Kako se godi Slovcncem v Avsfrifi. Nemški listi v obeh nemških državah, Nemčiji in Avstriji, mnogo in pogosto pišejo o bratih v tujini, o Nemcih v nenemških državah. Tudi sloveuski listi morajo redno poročati o Slovencih, ki bivajo zunaj mej naše narodne države. Koroška stoji v znamenju priprav na desetletnico plebiscita. V Celovcu so izvolili že celo vrsto odborov, ki ima !jo izvršiti priprave za kar moč slav'nostno praznovanje omenjene desetletnice. Slavili pa bodo ta jubilej ne samo na Koroškem, marveč tudi v ostali Avetriji in v Nemčiji. Postavili bodo v namen te proslave tudi poseben spomcnik. Imenovali ga bodo: »Karntner Freiheitsdenkmal« (koroški spomenik svobode). Slovenci na Koroškem bi ga lahko imenovali: Spomenik sužnosti, ali: Spomenik obsodbe na narodno smrt. Zedinili so se v toliko, da bo stal ta spomenik v ozemlju Gosposvetskega polja. Mnogi so za to, da ga postavijo na gori Sv. Urha, ki se vzdiguje nad Krnskim gradom. Na vznožju Št. Urške gore so nekoč v slovenskem jeziku ustoličevali novega vojvodo. Zdaj naj bi ta spomenik pričal, da je nemštvo zmagalo, da je Koroška na vse večne čase nemška dežela, nemški življenjski prostor, kakor jo imenujejo. Ponemčevanje Koroške je v polnem teku. Ponemčujejo jo potom šole. Koroška utrakvistična šola je v resnici nemška šola. Slovenski otrok se v tej Soli ne sme in ne more naučiti slovenskl brati in pisati. To tudi ni namen teh šol. Namen koroške šole je, da se Blovenski otrok nauči nemški in da se ponemči. Posebno žalostno je v župnijah, ki Bo jih zasedli nemški duhovniki. Silna Skoda je, da so po izgubljenem plebiscitu premnogi kar nagloma zbežall iz Koroške. Neverjetno hitro napreduje ponemčevanje, kjer pomagajo germanizirati nemški duhovniki. Slovenski otrok se mora učiti verouk nemški — mora moliti in se spovedovati nemški. Pridiga, molitve, petje v cerkvi je nemfiko. V družinah se začenja nemško moliti. Slovenstvu je s tem zadan smrtni udarec. Vse to je do besede resnično, *• samo prazna fraza. Vzemimo n. pr. Grabštajn. Ondi so se začeli sredi decembra 1918 bojl za Koroško. Ondi so Nemci naše najprej napadli. Takrat smo storili usodne napake. Prej smo pravili: Slovenska zemlja Slovencem! potem pa se nismo dovolj pobrigali, da bi to zemljo hitro zasedli. Zasedli gori do vrha gore Sv. Urha, do vrh Magdalenske gore. Potem so nas Nemci prehiteli, napadli so, začeli so se boji, prišel je plebiscit. Z dnem, ko je bil določen plebiscit, je bila Koroška za nas iz gubljena. — Danes je v Grabštajnu v cerkvi in v šoli vse nemško. Do pičice vse. Podobno pa se germanizira v cerkvi v vsej bližnji in daljni celovški okolici. Kdor je na Koroškem zaveden Slove- nec, ga imajo za iredentista, za čuša (tako Nemci zaničljivo imenujejo Srb8 in Hrvate), za Srba. Pred božičcm ). 1. so na Radišah hoteli prirediti igro. Bilo je prepovedano. Orožnik je imenoval nameravano prireditev: »Jugoslovansko propagando«. Javna uporaba slovenskega jezika na Koroškem danc3 že velja za jugoslovansko propagando. Slovenščina je dobra samo še za hišno uporabo. Poleg vsega tega pa koroška narodno-napadalna organizacija (narodnoobrambena se ne more imenovati, l;er je nemštvo na Koroškem na celi črti ? ofenzivi) Heimatbund še vabi nemške koloniste na Koroško. Tako so v zad-' njih dveh letih Nemci iz Nemčije p<)kupili 3861 oralov zemlje, od tega večino v slovenski Koroški. Tako prihaja, kakor pišejo nemški listi: »Sveža ncmška kri na Koroško«. Prelepa, nekdaj vsa slovenska Koro« ška, kaj se je zgodilo s tabo!