerne in pravične. To pomeni, da mora biti sistem postavljen tako, da upošteva, da ljudje, ki so celo življenje delali na težkih in zdravju škodljivih delovnih mestih ne morejo delati tako dolgo kot tisti, ki so delali v prijaznejšem V zadnjih dneh so se razkrila nekatera dejstva, ki so zaskrbljujoča. Janez Stanovnik, ki je postal prepoznaven kot eden izmed glavnih podpornikov in zagovornikov Zorana Jankoviča, je na srečanju na italijanskem veleposlaništvu vehementno razlagal, da bo koalicija Virant-Jankovič edina možna koalicija. Kasneje je to potrdil tudi v posebnem intervjuju za MMC. Izjave gospoda Stanovnika gre jemati resno, saj je tudi pred volitvami 2008 podpiral koalicijo KGB. okolju. Zato mora pri upokojevanju med njimi obstajati določena razlika. Z leti za upokojitev ne bomo obljubljali nemogočega ali manipulirali. Danes nihče izmed sindikatov ne meni, da pokojninska reforma ni nujna. Če bomo imeli možnost, da izvedemo to prenovo, bomo šli v pogajanja s sindikati in projekt tudi izpeljali. Nima pomena, da zapreš kakršnekoli možnosti za razumen kompromis s tem, da se že na začetku omejiš na neke številke. Mi se o tem s socialnimi partnerji pogovarjamo že pred volitvami, tako z gospodarstvom, kot s sindikati. Zanima nas, kakšne predloge imajo oni in kje bi lahko stališča zbližali. Sicer pa pokojninske reforme nismo uvrstili med prvih 10 ukrepov za prvih 100 dni, kajti njeni učinki niso kratkoročni, temveč imajo svoj vpliv na daljši rok. Toliko bolj v primerih, ko ima tudi takšna reforma tudi daljše prehodno obdobje. Razglasitev pokojninske reforme za edini in ključni ukrep za izhod iz krize je zavajanje in sedaj ko je propadla tudi opravičilo za neuspeh vodenja države. Dvig DDV-ja, kar zagovarja Jankovič, torej po Vašem ne pride v poštev? Ne. Kakšno zdravstveno politiko si predstavljate? Osnovno zdravstvo bomo kadrovsko okrepili in ga razbremenili nepotrebnih obiskov. Med primarnim in sekundarnim zdravstvom bomo vzpostavili boljšo strokovno in organizacijsko povezanost tako, da bo prehod bolnikov s primarne na sekundarno raven ter med različnimi fazami obravnave hitrejši in strokovno nadzorovan. Vzpostavili bomo sistem zagotavljanja kakovosti ter sistem odkrivanja in preprečevanja strokovnih napak. Vodstvom javnih zdravstvenih zavodov bomo omogočili večjo vodstveno samostojnost in s tem tudi jasno odgovornost. Med zavodi bomo vzpostavili konkurenco, njihovo financiranje pa v največji možni meri podredili dejansko opravljenim storitvam po enotnih merilih. Kvaliteta zdravstvenih storitev se bo s konkurenco in hkratno regulacijo kakovosti storitev le izboljšala. Danes je predvsem na perifernih področjih Slovenije vidno pomanjkanje zdravnikov. Ugotovili bomo dejansko mrežo javne zdravstvene službe, določili optimalno mrežo ter sprejeli program vzpostavljanja in ohranjanje optimalne mreže javne zdravstvene službe. Določili bomo jasno košarico pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ter reformirali dopolnilno zdravstveno zavarovanje v skladu s evropskimi direktivami. Na področju lekarništva se bomo zavzemali za večjo dostopnost lekarniških storitev, kar bo doseženo s jasnimi kriteriji in nadzorom pri dodeljevanju koncesij iz strani Ministrstva za zdravje, vse z namenom, da se kakovost lekarniških storitev poveča. Že nekaj let se govori, da bi morali opustiti oziranje v preteklost in se zazreti v prihodnost. Zakaj se slovenska politika še vedno toliko ukvarja s preteklostjo? Kdaj bomo presegli delitve? Brez poznavanja lastne preteklosti ne moreš dobro načrtovati prihodnosti. Pro- blem nastane, ko se zgodovino uporablja v dnevno-politične namene. SDS ni odpirala vprašanj, ki delijo Slovence, so nas pa v takšno razpravo velikokrat skušali potegniti drugi. Slovenija se mora posvetiti predvsem prihodnosti in iskanju odgovorov na izzive, ki jih pred njo in svet postavlja čas. Preteklost pa je treba poznati zato, da ne ponavljamo napak. Proslavljati pa je treba dogodke, ki so nas Slovence in državljane RS povezali in združili. Npr. osamosvojitev. Potrebujemo vse dobromisleče ljudi, ki so pripravljeni po svojih močeh prispevati k izhodu iz krize in rasti blagostanja državljanov. Letos ste tretjič postali oče. Kako vam uspe usklajevati politični tempo z zasebnim življenjem in očetovstvom? Trenutno je to kar naporno, a levji delež nosi žena. Pomaga tudi, če znaš dobro načrtovati. Pa seveda priden otrok. Črtomir kot da razume položaj in že od prvega meseca dalje večino noči pridno prespi. Pred kratkim ste se preselili. Prvi vtisi v novem domu? Pravzaprav smo še vedno v fazi dokončne selitve oz. na poti, saj so predčasne volitve zakomplicirale te načrte. Komaj čakamo, da si nov dom lahko do konca uredimo. Hvala za pogovor. Bojan Oblak VOLITVE 2017... 7. volilni okraj - Ilirska Bistrica SDS 10+ 100 i www.sds.si PAMETNA REŠITEV VITOSLAV TURK Gospod Turk, kako to, da ste se odtočili kandidirati ravno v Ilirski Bistrici? Slovenska demokratka stranka ima prakso, da na državnozborskih volitvah svoje poslanske kandidate prerazporedi tudi v okolje, kjer sicer ne živijo. Namen take politike je usmerjen v utrjevanje vezi med krajani s poslanskim kandidatom, ki deluje v parlamentu. Poslanski kandidat na ta način spoznava potrebe in pričakovanja tudi v okoljih, kjer ne živi, s tem pa širi svoje razumevanje realnih potreb v Sloveniji. Stranka torej že v predvolilnem času aktivno deluje v smeri njenega temeljnega načela, t.j. vzpostavljanja pogojev enakomernega razvoja vseh delov Slovenije. Osebno sem se te možnosti za kandidaturo v Ilirski Bistrici izjemno razveselil, dosedanje druženje s krajani in člani stranke pa je potrdilo, da je bila odločitev prava. Tako iskrene in dobronamerne ljudi v večjih mestih težko najdeš. Nekateri občani bodo morda imeli pomisleke glede vaše kandidature, ker niste domačin. Kako jih boste prepričali, da po volitvah ne boste pozabili na Ilirsko Bistrico? S kandidaturo je poslanski kandidat moralno zavezan, da zastopa interese volilcev, ki so ga izvolili. Osebno imam bogato gospodarsko preteklost, vrsto let sem bil direktor Elektro Slovenija, prav tako sem član vrste mednarodnih organizacij. Zato svoje kandidature v Ilirski Bistrici ne jemljem kot odskočno desko za svojo karijero. Kandidiram izključno zato, da bi po svojih močeh pomagal Ilirski Bistrici pri njenem razvoju. Prav tako velja povdariti, da zame ta zaveza velja neodvisno od uspeha na volitvah. V zadnjem obdobju, ko vsakodnevno prihajam v Ilirsko Bistrico, se je spletlo vrsto prijateljskih vezi in prepričan sem, da bodo ti odnosi živeli še vrsto let po volitvah. Rešitvam katerih treh llirskobistriških »problemov« se boste prioritetno posvetili, če Vas Bistričani izvolijo za poslanca Državnega zbora? Nesporno je, da Ilirska Bistrica potrebuje razvoj, ta pa je povezan s finančnimi potenciali za njegovo uresničitev. S člani I0 SDS Ilirska Bistrica smo izdelali dokument, ki smo ga poimenovali "Usmeritve IO SDS Ilirska Bistrica poslanskemu kandidatu Vitoslavu Turku za delo v parlamentu." V njem so povzeti vsi pomembnejši razvojni projekti Ilirske Bistrice, pri katerih bo pomoč na državni ravni še kako pomembna. V tem dokumentu posegamo na vsa področja - na področje dela, družine socialnega življenja, šolstva in športa, trajnostnega oziroma regionalnega razvoja, kmetijstva in skrbi za okolje in prostor. Sicer pa je izgradnje avtoceste Jelšane Postojna nedvomno prioriteta št. 1. Z avtocesto se bo zanesljivo začelo novo obdobje v Ilirski Bistrici, razvojni potenciali tega konca Slovenije bodo dobili nov zagon. Tak pogled je tudi eden od temeljnih vodil SDS na prihajajočih volitvah, saj pomeni uresničevanje koncepta enakomernega razvoja vseh delov Slovenije, ki zagotavlja pravične in enake možnosti za vse. Bili ste direktor Elesa, torej Vam je področje energetike blizu. Kakšno je Vaše stališče do nesojenih vetrnih elektrarn na Volovji rebri ter nasploh glede obnovljivih virov energije? Obnovljivi viri so naravno bogastvo Slovenije in bodo v nadaljnih strategijah razvoja države imeli pomembno mesto pri zagotavljanju zanesljive in učinkovite oskrbe z energijo. Tak potencial je nedvomno tudi proizvodnja električne energije z veternimi elektrarnami. V primeru Volovje rebri pa mislim, da pristop ni bil primeren. Osebno zagovarjam stališče, da Slovenija ne more biti zgolj tržiče za tuje dobavitelje opreme. V primeru veternih elektrarn ne govorimo o kakšni zahtevni tehnologiji. V kolikor bi proizvajalec veternih elektrarn Ilirski Bistrici za vstop na slovenski trg ponudil sovlaganje v postavitev proizvodnega obrata, s katerim bi pokrival področje Slovenije in vzhodnoevropskega trga, bi zaneslivo našel pravo pot do soglasja. Sodobni proizvodni objekti so dejansko tisto, kar Ilirska Bistrica potrebuje. Prinašali bi delovna mesta in polnili občinski proračun. Z bratom, ki je predsednik države, sta politično na nasprotnih bregovih. Kako on komentira Vaše dolgoletno članstvo v SDS-u in Vašo kandidaturo? Kakšni so vajini odnosi? Članstvo v SDS je stvar prepričanja v ideje stranke, zato so ji v dobrih in slabih časih ostali zvesti tisti, ki so ves čas verjeli v boljšo prihodnost. To je pravno in pravično državo, enake možnosti za vse, socialno državo, učinkovito gospodarstvo in racionalno državno upravo. Mislim, da ta čas prihaja - tako za SDS kakor tudi za vse Slovence. Pot ne bo enostavna, je pa za Slovenijo edina alternativa. SDS je v tem trenutku zagotovo edina politična sila v Sloveniji, ki je dorasla iskanju poti iz stanja, v katerem smo se znašli vsi državljani Slovenije. To je dokazala že v obdobju 2004-2008, prepričan sem, da ji bo ponovno uspelo stvari obrniti na bolje v naslednjem štiriletnem obdobju. Za svojega brata lahko trdim, da mi na teh volitvah zagotovo želi vse najboljše. Njegovi odnosi s SDS v preteklosti niso bili slabi, saj se je v obdobju pred letom 2008 redno odzival na povabila stranke, da predava na izobraževalnih programih, ki jih je SDS organizirala za svoje člane. Kar pa se najinega odnosa tiče lahko povem, da spoštujeva drug drugega. Ker sva oba načelna, trdno stojiva na političnih bregovih, za katere verjameva, da so pravi. Že naslednja štiri leta pa bodo pokazala, kdo od obeh je pravilneje ocenil sistem vrednot, ki peljejo Slovenijo v lepšo prihodnost. Naročnik: SDS-Slovenska demokratska stranka, Trstenjakova 8,1000 Ljubljana Ilirska Bistrica Osrednja prireditev ob 20 - letnici Doma starejših občanov Praznovanje ob jubileju Dom starejših občanov Ilirska Bistrica je bil odprt oktobra 1991, torej letos praznuje dvajseto obletnico delovanja. V njem preživlja jesen življenja 231 stanovalcev in je polno zaseden. Zanje skrbi 114zapo-slenih delavcev. Že od vsega začetka je k sodelovanju privabil številne organizacije in društva, kot so humanitarne organizacije, kulturna in dru- Vrh, ki je med drugim dejala, da so na svojo ustanovo zelo ponosni. Kako tudi ne, saj slovi po modernih pristopih in strokovnosti, kmalu po odprtju so stavbi dozidali dva prizidka, uredili večnamensko dvorano in park, večje sobe pa so uredili v dvoposteljne. Letos so uredili še letni vrt za stanovalce in prenovili avlo doma. Bistriški župan Emil Rojc je po- medgeneracijski pevski zbor sestavljen iz učencev osnovne šole Dragotina Ketteja, zaposlenih in stanovalcev doma, pod vodstvom Marte Reberc, velik aplavz je požela tudi igralska skupina stanovalcev doma, ki se je predstavila z igro. Priložnost so v domu izkoristili, da so podelili priznanje tistim zaposlenim, ki so tam že od začetka. Kar dvajset M j El ijl 11 y ^ j|| b. RiHifim 1 ivH E' ■E ' ^; Sl JP' 0 Sfflp 1 m m » Na proslavi je nastopila igralska zasedba stanovalcev doma ga društva, osnovne šole in vrtec ter druge zavode. Praznovanje pomembnega jubileja so počastili z nizom prireditev pod geslom »Darilo jeseni«, zaključna pa je potekala 26. oktobra v večnamenski dvorani. Na njej je številne obiskovalce pozdravila direktorica doma Miranda udaril, da je vloga doma zelo pomembna, saj se delež starejših ljudi v občini nenehno veča. Čestitkam ob jubileju so se pridružili tudi predstavniki sorodnih ustanov, ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, skupnosti socialnih zavodov Slovenije in skupnosti Centrov za socialno delo. Na prireditvi je nastopil jih je bilo. Posebna plaketo za strokovno in uspešno vodenje doma je bila podeljena prvi in dolgoletni direktorici Mariji Siene Zver, njen sodelavec Marjan Blokar, ki je v preteklosti bedel nad gradnjo doma, pa je dobil plaketo za uspešno izvedene finance in investicije. Primož Rojc TELES TELES d.o.o., Vilharjeva 35, 6250 Ilirska Bistrica - kabelska televizija - širokošpasovni internet - IP telefonija teli D5 "71 10 100 gsm: 041 616 411 e-mail: info@teles.si www.teles.si TELEVIZIJA • 65 DIGITALNIH TV PROGRAMOV • 52 ANALOGNIH TV PROGRAMOV Velik izbor dodatnih TV programov: FILMSKI PROGRAMI • H BO, H BO COMEDV, CINEMAX 1,2 H D PAKET • 5 programov visoke ločljivosti EROTIČNI PAKET PINK PAKET • 4 programi • 4 programi POP NON STOP v mesecu decembru za vse naročnike brezplačno! • POP KINO in KINO 2 (filmske uspešnice in filmske klasike) • POP BRIO, POP OTO (sinhronizirane risanke za najmlajše) • POP FANI (smeh za vso družino) • POP SPOT (glasbeni spoti za vse okuse) RADIO • VELIK IZBOR KVALITETNIH DOMAČIH IN TUJIH RADIJSKIH POSTAJ INTERNET • VSAK UPORABNIK SI LAHKO GLEDE NA SVOJE ŽELJE IN POTREBE IZBERE USTREZEN INTERNETNI PAKET. HITROSTI DO 20Mb/s. TELEFONIJA • BREZ MESEČNE NAROČNINE - UGODNE CENE POGOVOROV • TELES TUDI NA OPTIKI n* OBVEŠČAMO VAS, DA BOMO S SVOJIMI STORITVAMI PRISOTNI TUDI V NOVEM ODPRTEM ŠIROKOPASOVNEM OPTIČNEM OMREŽJU. VABIMO VAS, DA SE PREPRIČATE O UGODNOSTIH NAŠE PESTRE PONUDBE. Kolumna TRENUTEK ODLOČITVE Naj mi spoštovani bralke in bralci ne zamerijo, ker bo (glede na čas izida Snežnika), pričujoča kolumna predvolilno obarvana. Četrti december je pred vrati. Dan, ko bomo odločali o bodočem razvoju Slovenije. Naj zmaga tokrat politika za, ne politika proti, kot se je to zgodilo pred tremi leti. Posledice tiste odločitve bomo čutili še dolgo. Pahorjeva vlada se je skupaj z LDS, ZARES in DeSUS večino časa ukvarjala sama s seboj, nekateri najvišji vladni funkcionarji pa z zasebnimi posli in interesi. Dobro v slabem je, da se je ta nesrečna zgodba končala leto dni prej. V teh dneh pa so volivke in volivci pred pomembno odločitvijo. Mogoče najpomembnejšo v zadnjih dvajsetih letih samostojne države. Tokrat namreč ne gre za stranke, gre za Slovenijo. Upajmo, da volivci tokrat ne bodo nasedli praznim obljubam raznih »dobrih« gospodarjev, ki preko javnega delovanja polnijo družinske, namesto javnih proračunov. Upajmo, da bo pri odločitvah prevladala modrost in da bomo glasovali za pametne rešitve. Slovenska demokratska stranka se je temeljito pripravila na prevzem odgovornosti za vodenje države. Po analizi stanja v državi, ki smo jo opravili pred letom dni, je naš strokovni svet pripravil celovit program s konkretnimi ukrepi in rešitvami. Pri tem je sodelovalo več kot 500 posameznikov iz stranke in izven nje. Program in ukrepe smo strnili v formulo 10+100. Slovenija je padla v zadnjih treh letih tako globoko, da s sprejemanjem konkretnih odločitev ni moč čakati niti dneva po volitvah. Čimprej, vsekakor pa v prvih 100 dneh po volitvah, bo potrebno sprejeti 10 najnujnejših ukrepov za obrzdanje javne porabe in podporo gospodarstvu. Nekatere že pred konstituiranjem nove vlade. Časi so resni, zato je slaba tista politika, ki že vnaprej zapira vrata za sodelovanje. Po volitvah želimo skupaj z vsemi, ki bodo dobili mandate in bodo tudi sami čutili odgovornost do države, uskladiti najnujnejše ukrepe. Da se vzpostavi zaupanje, bo najprej potrebno zarezati na vrhu, pri vladi, ministrih in funkcionarjih. Ministrstev bo manj, ukinili bomo številne nepotrebne agencije, urade, paradržavne ustanove in številne nepotrebne privilegije. Večji del bremena bodo nosili tisti z najvišjimi plačami, odpovedali bomo številne nepotrebne najemne pogodbe (npr. razvpiti NPU), sedanji poslanci, ki ne bodo več izvoljeni, pa bodo po izteku funkcije v enakem položaju kot vsi ostali zaposleni, če izgubijo službo. Z znižanjem davčnih bremen in administrativno razbremenitvijo bomo omogočili ustvarjanje novih delovnih mest. Dobro opravljeno delo naj bo pošteno plačano, upokojenci pa morajo prejeti dostojne pokojnine. Vse to pa ne bo šlo brez pravičnosti. Tiste elementarne. Da bo dobro nagrajeno in slabo kaznovano. Postopki na sodiščih bodo zaključeni najkasneje v letu dni. Največji gospodarski kriminalci bodo obsojeni, njihovo premoženje bo zaplenjeno. Potrebno je graditi na pravičnosti, delovnih mestih in trajnostnem razvoju. SDS je programsko in kadrovsko pripravljena na prevzem odgovornosti za upravljanje države. Kandidatka in kandidata, ki so se vsak na svojem področju izkazali z dosedanjim delom, so na območju, ki ga pokriva časopis Snežnik: Breda Filipovič (občine Hrpelje Kozina, Divača, Sežana in Komen), mag. VitoslavTurk (občina Ilirska Bistrica) in pisec teh vrstic Zvone Černač (občini Pivka in Postojna). Pravi obrazi za prevzem odgovornosti torej. Vsi se zavedamo, da bomo morali trdo delati, če želimo v prihodnjem letu ohraniti vsaj takšen standard, kot ga imamo danes. In vemo, da lahko v štirih letih Slovenijo ponovno popeljemo na pot razvoja. Mi smo pripravljeni. Sedaj ste na potezi Vi. Prihaja 4. december, trenutek odločitve, vaše odločitve za Slovenijo. Ne zamudite te priložnosti. Zvone Černač Poslanec in kandidat za poslanca SDS - Slovenska demokratska stranka IZBRIS ALTERNATIVE? Moram priznati, da mi je pisanje kolumne za Snežnik bolj prijetno, ker je nad mojimi razmišljanji tudi kolumna poslan-sega kolege Zvonka Černača. Stvar zgleda nekako tako; oba pola slovenskega političnega, in če želimo tudi ideološkega diapazona, sta zajeta v najinih peresih. Za to pa sem Snežniku iskreno hvaležen, saj ponuja predstavniku stranke, ki nima več dostopa do nacionalnih medijev, svoj pluralni prostor. Lepo. A zdaj je tudi čas predvolilne dialektike in velikih dilem. Vsi se trudimo biti čim bolj všečni, prepričljivi, obetajoči. No, eni bolj, eni manj. Nekateri obljubljajo raj na zemlji, drugi pa realno opisujejo krizo, kije ne bo mogel obiti nihče, ne levi, ne desni. Razmišljanj o izhodu iz krize je veliko, a v glavnem se gibljejo strogo in togo v okviru ka-pitalsko-finančnega modela oziroma neoliberalnega sistema, kije krizo povzročil. Alije res neizbežno, da sistem, ki ga zaznamujejo pohlep bank, mit konkurenčnosti ter zategovanje pasu srednjega in nižjega sloja, zmaga tudi na slovenskih predčasnih volitvah? Kot kaže so se masovni mediji do tega že opredelili pritrdilno in so skrbno izbrisali stranke in programe, ki ponujajo drugačne rešitve. Res čudno je, da se je javno mnenje zakoličilo še preden bi novi akterji spregovorili, ponudili program in listo kandidatov z novimi-starimi obrazi. Sedaj o razmerju med »velikimi tekmeci" odločajo le medijsko sprožene afere, stranke, ki pa dejansko ponujajo nekaj novega so pa izbrisane. Mar bodo volivci taki manipulaciji nasedli? Kot večen optimist upam, da ne; volilne skrinjice še čakajo, volivec bo tajno in po lastni presoji obkrožil stranko ter kandidata ali kandidatko za katerega meni, da je vreden njegovega zaupanja. Optimizem in vero v prednost javnega interesa delimo v llisrki Bistrici z Igorjem Štem-bergerjem. Naša stranka je oblikovala konkreten program, ki je pozitiven in stavi na izhod iz krize na human in družbeno bolj pravičen način, program, ki stavi na odgovorno ekonomijo. V le-tej ni več prostora za tajkunstvo; veliki državni banki bi zato prodali in z izkupičkom preoblikovali SID banko v pravo slovensko razvojno banko za ugodno in neposredno kreditiranje slovenskih podjetij in njihovih programov. Uvedli bi mehanizem neposrednih subvencij za naša in ne le tuja podjetja, kot zakon omogoča sedaj, za delovna mesta, za pomoč kooperativam oziroma zadrugam in za vlaganje v zeleno, trajnostno tehnologijo. Sklicevanje na domnevne ovire evropske zakonodaje bi bilo v teh časih nedostojno. Nekdo se je teh naših pobud, ki spreminjajo sistem in delavce vključujejo v soupravljanje gospodarstva, ustrašil in je odločil, da Zaresa ne sme več obstajati. A mi smo še tu, neomajni, na koncu pa bodo odločali le volivci. Franco Juri, poslanec Zares socialno-liberalni Lista Virant Državljanska lista Gregorja Viranta Naročnik: DRUŠTVO ZA BOLJŠE UPRAVLJANJE DRŽAVE - USTA VIRANT, Stegne 11B, 1000 Ljubljana Ekipa za prihodnost. Spoštovane volivke in volivci, na predčasnih parlamentarnih volitvah se bomo odločali o tem, kdo bo v naslednjih štirih letih dobil odgovornost, da popelje našo državo po poti uspešnega razvoja. Ker nam ni vseeno za naš kraj, za našo prihodnost, smo se odločili za sodelovanje na volitvah. Verjamemo, da lahko z odgovornim vodenjem, znanjem, trdim in poštenim delom, socialno pravičnostjo, strpnostjo in sodelovanjem storimo nekaj za boljšo kakovost življenja, za boljšo prihodnost. Naša prioriteta bo hitro, odločno in dosledno ukrepanje v smeri gospodarskega razvoja ter zmanjšanja javnih izdatkov na pameten način, z jasnimi vsebinskimi prioritetami in boljšo izrabo razpoložljivih virov. Gospodarski razvoj bomo spodbudili z novim investicijskim ciklusom. Vzpostavili bomo davčni sistem, ki bo spodbujal zaposlovanje. Z dvigom meje dohodninskih razredov in uvedbo kapice na socialne prispevke bomo razbremenili srednji sloj, spodbudili zaposlovanje, ter zmanjšali razloge za sivo ekonomijo. Edina pot do manjše brezposelnosti, manjše revščine, višjih plač, varnih pokojnin, socialne in zdravstvene politike ter stanovanj za mlade družine, je uspešen gospodarski razvoj. Z verodostojno in odgovorno politiko bomo izboljšali poslovno okolje, da bodo dobra domača in tuja podjetja prepoznala v Sloveniji svojo poslovno priložnost. Državo želimo upravljati za ljudi, za vse državljanke in državljane. Zato v nedeljo, 4. decembra odidite na volišča. Odločite se modro, odločite se za boljšo Slovenijo. VOLITVE 2017... 7. volilni okraj - ILIRSKA BISTRICA uspešno S [ovenijo in naše kraje l Ivan Simčič kandidat stranke DeSUS na državnozborskih volitvah 2011 Glasujte za modrost in mladost Občanke in občani, pozdravljeni. Naša občina sodi med večje občine v Sloveniji. Vzadnjih dvajsetih letih smo na vseh področjih nazadovali, najočitnejše pa na gospodarskem in kmetijskem. Posledica tega je, da mladi in izobraženi kadri odhajajo iz občine. Moji nameni in nameni tistih, ki so me predlagali, da kandidiram za poslanca RS so zelo preprosti in enostavni. Kakor je v vsaki družini ključ do uspeha medsebojno spoštovanje in razumevanje, tako je potrebno na območju naše občine stopiti skupaj in se pogovoriti o željah in potrebah za kraje pod Snežnikom. Da bodo naše skupne želje in potrebe realizirane v dobrobit sedanjosti in prihodnosti naše občine, je potrebno načrtovanje za daljši čas: - vzpostaviti gospodarski strateški svet za razvoj Občine Ilirska Bistrica. - vzpostaviti pogoje za turistično ponudbo naših krajev, - umestitev avtoceste odJelšan do Postojne (priklop v Postojni), - zagotoviti sredstva, ki so potrebna za vrnitev kmetijskih proizvodov na tržnice v Kvarnerskem zalivu, - spoštovati vrednote TIGR-a, NOB-ja in osamosvojitvene vojne, - dostojno življenje za onemogle, invalide in upokojence Počaščen sem, da sem vas smel nagovoriti v tem času, v katerem obetamo napredek in uspehe. Vesel bom, če boste podprli naš program in obkrožili našo številko 15. Spoštovane občanke in občani! V prihajajočem letu vam želim zdravja in medsebojnega spoštovanja! Ivan Simčič Naročnik: DeSUS, občinski odbor Ilirska Bistrica, Levstikova 5, 6250 Ilirska Bistrica VOLITVE 2011 Uroš PETOHLEB Postojna in I MANJ predpisov, VEČ svobode • REŠEVANJE GOSPODARSKE KRIZE S POSPEŠEVANJEM TURIZMA TER MALEGA GOSPODARSTVA NA MAKRO IN MIKRO NIVOJU • VAROVANJE OKOLJA S PRIMERNO RABO PROSTORA OB UPOŠTEVANJU LOKALNE SKUPNOSTI TER S TEM RAZVOJ EKOLOŠKO NARAVNANIH PROGRAMOV • ENOSTAVNA IN CENEJŠA DRŽAVA, KI ZMANJŠUJE BIROKRACIJO IN NEPOTREBNE IZDATKE DRŽAVLJANOV IN GOSPODARSTVA S ZA SVOBODNE UUDIV SVOBODNI SLOVENIJI rti :=* «2 : £ .; lij LDS Naročnik: LDS - Liberalna demokracija Slovenije' Slovenska c. 29,1000 Ljubljana november 2011 zgodilo se je... Nepremičninski trg v Ilirski Bistrici, Pivki in Kozini »Pol sveta se kupuje, pol pa prodaja« Povpraševanje po nepremičninah se je s pričetkom krize precej zmanjšalo, pravzaprav je v zadnjih treh letih strmo padalo in ga tako v Ilirski Bistrici in Pivki praktično ni več. Slika tega stanja so neprodana novozgrajena stanovanja, ki jih je pri nas kar nekaj in kriza v gradbeništvu. Pozanimali smo se, kako je v občinah Ilirska Bistrica, Pivka in Hrpelje- Kozina, kakšne so razmere na trgu in kakšne so cene nepremičnin. Stanovanja, hiše, parcele in Brkinske domačije Povprečno ceno stanovanja je težko določiti. Cena je odvisna od lokacije, ohranjenosti nepremičnine, trga, ipd. Kljub napovedim, da bodo cene nepremičnin zaradi gradbeniške krize astronomsko padle, se to ni zgodilo. Cene ostajajo, glede na plače v Sloveniji, še vedno (pre)visoke. Pri nepremičninskih agencijah L.A.N.D. d.0.0. iz Postojne in Frescom iz Sežane, smo se pozanimali, kako je z nepremičninami v naši regiji. V Ilirski Bistrici se cene za stanovanja gibljejo med 600-900 evrov na kvadratni meter, v Pivki pa so te cene višje do 10 odstotkov. Cena kvadratnega metra za stanovanjske hiše je odvisna od opremljenosti in lokacije. Težko je primerjati dokaj novo hišo, kije bila vzdrževana in dobro opremljena s staro, vlažno in slabo vzdrževano hišo. Zaradi tega so cene na trgu od 300 do 700 evrov na kvadratni meter za Ilirsko Bistrico, za Pivko pa isto kot pri stanovanjih do 10 odstotkov višje. Cene zemljišč se v teh dveh občinah gibljejo od 10 do 25 evrov za kvadratni meter. V občini Hrpelje - Kozina so cene precej višje kot v zgoraj omenjenih občinah, predvsem zaradi bližine avtoceste in Kopra, kar je v preteklih letih povzročilo hitro rast cen, kar ob zmanjšani kupni moči pomeni še večja razočaranja za prodajalce. Tako so stanovanja vredna od 900-1200 evrov, hiše od 400 do 1.100 evrov in zazidljiva zemljišča od 25 do 60 evrov na kvadratni meter. V preteklosti je bilo veliko ponosnih novic o tem, kakšno zanimanje velja med Angleži in Italijani za stare domačije. Brkini še vedno skrivajo kakšno lepo, dokaj ohranjeno domačijo in pričakovati bi bilo, da se bodo tudi te prodajale tujcem. A temu ni tako. V podjetju Nepremičnine L.A.N.D. Postojna pravijo, da tujcev že pred krizo ni bilo zastrašujoče veliko, tu pa tam je kak Anglež, zamejski Slovenec ali pa Italijan z našimi koreninami, kupil kaj malega, mogoče celo manj kot 10 primerov, danes pa povpraševanja po Brkinskih domačijah, starih ali novejših, praktično ni. Zaradi odmaknjenosti in dolgotrajnega dostopa se vračajo le sorodniki, ki so kaj podedovali. Domačijo si za silo uredijo v vikend ali pa jo skušajo prodati. Spet so to mestni ljudje z mestnimi cenami in pričakovanji, tako da prodaja ob previsoki ceni in pomanjkanju povpraševanja ne steče. Podobno ocenjujejo v agenciji Frescom, kjer pravijo da za stare kraške in tudi brkinske domačije povpraševanje sicer je, problem pa so prenapete cene. »V ponudbi imamo brkinsko domačijo, za katero je zanimanje, seveda ob močno znižani ceni, to je 65.000 EUR za celo kmetijo z 10 ha zemlje,« dodaja Majda Škrlj. Stanovanje v Ilirski Bistrici tudi več kot polovico cenejše kot v Kopru Nepremičninski trgovci ocenjujejo, da so povprečne cene nepremičnin v občini Hrpelje Kozina vsaj za 30 % nižje kot v Kopru ali Ljubljani, v ostalih dveh občinah za najmanj 50 odstotkov, nekatere tudi več. Podrobnejša analiza bi bila možna le ob stalno tekočem prometu, ki ga pa zaenkrat ni. To je zelo velika razlika za tako malo kilometrov in marsikdo bi že zapustil mesto, če bi dobro prodal svojo nepremičnino. A vendarle je večini težko spremeniti službo, okolje, navade, dostopnost veliko večjega števila različnih udobij mesta - ali pa se mogoče bojijo bolj sproščenega življenja v manjših krajih in bližine nara- ve, po kateri strašijo medvedi in divji prašiči. Za primerno ceno bi promet z nepremičninami stekel povsod. Je pa pomanjkanje ustrezno ovrednotenih nepremičnin, kajti vsakdo bi si rad priskrbel ustrezen bivalni prostor, če bi za to le imel dovolj sredstev, oziroma bi bile cene bolj dosegljive običajnim ljudem. »Ne pa da morata dva mlada človeka naslednjih 30 let delati za svoje stanovanje, potemtakem ga niti ne potrebujeta, če bosta ves svoj čas porabila v dveh službah pri odplačevanju visokih obrokov. Seveda je prisotna tudi druga polovica ljudi, ki so kupili ali zgradili svoje nepremičnine v času najvišjih cen, omenjeni ne bodo pod nobenim pogojem, razen ob zaplembi in prodaji na dražbi za 50 odstotkov nižjo ceno, svoji nepremičnini znižali cene, ne zanima jih moč povpraševanja, bojijo se le svoje izgube, žal bodo izgube ob prodaji neizbežne. Če nepremičnino potrebujejo in je ne nameravajo prodati, ne smejo gledati na tržne cene, ker so naredili svojo življenjsko investicijo, si uredili bivalni prostor in poskrbeli za družino,« je povedal Boris Kaluža iz Nepremičnin L.A.N.D. Postojna. Se industrijskim conam slabo piše? V Kozini in Pivki so že zgradili industrijske cone, v Ilirski Bistrici je ta v gradnji. V Kozini seje industrijska cona lepo zapolnila, v IC Neverke v Pivški občini pa je na voljo še dobršen del parcel. V Ilirski Bistrici bo v bodoči industrijski coni na voljo 12 parcel velikosti med 3.720 in 6.000 kvadratnih metrov, ki jih bo občina prodala na dražbi. Po županovih besedah naj bi bili za parcele zainteresirani domači podjetniki, ceno kvadratnega metra pa še določajo. Majda Škrlj iz nepremičninske agencije Frescom ocenjuje, da imajo industrijske cone prihodnost. Predvsem v Kozini, v bodoče tudi v Ilirski Bistrici in drugod ob mejah zaradi vhoda Hrvaške v EU. Drugačnega mnenja so v Nepremičninah L.A.N.D. Postojna, kjer pravijo, da je danes domače povpraševanje ob zapiranju gospodarskih družb, skoraj uplahnilo. »Imeli smo nekaj malega tujcev, ki pa so bili prepričani, da so se naši politični predstavniki ob tako hu- Vrstne hiše v Pivki na javni dražbi niso požele zanimanja Sončni dvori v Ilirski Bistrici se slabo prodajajo dih gospodarskih udarcih vendarle ovedli in začeli razmišljati v smeri razvoja gospodarstva in svojega kraja s tem, da bi znižali komunalne prispevke in cene zemljišč na minimum, ali pa bi jih celo dali v brezplačno uporabo, z namenom ustvarjanja novih delovnih mest. Potrebno bi bilo uvesti tudi poenostavljeno poslovanje in poseben »light« davčni režim za nove perspektivne družbe. Na žalost so tujci, presenečeni in razočarani nad našo ureditvijo, pripravljenostjo na razvoj in cenami, odšli iskati svoje priložnosti kam drugam. Med drugim so navajali primere sosednjih držav, kjer lahko dobijo zastonj zemljišča, manj birokratskih ovir, skoraj nič davkov, pa še kako subvencijo za nova delovna mesta za povrh,« dodaja Boris Kaluža. Prazni Sončni dvori, neprodane hiše na Petelinjskem hribu Za boljšo sliko nepremičninskega krča smo povprašali pri treh novejših gradnjah. VII. Bistrici smo se pozanimali pri podjetju Marc iz Ajdovščine, ki je leta 2008 na mestu nekdanjega kina v Prešernovi ulici zgradilo stanovanjski stolpič z imenom Sončni dvori. To je bil prvi stanovanjski blok, zgrajen po štirinajstih letih mrtvila, naziv zadnje novogradnje pa je obdržal vse do danes. In ga očitno bo tudi naprej, saj se stanovanja slabo prodajajo. Od osemnajstih, v velikosti od 23 do 78 kvadratnih metrov, so uspeli prodati le tri, pet so jih oddali v najem. Cene za kvadratni meter v Sončnih dvorih znaša 980 evrov, dokupiti je treba še parkirni prostor, ki stane 8.788 evrov. Od izgradnje do danes so cene precej padle, podjetje jih sedaj ponuja po najnižji možni ceni. »Stanovanja v Ilirski Bistrici je zelo težko prodati. Gre za zelo zaprt trg in kljub temu, da smo spustili ceno pod tržno, ni zanimanja za nova stanovanja. Več povpraševanja je za najem, vendar jih ne oddajamo več, ker jih želimo odprodati,« je za Snežnik povedala Senja Lipušček iz podjetja Marc. Dodaja še, da v Ilirski Bistrici zlepa ne bodo več gradili, saj je trg popolnoma nezanimiv. V javnosti je precej odmeval nakup in prodaja vrstnih hiš na Petelinjskem hribu v Pivki. Lastnik 24 hiš in šestih stanovanj je Stanovanjski sklad republike Slovenije, kateri je za nakup le teh odštel 3.950.000,00 EUR. V štirih letih niso uspeli dobiti najemnikov, čeprav so hiše in stanovanja ponudili najprej v neprofitni, nato pa še v tržni najem. Zaradi tega so se na skladu odločili za prodajo na dražbi, a interesentov ni bilo. Izklicne cene za vrstne hiše so bile v razponu od 124.762,14 evrov do 155.991,69 evrov. Stanovanja v Pivki so bila v prodaji z javnim razpisom po ceni 1.430 evrov po kvadratnem metru. Cena parkirnega mesta je znašala 3.300,00 evrov. Od 6 stanovanj sta bili prodani dve, pri čemer je cena za eno stanovanje znašala 78.990 evrov. Ostala štiri stanovanja so bila oddana v najem. V Kozini je pred nekaj leti na mestu Javorjevega obrata zrasla stanovanjska soseska Brinje. Tej kaže nekoliko bolje kot nepremičninam v Ilirski Bistrici in v Pivki. V naselju je skupno 53 stanovanj in štiri poslovni prostori. Vsakemu stanovanju pripadata dva pa-kirna mesta. Prodanih je 35 stanovanj, največje dvosobnih in trosobnih. Mojca Hilj Tri-vič iz Stavbenika Koper nam je pojasnila, da cena za kvadratni meter stanovanja v Brinja h znaša od 1.300 do 1.550 evrov, kupiti pa je potrebno še parkirni prostor za 8.415 evrov. Dodaja še, da je največ zanimanja za »Kozino« s strani prebivalcev Obale, kjer so cene bistveno višje. Mojca Hilij Trivič pravi, da so glede na gospodarsko krizo pripravili akcije stanovanj, glede prihodnosti pa še dodaja: »V planu sta še dve fazi projekta Brinje, ki pa jih v naslednjem letu še ne bomo pričeli izvajati, kajti dokler bo povpraševanje na trenutnem nivoju, je smiselno odprodati zaloge in šele nato pričeti z novimi projekti. Poleg tega je tudi vprašanje pripravljenosti bank sofinanciranja projekta, ker je trenutno za gradbince v Sloveniji izjemno težko pridobiti kredite.« Primož Rojc NAKUP ALI NAJEM STANOVANJSKE HIŠE NA PETELINJSKEM HRIBU Na Petelinjskem hribu v Pivki na vselitev čaka 23 stanovanjskih hiš. S svojo lego, razporeditvijo prostorov in vrtovi so zelo primerne za družine in za njihovo družabno življenje. Sončna lokacija in bližina infrastrukture, ki ustreza vsem potrebam sodobne družine, omogočata prijetno bivanje in kakovostno preživljanje prostega časa v objemu narave. STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE JAVNI SKLAD Hišo lahko kupite ali najamete po izjemno ugodni ceni. Mesečna najemnina znaša že od 416 EUR dalje. Vse podrobnejše informacije so vam na voljo na spletni strani www.ssrs.si in preko elektronskega naslova ssrsinfo@stanovanjskisklad-rs.si. Po predhodnem dogovoru interesentom omogočamo tudi ogled! Kozina V znamenju sladic Pivka_________________________________ Strateško povezovanje v Javorju d.d. iz kakija in kostanja ter češpovih njokov V torek, 18. oktobra, je v Gostilni Mahorčič v Rodiku potekala že tretja tematska delavnica v okviru projekta Vonji ter okusi Krasa in Brkinov, katerega prijavitelj je Območna obrtno-podjetniška zbornica Sežana, partnerja projekta pa Občina Hrpelje - Kozina in Občina Sežana. Projekt delno sofinancira Evropska unija iz razpisov Lea d er. Delavnico z nazivom »Priprava sladic iz kakijev in kostanja ter češpovih njokov« je vodila Ksenija Krajšek Mahorčič ob pomoči moža Martina v njuni gostilni v Rodiku. Prikazala sta pripravo kostanjevega sladoleda in moussa, sorbeta iz češp in kakija, zeliščne kakijeve juhe s kostanjevim sladoledom, češpovih njokov, sladice v kozarčku in ta rtom iz bele čokolade s tekočo češpovo sredico ter kroketa s kraškim šetrajem in kostanjevo podlago. Teoretični del delavnice je obogatil tudi doc. dr. Stanislav Renčelj, avtor številnih knjig. Udeleženci delavnice so v teoretičnem delu spoznali značilnosti posameznih sort plodov, možnosti uporabe ter pomen tehnološke in fiziološke zrelosti, načine hranjenja in priprave posameznih plodov v kulinariki. V praktičnem delu delavnice so bili udeleženci vključeni v pripravo jedi in sladic ter tako spoznali pomen posameznih tehnoloških postopkov. Sledila je senzorična ocena izdelkov s poudarkom na videzu, teksturi, vonju, okusu in sestavi. Prikazane so bile možnosti vključevanja sladic in jedi v kulinarično ponudbo. Udeleženci delavnice so bili navdušeni tako nad prikazom sodobne kulinarične priprave kraških in brkinskih jedi in sladic kot tudi nad njihovo pokušnjo. Doris Požar, OOZSežana Družba Javor Pivka d.d. se je strateško povezala s podjetjem Gozd Ljubljana. Podjetji sta bili dolgoletno povezani preko poslovnih stikov, sedaj pa bosta okrepili še sodelovanje pri predelavi lesa. Povezovanje družb predstavlja vstop Janeza Peskarja iz družbe Gozd Ljubljana v upravo družbe Javor Pivka d.d. V upravo gaje 10. novembra imenoval nadzorni svet Javorja, ki je z mesta uprave odpoklical Saša Remca. Tako bo uprava dvočlanska, sestavljala jo bosta Bruno Komac kot predsednik uprave in Peskar kot član uprave. Podjetji vidita v povezovanju sodelovanje in medsebojno dopolnjevanje pri predelavi lesa slovenskih listavcev, v lesene izdelke z najvišjo doda- no vrednostjo. Povezava je tudi skladna z dolgoročno strategijo povezovanja slovenskega gozdno- lesnega področja. Odslej bosta skupaj upravljali predelavo lesa, ki ga izvaja podjetje Javor Pivka. Gozd Ljubljana je pri nas precej nepoznano podjetje, sestavljeno je iz treh podjetij in sicer GOZD LJUBLJANA d.d., Gozdno gospodarstvo Celje in Gozdno gospodarstvo Brežice. Podjetja delujejo enotno, kot koncern, v lasti pa imajo še 10 % delež v podjetju Snežnik d.d. (Kočevje). V vseh treh podjetjih je zaposlenih 145 delavcev. da sprememba sestave uprave družbe Javor Pivka d.d. pomeni organizacijsko spremembo, vezano na strateško povezovanje družbe Javor Pivka d.d. in bo imela bistvene pozitivne dolgoročne posledice, v obliki stabilne oskrbe s surovino in njeno predelavo v izdelke z visoko dodano vrednostjo. V vmesnem poročilu poslovanja Javorja, objavljenim na spletni strani podjetja, je zapisano še, Javor d.d. seje strateško povezal s podjetjem Gozd Ljubljana d.d. Območna obrtno-podjetniška zbornica Ilirska Bistrica Vabilo ZAKLJUČEK PROJEKTA UPI V soboto, 22. oktobra je v dopoldanskem času na Osnovni šoli Dragotina Ketteja v Ilirski Bistrici, eni izmed šol na llirsko-bistriške, ki so minulo leto sodelovale v projektu UPI-Ustvarjal-nost, Inovativnost, Podjetnost, potekala zaključna prireditev s podelitvijo priznanj. Ob tej priložnosti so učenci šole gostiteljice in Osnovne šole Antona Žnideršiča, druge izmed šol, kjer se je izvajal projekt, predstavili svoje znanje in izdelke, ki so nastali v okviru projekta, se pomerili na kviz tekmovanju Lepo je biti podjetnik in pripravili nadvse zanimiv program, ki so ga sooblikovali pevci in godci pod mentorstvom učiteljice Lavre Novak, harmonikarja Martin Rojc in Matej Kocjančič, violinistka Hana Fatur in čarodej Toni. Ves čas je delovala tudi le-potilnica, ki jo je vodila frizerska mojstrica Erika Novak. Zbrane je nagovoril predsednik Območne obrtno-pod-jetniške zbornice Ilirska Bistrica Janez Rojc, ki je ob tej priložnosti bodočim podjetnikom položil na srce: »Veliko ljudi je zmotno prepričanih, da pač po nekaj mesecih, ko postaneš Podjetnik, že kupiš nov avto, jadrnico, vikend na morju in v gorah, nove lepe poslovne prostore s fikusom in drage obleke. Realnost je drugačna in pomeni leta in leta odrekanja, da lahko nekaj ustvariš in pokažeš. Seveda, če imaš srečo in če si izbral pravo podjetniško idejo. Kajti vsi podjetniki smo do neke določene mere tudi hazarderji. pa ne zato, ker bi radi zahajali v igralnice, stavili vse na eno številko na ruleti in podobno. Podjetniki smo hazarderji preprosto zato, ker je v podjetništvo vključeno veliko tveganje: ali bo moj izdelek dovolj dober, da ga bo trg sprejel? Ali sem se Pravilno odločil in izbral pravega kupca, kupca, ki mi bo plačal v roku ali vsaj plačal?« Kot vsaka stvar na svetu, pa irTla tudi podjetništvo svoje dobre stvari, o katerih je sprego-v°ril v nadaljevanju in zaključil z željo:« Upam, da je naša ideja spodbujanja ustvarjalnosti pa- dla na rodovitna tla in da čez nekaj let lahko pričakujemo najmanj 75 novih, uspešnih podjetnikov, ki bodo razmišljali in delovali ustvarjalno, podjetno in inovativno.« PROMOCIJA DEFICITARNIH IN PERSPEKTIVNIH POKLICEV Izrazito pomanjkanje zanimanja za nekatere vrste poklicev, med katerimi prednjačijo poklici vezani na četrto stopnjo izobraževanja, hkrati pa povečano zanimanje za posamezne perspektivne poklice v regiji, je pogojevalo letošnji skupni pristop k promociji deficitarnih in perspektivnih poklicev v No-tranjsko-kraški regiji. Pobudnica skupnega nastopa je bila nosilka projekta, ki je delno sofinanciran iz sredstev Evropskega socialnega sklada, RRA Notranjsko-kraške regije, d.o.o. s Pivke. Slednja je v začetku septembra sklicala sestanek s predstavniki šol, Urada za delo, gospodarstva in območnih obrtno-podjetniških zbornic Cerknica, Ilirska Bistrica, Logatec in Postojna, z name- še predstavniki gospodarstva in nekatere podporne institucije, med njimi uvodoma navedene območne obrtno-podjetniške zbornice Cerknica, Ilirska Bistrica, Logatec in Postojna. Istega dne so odprle vrata tudi prve obrtne obratovalnice na Postojnskem, med katerimi velja posebej izpostaviti Center za negovanje lepote in zdravja, Ortokozmetika Žužek v Pivki, ki je zainteresiranim celovito predstavila poklic kozmetičarja. Posebej živahno pa je bilo naslednjega dne, 22. oktobra na llirskobistriškem, ko je šest tamkajšnjih obrtnikov predstavljalo poklic cvetličar (Cvetličarna M, Margita Gartner s.p., Ilirska Bistrica), orodjar, oblikovalec kovin, kovinar, strojni tehnik (Frank, proizvodnja strojev, Valter Frank s.p., Gornja Bitnja), frizer, vizažist, kozmetik (Frizerski salon Estetica, Katarina Batista s.p., Dolnji Zemon), mizar (Mizar, Janez Rojc s.p., Dolnji Zemon), kuhar, natakar (Gostilna s prenočišči Potok, Emilija Deželak s.p., Dolenje) in strojni inženir, elektro inženir (PET PAK d.o.o., Ilirska Bistrica) in poizku- nom, da skupno dogovorijo terminski plan, obseg, način dela in nosilce. Aktivnosti so potekale v dveh delih. V petek, 21. oktobra so učenci sedmih, osmih in devetih razredov osnovnih šol spoznavali posamezne srednje šole, poklice in podporne inštitucije na razstaviščnem prostoru v ŠC Postojna, kjer so se na stojnicah poleg šol predstavljali šalo učencem čim bolj nazorno predstaviti dobre in slabe strani poklicev, ki jih opravljajo. Zanimanje učencev za predstavitev poklicev je bilo nad pričakovanji, saj seje za ogled obratovalnic prijavilo nad sto učencev, na račun spremljevalcev, pa se je pozneje število obiskovalcev povzpelo krepko čez dvesto. Podatek kaže, da zanimanje za obrtne poklice ne bo ugasnilo. Še bolj razveseljive pa so bile ugotovitve udeležencev, ki so si bile ob zaključku povsem enotne, da je stvar pravilno zastavljena, pohvalna in jo velja še kdaj ponoviti. Vsem, ki ste si vzeli čas in sodelovali pri promociji deficitarnih in perspektivnih poklicev v regiji iskrena hvala. Alenka Penko Območna obrtno-podjetniška zbornica Ilirska Bistrica ŠOLSKI CENTER POSTOJNA SREDNJA ŠOLA Enota Ilirska Bistrica vabi na DAN ODPRTIH VRAT v četrtek, 15. decembra 2011, ob 9.00 in 12.00 uri Predstavili vam bomo izobraževalna programa gimnazija in tehnik računalništva, splošnoizobraževalne predmete, strokovne module in obšolske dejavnosti. Poleg tega boste lahko sodelovali pri projektnemu dnevu na temo »Hrana in zdravje«. Predhodne najave obiska sprejemamo na tel. št.: (05) 7111111 ali na e-poštnem naslovu: gimnazija.ilb@gmail.com Specifična poraba goriva in emisija C02:7,2 1/100 km in 168 g/km. ŠKODA S:HPLY CI.EVER wjmm K v • ' Octavia Combi Family za 14.999 € www.škoda.si , -........„.... ~ -i— ... .......™ Porsche Koper, Ankaranska 10, tel.: q| g]^j gg gg Bolnica za živali Postojna Pogovor z veterinarjem prof.dr. Janošem Butinarjem Prof.dr.Janoš Butinarje začutil željo postati zdravnik za živali že pri svojih petih letih in jo kasneje tudi uresničil. 25 let je delal na Veterinarski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 2008 pridobil naslov rednega profesorja. Zadnjih deset let dela kot kirurg za mehka tkiva s poudarkom na rekonstrukcijski in onkološki kirurgiji. Kirurških veščin se je učil pri priznanih evropskih strokovnjakih. Eno leto študija je preživel v Veliki Britaniji pri dr. Dicku Whitu na Univerzi v Cambridgu, pozneje pa na Univerzi v Utrechtu pri dr. Van Sluijsu in dr. Kirpensteijnu. Dodatna znanja, zlasti s področja abdominalne kirurgije, je pridobival pri svetovno znanem abdominalnem kirurgu Eldarju M. Gadžijevu. Je ustanovitelj in strokovni vodja tima zdravnikov za živali in sodelavcev Bolnice za živali Postojna. Z njim smo se pogovarjali o sterilizaciji in kastraciji psov. Ali mora res psica imeti enkrat mladiče, da pravilno odraste1 Ne, nikakor. Še vedno veljajo stare dogme, da naj bi psica vsaj enkrat v življenju imela mladiče, s porodom naj bi fizično in psihično dozorela. To seveda ni res. Vrsta izjemno resnih raziskav najboljših znanstvenikov je te trditve popolnoma ovrgla. Sterilizirane psice v različnih starostih, že pri 2-3 mesecev pa do 2-3 let so spremljali do pozne starosti in niso ugotovili razlik v fizični in psihični dozorelosti. Moje lastne izkušnje s čisto ljubiteljskimi in delovnimi psičkami so popolnoma enake, njihova volja do dela in psihofizične lastnosti so bile vedno enake nesteriliziranim vrstnicam. Enako velja za kastrirane samce. Ali se sterilizirane psice in kastrirani samci bolj redijo? Ne. Vse je odvisno od lastnikov. Res je, da so sterilizirane psice in kastrirani samci manj nagnjeni k potepanju in tavanju, kjer porabljajo dodatno energijo. Sterilizirane in nesterilizirane živali morajo dobiti ustrezno količino hrane, primerno njihovi aktivnosti. Debelijo se oboji, če je vnos hrane preobilen. Stranski učinki sterilizacije Inkontinenca - nehotno puščanje urina Podatki o pojavnosti tega znanega neželenega učinka sterilizacije so različni in sicer med 5-9%. K inkontinenci po sterilizaciji so bolj nagnjene psice velikih pasem ali velike mešanke. Najnovejši podatki kažejo k dejstvu, da so k inkontinenci najbolj nagnjene psice s tako imenovanim »medenično postavljenim mehurjem«, sečni mehur pri njih je manjši in bolj pomaknjen v medenico. Odrezan - kupiran rep je eden od dejavnikov tveganja. Mehanizem inkontinence je seveda povezan z ženskimi spolnimi hormoni in receptorji zanje v področju mišic zapiralk - sfinktrov. Inkontinenca se po operaciji pojavi prej pri psicah, ki so bile sterilizirane v poznejšem starostnem obdobju in nasprotno, lahko šele po več letih pri psicah, ki so bile sterilizirane pred prvo gonitvijo. Vrsta operacije, odstranitev jajčnikov, kar je priporočljivo pri psicah z zdravo maternico ali odstranitev jajčnikov in maternice na pojav inkontinence ne vpliva. Ta neželeni učinek sterilizacije se pojavi nenadoma ali postopno, psičke običajno nehotno spustijo urin med počivanjem ali spanjem. Inkontinenco zdravimo z zdravili, ki povečajo napetost mišice zapiralke na sečnici ali kirurško. Zdravljenje z zdravilom Propa-lin, generično fenilpropanola-min je uspešno, odmerek prilagajamo individualno, znano je, da ga občasno lahko ukinemo, sicer pa je zdravljenje potrebno doživljenjsko. S kirurškim zdravljenjem inkontinence pri nas zaenkrat nimamo izkušenj. Ali so kastrirani samci res manj agresivni, se res manj po- tepajo, se dobro učijo? Da. Spolni hormon testosteron je odgovoren za več oblik agresij pri samcih. Znano je, da lahko določene vrste agresij uspešno zdravimo s kastracijo. Za vse te pozitivne vedenjske učinke kastracije je pomembno, da samca kastriramo dovolj zgodaj, lahko že pri 3-4 mesecih, pogosteje se lastniki odločijo za poseg pri 6-8 mesecih, vsekakor pa je pomembno, da kastracijo opravimo pred 1 letom starosti. Pri mačkih se nagon markiranja ohrani, če ga kastriramo po 1 letu starosti. Katere so še ostali pozitivni, nemedicinski učinki sterilizacije/kastracije? Gonitev psice 2x letno spremlja vrsta neželenih spremljajočih posledic: krvavitev, ki je v stanovanju lahko zelo neprijetna. Zbiranje psov ob goneči psici v urbanem okolju je neprijetno, lahko tudi nevarno (prometne nesreče, agresije, poškodbe). Gonitev pred pričakovanim dopustom nam lahko pokvari vse veselje. Sterilizacija in kastracija učinkovito in trajno odpravita vse te posledice. Kateri so medicinski pozitivni učinki sterilizacije, kastracije? Pri psicah je najpomembnejši pozitivni zdravstveni učinek zgodnje sterilizacije preprečitev nastanka najpogostejšega raka, raka na seskih. Sterilizirane psice seveda nimajo navideznih brejosti, ki so znatna motnja pojatvenega ciklusa, pojavijo se približno 2 meseca po gonitvi, v obdobju, ko naj bi psica kotila. Izjemno pomemben pozitivni učinek sterilizacije je preprečitev piometre, gnojnega vnetja maternice v srednjem in poznejšem starostnem obdobju. Pri samcih kastracija prepreči nastanek tumorjev mod, prepreči prenos dednih bolezni, npr. epilepsije in razvojno - dednih bolezni okostja (displazija kolkov, komolcev). Praktično popolnoma prepreči nekatere kile (hernije), npr. perinealno, pri kateri skozi oslabelo medenično mišično dno, kar je posledica delovanja testosterona, izpadejo trebušna maščoba, črevesje, prostata. Seveda se s kastracijo prepreči starostno benigno povečanje prostate z vsemi posledicami vred in pomembno, nastanek pogostih cirkumanal-nih tumorjev (izvor žleze okrog zadnjične odprtine) pri samcih. Njihov nastanek je namreč pogojen s testosteronom. Kako poteka sterilizacija, kastracija, ali je potrebno odstraniti jajčnike in maternico? Obe operaciji sta kirurški poseg, ki zahteva varno in učinkovito anestezijo. Vsakega pacienta je potrebno temeljito pregledati, saj ima kljub mladosti lahko prirojeno ali pridobljeno bolezen. Nikoli veterinar ne sme jemati sterilizacijo in kastracijo kot rutinski, vsakdanji poseg, jemati ga mora resno, kot katerega koli drugega. Uradno stališče Evropskega združenja veterinarskih kirurgov je, da se odstranijo pri psičkah le jajčniki, maternica pa se, v primeru, da je na pogled popolnoma zdrava pusti v telesu. Pri samcih se odstranijo moda v celoti. 3-4 cm rez poteka tik pred mošnjo, ki ostane nedotaknjena, šivi so notranji. Operativno bolečino zdravimo enako kot pri psičkah. Hrpelje - Kozina ZA TRAKTORISTI USPEŠEN TEČAJ Konec meseca oktobra se je več kot 50 kandidatov na po- čas, da kandidati svoje teoretično znanje pokažejo s testom. Velika budo občine v Kulturnem domu Hrpelje udeležilo tečaja za pridobitev izpita F kategorije. Tečaj sta izvedla Avtošola Relax iz Ilirske Bistrice in Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna. Nova prometna zakonodaja, ki je stopila v veljavo s 1. 7.2011, obsega Zakon o pravilih cestnega prometa, Zakon o voznikih, Zakon o javnih cestah ter za traktoriste najpomembnejši Zakon o motornih vozilih. Slednji v 46. členu določa status uporabe traktorjev zunaj cestnega prometa in izenačuje vožnjo s traktorjem na prometnih in neprometnih cestah. Člen ima šest odstavkov. Prva dva odstavka določata obvezno uporabo ustreznega (homolo-giranega) varnostnega loka ali varnostne kabine. Če ima traktor vgrajene varnostne pasove, morajo biti voznik in potniki obvezno pripeti. Na traktorju smejo biti vgrajeni samo homologirani deli, če se zanje zahteva homologacija. Ostali štiri odstavki določajo kazni, ki so predpisane za določeno kršitev. V primeru, da traktor nima varnostne kabine ali loka ali da kabina in lok nista homologirana, se tak prekršek kaznuje s 400 € globe. Enako se kaznuje lastnika traktorja, ki da tak traktor v uporabo. S 100 € se kaznuje voznika traktorja, katerega traktor premore varnostne pasove, ampak voznik ali sovoznik nista pripeta. Z globo 400 € se kaznuje posameznika, ki vgradi v traktor del, ki ni homologiran. Zaradi uspešnosti in velike udeležbe na prejšnjih tečajih se je občina odločila, da tečaj ponovi. Tečaj je potekal tri dni. Prvi in drugi dan sta bila namenjena teoretičnim vsebinam. Predavatelj je predaval o varnem delu s traktorjem in pripadajočimi priključki, kako preveriti, ali je traktor delovno izpraven, kako ga pravilno vzdrževati, opozoril je na primere, kjer moramo biti še posebej pozorni, podučil o pomenu pnevmatik in oprijema, predstavil pogoste nesreče ter na življenjskih primerih nazorno razložil kako ukrepati v dani situaciji. Ob koncu drugega predavanja je napočil večina je test opravila z odliko, nekateri pa so se morali zagovoriti pri predavatelju in odgovoriti na dodatna vprašanja. Tretji dan je potekal praktični del tečaja. Kandidati so se zbrali pred staro vojašnico, da bi dokazali svoje praktično znanje in si tako pridobili izpit za traktor. Najprej se zahvaljujemo Darku Jeluši-ču iz Hrpelj, ki je posodil svoj traktor in prikolico ter tako omogočil praktični del tečaja. V Sloveniji je povprečna starost registriranega traktorja 17,8 let, vendar je le četrtina mlajših od 12 let. Od leta 1981 do vključno 2006 je za posledicami prometnih in delovnih nesreč umrlo 821 oseb. Ogromna je bila tudi materialna škoda. Največ nesreč seje zgodilo ob uvedbi traktorjev, ko še nihče ni imel pravih izkušenj. Najpogostejša starost umrlih voznikov traktorja je med 35 in 54 leti, visoki pa so tudi deleži tistih v starosti nad 65 let. Ta starostna skupina nima več pravih refleksov in občutkov, zato lahko prej povzročijo nesrečo. Število traktorjev v Sloveniji je bilo leta 2005 okoli 103.000 registriranih in okoli 35.000 neregistriranih. Ti so v večini zastareli, brez varnostnih lokov ali kabine in služijo za delo v gozdu ali na travniku. Ti traktorji so redko na cestah in so zelo nevarni, zato se večina nesreč z njimi konča s smrtnim izidom. Najpogostejši vzroki za nesreče so neprimerna hitrost, stanje voznika, preobremenitev traktorja, izsiljevanje prednosti pri vključitvi v promet in slaba ocena voznika na nagibu, ki lahko pripelje do preobračanja, ki je zelo pogosto vzrok za smrt. V zadnjih petih letih je bila na območju Občine Hrpelje - Kozina pri nesreči s traktorjem zabeležena ena smrtna žrtev. Z dodatnim izobraževanjem in usposabljanjem v prihodnje lahko preprečimo tragične primere. Tečaj je v veliko pomoč pri spoznavanju svojih sposobnosti in osvežitev že znanih pravil varnosti v cestnem in delovnem okolju. M. M. Vseslovenski projekt TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK Projekt je nastal na pobudo Čebelarske zveze Slovenije, Javne svetovalne službe v čebelarstvu, ki že peto leto zapored organizira dobrodelno izobraževalno akcijo »En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev v slovenskih vrtcih«, namenjeno predvsem izobraževanju in osveščanju otrok o pomenu čebel in čebeljih pridelkov. Pozitivni sprejem in dobre izkušnje so dale zamisel za vseslovensko akcijo in za vključitev tudi drugih pridelovalcev slovenske hrane. Pri zajtrku v vrtcu Antonina v samostanu Pobudo so sprejela tri ministrstva - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za zdravje - in organizacije kmetov, čebelarjev in živilske industrije - Čebelarska zveza Slovenije, Kmetijsko-goz-darska zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije -Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij - ob strokovni podpori in sodelovanju Inštituta za varovanje zdravja RS, Kmetijske svetovalne službe Slovenije ter Zavoda RS za šolstvo. Otroci so tako 18. novembra zajtrkovali lokalno pridelano, slovensko hrano: kruh, maslo, med, mleko in jabolko, ki so ga darovali kmetje in kmetijska podjetja, čebelarji in živilsko-pre-delovalna podjetja. Podarjeno je bilo 18.000 kg kruha, 2.600 kg masla, 52.0001 mleka, 3.100 kg medu in 34.000 kg jabolk. K akciji smo se aktivno priključili tudi bistriški čebelarji in tako obiskali vse občinske vrtce. ČD Antona Žnideršiča obvešča, da bo v prvi polovici drugega leta organiziralo brezplačni 35 urni tečaj za čebelarje začetnike. Tečaj bo organiziran samo v kolikor bomo pridobili 40 slušateljev. Zato vabimo vse, ki vas čebelarstvo zanima in pa razmišljate o tem, da bi pobližje spoznali življenje čebel, da se čim prej prijavite pri Zorku Šabcu na 070 758 752 ali Mileni Urh na 031423322. IMCD I. IMCDd.o.o. Vojkov drevored 14 • 6250 Ilirska Bistrica n.c. telefon: 05/711 02 00 • tete: 05/711 02 10 OŠ Rudolfa Ukovica Tehnični dan Na OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad se je v zadnjem času dogajalo mnogo zanimivih stvari. Učenci nižje stopnje smo obiskali Prem in se seznanili s Kettejevo domačijo ter raziskali Premski grad. Učenci kmetijskega krožka, ki je v letošnjem šolskem letu na naši šoli pričel s prvimi aktivnostmi, smo se v ponedeljek, 24. 10. 2011, odpravili na obisk v Sabonje. Zadali smo si nalogo, da se seznanimo z osnovami ekološkega kmetovanja, ki je na kmetiji Šloselovih zelo razvito. Gospa Milena (tudi naša mentorica) nas je popeljala po njihovih obdelanih površinah in nas seznanila z osnovami ekološkega kmetovanja. Tako smo v živo lahko videli, kako pridelujejo okrog 50 različnih vrst zelenjave, nekaj nasadov starih sort jabolk, gojišče bukovih ostrigarjev, obstoječi in bodoči sistem namakanja, stroje in še veliko zanimivosti. Našo pozornost so posebej pritegnile redke vrste zelenjave, ki jo imajo posajeno. Prvič smo v živo videli sladek tropski krompir, ki je po besedah naše mentorice posebej zahteven za gojenje in uspeva le ob veliki vlagi in visokih temperaturah v rastlinjaku. Zelo zanimiva se nam je zdela tudi japonska repa, ki nas je presenetila s svojo velikostjo, najbolj pa so nam bili poznani slastni korenčki. Nekaj smo jih med nabiranjem tudi pohrustali, gospa Milena pa nam je zaupala, da je kar nekaj korenčkov končalo v pecivu, s katerim nas je na koncu nagradila. Bilo je zanimivo in poučno, zelo se veselimo naslednjih srečanj. Zanimivo pa je bilo tudi v torek, 15. 11., ko smo imeli tehnični dan. Učili smo se pihati steklo. Pobližje smo si ogledali delo steklopihača in izvedeli, kako redki so le-ti. Vsak posameznik se je tudi preizkusil v pihanju stekla in v grafičnem oblikovanju izdelka, ki bi ga lahko naredili iz stekla. Tisti najbolj kreativni so si prislužili nagrado. Imeli smo se lepo in zagotovo si bomo to zanimivo izkušnjo zapomnili, saj nimamo vsak dan možnosti videti, kako se piha steklo. Veselimo se nadaljnjih šolskih dni. Novinarski krožek OŠ Rudija Mahniča Brkinca KO SMO UČENCI POSTALI UČITELJI Od 19. 10. 2011 do 21. 10. 2011 je na OŠ Rudija Mahniča - Brkinca potekal projekt Simbioz® e-pi-smena Slovenija, ki ga po Sloveniji organizira Zavod Vpsilon in temelji na vseživljenjskem učenju. Na šoli smo sprejeli štiri »starejše« učence in organizirali tri delavnice: Računalnik, moj prijatelj, Klik v svet, Brez elektronske pošte ne gre. Ob koncu delavnic nam je seveda uspelo, da smo starejše »učence« uvedli v svet računalništva in interneta. Vsak od posameznikov seje naučil veliko novega, ki mu bo služilo tako ob prostem času kot ob ohranjanju stikov z družino, sorodniki, prijatelji prek interneta. Upamo, da smo jih tudi motivirali za nadaljnje učenje in delo z računalnikom. Novinarski krožek Na izletu Vrtec Ilirska Bistrica OSTAL BOM ZDRAV Zdravje je naše največje bogastvo, zato je prav, da se tega zavedamo pravočasno, še preden zbolimo. Tudi v vrtcu otroke navajamo na zdrav način življenja. Trudimo se, da bi si pridobili navade zdravega življenja in se med drugim zdravo prehranjevali. Ker nas otroci nenehno opazujejo in posnemajo, jim moramo biti odrasli dober zgled tudi pri odnosu do hrane. Kako pomembno je zelje v naši prehrani, nam je povedal g. Vinko Primc - stari oče Matija Primca, ki nas je obiskal v skupini »Medvedki« in nam popestril petkov dopoldan. Včasih pa kljub zdravi prehrani, gibanju in skrbi za osebno higieno zbolimo. Veliko otrok se zdravnika boji, toda naši otroci šo se lahko prepričali, da so zdravniki prijazni in nam želijo le pomagati. Zdravnica, ga. Andreja Vinšek Grilj - mama Matija Grilja, ki nas je obiskala, je otroke tako navdušila, da so v pogovoru z njo vsi,radi sodelovali in seji brez strahu približalLkojimje pokazala, kako pregleduje bolnike. Veseli smo obiska staršev in starih sfaršev v vrtcu ter se jim zahvaljujemo za čas, ki ga namenijo našim otrokom, jim polepšajo dan in jih tudi marsikaj koristnega naučijo. Vrtec Ilirska Bistrica, Vzgojiteljica: Milka Baša, Pomočnica vzg.: Sabina Skok ČEBELARSKI MUZEJ Vrtec Ilirska Bi-vključen v projekt letu je vodilni temat-naravoslovja Čebel-ki ga izvajajo vse skusimo strokovne delav-organizirale izlet v si ogledali Čebelarski Otroci so se seznanili opazovalnem panju, čebelarskim orodjem, panjskimi končnica-z ogledom Šivčeve dali razstavljene otro- strica je že tretje leto Ekovrtec. V letošnjem ski sklop iz zgodnjega njak skozi letne čase, pine vrtca. V ta namen ke starejših oddelkov Radovljico, kjer smo muzej in Sivčevo hišo. z živimi čebelicami v zvoki matic iz panja, raznimi tipi panjev in mi. Izlet smo zaključili hiše, kjer smo si ogle-ške ilustracije slikarke mesečno ilustrira za 4 Urške Stropnik, ki mcKiiiunujuiia«- otroške revije: Zmajček, Trobentica, Bim-Bam in Cicizabavnik. Skratka izlet je bil zanimiv in poučen, otro ci so si pridobili znanja in izkušnje, kijih bodo lahko koristno uporabili. Vodja projekta Čebelnjak skozi letne čase Erika Iskra Tomažič, dipl.vzgojiteljica Novi Variš. Ko veš, da si pametno porabu svoj keš! NADZOR STABILNOSTI VOZILA NADZOR ZDRSA "lil. 7zračnih BLAZIN radio NA DOTIK KAMERAzaVZVRATNO PARKIRANJE ^MULTIMEDIA TOUCH & GO VARIŠ unuui.toyota.si CENTER JEREB Polje 9b, Izola (05)6168 001 Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah CO Jz novih osebnih vozil najdete v priročniku o varčni porabi goriva in emisijah C03, ki ga lahko brezplačno pridobite na prodajnem mestu in na spletni strani dobavitelja. Poraba goriva:3,91/100 km-5,51/100 km TorTKHTOUJ Emisije CO :104 -127 g/km Toyota Novice iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Kupec Mercatorja naj na policah ohrani slovensko hrano Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije poziva prodajalce Mercatorja, pristojne ustanove in Urad za varstvo konkurence, da v pogodbi kupca Mercatorja zavežejo, da na policah ostane slovenska hrana, ki je pridelana in predelana s strani slovenskih kmetov. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je zaskrbljena zaradi napovedane prodaje Mercatorja Agrokor-ju, še zlasti zato, ker pogoji prodaje niso dovolj znani. Mercator je namreč kot največji slovenski trgovec izjemnega pomena za dolgoročno stabilno prodajo slovenskih kmetijskih pridelkov in izdelkov ter izdelkov slovenske živilsko-predelovalne industrije. KGZS opozarja, da ima Agrokor poleg trgovske dejavnosti v lasti pomemben del hrvaške živilsko-predelovalne industrije in gospodari s hrvaškimi državnimi kmetijskimi zemljišči, na katerih se ukvarjajo s kmetijsko pridelavo. Negativna in za slovenske kmete usodna posledica prodaje Mercatorja Agrokorju bi tako lahko bila tudi umik slovenske hrane z njegovih polic. Obstaja namreč upravičena zaskrbljenost, da bi po nakupu Mercatorja s strani Agrokorja njegovi lastni proizvodi izrinili pridelke in izdelke slovenskih kmetij ter izdelke slovenske živilsko-predelovalne industrije. KGZS poudarja, da bi zaradi omenjenih razlogov nakup Mercatorja s strani Agrokorja lahko imel skrajno negativne posledice tako za slovenske kmete, slovensko kmetijstvo kot tudi živilsko-predelo- valno industrijo in s tem celotno slovensko gospodarstvo. Pod vprašaj bi se tako postavil obstoj več tisoč kmetij, pa tudi nekaterih mlekarn in drugih živilsko-predelovalnih obratov. Zavedati seje treba, da lahko nepremišljena prodaja Mercatorja tujemu kupcu ogrozi na tisoče delovnih mest v Sloveniji. KGZS zato poziva prodajalce Mercatorja, pristojne ustanove in Urad za varstvo konkurence, da v pogodbi kupca Mercatorja zavežejo, da na policah ostane slovenska hrana. Inovativni mladi kmet je Alojz Mlakar Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) in Zveza slovenske podeželske mladine (ZSPM) sta danes na 5. izboru Inovativna mlada kmetica / Inovativni mladi kmet v Križevcih pri Ljutomeru razglasila zmagovalca izbora. Naziv Inovativni mladi kmetje prejel Alojz Mlakar iz Zgornje Ložnice. Podpredsednik KGZS Branko Tomažič je na prireditvi opozoril, da se v slovenskih trgovinah kupuje samo še tuje in nič več domače. Izpostavil je pomen samooskrbe in poudaril, da »če se meje zaprejo, potem bo narod lačen«. Kot je povedal, »je bila inovativnost v zadnjem času premalo poudarjena, zato so takšne prireditve kot je današnja nujne, saj se na ta način vzpodbuja mlade«. »Treba je imeti ideje, treba je ustvarjati, samo delo ni dovolj. Inovativnost je nujna, da bodo lahko naše kmetije ekonomsko uspešne,« je še dodal To- mažič. Predsednik ZSPM Rok Roblek je prav tako povedal, da so inovacije na kmetijah nujne. »Mladi na svojih kmetijah znamo narediti ogromno,« je dodal in si zaželel, da bi ljudje spoznali pomen kmetijstva in da bi cenili poklic kmeta. Za naziv Inovativne mlade kmetice oziroma Inovativnega mladega kmeta se je letos potegovalo sedem kandidatk oziroma kandidatov. Cilj tekmovanja je odkrivati in spodbujati inovativnost pri mladih. KGZS in ZSPM s tekmovanjem širita in poglabljata znanje mladih nosilcev in nosilk kmetijskih gospodarstev, preverjata praktično usposobljenost mladih kmetic in kmetov ter jih motivirata za nadaljnje inovativnosti. Namen tekmovanja je tudi popularizirati kmetijstvo in podeželje, spodbujati pozitivno tekmovalnost in druženje med mladimi. Strokovna komisija pod vodstvom Andreje Krt Stoparje pri kandidatih in kandidatkah ocenjevala inovativnost ideje, trajnost projekta, vključenost vidika zaščite okolja, vpliv na lokalno skupnost in podeželsko območje, napoved ekonomskega učinka in tržno usmerjenost kmetije. Inovativnost zmagovalca letošnjega izbora Alojza Mlakarja se kaže v pristopu k preusmeritvi kmetije v sadjarstvo in inovaciji pri postavitvi protitočne mreže. Njena posebnost je, daje nosilna konstrukcija za pol metra višja od običajne, kar prispeva k izboljšanju kakovosti pridelanega sadja in večjim hektarskim donosom. Po prireditvi je Alojz Mlakar povedal, da mu naziv Inovativni mladi kmet pomeni veliko. »To je potrdilo, da smo na dobri poti. Z inovativnostjo bomo tako nadaljevali tudi v prihodnje,« je povedal in dodal, da ga v inovativnosti sili delo samo. »Pri različnih delih si namreč poskušaš delo čim bolj olajšati, to pa je možno samo z inovativnostjo,« je zaključil Mlakar. Jerica Potočnik, za objavo pripravil Ton jo Janežič, foto Alojz Mlakar Alojz Mlakar iz Zgornje Ložnice je letošnji Inovativni mladi kmet. elektra fkok ir S y Jir' z .jej rpSj&ttjfiO/šf ZAKAJ SE STRANKE ODLOČAJO ZA NAS ? Opremljeni smo s profesionalno opremo Dela izvajamo strokovno, kvalitetno ter cenovno ugodno NAJKVALITETNEJŠI PODNUDNIK ELEKTROINSTALACIJ IN MERITEV V JZ SLOVENIJI elektra ^kak z"*' insfalariip NAJVEČ POVPRAŠEVANJA IMAMO ZA PODROČJA: • Elektroinstalacije in meritve • Hišniška opravila in vzdrževanja objektov • Montaža električnih pogonov za dvoriščna vrata • Montaža računalniških mrež • Montaža domofonov, video-domofonov ter protivlomnih sistemov • Strelovode instalacije instalacije meritve Simon Skok s.p. Vodnikova 8 6250 Ilirska Bistrica 041 778 107 elektro. skok@sioi.net www.elektro-skok.si Storitve opravljamo na območju občin Ilirska Bistrica, Kozina, Divača, Pivka, Postojna, Sežana, Logatec in Ljubljana. Projekt LEADER Promocija Brkinske sadne ceste Prikaz predelave jabolk v sok na sadjarski kmetiji Biščak V okviru projekta LEADER - Promocija brkinske sadne ceste, ki poteka na območju štirih občin - Pivka, II.Bistrica, Hrpelje -Kozina in Divača, je Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica kot - Kmetijska svetovalna služba izvajalec v projektu, 16. in 17. novembra organiziral prikaz predelave jabolk v sok. Sadjar Anton Biščak iz Buj, se je prošnji za izvedbo takega izobraževanja z veseljem odzval in pripravil vse potrebno za izvedbo delavnice. Ivan Kodrič specialist za sadjarstvo je prisotnim najprej podal nekaj napotkov, kaj vse je potrebno za pripravo dobrega soka, pri čemer je pomembna zrelost plodov, vsebnost sladkorja in kisline, veliko pa je odvisno od same sorte jabolk. Pri vsem pa je pomembna čistoča in natančnost. Oprana jabolka zmeljemo, dodamo C vitamin in pektolitične encime, katere količino izračunamo na podlagi izračunane teže in izple-na, ki je pri jabolkih od 60 do 80% in pustimo stati vsaj dve uri, nato stiskamo. Sok pustimo stati čez noč, da se motni delci sesedejo, naslednji dan sok pasteriziramo pri najmanj 78oC. Če ga pregrejemo ali počasi ohlajamo, dobi okus po kompotu. Zato je zelo pomembno, da sok čim hitreje segrejemo in čim hitreje ohladimo. Za to so najboljši cevasti pasterizatorji . Sok se takoj napolni v steklenice in zapre, ter za nekaj časa položi v vodoraven položaj, nato pa v hladno vodo, da se sok ohladi. Če želimo imeti bister sok, ga pred pasterizacijo filtriramo. Tako stekleničen sok lahko zdrži več let, pri čemer ne spremeni okusa. Udeleženci delavnice so izvedeli marsikaj novega, ki jim bo pri pripravi soka prišlo prav, pa tudi če samo za lastne potrebe. Milena Štolfa KSSSežana GOSTILNA s prenočišči PCTCK Razstavo Ema Deželak s p. Dolenje 64 6254 Jelšane tel.: +386 (0)5 Z 71 42 648 GSM: +386 (O) 41 / 747 657 INSTALACIJE Kovačič Stojan Koseze 69/a • 6250 Ilirska Bistrica Tel.:05/7100 370 • Fax.:05/7100 371 GSM: 041/642 868 • e-mail: stojan@instalacije-kovacic.si DOBAVA IN MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ: ‘CENTRALNOOGREVANJE N ‘VODOVODNE INSTALACIJE * PLINSKE INSTALACIJE Buderus * KLIMATSKE NAPRAVE /\č cTcv,e!mann e-mail: stojan@instalacije-kovacic.si JAGR^ Janez Kastelic s.p. Knežak 33 • 6253 KNEŽAK gsm: 041/65 42 73 tel : 05/788 20 53 ___D, feajOh J24?n|sji®s o (simo l m/olM nscS/.rr.; o ©voImi osoSaisi o ©iBimsmraii o msilK E)GŠliMi§ V o [MtgjWWNli)[i ©sragStU) o žoISemuie sragi« Drugačno, Originalno, Raznoliko, Izbrano, Slastno Redna kuharska rubrika bo odslej stalnica časopisa Snežnik. Ker smo prepričani, da smo 'veliki mojstri kuhinje' pravzaprav vsi, ki se lotimo kuharskega ustvarjanja, je ta rubrika namenjena vsem tistim, ki si želijo svoje male skrivnosti ter okusne recepte deliti z drugimi. Vabljeni torej k soustvarjanju rubrike, v kateri bomo mesečno predstavljali zanimive nasvete, zdrave predloge, nove ideje, slastne recepte... Kostanjev pire Kostanjev pire je primerna sladica, ali dodatek k Martinovi raci. Je pa priprava zelo naporna, kajne? Kdo bi lupil kuhani kostanj?! Pa vendar ni tako. Kostanj olupimo lahko zelo enostavno: narežemo ga, kot bi ga hoteli speči. Damo ga na pladenj in v pečico na 200 do 250° C in počakamo, da se 'razpre'. Ne čakamo, da se zapeče. Vzamemo ga iz pečice in še vročega na hitro olupimo, kot da bi bil pečen. Nato ga skuhamo v mleku. Damo toliko mleka, daje kostanj pokrit. Po potrebi mleko dodajamo in pazimo, da nam ne skipi, ali da se zažge, zato znižamo temperaturo. Kuhanega in še vročega pretlačimo s paličnim mešalnikom. Po potrebi mleko odlijemo, ali dodamo. Tak pire uporabimo kot dodatek k Martinovi raci. Lahko pa naredimo odlično sladico z dodajanjem sladkorja, ruma, vanilje, maskarponeja in stepene sladke smetane. Kremo naložimo v posodice ali nabrizgamo na kakšno podlago, na primer na šampanjske piškote. Po vrhu pokapljamo raztopljeno črno čokolado, ki smo ji med taljenjem dodali malo masla. Namig: Ne uporabljajte rastlinske smetane, prava smetana daje sladici pravi okus. Sladica je sicer visoko kalorična, a je ne jemo vsakdan, ni tako? Namig: Če imate radi marcipan: razvaljajte ga na tanko in ga premažite s stopljeno črno čokolado, ki ste ji pri taljenju dodali malo masla. Počakajte, da se namaz na marcipanu ohladi, nato premažite s pripravljenim pirejem s smetano. Zavijte v rolico, ovijte z alu folijo ali folijo za živila in dajte v hladilnik za kakšno urico. Preden ponudite, narežite na rezine široke 1 do 2 cm. Ker je letošnja letina slaba, je kostanj sicer zelo drag. Za te sladice pa ga je več kot dovolj že pol kilograma. Milojka Primc Vino - pijača, ki vsebuje zdravje Vino ni le pijača, je tudi hranilo, ampak le v določenih, za telo sprejemljivih količinah. Vino ne vsebuje le alkohola, temveč tudi precej drugih - vseh skupaj je več kot 800 - sestavin, marsikdaj potrebnih za delovanje našega telesa. Kemijska sestava vina govori o 80% vode, 10-15 vol.% alkohola (etanola), glicerol v manjši količini ter druge ekstraktne snovi. Marsikdaj opazujemo po medijih ali tudi v normalnem življenju ljudi, ki vino poskušajo počasi, najprej ga gledajo, nato vonjajo vino v kozarcu, počasi vrtijo kozarec ter ponovno povohajo, ter na koncu mirni, počasi izpijejo požirek za požirkom. Le zakaj? Ker ima vino v sebi mnogo ekstraktnih in mineralnih snovi. Nekateri uporabljajo francoski izraz vina, t.j. bouguet, kar pomeni po naše vonj, cvetlico vina-aroma. Vsebnost arome se giblje med 0,8 - 1,2 g/l. V vinu vedno ločimo tri glave arome: - primarna aroma vina je odvisna od sorte, geoklimatskih pogojev, dozorelosti grozdja, količine pridelka. Npr. Muškat grozdje diši enako kot vino Muškat. - sekundarna aroma se razvija pri predelavi grozdja med potekanjem kemičnih in encimatskih reakcij, med alkoholnim vrenjem. Tako npr. v večini primerov iz grozdja sorte Sauvignon dobimo vino, ki ima značilno aromo po bezgu ali travi. - terciarna aroma nastaja v času zorenja in staranja vina s pomočjo kemičnih reakcij esterifikacije in eterifikacije. Vino, ki ga zorimo v sodu bo imelo aromo, ki nas bo spominjala na les, dim, na neko uležanost. Ko govorimo o aromah, vedno govorimo, da nas vonj vina spominja na te vonjave in vedeti moramo, da to niso aromatični dodatki v vinu ali parfumi. Katere vonjave vse najdemo v vinu? Pozitivne arome: bela vina rdeča vina marelica akacija ananas mandelj kakav cimet glog banana citrona kava karamel ribez kutina muškat seno češnja jagoda malina maslo med lešniki šipek vanilja sladki les orehi jabolko hruška paprika češplja poper lipa praprot meta dim Negativne arome: Zamašek, plesnoba, detergent, kis, žveplo, črnilo, asfalt, jajca, kovina. Kakovost vina nam določa 8 dejavnikov in sicer: geografsko poreklo, sorta, letnik, trgatev, predelava grozdja, alkoholno vrenje, nega in zorenje vina ter stekleničenje vina. Tako lahko vidimo, da 2/3 tehnologije vina sloni na strani dobrega materiala - grozdja. Na prve tri človek ne more vplivati, na vse preostale pa. Kako pridelamo Pa vino, ko ga iz vinograda pripeljemo? Osnovni postopek predelava belega grozdja Najprej opravimo pecljanje in drozganje ter nato takoj opravimo stiskanje v stiskalnicah - prešah. Pri hitri predelavi zdravega grozdja drozge ne žveplamo. Nato opravimo razsluzenje mošta -Prefiltriramo mošt, a le v primeru če nismo žveplali drozge. Nato mošt prečrpamo v vrelne posode - cisterne ali sode - in dodamo selekcionirane glivice kvasovke. Vretje mora pričeti čimprej, potekati mora enakomerno, ne preburno, kar lahko zagotavljamo s hlajenjem ali, v kolikor je jesen mrzla, s segrevanjem. Alkoholno vrenje je pomembna tehnološka faza, kjer se poleg alkohola in glicerola (daje polnost vinu) razvije glavni del aromatičnih snovi. Vrenje belih sort običajno poteka pri temperaturi med 15 - 18 °C, kjer se razvije največ aromatičnih snovi sadnega karakterja. Ob koncu alkoholnega vrenja je potrebno vrelne posode doliti, da preprečimo vdor kisika. Po zaključenem vrenju opravimo prvi pretok, kjer vino ločimo °d usedline. Nato opravimo potrebne teste, kot so: test na zrak (če v'no na zraku oksidira ga dožveplamo), test na vinski kamen ( vino hladimo da se izloči vinski kamen), test na nestabilne beljakovine (dodamo bentonit). V kolikor bomo opravljali drugi pretok, ga opravimo v mesecu februarju. Vino, ki ga ustekleničimo, mora biti mikrobiološko in kemično stabilno, da se kasneje v steklenici ne pojavi motnost vina. Postopek predelave rdečega grozdja Rdeče grozdje se loči od predelave belega po tem, da opravljamo postopek maceracije. Maceracija ali vinifikacija pomeni kontakt mošta z jagodno kožico. Maceracija je faza v procesu predelave vina, ki najbolj odločilno vpliva na kvaliteto pridobljenega vina. Postopek pridelave rdečih vin je podoben kot pri belih, razen tega, da moramo opraviti pred stiskanjem - prešanjem, še postopek maceracije, lahko bi tudi rekli obarvanje vina. Pri pridelavi rdečih vin ločimo tri postopke in sicer se razlikujejo po načinu maceracije. Klasični postopek opravljamo tako daje mošt v stiku z jagodnimi kožicami, te pa zaradi sproščanja ogljikovega dioksida splavajo na gladino mošta. Zato jih je potrebno konstantno potapljati, da iz njih izlužimo barvo in tanine, ki delajo rdeča vina drugačna od belih. Maceracija lahko poteka različno dolgo. Navadno poteka 2 do 14 dni. Opravlja se pri temperaturah med 24 in 32 °C. Temperatura vpliva na količino izluženih snovi in posledično na barvo ter nekatere druge lastnosti vina. Druga metoda maceracije pa je karbonska maceracija. Kratkotrajna karbonska maceracija celega grozdja ali delno razpedjane drozge poteka v zaprtih visokotlačnih posodah z 1-1,5 bara nadtlaka. Sproščeni C02 se med alkoholno fermentacijo regulira z redu-cirnim ventilom. V jagodah poteka alkoholna fermentacija. Zaradi težjih pogojev kvasovke proizvajajo več sadnih višjih alkoholov, maščobnih kislin in njihovih estrov. Kratkotrajna maceracija navadno poteka 2 do 3 dni. Pri kratkotrajni maceraciji se izlužijo le barvne snovi. Fenolne snovi pa se še ne izločijo. Tako dobljena mlada vina so značilne intenzivne rubinaste barve in močne sadne cvetice. So gladka, z malo tanina in zaradi C02 značilno sveža. Tretja metoda pa je termovinifikacija, z namenom skrajšati čas izkuževanja rdeče barve. S tem postopkom segrevamo d rozg o na 45 °C in sicer2-4ure. Zelo redko se uporablja tudi postopek pasterizacije drozge, kjer drozgo segrejemo na 70 °C ter v treh minutah že dobimo barvne snovi. V rdečih vinih imamo tudi precej visoko vsebnost kislin. Zato ta vina pustimo, da se po opravljenem alkoholnem vrenju opravi tudi t.i. biološki razkis oz. mlečno kislinsko vrenje. Mlečno kislinske bakterije razgrajujejo surovo jabolčno kislino v milejšo mlečno kislino. Taka vina so po okusu milejša ter bolj polna. Tipično vino je Teran, svežino pa mu daje med mlečnokislinskim vrenjem nastali C02. Vse nato sledi podobno kot pri belih sortah Ker smo že v mesecu novembru in je Sveti Martin za nami, se lahko že veselimo novega, mladega vina. Martinovanje je zaključeno, ampak vino še vedno v sebi dela, se bogati. Letošnja letina je prav gotovo izjemna, posebej pa se to opazi pri mladih rdečih vinih, kot sta Refošk in Teran. Letos bosta obe vini zelo mehki, prijetni in pitni. Mehkoba dolgega sončnega poletja je navdala prezrele jagode z obilo sladkorja, zato bomo letošnja vina pili z lahkoto, kajti lepo zdrsnejo navzdol po grlu, edino človek mora biti pazljiv, da ni prevelika količina, kajti letošnja vina bodo lepa topla z malce večjim odstotkom alkohola. Vsekakor pa so ta mlajša rdeča vina najbolj primerna za njihovo uporabo ravno v tem času, ko zaključijo vrenje in opravijo biološki razkis. Ne pravijo zastonj ljudje, da je Teran najboljši ravno pozimi pa do poletja. Čeprav sodobni postopki ohranijo vino še bistveno dlje časa, da lahko uživamo v njegovih vonjavah in predvsem okusu. Peter Boršič Recept meseca novembra pa je primeren za gurmane, ki ob hrani popijejo kozarec ali dva dobrega vina. ROASTBEEF po angleško s kozjim sirom sestavine: 40 dag roastbeefa, poper, gorčica, provansalska zelišča, sol, bučke, gobice, leča, paprika, krompir, 5 dkg kozjega sira priprava: Roastbeef kupimo nekaj dni pred uporabo, ker se mora "uležati" (vsaj 3 dni). Očistimo ga žilic ter namažemo z gorčico, popramo in po njem med dlanmi stremo provansalska zelišča. Nekateri dajo meso v olje, drugi v vakuum. Oboje ima namen preprečiti zraku, da bi se meso pokvarilo. Kos mesa damo v hladilnik za tri, štiri ali pet dni. Dalj, ko je meso na "ležanju", bolj je mehko. nasvet: Ko dajete meso počivat, ga ne solite. Sol iz mesa potegne vso tekočino zato je po pečenju trdo in suho. Krompir in bučke spečemo v ponvi, dodamo gobice in narezano papriko. Lečo skuhamo v osoljeni vodi. Ko je vse pripravljeno, močno segrejemo ponev in na segreto maščobo položimo odrezan in tik pred peko soljen kos mesa. Meso pečemo »po angleško«, kar pomeni, da bo v sredini še rožnat. Lahko ga tudi prepečete, a s tem tvegate, da bo meso postalo trdo. Na krožnik položimo rukolo, nanjo roastbeef ter nato naribamo tanke rezine kozjega sira. RAZVOZ PIC JE CEL DAN 9 - 22 URE Tel.: 05/71412 07 Mob.: 041/424 974 Pogovor z. Igor Štemberger, koordinator območne izpostave JSKD Bližamo se h koncu koledarskega leta zato je čas, da pod letošnje dogajanje povlečemo črto. To je čas, da naredimo analizo posameznega področja. O ljubiteljski kulturi smo se pogovarjali z Igorjem Štembergerjem, koordinatorjem Območne izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Začetek leta ni bil ravno obetaven. Po sporih z Občino Ilirska Bistrica Vas je doletelo krčenje občinskih sredstev. Ste vseeno »zvozili«? Najprej bi vas popravil. Ni nas doletelo krčenje občinskih sredstev po sporih z občino ampak obratno. Šestdeset odstotno krčenje občinskih sredstev za ljubiteljsko kulturo je bil razlog za spor z občino. Seveda se je to na delovanje naše izpostave, kot tudi na delovanje kulturnih društev poznalo. Še lansko leto smo skupaj s kulturnimi društvi organizirali skorajda 100 kulturnih dogodkov, katerih si je ogledalo preko 22.000 obiskovalcev in smo bili za zgled vsem sosednjim občinam. Letos bo statistika prepolovljena. Tako kot so bila prepolovljena sredstva za ljubiteljsko kulturo. Ne samo da je bilo prireditev manj kot smo jih bili vajeni, tudi nivo prireditev se je znižal. Profesionalne kulture, ki smo jo že itak imeli za vzorec praktično več nimamo. Gostujočih skupin, kot na primer gledaliških, je vse manj. Podobno je s koncerti, razstavami in tudi drugimi dogodki. Zavedamo se, da smo zašli v recesijo, da je država v krizi in da tudi naša občina ni na to imuna. Vendar 60 odstotno krčenje občinskih sredstev za ljubiteljsko kulturo ni bilo posledica tega, saj so bili načrtovani občinski prihodki v proračunu celo višji kot v lanskem letu. Druga težava s katero se tako na skladu, kot tudi pri kulturnih društvih srečujemo, je počasno reševanje vlog na razpisih za kulturo. Pogodbe z občino smo podpisali šele septembra, kar je nevzdržno in številnim kulturnim društvom povzroča preglavice, nekaterim celo ogroža obstoj. Meseca kulture letos ni bilo. Nekateri so s prstom kazali na vas. Kako bo naslednje leto? Najprej bi rad povedal, da smo se na skladu prijavili na razpis za mesec kulture 2011 in bili na razpisu celo izbrani. Pripravili smo program 16 kulturnih dogodkov in za ta program pričakovali razpisana sredstva v znesku 4.630 evrov. Vendar tu tiči zanka. Odobrenih nam je bilo zgolj 2.200 evrov, s temi sredstvi pa bi morali izpeljati celoten program. Ker tega ni bilo mogoče izvesti, smo odstopili od podpisa pogodbe. Zato meseca kulture prvič po 33-tih letih nismo imeli. Tudi sredstva razpisana za naslednje leto so sramotno nizka. Za cel projekt, ki vključuje tudi praznovanje slovenskega kulturnega praznika, je v pravkar zaključenem razpisu na voljo 1.600 evrov. S tako nizkimi sredstvi se ne da izpeljati sklopa petnajstih ali dvajsetih prireditev, kolikor smo jih običajno delali s 4.500 evri. Zato se na razpis sploh nismo prijavili. Lahko pa da bo mesec kulture delal kdo drug. Občinsko revijo pevskih zborov pa ste vendarle speljali. Kako jo ocenjujete? Res je, pred nekaj dnevi smo s pomočjo KETŠD Alojzij Mihelčič iz Harij uspeli izpeljati trideseto občinsko revijo pevskih zborov. Sicer smo v preteklih letih revijo organizirali meseca junija, v zadnjih letih celo po tri koncerte zaradi množice sodelujočih zborov. Letos smo zaradi že omenjenih problemov revijo organizirali šele jeseni in to v enem samem koncertu. Kljub temu lahko rečem, daje revija uspela. Od osemnajstih pevskih zborov kolikor jih deluje na Bistriškem, se nam jih je na reviji predstavilo dvanajst. Ko seje pred dobrimi tremi desetletji porodila ideja o občinski reviji pevskih zborov, najbrž v tistih težkih in skromnih začetkih nihče ni pomislil, da bo to z leti postala največja pevska manifestacija pri nas, ki se bo obdržala toliko časa. Pa se je. In to le s pomočjo trdega dela prostovoljcev znotraj ljubiteljskih kulturnih društev. Bi izpostavili še katerega od kulturnih dogodkov v tem letu? Kar nekaj jih je bilo. Vsem težavam navkljub smo letos izpeljali vse skladove prireditve po zastavljenem načrtu. Organizirali smo območna srečanja na različnih področjih kulturnih dejavnosti. Najbolj množično je bilo kot ponavadi srečanje otroških pevskih zborov Naša pomlad, katerega se je letos udeležilo kar 11 otroških in mladinskih pevskih zborov. Prav toliko šol s Postojnskega, Pivškega in Bistriškega se je udeležilo tradicionalnega likovnega ex tempora za osnovnošolce, ki smo ga letos izpeljali na Starodu. Organizirali smo dva koncerta Primorska poje s pomočjo društev Ahec Jasen in KTŠD Tabor Kalc 1869 Knežak, pa regijsko razstavo del primorskih likovnih ustvarjalcev in regijsko srečanje ljudskih pevcev in godcev v Hrušici ob pomoči tamkajšnjega kulturnega društva. V sodelovanju s Knjižnico Makse Samsa smo organizirali celo vrsto dogodkov v knjižnici, zagotovo pa je potrebno izpostaviti gostovanje operne zvezde Juana Vasleta z argentinskimi glasbeniki, ki smo jih v Ilirski Bistrici gostili maja meseca. In kaj nas čaka v prihajajočem letu? Težko napovem. Veliko gostovanj namreč dogovarjamo sproti. Zlasti v situaciji kot je, ko potekajo obnovitvena dela v Domu na Vidmu, ne moremo planirati zahtevnejših prireditev, saj nam ni zna- no kdaj bodo dela zaključena. Zagotovo pa bomo tudi naslednje leto izpeljali program območnih prireditev Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Poleg območnih srečanj, nas čaka tudi nekaj regijskih prireditev kot so regijska likovna razstava, zborovski koncerti Primorska poje, po letu dni se k nam ponovno vrača koncert pihalnih orkestrov Kraške godbe, gostili bomo tudi najboljše otroške in mladinske pevske zbore na zaključni prireditvi Naša pomlad in najbrž še kaj. Hvala za pogovor in obilo uspeha pri uresničevanju zastavljenih ciljev. Bojan Oblak Knjižnica Kozina Likovna razstava Podobe knjig Razstava Jerneje Rodica in Tine Volarič v Knjižnici Kozina v mesecu novembru in decembru je najbrž ena tistih, ki na nek način najbolj sodijo v knjižnične prostore. Avtorici razstave sta se spoznali na založbi Sanje, kjer je Jerneja knjige likovno preoblačila, kot zatrjuje sama, Tina pa lovila za repe pravopisne škratke in zgodbe upodabljala. Skupno ustvarjalnost sta razvijali skozi otroško slikanico Zgodba o zamorčku Bambuleju in vrtoglavi žirafi Franetea Miličin-skega Ježka (Sanje, 2010). Rezultat druženja je bila slikanica leta 2010 v sklopu Slovenskih dnevov knjige, ki je prejela nagrado za najlepšo knjigo za otroke in mladino. Jerneja Rodica, domačinka iz Hrpelj, je obiskovala Srednjo šolo za oblikovnje in fotografijo, risbo pa je »pilila« na Oddelku za likovno umetnost Pedagoške fakultete v mariboru. V knjižnici Kozina razstavlja knjižno opremo knjig, ki sta jih založili Založba Sanje in Mladinska knjiga, med drugim platnice, ki so ravnokar razstavljene na 5. Bienalu vidnih sporočil Slovenije, kjer so prejele priznanje odličnosti. Iz obrazložitve žirije ob nagradi Zgodbe o zamorčku Bambuleju in vrtoglavi žirafi se razbere, da gre pri avtoricah za »simbiozo ilustracij in angažirane tipografske obdelave, za homogenost likovnega vtisa in raven ilustracij, ki niha med dobro in odlično ter celo pogumno«. Sicer pa je Tina Volarič doma iz Posočja, šolanje je nadaljevala na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani in kasneje s študijem etnologije in kulturne antropologije. Trenutno pripravlja magisterij, v katerem raziskuje sodobne interpretacije norčevskih likov v ljudskem lutkarstvu. Sodeluje z založbo Sanje, Študentsko založbo in Založbo Piano kot lektorica, redaktorica, prevajalka, kolumnistka, ilustratorka in knjigarka. Ilustrirala je Zgodbe iz Posočja v sodelovanju s Tolminskim muzejem in omenjeno slikanico. Vabljeni k ogledu razstave v novembru in decembru, obenem vas vabimo v decembru na ogled novoletno-božičnega bazarč-ka. tekst in foto Patricija Dodič Vid, sluh, otip, okus in vonj Kako se dotakniti vseh čutov hkrati? Zadnji torek v oktobru bi nam zagotovo ostal v spominu kot dolgočasno siv dan, a zgodilo seje ravno nasprotno. Gospe Vojki Pirih in njeni druščini je spet uspelo pregnati monotonost deževnega dne. S svojo energičnostjo in dobro voljo so tokrat v ilirskobistriški enoti VDC pripravili pravo gostijo za vseh pet čutov. Mavrico, ki smo jo tistega dne pogrešali na nebu je prelila v okvirje svojih številnih pastelov in akvarelov v tematskih sklopih, kot so: živali, otroci, sakralni motivi, motivi iz narave itp. Za mavrični lok je poskrbela ga. Mia, ki je slike prefinjeno aranžirala in razvrstila po prostoru. Le-te smo si lahko z užitkom ogledali v sinergiji z melodijami Vojkine harmonike in pesmi mešanega pevskega zbora Avgusta Šuligoja, ki jo je spremljal. Ga. Vojka je poskrbela tudi za polno mizo doma narejenih sladic s katerimi smo se posladkali. Avlo VDC-ja so nastopajoči napolnili s toplino ter dobro voljo prijateljev in ostalih obiskovalcev. Na sliki ga. Vojka z go. Mio Študijski krožek KAKO RAZISKATI SEBE Na drugem srečanju Študijskega krožka »Spoznaj se« je V Knjižnici Kozina gostovala Barbara Novak s predavanjem Biosinergija, sicer vodja zavoda za pomoč in pospeševanje osebnostne rasti in duhovnega razvoja Asia Tuma iz Ljubljane. Skozi teoretičen in praktičen način je prikazala, kaj biosinergija je. Gre za holističen oz. celosten pristop k zdravljenju in raziskovanju sebe in drugih. Združuje kineziologijo, psihologijo, akupresuro, osteopatijo in zdravljenje z esencami. Novakova meni, da smo kot bitja večplastni iz zato zlepljeni v celoto, zato ima tudi vsak delček nas vse informacije, ki jih potrebujemo, da se naučimo biti to, kar v resnici smo v naši duši. V njej je shranjeno celotno vedenje o nas samih, vsi spomini prejšnjih življenj, njihovih izkušenj, namen tega življenja in vsi vzroki za duhovne, miselne, psihične in telesne motnje. Preko napetosti mišic, ki ga je Novakova tudi praktično prikazala, ustvarimo pogovorno polje med zdravljencem in terapevtom, ki sta v času terapije v biosinergijski celoti. Vibracija terapevta resonira z vibracijo zdravljenca. Zaradi psihičnih napetosti prihaja do prekomernih napetosti. Premalo ali preveč energije preprečuje, da bi bili v stiku s seboj. Pri terapiji se preverja makro profil, ugotavlja se blokade, zastoje in vzroke. Obdeluje se tudi mikro profil, ali različne simpotome. Ko zdravljenec ozavesti blokado, terapevt poišče zanj njemu najbližji način zdravljenja. Novakova vodi Zavod v Ljubljani, pripravlja pa tudi individualne terapije, različne seminarje (biosinergija, reiki, astrologija, tarot, masaže idr.) in vodi skupinske meditacije. Za kakršne koli informacije se nanjo lahko obrnete na info@asiatuma.net. Vabljeni obenem na naslednje srečanje ŠK Spoznaj se v Knjižnico Kozina, 13. decembra ob 18.00 s Francem Božja kom in predavanjem Klic k spremembi. tekst in foto Patricija Dodič Dan splošnih knjižnic DAN SLOVENSKIH SPLOŠNIH KNJIŽNIC 20. november je dan slovenskih splošnih knjižnic, ki ga bodo zaznamovale številne prireditve po vsej Sloveniji. V več knjižnicah po Sloveniji so pripravili literarne večere, pogovore z umetniki pisane besede in predstavitve knjig. Praznovanje dneva knjižnic je sicer namenjeno promociji dejavnosti splošnih knjižnic, pridobivanju novih uporabnikov in opozarjanju na vpliv knjižnic, ki pri nas letno sprejmejo več kot osem milijonov obiskovalcev, v slovenskem prostoru. Kako so ta pomemben dan obeležili v Uirskobi-striški knjižnici pa smo se pogovarjali z direktorico mag. Damjano Hrabar. Kako ste v vaši knjižnici obeležili Dan splošnih knjižnic? Tako kot vsako leto do sedaj smo tudi letos praznično obelodanili Dan splošnih knjižnic in to s posebno prireditvijo. V nedeljo zvečer seje v knjižnici predstavil duo Malunca. Duet sestavljata akademska glasbenika, violinistka in vokalistka Laura Zafred ter kitarist Matic Smolnikar. Številčnemu občinstvu sta predstavila uglasbene pesmi Cirila Zlobca in ustvarila prav posebno vzdušje. Večer je bil še toliko bolj prežet s čustveno noto, saj je Laura Zafred domačinka, ki se s svojim glasom dotakne duše in srca vsakega posameznika. Menim, da je bil vrhunski večer primeren za tako praznovanje. Knjižnica se je v zadnjih letih uveljavila kot pomembno prizorišče kulturnih dogodkov v Ilirski Bistrici. Kaj vse ponujate obiskovalcem ? Vsebinsko bogata in raznolika je ponudba, pomoč in podpora, ki jo nudimo posamezniku od njegovih prvih korakov pa vse do tretjega življenjskega obdobja : sodelujemo pri njegovem formalnem izobraževanju in podpiramo njegovo vseživljenjsko učenje; pomagamo vzgajati mlade bralce in že oblikovanim ljubiteljem besede odstiramo svetove leposlovja in kulturnih dosežkov civilizacije; prostemu času dajemo smisel in kvaliteto; gradimo identiteto lokalne skupnosti, ki jo imenujemo domoznanstvo, in s tem negujemo nacionalno zavest in pripadnost; delujemo kot informacijska središča in učimo, kako informacije učinkovito poiskati in jih uporabiti; za dostop do storitev informacijske družbe ima- mo na razpolago vso sodobno informacijsko komunikacijsko tehnologijo;zagotavljamo tudi posebne storitve, ker delujemo po načelu pravičnosti in enakega dostopa za vse člane naše družbe. Če še konkretiziram so dejavnosti za odrasle : literarni večeri, debatna srečanja, potopisna predavanja, priložnostne in slikarske razstave, počitniška bralna značka za odrasle Primorci beremo, projekt Sejemo knjige ter bralne ure v Domu starejših občanov in v Varstveno delovnem centru. V Domu starejših občanov imamo tudi premično zbirko in izposojo enkrat na teden. Za otroke in mladino pa organiziramo ure pravljic, ki potekajo v dopoldanskem in popoldanskem času ( 4 skupine otrok), ustvarjalne delavnice, igrice, lutkovne predstave, knjižne kvize, bibliopedagoške ure za vrtce, osnovne šole in gimnazijo, poletno bralno značko Bralni črv in priložnostne razstave. Koliko občanov naše občine je včlanjenih v knjižnico in kakšno je slovensko povprečje ? V knjižnico je bilo v lanskem letu včlanjenih 4762 občanov, od tega je bilo 3798 aktivnih članov, oziroma 34,2% prebivalcev Ilirske Bistrice. Slovensko povprečje pa znaša 24,6% članov. Veseli nas, da tu presegamo standarde in povprečje, pri sami zaposlitvi strokovnega kadra pa v naši knjižnici dosegamo le 85% zaposlenosti. Ali obisk in izposoja gradiva v zadnjih letih glede na nove informacijske tehnologije padata ? Kljub temu, da se za knjižnice prerokuje, da je njihov konec blizu, saj imamo vendar svetovni splet, pa temu v resnici ni tako, saj je obiskov v splošnih knjižnicah veliko, celo zelo veliko : blizu 10 milijonov smo jih knjižničarji našteli v letu 2010 v vseh knjižnicah skupaj v Sloveniji. Našo knjižnico je obiskalo 120.841 uporabnikov, ki so si izposodili kar 162.165 enot knjižničnega gradiva. To je številka, ki osupne marsikoga. Navsezadnje smo le kulturne institucije, s kulturo pa vemo kako je : to ni ravno področje, ki bi bilo zanimivo za množice. Ampak to v knjižnicah očitno ne drži. Razlog, da je temu tako, je čisto enostaven - vsak posameznik katerekoli starosti lahko v knjižnici kadarkoli najde izjemno pester izbor najrazličnejših storitev. Kaj načrtujete v prihodnje ? V prihodnje si želimo, da bi lahko izvajali vse do sedaj že utečene in pri ljudeh zelo dobro sprejete programe. Upamo, da bomo lahko dosegali Normative in standarde, ki so pogoj, da knjižnica lahko posluje kot samostojen zavod in ne kot enota druge knjižnice - tu je pomemben nakup knjižničnega gradiva, saj standard določa, da moramo vsako leto kupiti najmanj 250 enot knjižničnega gradiva na 1000 prebivalcev, 25 enot neknjižničnega gradiva (razglednice,DVD,CD, zemljevidi) na 1000 prebivalcev in 100 enot časnikov in časopisov. V prihodnjih letih bo pomembna tudi širitev knjižnične mreže z bibliobusom, za kar je možno pridobiti sredstva iz Ministrstva za kulturo in iz Evropskih sredstev, vendar ob soudeležbi občine. Upamo, da bomo leta 2014 praznovali 50-le-tnico samostojne knjižnice. Za konec pa še sporočilo za vse naše občane: Dobrodošli v naši knjižnici, tradicionalni in sodobni, analogni in digitalni, fizični in virtualni. Dobrodošli vsak dan in vsak trenutek dneva! Bojan Oblak Knjižne novosti Šarita Mandanna: Tigrov grič Tigrov grič - prvenec mlade indijske Američanke je pripoved, ki nas popelje skozi več rodov dveh indijskih družin. Zgodba govori o nesojeni ljube- KiljiŽllka Makse Samsa zni, usodnih odločitvah Ilirska Bistrica in njihovih posledicah. Kraj dogajanja je Indija na koncu 19.stoletja. V knjigi spremljamo življenje težko pričakovane deklice Devi in njenega sramežljivega prijatelja in tihega oboževalca Devana. Ljubezenski roman mlade Šarite Mandanna je dober oris indijske kolonialne zgodovine in tradicije tamkajšnjih ljudi ter je med nominiranci za najboljši azijski roman letošnjega leta. Christopher McDougall: Rojeni za tek Pred nami je tekaška knjiga ameriškega avtorja Christopherja McDougalla, po poklicu novinarja in poročevalca, ki se odloči, da bo Prišel do konca skrivnosti o dolgotrajnem vzdržljivostnem teku, ki 9a v mehiških kanjonih še danes prakticira skrivnostno pleme Ta-rahumare kot svojevrstno obliko tekmovalnega druženja. Rojeni za tek je pustolovski roman, ki ne zaposli le uma, ampak navdihne tudi telo. Poln je neverjetnih osebnosti, osupljivih atletskih dosežkov, znanstvenih odkritij in čistega navdiha. Najlepše pravljice Ob stoletnici izida prve knjige ilustriranih pravljic na Slovenskem je izšla velika knjiga izbranih pravljic in pripovedk izpod peresa klasičnih svetovnih in slovenskih pravljičarjev. Zgodbe krasijo barvne podobe enaindvajsetih slovenskih ilustratorjev. Knjiga Najlepše pravljice prinaša 40 večinoma klasičnih pravljic, pa tudi nekaj slovenskih in je prava mala antologija slovenske ilustracije zadnjih desetletij, saj se v njej predstavlja kar 21 ilustratorjev, 19 slovenskih in dva hrvaška. Knjiga je zelo primerna za družinsko branje, saj povezuje starše in otroke in skrajša mrzle zimske večere. g^-vvv\rU^AJt/ PIŠITE NAM sneznik@siol.com NOVI DVD-ji RIO (animirani družinski film) Oglejte si zabavno zgodbo papagaja Bluja, ki v iskanju družice zapusti varnost domače kletke in se odpravi v Rio de Janeiro. Tam sreča simpatično Jevvel, toda da bi očaral razigrano mladenko, se mora udomačeni Blu najprej naučiti leteti. Nemogočo nalogo dodatno otežujejo divji lovci, ki ju skušajo ujeti, saj pripadata redki vrsti papagajev. Blu mora zato ob pomoči novih zabavnih prijateljev najti pogum, da bi razširil krila in se spopadel s številnimi pustolovščinami. VODA ZA SLONE (drama) Film, posnet po priznani knjižni uspešnici, prinaša epsko pripoved o prepovedani ljubezni in koš čarobnosti polnih pustolovščin. Študent veterine Jacob sreča in se zaljubi v Marleno, akrobatsko zvezdo v cirkusu pretekle dobe. Skupaj odkrijeta lepote v svetu Big Topa in se zbližata preko njunega sočutja do posebnega slona. Proti vsem pričakovanjem - vključno z jezo karizmatičnega, vendar nevarnega Marleninega moža Avgusta - najdeta Jacob in Marlena ljubezen, ki traja večno. NOVOLETNI KONCERT NA REKI Javni Sklad RS za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Ilirska Bistrica tudi letos organizira obisk novoletnega koncerta v HNK Ivana pl. Zajca na Reki. Koncert bo v sredo, 28. decembra ob 20. uri. Iz Ilirske Bistrice bo organiziran avtobusni prevoz z odhodom z avtobusne postaje ob 78. uri. Cena vstopnice s prevozom je 30 €. Prijave sprejemamo do 10. decembra oz. do popolnitve mest in sicer na Območni izpostavi JSKD, Gregorčičeva 2 (Dom na Vidmu) oz. telefonsko na št. 05 711 00 90 ali 031 348 905 (Igor Štemberger). Dvojna dioptrija SVEČNICA Tudi za letošnje novembrske praznike smo Slovenci uspeli obdržati svetovni rekord v porabi, oziroma kurjenju nagrobnih sveč na prebivalca, zato bi praznik Dan mrtvih mirno lahko preimenovali v Svečnico. Ne verjamem, da je ta nova slovenska manija pognala iz religioznih korenin, ker po tem, kar na svoje oči vidim na pogrebih, ne bi mogel reči, da kaj posebno spoštujemo pokojnike, saj se celo med obredom poslavljanja od njih na pokopališčih, kot tudi mrliških vežicah, nič kaj vzorno ne obnašamo. Si pa potem na grobovih na veliko dajemo duška s svečami, ki naj bi po starodavnem izročilu odganjale zle duhove. Teh pa je očitno polna naša dežela, kot tudi naše glave, sicer jih ne bi tako množično celo leto izganjali z grobov. Se razume, da so tega zelo veseli trgovci, ki si ne razbijajo glave z vprašanjem, kam z grmadami neizgorljivih ostankov sveč, ki predstavljajo veliko obremenitev za okolje. Dragega odvoza na deponije ne plačujejo oni, ampak lastniki grobov iz svojega letnega prispevka za vzdrževanje pokopališča, ne glede na to, če kdaj prižgejo kako svečo na grobu ali ne. Če ljudje že mislijo, da res morajo (obredna potreba) žrtvovati določeno vsoto denarja v odkupnino za svoje namišljene ali prave občutke krivde do pokojnih, potem naj ga vsaj za kak človekoljuben namen, kot to počnejo že mnogi ob pogrebih, ko namesto v nakup cvetja ali venca za umrlega sorodnika, namenijo taisti denar kakšni zdravstveni ali humanitarni ustanovi. A kaj, ko se je tudi pri kropljenju pokojnikov vrinila navada, da ne smemo priti praznih rok niti več k njim po slovo v mrliško vežico, ampak z obveznim kompletom sveč v roki, ki so jih potem ubogi svojci ne glede na svoje gledanje na te stvari prisiljeni prižigati na grobu, kar se razvleče običajno tja do prve obletnice smrti, preden uspejo porabiti vsiljene zaloge. To pa v letnem merilu samo z naslova tovrstnega "obdarovanja" ob pogrebih že predstavlja vsoto, s katero bi se dalo marsikaj narediti, med drugim tudi na področju prostovoljstva pri organiziranju predavanj in delavnic za različne zvrsti prostovoljnih dejavnosti, ki so zadnji dve desetletji povsem potisnjene v ozadje. Bodo pa glede na vse bolj številčno in vsako leto starejšo, kot tudi vse bolj obubožano populacijo prebivalstva (upokojenci), slej ko prej zelo dobrodošle pri zagotavljanju njihove varnosti na stara leta. Kar dobršen del bodočih upokojencev si namreč zaradi prenizkih pokojnin ne bo zmogel privoščiti bivanja v domu za starostnike, čeprav bi to iz zdravstvenih razlogov potrebovali. Upam, da se ne bo spet našel kdo, kot recimo sestavljavci spornega zakona o "malem delu," ki so medsosedsko pomoč prišteli med obdavčljive "storitve" - enako naredil tudi s prostovoljci, ki so pripravljeni brezplačno priskočiti na pomoč starostnikom v njihovih težavah. Vsekakor pa bi bila za javno higieno zelo dobrodošla obdavčitev besed politikov še pred volitvami, ker bi potem z njimi zagotovo bolj odgovorno ravnali, kot zdaj, ko iz njih delajo umetno meglo, v kateri se vsi dušimo. V takšnem vzdušju pa je res potrebno vsak dan prižigati lučke v človeških očeh in ne na grobovih! Dragi bralci, ostanite mi zdravi do naslednjega klepeta! In ne pozabite iti na volitve! Jožko Stegu Pivka Erazem in Ottavio B raj ko Slovenska narodno zabavna glasba premore veliko imen, ki bi zaslužila, da se njihova glasba na novo predstavi javnosti. Ne zato, ker je to glasba starejših avtorjev in ansamblov, ki več aktivno ne delujejo, ker je njihova glasba na vinilnih ploščah, ki prijetno škrebljajo, ali na kasetah, ki jih malokdo še vrti, ampak zato, da se osveži avtorska glasba v novi izvedbi z drugim ansamblom, ki ob novi tehnologiji pričara skrivnosti uspeha začetkov slovenske narodno zabavne glasbe. To, česar se je lotil ansambel Erazem, je tisto, kar se morda pričakuje v bodoče še od kakšnega ansambla. Ansambel Erazem je namreč izdal ploščo Najlepše melodije Ottavia Brajka. Na njej je štirinajst Brajkovih melodij, ki še niso pozabljene, so pa v novi preobleki še kako sveže zazvenele. Ansambel Erazem je najlepše Brajkove melodije predstavil v soboto, 22. oktobra v nabito polni dvorani Skala v Pivki. Že sam začetek koncerta je obetal zanimiv večer, saj so se ob Straussovi glasbi na oder postavili mladi učenci harmonike vodje ansambla Erazem Vilija Marinška. In potem seje začelo. Ansambel Erazem je v posameznih sklopih predstavil celotno ploščo Brajkovih melodij, začenši s pozdravno pesmijo Dober dan, prijatelji. Med drugimi so zazveneli še romantični valček Tvoja ljubezen, poskočna polka Primorci smo veseli ljudje, narečna skladba Marija Čakolona, ki so vse pričarale pravo primorsko vzdušje. V vmesnem času pa so k uspešnemu večeru svoje dodali še ansambli Franca Miheliča, Stanka Petriča, Javor, Akordi, Beneški fantje in Ivan Hudnik, Zoran Lupine in Vida Matičič. Žal se zaradi šibkega zdrav- ja večera ni mogel udeležiti sam Ottavio Brajko. Uresničile pa so se sanje Vilija Marinška, da bi zaigral skupaj s Francem Miheličem. Njuno skupno igranje je spominjalo na znameniti "dvoboj kitar". Ne moremo pa niti mimo skupnega igranja ansamblov Akordi in Era- zem (zazvenela je Brajkova Tebi za rojstni dan), visokih not sopranistke Vide Matičič ob spremljavi Maje in Vilija, članov ansambla Erazem, in tokrat izredno prijetnega povezovanja programa Franca Pestotnika - Podokničarja. Z zaključno skupno pesmijo V naši kantini so se vsi nastopajoči poklonili življenjskemu delu Ottavia Brajka. Še veliko takih večerov! Franci Čeme TURISTIČNO DRUŠTVO ILIRSKA BISTRICA VABI oblikovalce na decembrsko razstavo NOVOLETNE JELKE/BOŽIČNA DREVESCA s poudarkom na okraskih. Pogoji: ročno izdelani okraski na samostoječi jelki, smreki, borovcu ali brinju. Velikost drevesca po predhodnem dogovoru. Svečana otvoritev razstave bo v Hodnikovem mlinu, v četrtek, 15. decembra 2011. ob 18. uri Prijave: Mail: turisticno.drustvo.il.bSkamail.com GSM: 031 585 602, 041 951 125 Dosti žita, dosti vina, zdrava bodi Vam živina, ljubo zdravje Bog Vam daj, pa še sveti Štefan kaj. Praznike Vam zdaj voščimo, dosti sreče Vam želimo, (staro voščilo) Vabimo Vas, da skupaj počastimo dan samostojnosti in enotnosti ter praznik našega vaškega zavetnika. V ponedeljek, 26. decembra 2011, Vas pričakujemo od 9. ure dalje v Harijah. Veselimo se srečanja z Vami! KETŠD Alojzij Mihelčič Harije Informacije in prijave: 031/641311 Ste upokojenec, ali se morda pripravljate na upokojitev? Razpolagate s prostim časom in želite pridobiti nova znanja in se izpopolnjevati? Nudimo vam različne oblike izobraževanja in usposabljanja za starejše, seveda s prijetnim druženjem. Naša pisarna v Domu starejših občanov Ilirska Bistrica, Kidričeva 15, je odprta vsako sredo od 17.00 do 18.00 ure. Dosegljivi smo tudi narnob. tel. št.: 041-77 99 81. Pišete nam lahko na e - pošto: utzo.ilb@gmail.com Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Ilirska Bistrica vas pričakuje, Pridružite se nam, OUTŽO Ilirska Bistrica sobota 8.00 - 13.00 nedelja zaprto 8.00 - 16.00 URNIK KOREN JOŽKO Koseze 3, Ilirske Bistrica tel.: 040/240-11 8 mmm mmmmm »" 11 ...."v URNIK VSAK DAN 8.00 - 20.00 j Listek Generalmajor Anton plem. Valenčič. Življenjepis. Spisal Janez Bilec. Za tisk pripravil Jožef Šlenc (nadaljevanje) Kot orožniški poveljnik je včasih prehodil dežele, ter pregledoval podrejene mu orožniške postaje. Pravil mi je nekdaj star, doslužen orožnik, da je bil Valenčič v službenih zadevah strog in jako natančen. Vse je mo-ralo biti v redu, in akoje bil z moštvom zadovoljen, bil je zelo prijazen in Iju-beznjiv z orožniki. Po očetovsko seje razgovarjal ž njimi, poučeval, opominjal jih. Vsaki-krat jim je naročal, naj hodijo ob nedeljah k božji službi, naj spolnujejo verske dolžnosti, naj spoštujejo duhovnike, da bodo tako ljudstvu v dober vzgled. Radi so ga ubo-gali, ter ga kot očeta spoštovali. Sam mi je pa pripo-ivedoval, da je ob pregledovanju orožniških postaj, v krajih, kjer so bile župnije, vedno obiskaval duhovnike, ter jih popraševal o razmerah dotične-ga ljudstva in kraja, da je potem zamogel orožnikom dajati po- trebna navodila in ukaze. Ako ga je ta ali drugi gostoljubni župnik po-ivabil na obed, sprejel je rad povabilo. Videl je pa včasih, da je župnik bolj siromašen, posebno po Istri in na Kvarnerskih otokih; takrat je pa on župnika v krčmo ali pa v vojašnico pozval na skromen obed, ako je le-ta hotel sprejeti povabilo. Tako je prijateljski občeval z du-ihovniki tudi v poznejših letih, ko je umirovljen o letnem času zahajal na počitnice na Notranjsko. Ko so pokojni knezoškof Jernej v Trnovem zadnjikrat delili zakrament sv. birme, opazil sem pri obedu knezoškofu na desnici sedečega starega generala, kateri je prijetno kratkočasil premilo-stnega gospoda. Na čelu orožniškega polka je bil Valenčič menda osem let. Žal, da ga jo začela napadati nadležna bolezen; tožil je, da ima pogostno omotico, katera mu brani na konja. Dopolnivšemu štirideseto službeno leto podelili so pre-isvetli cesar plemstvo, ob enem je bil imenovan gene-ral-majorjem in na svojo prošnjo umirovljen. Ostal je še nekaj časa v Ljubljani; od tod se je preselil v Gradec, ter je vsako poletje prišel za par mesecev v Ilirsko Bnstrico, katera mu je bila, kot rojstveni kraj, vedno pri srcu. Tukaj soje rad sprehajal pod milim nebom, po zelenih travnikih, po stezah med obdelanimi njivami. PrHjazno se pogovarjaje z ljudmi, jih je opominjal, naj bodo marljivi, varčni, trezni. Ker je sam živel jako zmerno in trezno, bil jo največji sovražnik pijančevanju in vsaki nezmernosti, posebno žganjepitju. Prav posebno ga je veselilo sadjarstvo. Vesel je bil in gorko pohvalil kmeta, kedar je videl, da sadi in požlaht->nuje drevesa. Vsakikrat, kedar je prišel v Bistri- co, obis-ikal je mojega rajnkega brata, pridnega in za sadjerejo vnetega mladeniča. Po vrtu in po vseh zemljiščih ga je moral brat spremljati ter mu razkazati, kako in koliko je drevesec zasadil in po-žlahtnil; kako rastejo, koliko sadja obetajo. S prijazno besedo je pohvalil stari general skrormnega mladeniča, ter ga nagovarjal, naj nadaljuje gojiti rodno drevje, katero donaša kmetovalcu toliko koristi. In ko leta 1878. zopet pride v Bistrico in dragega mi brata ne najde več med živimi (ker bleda smrt ga je bila malo časa prej pokosila), tedaj me obišče, poda mi roko, ter ganjen reče: „Škoda jo vrlega mladega gospodarja, ka-teri je bil vzgled sedanji mladini. Spominjajte že na-nj, ko boste uživali sad njegovega truda!" Resno je okregal lenega kmeta, kateri ni imel ve-iselja do sad-jereje, čigar posestva so bila gola, — brez rodnega drevja. Ko zapazi takega malopridneža v gorkem solncu pod košato hruško počivati, reče mu šaljivo:„Poglejte, kako dobro in koristno je drevje - koliko ste že vi dreves nasadili?" Tudi svojega starejšega brata, posestnika in poštarja v Bistrici, je nagovoril, da je v samotni romantični dolinici v „Kozljeku" zasadil lep vinograd, vzgojil mnogo sadnega drevja, staro gozdno drevje osnažil in oklestil in sploh tako olepšal vso okolico, da je bilo jako prijetno sprehajati se ob potoku Kozljeku, ki Šumija v senci košatih jablan in hrušek. Med košatim drevjem izvira iz sive skale hladna vodica, o kateri ljudje mislijo, daje najboljša in najbolj zdrava voda v okolici Bistriški. Tukaj si je dal v skalo vsekati sedeže, na katerih je posedal vsaki dan o prijetnih večerih gorkega poletja. Večkrat sem se mu pridružil ter ga rad poslušal, ko mi je pripovedoval marsikaj zanimivega iz svojega vojaškega življenja, posebno o svojem večletnem bivanju med brati Poljaci. Nekega dne me poprosi, naj mu naredim par šaljivih vrstic za mali spomeniček, katerega misli tukaj postaviti. Rad ustreženi njegovi želji. Še sedaj boš našel, ako prideš v »Kozljek", pri izviru vodice z mahom obraščeno v skalo vzidano ploščo z napisom: »Postavila brata Jožef in Anton Valenčič". Spodaj je pa nad vodnim curkom napis: »Kdor gasil bo žejo s Kozlješko vodico, Bister um in zdravo bo imel glavico." Večkrat je rajnki Valenčič tožil, kako žalostno je videti, da so hribi in griči krog Bistrice tako goli, da je sploh še tako malo drevja v tej okolici. In resje posebno vzhodna stran gorovja jako pusta, krasu podobna še danes. Nekoliko se je sicer že obrnilo na boljše, ker so soseske, posebno Trnovska, mnogo oralov pustega sveta nasadile z borovci in drugim drevjem, ka- kultura...________________ Ilirska Bistrica - Pariz Ilirska Bistrica, Prem V ZNAMENJU VINA IN BAROČNEGA OGLEDALA Letošnjega 15. oktobra so na premskem gradu predstavili prvi ponatis knjige dr. Josipa Vošnjaka Umno kletarstvo iz leta 1873, za kar gre zasluga Viliju Gombaču, ki skuša na ta način ohraniti del knjižne zapuščine svojega prapradeda Josipa Pote-pana Škrljovega z Dolnjega Zemona. Edini dodatek v faksimi-lirani izdaji ponatisa je krajši opis s fotografijo 250 let stare trte iz vasi Podtabor. Strokovnjaki menijo, da sodi trta med najstarejše na Slovenskem, dokončna raziskovanja glede starosti pa po besedah kustosa in zgodovinarja iz bistriške enote Pokrajinskega muzeja Koper Ivana Simčiča, še potekajo. Po besedah Viljema Gombača se knjiga Umno kletarstvo ni znašla po naključju na policah prapra- NA POT V PARIZ Vsa zgodba seje začela v mesecu avgustu 2011, ko je Društvo Slovencev v Parizu pripravilo srečanje Slovencev iz Pariza na gradu Prem. Namen druženja je bilo počastiti 20. obletnico samostojne Slovenije in predstavitev turističnih in kulturnih zanimivosti Prema, ki je rojstni kraj Anice Stegu Vičič, predsednice društva in glavne organizatorice omenjene prireditve. Med nastopajočimi je bil tudi ansambel Lojzeta Bajca s prijatelji, ki ga je Anica povabila, da bi društvu v Parizu z igranjem popestril silvestrski večer. Omenjeno skupino sestavljajo vodja Lojze Bajc (harmonika), pevki Jerica Sterle in Magdalena Logar, Dimitrij Bonano (kitara), Janez Rutar-Mrak (bas kitara in bariton) ter Edo Komen (harmonika). Zapel in zaigral pa bo tudi Lojze Kovačič. Člani pridno vadijo, da bi se čim bolje odrezali. Pesmi so skrbno izbrane. Večinoma gre za narodno zabavno zvrst, ki v vsakemu prebudi čustva in ga popelje v svet romantike. Pesmi so predvsem iz obdobja njihove mladosti. Omenili bi le nekatere izmed njih: "Kadar prvi mrak na zemljo pade", je zimzelena festivalska melodija iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, "Na vrtu", je stara viža, na katero je besedilo prispeval Ivan Štemberger iz Podgraj, potem skoraj pozabljena melodija "Čolnič plava", katero je iz pozabe rešila Marija Uljan. Poleg omenjenih melodij, bo skupina popestrila silvestrovanje še s polkami in valčki, katerih avtorji so sčasoma izginili iz našega spomina. Skupina se veseli prihajajočih izzivov in dogodivščin, ki jih čakajo v Parizu. Skupini zaželimo še "bon voyage." deda Josipa Potepana Škrljovega, znanega župana in kmetovalca iz 19. stoletja, saj je imel tudi sam vinograd na Dolnjem Zemonu in uspešno prideloval vino. Predstavitev knjige je spremljala pokušina vin znanih primorskih vinarjev, fotografska razstava Trta avtorja Matjaža Penka in kulturni program, ki so ga obo- gatile pevke ŽePZ Prem. Istega dne so svečano predali namenu pozlačeno baročno ogledalo iz druge polovice 18. stoletja, ki se je po petdesetih letih ponovno vrnilo na Prem in prenovljeno zasijalo v grajski dvorani. Alenka Penko, ŽPZ Prem Foto: Viljem Gombač JSKD TRIDESETA OBČINSKA REVIJA PEVSKIH ZBOROV Ko se je pred dobrimi tremi desetletji porodila ideja o občinski reviji pevskih zborov, najbrž v tistih težkih in skromnih začetkih nihče ni pomislil, da bo to z leti postala največja pevska manifestacija V Ilirski Bistrici. Iz začetnih revij s štirimi nastopajočimi zbori oziroma pevskimi skupinami, se je revija razrasla v prireditev, ki je zahtevala tudi po tri koncerte, saj je bilo sodelujočih zborov preveč, da bi vsi nastopili hkrati. Prve revije so bile organizirane v Harijah, saj so bili harijski pevci tudi pobudniki te prireditve. Pozneje pa so bistriške in gostujoče pevske zbore gostili še v Knežaku, Kuteževem, Zabičah, Podgradu, Hruši- ci, Novokračinah, Pregarjah, na Premu in seveda v Ilirski Bistrici. Danes v ilirsko-bistri-ški občini formalno deluje 18 pevskih zborov in skupin. Neformalnih zasedb pa je še več. Zborovsko petje je postalo daleč najbolj razširjena kulturna dejavnost. Še lansko leto smo lahko prisostvovali trem koncertom občinske revije pevskih zborov, ki so potekali po običaju junija meseca in sicer lani v Knežaku, Harijah in Ilirski Bistrici. Letos je revija potekala šele novembra, ker so vsa ljubiteljska kulturna društva in JSKD pogodbe z občino podpisali šele jeseni. To je številnim kulturnim društvom povzročalo nemalo preglavic, nekaterim celo ogroža obstoj. Še bolj nevzdržna je višina sredstev, ki jo je Občina Ilirska Bistrica namenila ljubiteljski kulturi v letu 2011. Sredstva so se več kot prepolovila in to je bil glavni vzrok, da smo imeli letos le enega namesto treh koncertov občinske revije pevskih zborov. Kljub razmeram, ki niso ravno vzpodbudne,. smo v Ilirski Bistrici imeli kar nekaj odmevnih kulturnih dogodkov. Eden takih je bil tudi koncert tridesete občinske revije pevskih zborov in skupin. Predstavilo seje dvanajst nastopajočih skupin. Začeli so organizatorji letošnje revije, Brštulin banda iz Harij, ki je sestavni del KETŠD Alojzij Mihelčič. Sledila sta nastopa ljudskih pevskih skupin Vasovalec in pevske skupine Društva kmečkih žena Ilirska Bistrica. Dlani poslušalcev so nato ogreli edini udeleženci vseh tridesetih revij MoPZ Dragotin Kette iz Ilirske Bistrice. Za njimi so se na oder podali pevska skupina Kalina, Vox llirica, cerkveni zbor iz Podgrada, mešani cerkveni zbor Zvon, zbor bistriškega društva upokojencev Avgust Šuligoj, Fantje s'pod Karlovce, Jasenski pevci in mešani zbor Ahec Jasen. Poleg priznanj za udeležbo na trideseti reviji sta ob tem jubileju predsednica aktiva pevskih zborov Janja Konestabo in koordinator bistriške izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Igor Štemberger podelila še priznanja za tridesetletno sodelovanje na občinskih revijah enemu od pobudnikov revije pevcu Alojzu Gombaču, zborovodji Saši Boštjančiču, moškemu pevskemu zboru Dragotin Kette in KETŠD Alojzij Mihelčič iz Harij, ki je hkrati letošnji organizator revije ter naslednik harijskega pevske- ga zbora, sicer pobudnika revije izpred trideset let. Letošnjo prireditev sta vodila Helena Strle in Primož Rojc. Za zaključek so vsi udeleženci revije zapeli primorsko himno Vstala Primorska. Igor Štemberger Ilirska Bistrica. Od severne strani, nad izvirom Bistrice, črtice pod črko a, kažejo naravnost na rojstno hišo Antona pl. Valenčiča. terojako dobro raste. Oj koliko bi Notranjska in bližnja Primorska Pridobila, a ko bi hotela ta vzgled Posnemati, ter spreminjati svoje goličave v prijetne loge! Dokaj denarja je Valenčič Potrošil, da bi kedaj videl griče in holme krog bistrice zeleneti; naročil je semen raznih gozdnih dreves, in dal mnogo sveta ž njimi obsejati. Drevesca so pognala 'n rasla, pa žal da so goveda in °vce blagemu možu uničile ves trud in vse veselje. Ljudje niso ubogali, da naj ne gonijo živine na pašo, ker imajo drugod dovolj Pašnikov. Na svojo škodo niso ubogali. Pogostoma se primeri, da Judje, kateri dosežejo visoke J užbe, častna mesta, kaj radi Prezirajo proste ljudi, revne _mete, dasiravno so znabiti njih stariši za plugom hodili in brazde rezaij na njivah. Tudi jezik svojih starišev preradi pozabijo ali se ga ce ° sramujejo, posebno, a ko so nekdaj živeli na tujem. General alenčič je pa vedno rad občeval s prostimi ljudmi, s kmetom in rokodelcem. Pomenkoval se je ž njimi, jih poučeval, in včasih seje tudi nedolžno pošalil. Svoje narodnosti ni nikdar zatajil; govoril je dobro in prav rad slovenski v notranjskem narečju. Dasiravno je preživel mnogo let v tujih deželah, vendar ni pozabil materinega jezika. Še kot siv starček, bivajoč v Gradcu, je bil vesel, ko je srečal Slovenca ali celo Notranjca. Rad seje pogovarjal po domače, ter o svojih znancih in prijateljih to in ono povpraševal. Nekdaj zagleda na ulici Čiča, Munca, kateri je s svojim mršavim, jako otovorjenim konjem počasi stopal po ulici, ter z glasnim vpitjem ponujal svoj »istrski kis". Valenčič se ustavi, ter mu naroči naj pozdravi No-vograjskega (op. Podgrajskega) župana, znanega domorodca, prezgodaj umrlega gospoda Ša-bec-a. Gotovo je revnemu „Čičke-mu jesiharju" tudi kaj podaril, ker seje siromak tako rad spominjal pogovora z neznanim starim gospodom v Gradcu. Sploh se mora reči, daje bila njegova ponižnost in priljudnost nenavadna in vse hvalevredna. Najbolj je pa moža dičila vernost in udanost do svete katoliške cerkve. Bil je katoličan, kateri se ni nikdar sramoval tega svojega verskega prepričanja pokazati tudi v dejanju. Lepo in spodbudno je bilo za ljudi, ko so ob nedeljah gledali imenitnega gospoda v klopi pred velikim oltarjem moliti iz molitvene knjige. Nekega poletja je stanoval v hiši mojega rajnkega brata; ko je bil zadržan, da ni mogel v farno cerkev k sveti maši, bral in molil je pod košato češnjo za hišo iz debele knjige, kar je sicer tudi vsako jutro storil. Po besedah njegovih domačih ljudij je tudi v Gradcu ostal zvest tej svoji navadi, da je posvetil kake po ure vsakega dne premišljevanju in molitvi. Tudi svete zakramente je pobožno prejemal. Dasiravno je od takrat preteklo že mnogo let, vendar se še dobro spominjam, da me je pred odhodom v Gradec prosil, naj ga spremim v cerkev, kjer bi rad zakramente prejel, preden se poslovi od rojstnega kraja, naj-brže za vselej. Zvečer je opravil izpoved, drugi dan pa je prejel sv. Obhajilo med sveto mašo, katera se je zanj opravila. Tako se je poslovil od domačije! Pred odhodom prinese še Trnovskemu dekanu svoto denarja proseč, naj se ustanovi večna sveta maša zanj in za njegovo družino. Poslal je kmalu potem iz Gradca farni cerkvi Trnovski lep dar, rdeč, baržunast, z zlatimi obrobki obšit mašni plašč. Kedar ljudje o večjih slovesnostih gledajo pri oltarju mašnika v lepi rdeči opravi, spominjajo se hvaležno darovalca - rajnkega »Gregorče-vega generala". Oženil se je Valenčič kot mlad časnik z Ano rojeno Rot, ki je preživela svojega soproga. Večkrat je omenil, da se ne more Bogu dovolj zahvaliti za milost, da mu je dal dobre otroke, kateri so mu v čast in v veselje. Imel je namreč troje otrok, ki so se vsi povzdignili na častna mesta. Hči mu je soproga generalnega majorja pl. Moravec-a, sta reji sin mu je kr. Ogerski ministerialni svetnik in c.kr. kamornik; mlajši, sedaj že umrli sin, mu je bil celo c. in kr. podmaršal. Kakor je vse na svetu minljivo, tako se je tudi veselje starčekovo nad otroci spremenilo v veliko žalost. Kako gaje moralo pač boleti srce, ko je doživel, da mu je sin, ki ga je imel najrajši, c. in kr. podmaršal Alfred pl. Valenčič, nenadoma zblaznel. Odpeljali so ga v Graško blaznico, kjer je omračenega duha, brez nade ozdravljenja, preživel par let, in še ne mesec dnij po smrti očetovi bil k njemu položen v temno rake v. Zares žalostna usoda nesrečnega sina je pretresla srce staremu očetu. Na svetu ni nič stalnega, tukaj nam ni prave sreče iskati! (nadaljevanje in konec prihodnjič) Vir: Koledar svetega Mohorja, 1895 Ilirska Bistrica DRUŠTVO POT Društvo »Pot« deluje v obliki dnevnega centra in nudi podporo in pomoč osebam, ki imajo težave zaradi zasvojenosti. Članom nudijo vključitev v različne oblike prostega časa ter sproščeno druženje in zdravo preživljanje prostega časa. »V četrtek, 20. septembra 2011 smo organizirali obisk v Pivki in Ilirski Bistrici,« je povedal vodja bistriškega dnevnega centra, g. Roman Brozina. » V Pivki smo si ogledalo vojaški muzej,« je še dodal. V Bistrici so obiskali Hodnikov mlin. Skupinica 12 mladih je z zanimanjem poslušala 'pravljico' o nastanku našega mesta......... član skupine iz Nove Gorice, je pridno fotografiral. »24. novembra nas Novogoričani vabijo na njihovo športno srečanje, kjer se bodo člani pomerili v športnih igrah njihovega otroštva, za katerega ne zahtevajo posebnega kondicijskega treninga,« je pojasnil g. Brozina. Želimo jim prijetno srečanje! NENAPOVEDANA GASILSKA VAJA Operativni gasilci PGD Palčje so v soboto, 19. novembra ob 16.01 prejeli poziv, da je zagorelo v gozdu ob cesti proti Jur-ščam, ena oseba pa je poškodovana. To je seveda le del scenarija operativne vaje palških gasilcev. Kljub temu, da je bila vaja nenapovedana, se je v nekaj minutah v gasilskem domu zbralo osem gasilcev, ki so se takoj odpeljali na kraj nezgode. Ena skupina je začela z gašenjem požara, druga pa je odhitela na pomoč ponesrečenemu domačinu, na katerega se je ob pripravljanju drv podrlo drevo. Gasilci so ponesrečenega rešili izpod drevesa tako, da so z motorno žago deblo razrezali, medtem pa ga je gasilec-bolničar zaščitil z odejo. Poškodovanca so oskrbeli na kraju dogodka, potem pa ga z nosili odnesli do vozila. Vaja je odlično uspela, saj je pokazala dobro pripravljenost palških gasilcev tako v organizacijskem kot psihofizičnem smislu in seveda potrebnemu znanju za posredovanje tudi v tovrstnih nesrečah. Lili Primc Zabiče POŽAR NA MLADINSKI DVORANI V nedeljo 30.10.2011 so gasilci PGD Podgora - Podgraje v sklopu meseca požarne varnosti izvedli vajo »POŽAR NA OBJEKTU«. Poveljnik PGD Podgora - Podgraje Aleksander Baša je vodil intervencijo gasilcev, pri požaru na objektu velikem 400 m2, v katerem je bila ena oseba poškodovana. Do požara je prišlo v prostoru za družabna srečanja v 1. nadstropju, požar pa seje razširil na stopnišče. V prostoru je ujeta oseba, ki se je pri poskusu pobega poškodovala. Gasilci so na ukaz vodje izvedli štiri gasilske skupine in eno reševalno. Slednja je s pomočjo lestev in vrvne tehnike preko balkona poškodovanega rešila iz objekta. Ostale skupine so izvedle dva notranja napada, ena skupina je skrbela za varovanje oz. zaščito plinskih jeklenk, ki se nahajajo ob objektu, četrta skupina pa je poskrbela za oskrbo napadov z vodo iz bližnjega hidranta. Z omenjeno vajo je vodstvo društva želelo preveriti usposobljenost operativne ekipe članov društva v primeru požara na objektu z možnostjo uporabe tudi članic društva pri gašenju. V zimskem času je najpogostejša nevarnost, ki nam grozi dimniški požar. Potrebno je poskrbeti za varnost in očistiti dimnike, saj boste tako bistveno prispevali k lastni varnosti in preprečili morebitni požar na dimniku. Z gasilskim Na pomoč David Iskra, PGD PODGORA PODGRAJE Fabci 4, 6254 Jelšane . 05/788-51-10, GSM: 041/410-343 DOLŽINSKA DRVA KRATKA BUKOVA DRVA 25 in 35 cm ODKUP NA PANJU Delovni cas: vV LEKARNA Sobo Nedelja prazniki Dežurstva Delavnik Sobota od 19:00 do 21:00 od 19:00 do 21:00 Nedelja in prazniki od 9:00 do 11:00 in od 18:00 do 19:00 {K) SE) INTARZIJA d.o.o. Za male in velike mojstre Obiščite našo trgovino v Prestranku, kjer boste našli vse za VAŠ DOM. Poleg kopalniškega salona, vam lahko v JUB-ovi mešalnici barv ponudimo VAŠ željeni odtenek. Obisk pri nas pa lahko zaključite z druženjem v CEGU BAR-u. Prepričajte se o naši ponudbi. Širši izbor akcijskih artiklov si lahko ogledate na spletnem naslovu www.mfm-intarzija.si ali na tiskanem izvodu v naši trgovini. Dtopclom Trgovina MFM INTARZIJA v Prestranku, Reška c. 40 tel: 05 703 00 00, urnik: od 7. do 19. ure, sobota: od 7. do 13. ure HORMANN garažna in industrijska vrata Garažna vrata leta Odlična kakovost po neverjetni ceni Garažna sekcijska vrata M-vodoravni motiv, površina VVoodgrain, RAL 9016 vklj. motorni pogon Hormann ProMatic, montaža in 8,5 % DDV, v 4 akcijskih dimenzijah: 2375 x 2000 mm, 2375 x 2125 mm, 2500 x 2000 mm, 2500 x 2125 mm. Pooblaščeni zastopnik: I2blt INDUSTRIJSKA, GARAŽNA, POŽARNA IN ZRAKOTESNA VRATA vrata EPU z debelino lamel 42/20 mm T: +386 5 374 36 60 R +386 5 377 39 45 E: blt@blt.si W: www.blt.si BLT d.o.o. IDRIJA Ulico Sv. Barbare 6 5280 Idrija Streljanje Odličen začetek sezone Bistriških strelcev Po poletnih počitnicah, ko smo počivali in nabirali moči za novo sezono, sedaj Bistriški strelci ponovno redno treniramo. Pričela so se že prva tekmovanja, ki smo jih začeli izjemno uspešno. Ekipa strelskega društva 4. junij se je v soboto 22. oktobra udeležila 1. kroga Primorsko-Notranjsko-Kraške lige, ki je potekalo v Idriji. Nastopil smo zelo uspešno, saj smo se vrnili s tremi zlatimi in eno srebrno kolajno. V kategoriji zračna puška mlajši pionirji je Vladimir Urh s 177 krogi zasedel prvo mesto. Med mlajšimi pionirkami je bila Urška Peternelj s 163 krogi zlata, Erna Muhič pa z 119 krogi srebrna. Med pionirji je bil Matjaž Možina s 156 krogi odlični sedmi, Pugelj Erik pa je na koncu, z doseženimi 147 krogi, zasedel 11. mesto. Med veteran od 60 do 70 let je Mahne Stanislav z 182 krogi zasedel 1. mesto, Štemberger Jurij 10. in Grgič Tijob 11. mesto. Nogomet Selekcija U-14 NK Ilirska Bistrica Stojijo z leve proti desni: Žiga Poklar, Boštjan Perkan, Mitja Tomažič, Matija Baša, Nik Gorup, Žan Vičič, Andraž Furlan, Tadej Tomažič (trener) čepijo z leve proti desni: Mihael Matko, Matevž Ribič, Patrik Možina, Alex Kinkela, Jaka Ribič, Lulzim Berisha, Tadej Bezjak, Manjkajo: Nejc Logar, Blaž Žnidaršič, Blaž Dodič, Gregor Božič Trener Tadej Tomažič je po koncu jesenskega dela tekmovalne sezone povedal: »Fantje selekcije U-14, letnik 1997 in mlajši, nastopajo v ligi MNZ Koper, v kateri je 7 ekip. Za fante, večinoma letnike 1998, je to prvo srečanje z velikim nogometom, kjer se igra 11-11, zato se šele privajajo na zakonitosti velikega nogometa. V ekipi je 18 marljivih in pridnih fantov kateri vidno napredujejo. Če bodo fantje vztrajali in delali še naprej tako, bomo sigurno nekatere videli čez nekaj let v članski ekipi NK Ilirska Bistrica, nekatere pa mogoče celo na višjem nivoju.« PLAMING SKUPINA Plaming skupina, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 • 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 • fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si SVETUJEMO IN VAM DOBAVIMO OSTBEZNO KAMINSNO PEČ NA PE1ETE Ali DRVA. 16. LJUBLJANSKI MARATON REKORDEN TUDI ZA BISTRČANE SLOVENSKEGA PROIZVAJALCA, Ljubljana je znova živela s tekom. Letošnji Ljubljanski maraton je v dveh dnevih privabil kar rekordnih 18.513 tekačev iz 46 držav. Udeležili smo se ga tudi člani TD Bistre. Na 42. km je teklo pet tekačev in dve tekačici. Na 21. km šest tekačev in osem tekačic, rekreativnega teka na 10 km so se udeležile tri teka- Katja Rutar - 42 km, Drago Seizovič - 21 km Marko Stanič - 42 km TIM 36 DAVID ŠKRU s.p. Zalči 11 6250 Ilirska Bistrica fiii GSM/Telefon: +386 (0)40 622 917 +386 (0)40 622 916 E-mail: tim36prevozi@gmail.com Prevozništvo in trgovina AVT0PREV0ZNIŠTV0 S TOVORNIM VOZILOM Z DVIGALOM IN DODATNIM PRIKLOPNIM VOZILOM. čice. Sodelovanje je za vsakega udeleženca nepozabno doživetje. Praviloma ne gre za tekmovanje z drugimi, ampak soočenje s samim seboj. Za preizkus volje, za premagovanje utrujenosti, potrditev vztrajnosti in konec koncev za nagrado za ves trud. Tek je za marsikoga način življenja, ki je povrhu vsega še zdrav. Poznavalec teka Gradišnik je dejal, da je tek še najbolj podoben življenju. Prav tako ima vzpone in padce, krize in težave vseh vrst; ampak s treningom, z voljo in vztrajnostjo, človek pride do cilja....Vsak je zmagovalec. A. Samsa Nasvidenje na 17. Ljubljanskem maratonu! PRODAJA IH RftZUOZ LESNIH PELETOV ZA 0GBEMNIE Atletika ORU VABILO NA ATLETSKO TEKMO' Tekaško društvo Bistre vabi vse ljubitelje in simpatizerje atletike na l. miting Notranjsko - Kraške lige v dvorani 201172012. Osnovnošolski atleti se bodo pomerili v petih disciplinah: teku na som, teku na soom, skoku v daljino z mesta, suvanju težke žoge in štafeti. Tekma se bo odvijala v četrtek, 15. decembra 2011 ob 16.30 uri v dvorani OŠ Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici. Vabljeni' stran za lepši dan... november 2011 O SiHŽi il/. Nagradna križanka TRAVNA? SVET V J. AM. UMETNOST NIZOZ. RIS. (PIETVAN) ZNAK ZA GLAS MESEC STANJE OMIKANEGA ČLOVEKA NACE (POMANJŠ.) SNEŽNIK KATJA LJUBKOVAL- NO SLEDI MU SKOK ANTON NANUT LUKA V ERITREJI IT. PESNICA NEGRI ŠVIC. DRAM. (JOHANNES) TUJE ŽENSKO IME VINORODNA RASTLINA NEKDANJI KONJENIK OTOK KJER JE UMRL KRALJ ARTUR ALENKA KEJŽAR PLOŠČIN. MERA SMO, STE,.. IGRALKA MAGNANI SL. PIS. IN POPOTNICA MAŠČOBNO TKIVO AEGIRJEVA ŽENA HAŠIŠIN JUŽNI SADEŽ MNOŽ. OGRAJEN PROSTOR ZA GOJITEV DIVJADI SL. MISIJONAR (IGNACIJ, 1819-1858) I M E ANGLEŠKE PISATELJICE CHRISTIE STARORIM. lirik; OVIOIJ SKUPINA GLASB« INDIJSKO OTOČJE ČAS IZVEN OBVEZNOSTI PALIČASTA BAKTERIJA UTA, SENČNICA ČLOVEKOV PREDNIK KRAJ NA JV. NORVEŠKE OB REKI GLOMMA NOVI TEDNIK HOKEJSKI PLOŠČEK RUDOLF GORJUP BREZBARVNI PLIN ZADNJE POČIVALIŠČE ČLOVEK ISTE NARODNOSTI RIM. HIŠNI BOG INDIJSKA DRŽAVA MOŠKO IME OČE MUZAUU8EZ. PESNIŠTVA RJAV KONJ MAJHNA DUDA KRASOTA TIBETANSKI SVEČENIK ANGL. PLOŠČ. MERA MAJHEN PLOD TUJE MOŠKO IME GL. MESTO KENIJE Ž I PIKAJOČA ŽUŽELKA POL BESEDE ČOBA DO, ?, Ml, FA, SPOJINE AMONI JAKA SL. PUBLICIAT (LOJZE, 1896-1982) PISATELJ KERMAUNER MLADA MAČKA; MUCA DIATONIČNA LESTVICA; VESELO, ŽIVAHNO RAZPOLOŽENJE UKRAJINSKO PRISTANIŠKO MESTO Poezija DIŠIM PO POLETJU Nadeni mi krila, ko vsi me držijo. Nasmej me do solz, ko me drugi jezijo. Stoj in me glej, ko napako ponavljam, udari po mizi, če se k grešnikom javljam. Samo ti in jaz lahko v zrcalo strmiva in kaževa s prstom, da nič nisva kriva. Le midva lahko brez oblek, čisto gola, po tipkah igrava, zanikava, da sva nora. Blazno se sliši, da zlato odklanjam. Nadeni mi prstan iz živega cvetja, saj nič o zvestobi namerni ne sanjam, bil lep bi spomin na skupna poletja. (Maja Dobrotinšek) Rešitev nagradne križanke nam pošljite na naslov: ČASOPIS SNEŽNIK, Bazoviška cesta 40, 6250 Ilirska Bistrica. Izmed prispelih odgovorov bomo izžrebali 3 nagrajence in jih simbolično nagradili. Pri žrebanju bomo upoštevali pravilne odgovore, ki bodo na naš naslov prispeli do četrtka, 15. decembra 2011. Rešitev oktobrske križanke vodoravno: lak, Oran, Epoo, Dema, polk, vtič, O.G., avioni, Tea Petrin, najvišji, NSi, čekan, Uriel, spora, tj, kakao, trde, lama, Kalvarija, Aras, perača, ahena, onesnaževalka, Valkira, nobelij, armija, fi, in, la, dive, lacanovec, Dirr, pedagogika, Inah, ZOO, Ess; PRAVILNO GESLO OKTOBRSKE KRIŽANKE: Najvišji nealpski vrh Slovenije Izmed prispelih pravilnih rešitev smo izžrebali 3 nagrajece, ki prejmejo: 1. Vladimira Benčič, Hrpelje prejme nagrado: večerja v gostišču Grili Danilo za dve osebi 2. Verbanac Kristina, Ilirska Bistrica prejme nagrado: CD in DVD skupine Malibu 3. Krista Šajn, Petelinje, prejme nagrado: CD Ansambla Erazem Nagra jenci bodo o nagradah obveščeni po pošti. * REZANA POLIURETANSKA PENA Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 05/783-63-20 GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net • VODOVOD * ©OlIVANiJi • 0®N0¥LW1 Vlil INliOhE * * SOLAR • PILITI» POLENA * • XZ _ '__ __ Jože Brenčič s.p. |ok e-pošta: brencic@siol.net mob: 041 830 408 ifljo glŠigfMB M BiiMM m/ o (Dan iona ^ immmi m O HMdMffll D® MIM1 sm) Kettejeva ulica 4, Ilirska Bistrica tel: 05 714 16 91 Bazoviška 46 6250 Ilirska Bistrica 05 / 714-15-17 Kronika Poročanje o dogodkih na območju PP11. Bistrica za obdobje odi. 10.2011 do 31. 10.2011 Policisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 13 kaznivih dejanj od tega 2 kaznivi dejanje tatvine, 1 preprečitve uradne dejanja uradni osebi, 1 kaznivo dejanje goljufije ,2 kaznivi dejanji poškodovanja tuje stvari, 2 vloma v trgovine. 1 tatvino denarja, 1 tatvino avto prikolice, 1 kaznivo dejanje povzročitve lahke telesne poškodbe. Policisti so v enem primeru zasegli manjšo količino prepovedane droge konoplje, zoper imetnika pa uvedli hitri postopek. V enem primeru pa so zasegli cca 70 g prepovedane droge konoplje in zoper slednjega podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. Policisti so zoper eno osebo podali kazensko ovadbo povzročitve splošne nevarnosti, ker je z lovsko puško streljal v naselju, zoper lastnika orožja pa uvedli hitri postopek po Zakonu o orožju. Zaradi omenjenega dejanja je bila tudi zasežena puška. Pri varovanju zunanje schengenske meje so policisti prijeli 19 oseb, katere so na nedovoljen način vstopile v R Slovenijo in se tako izognile mejni kontroli. Po končanem postopku je bilo 7 oseb vrnjenih hrvaškim mejnim organom, 12 oseb pa je zaprosilo za mednarodno zaščito. Policisti pa so prijeli tudi eno osebo, drž. Hrvaške, ki je tujcem pomagala pri ilegalnem prehodu državne meje. Zoper omenjenega so policisti podali kazensko ovadbo na pristojno sodišče. Policisti so v navedenem obdobju obravnavali 9 kršitev javnega reda in miru in sicer 2 kršitvi na javnem kraju in 7 kršitev v zasebnem prostoru. Eno osebo smo zaradi kršitve javnega reda in miru pridržali do streznitve. Na območju naše policijske postaje seje pripetilo 12 prometnih nesreč in sicer 11 z materialno škodo, 1 z lahkimi telesnimi poškodbami, v kateri seje poškodovala 1 oseba. Obravnavali smo še 6 primerov povoženja divjadi. Zaradi vožnje s preveliko količino prisotnosti alkohola v telesu smo pridržali 3 kršitelje, v enem primeru pa smo po zakonu o prekrških zaradi storitve hujšega prekrška po Zakona o pravilih cestnega prometa začasno odvzeli vozniško dovoljenje in ga skupaj z obdolžilnim predlogom poslali sodišču v nadaljnji postopek. Tomaž Petrinčič, policijski inšpektor I Karol Iskra, komandir PP višji policijski inšpektor lil NOVO V amBmaaagsmmg r )XJJJJ Trgovina s pečmi Kompan Roland Kompan s.p. peč na pelete Stela iokw OGREVANJE do 100 m2 (STANOVANJA, POSL. PROSTORI, VIKENDI) tehnične značilnosti 10 kW Grelna moč m3 300 Poraba na uro kg/h 1.2 Max. učinkovitost % 96 Temp. dimne cevi c° 180 Izpušni plini omm 80 Kapaciteta zalogovnika kg 12 El. moč v/w 220/120 Teža kg 80 Dimenzije mm 470 x 470 x 900 peč na pelete Regina skw OGREVANJE do 80 m2 (STANOVANJA, POSL. PROSTORI, VIKENDI) tehnične značilnosti 8 kW Grelna moč m* 240 Poraba na uro kg/h 1 Max. učinkovitost % 92 Temp. dimne cevi C" 180 Izpušni plini omm 80 Kapaciteta zalogovnika kg 12 El. moč v/w 220/120 Teža kg 80 Dimenzije mm 470 x 470 x 900 Predstavljamo vam peči in kotle znamke MILKUZ. Visokokakovostni proizvodi (razvidno iz karakteristike). Smo edini prodajni zastopnik v Sloveniji. Peči-kotli so uvrščeni na sezname EKO SKLADA za pridobitev subvencij. • VSE CENE SO BREZ DDV-ja • MONTAŽA ZA DOPLAČILO, GLEDE NA OBSEG DELA • ODLIČEN IZKORISTEK PEČI (do 98%) • SUPER CENE • ENOSTAVNO UPRAVLJANJE • PRIHRANEK DO 50% NA KURILNO SEZONO • DOLOČENE PEČI NA ZALOGI Od vsake prodane peči bomo namenili del sredstev v dobrodelne namene. peč - kotel na pelete Michelle 12kw OGREVANJE do 120 m2 (PRIKLOP NA CENTRALNI SISTEM) tehnične značilnosti 12 kW Grelna moč m3 300 Poraba na uro kg/h 1.5 Max. učinkovitost % 96 Temp. dimne cevi C’ 160 izpušni plini Omm 80 Kapaciteta zalogovnika kg 15 El. moč v/w 220/150 Teža kg 120 Dimenzije mm 530 x 550 x 900 Grelna moč Poraba na uro__________kg/h_______3 Max. učinkovitost % 96 Temp. dimne cevi C° 140 Izpušni plini_____________Omm__________80 Kapaciteta zalogovnika kg___________45 El. moč V/W 220/150 Teža peč - kotel na pelete Roval 25kw OGREVANJE do 250 m2 (PRIKLOP NA CENTRALNI SISTEM) tehnične značilnosti 25 kW mm 580x680x1100 Dimenzije Grelna moč Poraba na uro___________kg/h_________4 Max. učinkovitost % 98 Temp. dimne cevi c° 130 Izpušni plini mm 80 Kapaciteta zalogovnika kg 105 V/W 220/150 mm 750x760x1135 El. moč Teža Dimenzije peč - kotel na pelete King 35kw OGREVANJE do 350 m2 (PRIKLOP NA CENTRALNI SISTEM) tehnične značilnosti 35 kW november 2011 O SiJ2i.Jl/. Snežnik v vsa gospodinjstva... HITRA IN ENOSTAVNA REŠITEV ZA VAŠ POŠKODOVAN AVTO MARTINČIČ d.o,o. Bazoviška cesta 42 • 6250 Ilirska Bistrica • e-mail: avtomartincic@siol.net • www.avto-martincic.si Tel.: +386 (0)5 71 00 780 • Fax: +386 (0)5 71 00 781 • Gsm: +386 (0)41 622 417 • +386 (0)41 588 488 AVTO KLEPAR - LIČAR - CENILNO MESTO - POPRAVILA PO TO j Ob poškodbi vašega vozila pri nas uredite cenitev poškodb na vozilu - s slovenskih zavarovalnic In njihov pogodbeni izvajalec. Po urejeni dokur kvalitetno popravilo ter nadomestno vozilo za čas popravila. radno cenilno mesto večine aciji vam ponujamo hitro in SERVIS - TRGOVINA 'vno vgradimo • Rezervne dele za vse tipe vozil • Menjava izpušnih sistemov • Menjava vlečnih kljuk ! • Montaža avtopl • Montaža avtost • Vgradnja vse ostale dodatne opreme po vaših željah NAJHITREJŠA POT OD POŠKODBE DO POPRAVILA! Turizem smo ljudje ’ .. KDOR ISCE, SREČO NAJDE Medved je stalen stanovalec naših gozdov. Lepo ga je srečati v naravnem okolju dno bolj pomembno, da človek človeku (p)ostane človek. Skratka, ponudba je pestra in vsega sploh ni moč našteti. Ker se zavedam, da je gost v naših krajih KRALJ, sem program obiska pripravljen prilagoditi željam vsakega posameznika. Pokličite me, pišite mi in dogovorili se bomo. Zagotovo pa boste naše kraje zapuščali zadovoljni in se vanje radi vračali, saj na Pivškem resnično živimo prijazni ljudje! Vsak je sam stvaritelj svoje usode, a biti srečen, ni tako težko. Še lažje je srečo deliti. Zato naj, v predprazničnem času, ko sebi in drugim želimo veliko vsega lepega, ko je čas obljub in mnogih osebnih zavez, tudi sam pristavim svoj lonček želja in bralcem Snežnika, v I. 2012, zaželim veliko vsega, predvsem pa, veliko sreče. Kdor išče, ta srečo tudi najde. Sam ali s tistimi, ki so mu blizu. Torej, poiščite jo! Mirko Zver Turizem je sicer kratka, a pomenljiva beseda, ki v osnovi pomeni vse tisto, kar tudi obi- se naravi, v nabiranju cvetja čajnega človeka navdihuje v vsem, česar sicer v lokalnem okolju nima... Potovanje, razve- in zdravilnih zelišč, poleti in d rilo, preživljanje prostega časa, zabava, športne aktivnosti, večno iskanje nečesa nove- jeseni lahko nabiramo gobe ga, predvsem pa tistega, kar človeku pripomore v iskanju osebne sreče in zadovoljstva. in različne gozdne plodove, Naj zanemarim dejstvo, da je turizem tudi pomembna gospodarska panoga in da se z njim skupaj se lahko odpravimo na ukvarja vse več podjetij in po- Pivke prav poseben čar. sameznikov, kar pogosto vodi Standardne turistične po-v pretirano komercializacijo, a, nudbe je na Pivškem dovolj, vse je bolje, kot nič. Sodobni za vse okuse, tokrat pa naj turist je vedno bolj usmerjen bralce časopisa Snežnik pova-k aktivnemu oddihu, vedno bim, da si na Pivškem ogledajo znova željan novih spoznanj še vse kaj drugega, predvsem Priložnosti za fotolov je veliko. Srnjak na paši ne predele, kjer se človek šele lahko zave svoje majhnosti, skratka, vsemu, kar morda ni najbolj običajno, človeku po omogoči, da naravo doživi na prvinski način in hkrati preskusi tudi meje svojih fizičnih in psihičnih sposobnosti. Kogar zanima, se mi lahko kadarkoli pridruži. Peš ali na kolesu. Podnevi ali ponoči. Med tednom ali v času vikenda. Lahko se dogovorimo za voden ogled gozdov v okolici, ki vam v vsakem letnem času ponujajo različno sliko in mnogo zanimivosti. Spomladi lahko uživate v prebujajoči polhanje in opazovanje živali, tudi na fotolov. Zima je čas počitka v naravi, sprehod po zasneženih gozdovih pa je prav tako lahko nekaj posebnega. Veliko je priložnosti za fotografiranje in odkrivanje lepot narave, tudi krajev, ki so večini neznani, saj lahko obiščemo kakšno kraško jamo, se povzpnemo na vzpetimo, za katero niti slišali še niste..., predvsem pa želim, da skupaj doživimo naravo na drugačen, mnogo bolj pristen način in stkemo nova znanstva in prijateljstva. Je že tako, da je ve- Presihajoče Palško jezero je čudovito... Kadar je.... in izkušenj, ki pa jih lahko zadovoljuje na različne načine. Pivka z okolico ima izjemne naravne danosti ter pestro ponudbo kulturnih, zgodovinskih in siceršnjih znamenitostih, zato vedno znova rad poudarim, da je privlačen magnet za vse tiste, ki se zavedajo prednosti neokrnjene narave, predvsem pa skrivnostnost in nepredvidljivost Krasa dajeta dolini reke pa, da kot obiskovalec naših krajev, na svojstven način doživite bogat in prostran, še neizrabljen in ekološko dobro ohranjen delček slovenskega prostora na križišču mnogih poti - v PIVKI in okolici. Sem čisti amater, tudi lokalni turistični vodnik in predvsem v zadnjem času se vse bolj posvečam fotografiranju, opazovanju divjadi, pohodništvu v neznano, zlasti v od roč- NOVI UMTS APARATI ZA 1 EUR _________________________ AKETI Rozmanova ulica 2, 6250 Ilirska Bistrica TEL.: 05/71 00 333, MOB: 031/779 169 e-mail: maljevac@volja.net, www.gsm-kopija.si k debi " Jzjjmobil TelekomSlovenije ___ * * FOTBKf- LLiUČUi ♦ PRODAJA IN ODKUP RABLJENIH GSM APARATOV *> PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER DODATNE OPREME > SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ ,. A A v, J * A 222 min. - B 444 min. - C 777 min. POVEZANI MINI / OSNOVNI / OPTI /SUPER/VROČE/MEGA DŽABEST - 15 do 30 let starosti NSTANT INTERNET NEOMEJEN DOSTOP 29 EUR* •5 GB 19 EUR* *cena na mesec POLETNI 800 - 1200 in 1500 - 1900 ZIMSKI 800 - 1200 in 1500 - 18°° SOBOTA 9°°- 1200 VEZAVA ZA GSM APARATE SAMO 12 MESECEV ^rzepter mmmm l-1 International LIVELONGER TA ZASTOPSTVO IN PREDSTAVITVE Marinko Malfevac S.P. PjO R A B A P R I.FFiAi''E 'FW .........................C pj~1 0 6'-Tl SgTkni A_ I*,-- anA PE Nova Gorica 05 335 44 10 PE Ajdovščina 05 364 33 02 PE Postojna 05 721 28 28 ilgO »Pv PE Tolmin 05 388 47 00 PE Koper 05 663 61 17 WWW.trgOabC.Si VESELI DECEMBER 2011 Ilirska Bistrica »Ogrevani šotor na »Žabovciu „.... ’• ••••,•* ■H v _ • Sobota, 03.12. • K0KTELSI& Ventilčki • Sobota, 10.12. • /v •v -r. , .. .,,,.... .. . ..... ... ^ .......... . Veliki koncert NEDE UKRADEN Mm- v . • Sobota, 17.12. • . , >: *■* * ' *• 'a/ •' RITEM PLANET & ATOMIH HARMONIK # ^JL • __ • * I a tl'M m*.. ••. „vL»-y >'W V' ♦ , tj, • Sobota, 24.12 DAN PONIER & VLADOKALEMBER • Sobota, 31.12. SILVESTROVANJE NA PLAČO S škliflitlOKO AON#*' (v primeru slabega vremena pod šotorom na Zabovci) * . • Nedelja, 01.01. • POP DESIGN & DAN PONJER -v--urvv • % * OBČINA ILIRSKA' BISTRIGA' L Prireditev dne 17.12. in silvestrovanje sofinancira občina Ilirska Bistrica. Prireditve obiskujete na lastno odgovornost. Organizator si nridržuie pravico do spremembe programa.