71
Članki in ra/pravc
ARHIVI XX 1997
Struktura pravosodnega sistema na štajerskem v 15., 16. in 17. sto!et;u
BORUT HOICMAN
Avlor v scsiavk» razpravlja o ilruklnri pravosodnega s>slema na Štajerskem. Poleg same strukture sirlcma zaradi specifičnost) obdobni podaja okoliščine, ki so privedle do stanja na strukturalnem nr'oju. Oh s1«K» pnvosodnega aislema ie v sestavku mogoče naili >c drobce v zvezi s sodne oblastjo, delovanjem kazensko pravnega sistema, pregled virov in literature
UVOD
(1) "M.irchia mcc di'ionis"J in "ducaliis Sti-ric", dva pojma, ki označujeta uoloceno doga Janje m hkrati podlago za enega najpomembnejših rcz.ull itov zgodovinskega razvoj:. razv-)j in nastanek Štajerske v času Traungauccv, ki ga jc leta 1 156 zaokrožila podreditev se zadnje svo hodne plemiške družine. gospodov ii Stubinga, lastnikov gradu in gospo.itva Gradec (Grazj. Moč posesti, grauov in minislcnalnc vojačke sile jc s tejn omogočila, da jc v Gradcu začel nastf jat center dežele z dcželnoknežjim dvorom in ograj nim sodiščem ter z njim v zvezi deželno pravo. Čeprav zelo pozno zapisano (koncc 14. stoletja), jc njegove izoblikovanje v oblik' običajnega prava mogoče postaviti v 12. stoletje, saj sc kot "ius provinci c™ omenja ?.c v Gcorgcnbrrskcui privilegiju2 iz. leta 1186. Isto dokazujeta deželna privilegija za Kranjsko in Koroško iz prve pnlovicc 14 stoletja, ki določala nicgovo suh sidiarno veljavo v zadevah, ki s privilegijema niso posebej urejene.-1
(.2) Nastanek dežel dežele pa jc zvezan še z, dvema procesoma: z nastankom in uveljavitvijo zgodnje moderne države (stanovske drŽave) in pravno enotnega deželnega plemstva, k< hkrati predstavlja glavnega nosilca deželne zavesti. Nastanek stanovske države omogoča prenos raz me rja kralj-plemstvo v obliko deželni knez-dc žel no plcm.ilvo, kar poenostavljeno pomeni države v državi. Deželni knez. kakor Imiho videli kasneje, tako v našem primeru zuružuje popolno ohlasl ( plena iuri.sdictio"), kar m\i omogoča, da te "fons oinnis iurisdietionis".4 Habsbjiržani, kol nem3ki kralji in rirnskj cesarji v >bdnbju od 15, do začetka 19. stoletja, tako na Štajerskem vla
"Krajina mojega «i)spnslwa."
Listina. ki ju Sc danes hra.ii Štajerski tlcicln. arhiv v Gradcu (StLA, Landschaftliehe UikunJen, Nr. A, J, priin. NHI, GrundriB, \lr. 3 J si.), prestavlja enega temeljnih duVuiitcntniv Slajcrske ustave.
Ve C v zve/i /. nas tank >m Štajerske pnnt. Stih. Si.....niti, Slovenska /giHlnvina..., str. H3 si. "Vir vsega prava."
dajo kot deželni knezi in ne kot nemški kralji in rimski ccsaiji.
Deželno plemstvo jc nastalo iz. dveh skupin, in sicer iz svobodnega plemstva ter ministerialov in mililov,5 ki jim je uspelo kol pomembni družbeni skupini na osnovi privilegijev polago ma doseči osebno svohodo in se izenačili s starim svobodnim plemstvom Tako v pravnem pomenu nastane v razmerju do deželnega kneza enotno deželno plemstvo
(3) Preden nadaljujemo, je potrebno opozorili šc na cn fenomen v razvoju Štajerske dežele nastanek posebne Celjske dežele. Vzpon Celjskih je v 15. stolet'i! zahteval redefiniranje ccljsko-habsbnrSkib odnosov. Kljub temu da so sc Habsburzani upirali in celo proti njim (Celjskim} sprožil' fnjdo. jc prišlo do priznanja njihovega državnokucžjcga položaja.7 ki jim ga je j listiru \7. leta 1430 podelil cesar Sigismund.* Poleg položaja so dobili se novčni in rudniški regal ter ograj no sodišče v Celju, da bi sc "lahko vsi plc meni:- ljudje, k stanujejo in prebivajo v njihovih deželah, grolljah in gospostvih, ter drugi v len) ograjnem sodišču branili in pravico dajali in jemali po pravu| običajih in navadah dežel c"IJ. Novo ograj no sodišče inj s tem povezana sodna oblast Celjskega grofa tako pomeni oblikovanje posebnega celjskega deželnega prava in s tem nove Celjske dcZclc. Po umoru Ulrika, zadnjega Cclisk^a, 1456 v Beogradu jc sicer kratek razvoj < cljskc dežele preknjen, vendar jc Celjska grolija znotraj .«lajcrskc iiprave obdržala po sehen položaj.10
Ne.nihiMJnn nižje plemstvu ki /a svnjn. v prvi visti vnjaikn slu/hi i {niinistcriuiii) hI s .-nhinlncga gnspinlj preji i k: plemiški i p<iicsl. Oschr;i mlvismist m; jc ka/ala predvsem v pravni ne-svi-biidi . lire/ pi; lanta ^'ispiKla sc npr. ni biln iiki^dCc pi, ■ ■ kC" i t i.
^ V /ve/i / naslankinti ikvcl in ra/.vnjciii ile/clnega phmslva lei ra/merij pni" Slih, Si i miniti, Sli,venska /¡jiidiivina .., sti. 7'J si.; priitt šc: HraumJolci, I Jthniaycr, Osierreiihischc. mi. 31 si.
<T
Venil;n Šele jv leni, ti i mi Celjski s I labsbur/ani .sklenili piv g- Klhmiilci Ii ivanju. CeljsVi postanejn iJr7;ivnnncpo\rciJni. I'ri vi leg ¡j i/, let. i 1436. 1(1 "Cili vieiD.j "llannriihicr", "Uanmiihlerainl". piint. 1'laner. Rcchl um' ., str. '13 si. V /ve/i /. ni/vi i jeni Celjske iJc/cJc glej Slih Sininnili, Sliivenska /£ixli:vin;i sir. I(1H si.; print. šc: Vilfan, IVavna..., sli. IW.
ARHIVI XX IW7
Članki in razprave
iki>cln' vfcuiml ik/chii 7htir
iiiLij
flRvfni m niti lagiMHHura kin-îimxKlvii
¡ni.n.ljjihua 'as .liki
riluvnilti, IcV a i n.<i ]í,
m í 11ci] í
ilc.Vni pI.ivjii iikI. IÍ.I
nhiamhm l)..,<lí (v fa\u ' nc
r .-vainittli)
tlcíclni kncí
.: ■ !.' ' 'i
ilcJdni '.:i .uli
V :cüom(inus)
mnaor, , HlSlv a)
inicn-jnl ura f au ni Vi
(4^; Preden se Inlimn ■■ odstavi t ve striikiurc pravosodnega ,lisičina na Majerskem v začetku novega veka (15., 16. in 17. slolcije), je. polrcbno ugotovili ra/.incijc moči nu relaciji deželni knez deželni stanovi To razmc rjo iz srednjeveškega prizadevanja deželnega kneza zdmžili vse pleiri-slvo pjd s vojn oblast preraslo v razmerju med dvema pob ijajoči ma se strankama, Deželni .stanovi .so dobili možnost soodločanja ali vsaj so-vplivauja nI iirejan1 .splo.šni.i dc/.clnili zadev" (priii) grafikon). Obenem je lo ohdobjc ustanavljanja in rast p centralnih organov, ki na zna nj iHO ali sol iil i zem
VIKI
(*>) M «I viri za strukturo pravosodnega sistema na Snijin skem je inogoee ra/.liknval. vs;n iri vrste, in .sicer;
v ri strukturalne narave (naštevajo sodne in Manee 'ii sudna oh I ust va. Is i so delovala na štajerskem, neposredni) - viri, ki so plod stidclovania dežclm krez in stanov ter reforninili prizadevanj (iz potrebe regulacije sodnega postopka poleg procesu al-nili dnlnčb vsehnjejo šc str;ikiuralne, sekundarni)
pravna literatura Ifi. m 17. stoletja (strukturalna in proces na In a).
(6) "Speci fic al i o, wievdlcrlcy 'ns tan lin 'ind Tribiinalia in d i sem Herzoglliumb Sleyer sei H", seznam iz 17, stoletja ob i a vi jen v7ahno/ih Šla jerskili miskelaneali1 in ga lira ni taierski de-
Ra/piavlja t ilc/clnini knc/uin 11 vnj.-iškili ubve/ah tbnnv in u ilcJdnih áM! Na potihni vini v i/ kalerih sen. poskušal i/-luliili 3same*nc slnikluralm .like (gil .xlsljvck vili), jc sit-mlclciha siannv j.-isin ",/iaJena ilu lci,i K KI. r" 1 cm Iciu jc ilcícini klic/ glavni nnsilcc vse *lc/clnc suvereni«.!i" <pii.il. up. 12).
Upiavni ingani ccsaija Maksimilijan j. ra/snj le leh jr slckcl piki Mcnlin.miliiin jc piipcljal ilu lega, .11 si■ hil v dsajselih lelilí 17. slnlclja iislas'iiii|iiavnii .slami vi i/kljufcni i/ ncptisrcdnt 1I1 ?,1 sne suscicnosli Lai jc liingočc shcnialski»piika/:il> . ilu Ki2d (ilcJelni krc/ in ai.inuvi), . pn 1 fi2(I (ilcJcIni kne/).
O usiaviiem pirlnJaju ilcielc v icm iihdnliju pri in. Se: Umu
ncilci, Ijiclunayci, íislcricichisclir ..., sli. M .si.
Ziihn, Slciiischc .... sli. .152, 17. Jhih. Siaals. unil IVival-
žel ni arhiv v Gradni. našteva 3!4 instanc in oblaslev, ki so poleg upravnik fiuileij ali izključno izvajala pravosodne naloge (Gerichtsharkeit ausiib'fiK lajni .svet, notranje avstrijska vlada, dvtirna komora, maršalal, nrjjd vicedoma, stanovska ali dcželanska uprava, urad poverjenikov, deželnoglavarr.ko r.odisčc - deželnoglr.var.skr. zaslišanja, dvorna pravda, ograjno sodišče, sumar ne pravde, kletarsko sodišče, urad klelarskega mojstra, gozdarsko .sodišče in urad gozdarskega moistra, vojni svet. ievdno ^oaišče fevdna pravda, komorno grofovski urad v Vordernhcrpu, ee-sarsk. rudarsko odni urad, mestni mirg'slrali, uradi mestni, sodni t o v cehovska /.druženja, jurisdikeija jiormr.skih gospodov, gor.kc pravde, jurisdikcija zemljiških gospodov, dežehkosodni gospodje, pomirja, urad krvnega sodnika, vojaška mtcndanlura univerzitetno sodišče, krvno sodstvo - pravue, urad rib.škega mojilra, vaški sodnik, ir.ški sodnik, maršalal skupnosti mestne in trško vzajemnosti in tako imenovana "nepristranska sodišča ). Prinierialnt gledano jc stanje na področju prawsodja na ■ajerskem primer Ijivo s stanjem v ostali .i avstrijskih deželah,1 1
(7)	K temu jo potrebno dodali Se spis. ki jc nastal v 17, sioletj" z na.;lovom "Stylus Tr«hu nalium Graceensis"Kt in vsebuje opis oblaslev, šc posebej sodnih instanc na ajerskem.
(8)	Glavni vir. ki vsehuje poleg procesiialnih šc člene slriikluralnc 7 narave, je prav gotovo
gciichlc im Ijm'.lc, "Spccificalin, wicvillcilcy Inslanlia umi Tiihunalia in disem IIci/ryihuinh Sicyci scinl,*: piini. Mell, Jruniliil ... Ml. 4XJ,
1 I. Die hix-h.-inschnlithc GchciinUc Sliill, 2. die huthl¡ihlithc
Innci Ocslcireichischc Kcgicrung, 3. ■ lic hix;hl^hlichc. 1'nf-
cjnimcr, -1 ln-chl.ihlii.fic lliifiiiarscliaktiuiulil, U das lih licht LaniNvkciliiiiuiiiUl, či ilic lOhlichc l^aniKch ifi, 7. ilic liitilichc Vcunilrclc Slcllc. K. ilic IttMichc Ijinilish-ulu inani>.c.hc Ycili^rcn y lias liihlichc 1 lnficchl, K), das liiblichc Sthianncnicthl. II. lias liibliehc Sunuiuuischi; Rcchi, 12. das liihlichc Kcllci'ciichi 13. das liihlithc Kcllciiticisiciaiiibi 14.
F-i i rs I - uni I Valinicisicraiiihi, 15. dic liihlichc Kiic^ssltll, Ki. 1 cchcnrcchl 17. ilas "ainnici >iarenami in tkm Vin. ilcmbcrg Itt. (las khais. I*cikrichlClailibl, I1/ dic Slall-ma^ishalc, 20. dic Slallilchkramhlci, 21. Zunllcn Jci liandl. wcrthci 22. ilic l"cithcrrn Jurisdicliiin, 13. dic l'cikiîdunifcn. ¿A ilic Grundinbriçkhcil ihi Juiisiliclinn, 23. ilic Lmdl-gcrichlshcrm. 2fi. ilic I" nLtifr Ishtm, 27. (las l'aniichlcranihl 2K. da*. Zcig Cumini'sarial, 29. dic li'ih:i;hc Univcrsilcl. HO. dic l'anladungcn, II. Itiifvischniaislcranihl 32. dic DtuT-richlci, 33. ilic Maikhiilchlci, .14. dic liihlichc Cinntiiuniic. (1er Siail und Mnk'il îles gcnuilncn Miilciilcn und derse hen Marschallanihl in .35. dic unparlhcyfchcn Gcrichlci.
V /s-c/i n slanjcin na poilnifju pravosodja pniil. ic Ničli, Gnindiill ,sli. 4K4 si.
Ift Nalinnal «ihlinlhck (N. H.)W*i£n, llandschiifl (lis) 142«? fnl. l'Jl 2fi.l sc ujema /. Kcclilvchiim. hipi s ilajcrsLih MxJnih in slane iikuli 17«() jc nm^iCe mjli v .SlLA I-M.fiA,. Gcrichh wesen »li. 7(1 f/vc/ck .34).
1 Obscp 252člcnnv, ikI lega |inifi K4 uhravnava predvsem sud-ni pnsl.ipck, naslednjih .15 Clcnuv (H5.12D) piavicc gnspo-ilaijcv - giispošfinskc pravicc <!Icrrcnrcchl). flcni 12M7!)nb. ravnavajn jainslvu 204 Î42 ka/cnsk.i piavn. 245-252 piavicc
74
Članki in razprave
ARHIVI XX 1997
srednjeveško >ajersko deželno prnvo 'Das isl der ianndlauf von Stcyr der gcwondl.:hen recht, die man laglichen wandelt)"*. Sodni obrazci ograjnega sodišča v Gradcu iz časi okoli 1415-14331y so naslednji pomemben vir, k. poleg pro cesualnih vsebnjejo čienc strukturalne mravc.
(9)	"Ordnung des lannusrechten in Slcicr wider die misbraiichen gcwonhaitcn, so ¡iin zeit her dabey gewesen sein sollten' piolstavlja pr'i poskus prr/adevanj deželnih stanov za icformo20 sodnega postopka. Prizadevanja so ostala na pol poli ker ni bilo sanacije21 deželneg i kneza.
(10)	"Aincr crsamen LandschalTt der löb liehen Fiirstenlhnmbs Stcyr New ver Taste Refor mat i on des Landts und Hofrccbl;: daselbil pred slavjja obširen civilnoprocesni red za itajersko pred ograjnim sodiščem iz leta 1574, ki ga je nad vo 'voda Karel 24. decembra 1 V/4 ti it1 sankcioniral22 in je plod sodelovanja deželnega kneza in deželnih stanov,
(11)	Leta l(i 10 '.o deželni stanovi r/roeili de že I nem u knezi i predlog novega reformi ranega deželnega prava, ki ga je Iii 13 dežcini Knez Ferdinand vrnil.2 Deželni knežje v resoluc"', ki jc spremljala predlog, predlagal vceic upoštevanje procesnega prava. Predlagane spremembe so bile upoštevane v "New Corrigicrlc Gerichts Ordnung des Löblichen Fiirstcnlbumhs Sleycr Anno 1616",34 ki jc z razliko od ostalih redov
tidnv, v i malto ilclih prevladuj« ncnačilnnsi. Zj-cbnu tleli i i/ 14. s]nJclj;i. [wi mnenju Hi seiniff;i (/a i/Juj'i v ccJiili pi¡pravil in nprcmil * kiimcnlar^cin> ilcln ngrajncjia pi-.arj-, ker vsohujl vclikn i levi In piix.-su.riih prcifpisnv ngmj ncjia sndisč.i {Hischuff, SicicnnäikiM;lics l^ntlrc :t mi. S1 sl.). Jc /apis šiajcxskcj;.a nhičajncjia prava {Gcwnhnhciis-Land-rctiil. piini. Canstein, Ixlirhuch der Gc>:Jiictilc I sli. 117). Pri m. sc: Luschin, Öslcrrcichischc .... sir. 141 Meli, Grumlnli .... sir 52 si. ("ein tiechlshucli im Gciicnsal/. eines Gesel/-buchcs").
' Za i/ibjn prip-uvil Kischnlf, Slcicrmaikischci ilr. i7ii si. (Anhang I); k Icuiu c piimcijaj Uisclinif, Slcicmiaikischcs ..., sir. (iS sl.
21	14. nklnhra 1501 sn hib ilcla zaključena,
Hischuff, Sicierin.itkischcs.... sli. 70, Luschin, Österreichische .... sir. 151.
22	Meli, Gruniliih 1X7 4M sl. 1'iiiii. še Wcsenei. Das innci-
Osicriclchi^chc ,. sli. 211, np, tO; kjer mnenja pri mci javi i iluku-mcnlnv, ki sn naslali v /ve/i /. icfiiniiii ilc/elnc^;i piava i/
nhiIi>hja I5fi5 1575 (Sli.A., LseliA., GcvittiKwcscn Sch. 62,
/v. 15); Di/clni srnini teil i/ lela 1574 /aslcilimii luili pml
imcmiiG Sliiicrska Kamlina.
Plim. Wcscnei, l};is inncriisicrreichisclic..., up. It: "licr FUi. llur. Unsjrs Genciliysicn llcmi, unil [jnihsfllislens, ge-nciliuslc Kosnluliiin. Auf ainer Ersamcn 1 amlscliafn in Sleyr, anyc/n abcrinall vnn neuem Ciirrl^icric Landircchis Kefiu-muli in liil.1" (Dck.il /ilnc 10. marec Ifill). SlLA.. LschA.
Gerichtswesen Sch 62 (/vc/tk Ki).
Knkiipi. hrani šlajerski dciclni arhiu v Gii'deu piid sig. Si LA Lsch/i , Ccrichlsuescn. Sch. <¡2 (/.vc/ck 17). K niknj,! ,u je
lin- ,i »ki zapisala iipnmtMi 'Landls R. :hi des Bi/hei/ii^ It.unibs Sleyr. Kcfiinilicrt und citri firmiert vi in Ihr. Pir llurch. Herrn tterm Frrdinand Ei/hcr/nj; zu (Viicfrcich als Er/Jici/nj in Slcycr Unscim Gcncdigsicn Herrn und Landlsfilrslcn. Mil
razdeljen na dvi dela: Der Brste Tnail von undterschicdl'clien Instanzen und derselben Gc riehlspersonell. Der Ander Thaill Vom Gerichtlichen Proccß.
(12)	"Des Löblichen Fürsteiitliumb Slcyer Gei iebl.sordnun.g, wie vor der Landlshanptman-schafft und dem Schrannengcriclil procedicrl werden solle, Reformiert im Jahr 1618"25 ' sodni red Ki ga ic Ferdinand dvakrat sankcioniral, in siccr7. novembra 16iK in 30. marca \622,n Ohe vcr/.ip, iz leta lfilS in 1622, sc v glavnem .skia-dira, razlikujeta sc le v manjših popravkih in p'ircdbah, ki so odraz časovnih sprememb." Sodni red iz leta 1618 oziroma 1622 vsebuje- 74 členov in jc ostal v veljavi do uvedbo občega sodnega reda (Allgemeine Gerichtsordnung) leta 1781.2»
(13)	Štajerska pravna literatura (licchts-literatur)?u ¡6 in 17. stoletju predstavlja dva sklopa, in siccr rokopisnega, in je predvsem nastala zaradi proecsnainih potreb,30 in tiskanega, ki poleg procesualnih potreb poskuša reševati strukturalne. Med rokopise te vrste, gotovo šteje delo Kaspcrja barona Brcnncrja 1 iz obdobja med 1554-1 55N ki poleg traktatov strukturalne narave vssbnjc razlago številnih procesualnih (postopkovnih) izrazov in jo poskus določene sistcniatikc Icr bogat terminološki vir.112
(14)	Landt.sgcbraneh im Herzogthnm Stcyr" "Nene Landgcrichlsordniing in Sleyr", lnsti tutiiones ju::s Slyriat oder praktische Obscr-vationcs, zu Lieb allen Principianlcn so in Slcycr die Jura zu praclieicren gcsünel .. durch Herr W vor Jahren gewesten l.andlsclircibcr gezogen" m Modus proccdcndi des horzoglhumb Slcycr' je zasebno delo, ki predstavlja postopek pred ograjnim sodiščem v Gradcu iz srede 17.
Kalh rine t .illt "meinen i lib. I^fchsclwll ikisellisl pulilicicil An. 1017".
9 S
I T-škililii v Guilcu Ifi21). .Si.-ircjš.-i vci/ij.i prcilsl;ivlj;i (v lis. SlLA., LschA Gcrichlswc en Seli. M (/vc/ck I'J)). "Gcrichis-nrilnung iles t.:inilis- unit Hull' liechlciis im Riisiciilhiimli Slcyci. Rcl'iinnicil im Jjln IfilK" v T) ileiiili. '' Tisku Ii v MU nth tin I (.22 ill v Gmilen I7fil,
Niivn pftajn jc I(i21 n:iničil lnjtli svel .......Ii n:i|i;ik v liskii
(glej. Sl.LA., LschA. Gc.ichlswcsen Seli. fi2./vc/ck 15). Trim. Wcsencr Djs inneriisicricictiisvhc sir.20 sl .' up. 12, 13 in Lt.; Luschin, Oslcricicliisclie .... sir. 377 Mdl, Gruniliill .... sli. 2X2. l'iiiii sc iliikmilenlc. Vi sn misl.ili v /ve/i / it-fiiimnii ilejavniisljn iPc^cliicyii tcila I(il4<1fr2l v Sil.A., LschA., Gcrichlswc.scn Sth. fi2 (/vc/ck 15). Luschin, iislcrreii.lii-.ulic sir. il7'J sl., Meli Gniniliill , sli. 2K4 sl.
Vsa ilcla, ccpi.iv sn n.-isi.-itü /.'iriiili pmki:Cnili pniecsu.ilnih pnlreh, itnjcjn pnlcg lcg;i sc iln'ici vpnglcil v slnikliinilnc inl nnsc, ki wi v lern i.isu vlailali.
11 I'rinl. Meli, Cronilrill , Mr. 2K4 sl.
Ta np' ■ l^inilisrcthi. l-ailunjicn. I-Uifiuilcmnj; Die Taj; fiilcn. Ap'llalinn, l)ii;nus, Gciiclils/cu^hiiclf, Taxierung um! incssij-unft ifcr Expcns, Schailliispri^f, Slcuicr, Gcwnll. GcwnllInger, Občinah, General Übergah, KcvcrU.
ARHIVI XX Si]
Članki m ravira ve
75
stoletja" Delo obsega šimdcsct vprašanj iz štajerskega deželnega prnv~n n vsehnjc praktična proccsumna navodila ("Erste Prag Wie im Hcr/oglliumh Sleyer einer Gi vi lad ion der anl'ang zu machen gcpllt'.gl wirdt"?4) in je hilo na Štajerskem zelo razširjeno, o tem dejstvu pnèa veliko Sic v, In ohranjeni Ii rokopisov.Delo se ponavadi citira po rokopisu Hs. 1114 SiLA, "Richtschnur, wie ¡11 Hcrzogtliunib Sleyer einer Gi vi 11 action der anhing zu machen, in iredio zu »rgicrcn, lind biß zu der "ölliacn Endlschalt zfi bringen scyc" fllRich«2Iuir) i
(15; "Bericht cllichcr gerichtlicher Salami-tclcn, so hev dr,r Landschranncn in Skcyr gehalten werden",3 spisi/ leta 15(J0, ki ga je sestavil pisar ograjr ega sodišča Frasa m KJiur/.lch
(16)	"Formular Puccli nach der Expedition und Processen wie solche im Hcfzuglbnmb Sleyer zu r.ty Iii.sieren gepflegt werden" je delo, ki naj br pomagalo pn uvedbi pruccsa in predvsem (ihravnava vprašanja kako sestaviti pogodbo, sodni sp's (GcrichlshricO iij predlog stranke. Delo v treh delih izhaja iz .srede 17, .siolctja.-VJ V isto skupino spadam tudi drugi del "Formular liir dir Expedition bey der Sclirannen Canlzley, wir. alWiUH Abschidt und Gerichts Zeiigbriieïl' /.uvciTnssen", in tretji del, "Supplicierai p. ge nediger Verordnung tinparlhcyischen Richters", sp.sn pomembnega /.a postopkovno pravo. Pred loge za sestavljanje spisov za stranke nadalje vsebuje delo "Advokatu* sen Praxis processus Iiidiearii ",4(1 ki je nastalo konec 17. stoletja.
(17)	Zelo pomemben vir /a raziskovanje Štajerskega postopka pred ograinim sodiščem, Se posebej dokaznega postopka in pravnega postopka (postopek uporabe pravnih sredstev), so dokn-menif starega štajerskega deželnega prava, ki so v glavnem ohranjeni.41
Ta picilsiaviicv jc nasinLi v ¿asu sankcijc smlncjia rcila 1622.' Zasiii^isisv w pnslnpku, ki pa llupuiia Seli Ji. IV 43, jc pn 10. vpnšanju ^pliišnn ilnpur.lnn. 15. vpiasanjii llnhc!cilmi tisirc/u Si. IV 4fJ "Vim Sthcrnn-Wci^tninj,". K icmu vpiasanjii prim. Še Wegener, D:is irinciiis1cneii.hisi.lii .. sir. 21 ,iipnmb:i 23.
1 Sil.A. !,sdiA . Gcriililsvvcscii Stil. fi2 (/vc/.-k 21): Fnrmuhir buch n- rti ilci Expcil, inn umi l^ivcsscn, ciliia luili Llisiliin, ČMcnciL-hisL-hc ..., sli. 179.. Mcll. GrlmlrfH . Mr. 720 (ilo-llaick k sir. 2K"i).
-1-* K icmu Šc l.uv.hin. Oslcncicliischc .... sir. .V7'J st. Mcll, Gmndrilt , sir. 2K5, Haiti J liic lilmihihc „., sir. 2fi (uplinila
' TnrRglcr navaja lil delil knl Fiinn;i piacl it a ml i pn niknpisii I Iv 517 Kmiiškega deJ?lncj;a jilnva (Tiiiuglcr, iipomha VI 42). -SiLA. Ms. 15*7 f) fnl. 75. HI in i K lOfil (nI. l?'Jv.. I1.lv. Ijischin, Osicrrcicliisthc , sli. 1KO, Mcll, Oruniliill , sir. 2X5,4X6 (lipiiinlia 1112*. VJ SILA. LsdiA. Gcrkhlsw<:scn Sfeli. fil </vc/ck 21) (=Us. 'JI ali); pri m. Mcll, Gmnilrilt .... Mr. 721i (diida'.ck k sli. 2K5, nepravilna dalac ija liasianka |N poliivita Ki. slnlclja"). 40 SiLA., LwhA., Gcritliiswc-.cn Seli. (/vc/ck 21). t'rim. še
I'-HI. Die landlichc . . sir. 26 (lipiniilu II). "" SlLA.; pum Še I*. Kluj; v: Gcsamlinvcnlar i le \ Slcicr-liiSilischcn Landcsmhivcs (ll>5V)211 si.
(ISj Od tiskanih del 17. stolctia, k sc uk viirjajti z notranjc.nvslmskim pravosodnim ustrojem n1 postopkovnim pravom, jc potrebno omeniti "Obscrvauoncs ad Slylurn Curiac Gracccn sis" Ferdinanda Rcdihaclin (Gradec 1680, Appendix I(i8'z) i i "Idca jirin sta Uit ar- ct con siietiidinarn Stiriaei et Austriaci cum jure Romano ^ollnti Nieolausa de Beek m.m na (Gradce
mm
(19)	Tako imenovani "Gräl/erischc Gerich(r Ordnung, wie die Procuralorcs vor der Regierung zu Griitz in Hoffrcchten procedirn sollen" /. dne 1 ¡3 julija 156743 »reja postopek pred notra njeavitriisko vlado kot prvostopenjskim jodi-ščcniL4,1 ne nanaša sc na postopek pred deželnim pgrajnim sodiščem. Ustreza Bernhard Walthcr jevemu "Ordinari lind hxtraordinar. Prozeß", ki ureja postopek picd ¡.podrjcavslujskc vlado v zadevali dvome pravde" (Hufrcchlcn).4r'
SODNA OBI.AST
(20)	Sodna oblast jc pr..st^jnost uvesti in izpeljati sndir postopek proti en. al več osebam, izreči sodbo in sodbo izvršiti. Za tfijcrsko kot deželo v naslajanj», jc t.i pristojnost -zprieana ¡^e v drugi polov,cl 12. slolelj.n. Bislvcno jc pn tem dcislvo prenosa ležišča na nt vojn cesar deželni knez, ki ga B: v lern stoletju zagotavljal poi.:ben iislitvnopra\fnr status inejne grolije in kasneje dežele.4 Dejanska jc to pomenilo, da jc vsak sodnik, ki a jc po;taMl deželni knez. svojo onla.M preji i oa njega in ne od kralja icr tudi sodil v imenu deželnega kneza. Tako je sodnik prejel .sodno oblast (Bannleihc) oziroma jc bda le ta nanj prenesena ("Uann*)4ti pc aktu deželnega kneza ali njegovem namestniku, deželnem glavarju, ob priliki imcnovania.
(?,1) Nasprotni pol rodne oblasu de/,c1nrga kneza alt njegovega pooblaščenega sodmka na sodišču predstavljajo pr.scdniki v vlogt raz sodnika; to so tisli, ki so pod pravom (Rechts unterworfen en), in ne .vfclja samo zn kmečko m mestno področje, temveč lud. z.i klcr in plcm
I'rim. Lnschin, ÖMcrrciihmlic . sh. 3 HO. Meli Grundriß ..., sli. 2tt5 si K Hfflinaiinu prim. Hjlnlf, ÎXis Vcrbirchcn .... sir.
m.
|U Sil. A. IK. KiV2 fill. 104-112; imenuje km leni nasi an ka 1564. 1 him. Luschin, iKl^rrei'jtiisctif >.ir. 37K.
Z;> iipiirabii Walllicrjcvih pniccsniipr^vnili irallalnv prcd no iraiijcavslriiskn vljiln prim. Li'scliin, öslcncictiisclic . Mr. 17H. ht%[iijv;k prcil vljiln L11I prvn inslancn je /ah levai las in 11 pre i ska vi 1.
Vire /a /gmlnvinn praW".iKlncj;a sistema <ibširnn îibravnava WäiofiöJ Das in ne rlisl erre ich ist he ..., sir. 19 si. K lemu pr.iri. sc. Cansicin, Lclnlitith .... sir. 107 I >amin ■ f jw¿šah a tit/. Neuere ., Nir. 25 si., Lbschin, öslcrrci-histhc ., sli. Itl si., Meli, Gründau ,.., sir. 2K5 in 4M si., Vilfan, fravna ., Mr. MK,sl, 2».
Mcll. llnhc und niedere ,Mr. XIX si. uyli If, IIjs Vcihrechcn .. ,Mr. 151 in 157.
76
Članki in ni/.p rave
Mi H Bi XX 1997
sivo.49 Izjemo od tega pravila v določenem času pomen osebno sodišče deželnega kneza Sodna oblast deželnega kneza v današnjem poir.enn hc sedn: je tako brez, Likšncga posebneži razlikovanja obse^alr. področje nivnopraviuh, civilnopravnih in kazenskopravnih zadev. I^e-ta se predstavlja kot kraljevska pravica (ne kot regal), ki jo je kol takšno mogoče podeliti v fevd, prenesti na drugega in seveda ¿lede na lo ludi "obremeniti Možnost prenosa so štaierski de žcIjii knezi enako kakor ostali teritorialni gos podje, iz političnih in finančnih razlogov v teku srednjega veka .n tu dr v novem veku znali upo rah'jati Na ta način so plemstvo itj cerkev (oboji kol zemljiški gospodje) pa ludi mesta in trgi postali delegirani nosilci sodne oblasli To .še posehej "cljr za kameralne posesti, k so bile po pravilu zastavljene /. zastavitv:jo posesti jc bila zastavljena ludi sodna oblast.
(22) Na podelitev sodnih pravic (liann.lcihc) ni bila vezana nobena pesehna usposobljenost Vsakokratni nosilce sodne ohlasti ni nujno hif ludi .sodno dejaven, pač pa je lahko za lo pooblastil. Dejanske izvajanje za večji del piehi valstva relevantne sodne obiasli jc bilo lorej za znamovano /. večkratno dclcgaeijo in je v končr.i fazi bilo v rokah - odvisno od časovnih okoliščin j uri stično neizobraženih laikov*^, katerih inte res je bi! prej ekonomski kakor pravni. Ta, plemstvu in cerkvi delegirana .sodna oblast nad kmečkim prehivalsh om, imer.ov.ina ludi "patri-monialno sodstvo".53 predstavlja izvrševanje javnopravnih nalog na zasebnogospodarskem pod-
K sianiivskiiii piKcdniki'ni v ngrajnciti MnJisi.ii: Mcll, Gniml' rili. sir. 4K'> Za priseiInišitn ilr. uveljavitve piikticnr sixlniškc sluibc 1 c';J prindpcnakiiiixlniKisii (Ebcnhlirtigkeil), pripaduik nižjega sinja v n ibeticni prniK-ni ni imigcl mkMm-vali v vefi višjega sinja, še nun j v pravili K Icinii piini Vilfan. Pravna.... sir «7 si. - Halll. yn'tM(C sir .12 si. ' Usposobi cnn .1 /a ku/entkn tixlslvn (juridična i/nhni/ha) na najnlijciii nivnju jc i/rcinu /ahlcval šel t Jn/ef II., Čeprav jc ie šiudijski red na pravnih lakulielah v icre/ijanski ilnhi prcilvi. del minimalnii us|*isabljanje /a podiivije ka/rnske judikalurc. * Se Gxlex Criininalis Thcrcsiana v Art. 20. 5 4 si. /a kvali. flka n pn ka/enskrni pmli.pku ude I c Jen ¡h ljudi ,ahleva /-ulj ^Wiihtcrf~hrcnhcil in der pemlichen Ccrichlsiirdnung", pnslc-nosi. bo^ahnicčiM in ra/um.
k ptiimu palrimiinialnii "hkivii Mcll Grandiilt , Mi. 217. (Pairimnnialnn v nijent in širšem besede, kn giiviirinm n sinlni «blasli zemljiškega £..spoja.) Zemljiški! gnspmka tixlna nh-lasi nhvesa vse lisic sixlnc pritlujnusli, k. prpaiiajn /eniljii ktmo gnspixlu i/ njegnve p<iicMi (pri'ii. Luschin iisicr n :hi< :hc , sli. 453 si). Zemljiški ^iisjhkJ jc bil laku prva instanca /a vse vije pudlninikc v civilnopravnih /aile«ah (v pravdnih in nepravdnih /Jidciah) in ka/enski pra tli h /ailcvah, ki nisu bile Jc/clsk,. .j-lni pi)dsixlnc. Tu jc paiiiniiniialniitl v nijcni pdmeno besede. V širšem pomenu bev^ilc palriiiinni. alnosl pd.Tjeni ve/anje posameznih di/jvnih funkcij na lasi.
ninn ]hM Laku. Taku npi gnviirin..... iiMini pritlnjnnsii n ni I
dii li veni i vasjn /. ra/lilnn zemljiški i iisfiisE pripailniitljn, pri čemer igra tvnjn vl.ig. i/vir tixlne kiinipclcnCnntli. K lemu vpiašanju prim. šc: Vilfan, Zemljiška .... tli. I'K si.).
ročju. Za številčno in ij lino skupini» piemstva in klera (stanovi), ki se je v teku srednjega veka razvil«! v politično ravnotežje deželnemu knezu. Ic-lo nima nobenega pomena.54 Sodna oblast jc bila centralizimna, in čeprav so slano^i preko ograjnega sodišča (Laiidschrannc),55 ki mu je predsedoval deželni glavar, želeli hiti knnku reiiea deželnokiiežjemu dvornemu sodišču, sta ,;c ohc sodišči proti konen srednjega veka združili.
(23)	Slanje na področju k.szeiukc zakonodaje je na sredmcve.ških pozieijali tako na Štajerskem kakor v ostalih avstrijskih deželah in v cesarstvu podohno. Poiavljajo se prve znhleve po refor mali in s tem v zvez.' tudi prvi predlogi, ki ,;o jili pripravili stanovi. Prito/.hc na raci in neza doslne javne varnosti in s tem povezane kazen ske zakonodaji, so se kopičile. S tein pa jc bil dan impulz vladarju, da poskrbi z.a zadeve, ki bi jih sicer hi I a inoraia rešiti srednjeveška država, namreč /.¡'golovil! javni red in inir v "domini tcrrac". Vladar si je prizadeval predvsem omejiti in nadzirati patrimonialnc kazenskopravne pristojnosti.5K Začel seje proces, ki seje zaključil z dogodki bta IS4S. ki so pripeljali do reorgani zaeijc sodstva, ; Reformna prizadevanja so doživljala različne etapi;, k; jili jc inogoče opisati z. izrazom "politično prehitevanje" in cd deželnim knezoin n stanovi/*1 Prav na kazenskopravnem področju se |jc namreč pokazalo, kako težke je usk^diti politične pozi n življenjske interese v zvezi z vprašanjem javne varnosti,"1
(24)	Mul vsem, vprašanji so se naiprci (1510) /.edini)' o vLogi deželnokncžjcga krvnega sodnika (liannnehter)/2 (O njegovi vlogi gl. oddelek o Krvnem sodnku).
Kljub tcinu da deželni sodni red iz leta 1574 ded ni ra njegovo vlogo, pa glede na velikost dežele in število dc/clskih sodišč r.i kdo ve kaj doprinesel k ekspediiivnosti na kazenskopravnem področju/'3 'lo potrjujejo tudi prizadevanja stanov, da bi za celjsko četrt pridohili krvnega
' Vii vsega siK^lva jc nslal ile/elm kne/
*5 Mcll.Gninilfi» ur JK7
t'rilnibe mi Lp /aCelc /e v prvi p<ilnvici 15. ilnlclj.n, k leniu piiin.'. I yhiif Die 1.¿nil umi , .sir. ''.I.
I'm i. vili /a piipiavn rcfnriive I'c/clnc-ia iiMincga reiki in ile-Jelnega prava.
K podržavljanju ka/enskiipravne uhlatli glej Mcll, Slraf-gcrithlsharkcil ., tU XXXIV ti. Za Sliijcrsku pinicrjaj 1'lancr, Rcch. , sir. 1(13 si. Za ilusiracijn lega pri mi. tlui V rt. l^initctfUrsI tli. l(i(i si. .Slani i vi sii siiei ?cicli sptcmcii ibt;, vcnilai sn vcfkial /aileve ludi /avinili, pniiisei i ¿e vi šle v miki i, ki sm hi Ic njim v šk kIm KiiI primer v/cmiiiiii isfi uma pri/aikvunja na piid iiiOju tivilntga prava v fasu cesarict Marije Tcrc/ijc kjer jc celi' kanclci h'l litli, /aradi kar ¡rena tu refumina pn/ailevanja /aslala /a ih.hrih 1(1 IcH 1'riin. Kiithcr, 1'rivaircchis .., tir. 5K ti.
I 1'niii »yl»M. 1'cinlrthc tir. 11 ti.
Spliišnn k natlanku, Mcl! Grumlril ,slr. 4'J(i 1. IJ K icmo mnenju Itylnff. l>t Vcrhrcchci „tir. Mil.
t
ARHIVI XX 1)97
v lii.iki m ra/prave
77
sodnika, kai je GfilS. (tuli uspelo.64 Razen lega jc naloga zavarova.ija poti, ki fiaj hi bila prvotno slvjr krvnega sodniki, 1579. prešla na posebnega pooblaščenca/'* ki je smel /a območje vsakega dežclskega sodifcča rekrulirati pomo/no osebje
(25) Naslednja stopnja dezelnoknežje kaznovalne politike je bila normiranje deželnega ka ženskega prava.M Razlog za to je bih pravna negotovost i.i zgled a.uanli avstrijskih dežel ter 1478 nastali red za dcželnokncžje dcžclsko sodišče v Wolkcnstciiiu v dolini llnna. Pri tem ne smemo prezreti, da so bili irav staro vi tisti, ki so si za to prizadevali, čeprav so prav oni skozi desetletja nasprotovala kodifikaciji. Od leta 1525 dalje, je pairirei; mogoče spremi i al i naročila deželnega kneza na deželnih zborih štajerskih stanov, da bi oblikovali odbor za pripravo deželnega sodncgi leda, ta ie hil ohfikovan in je p/ipravil Itcltaj predlogov, vendar clo rcali/aeije ni prišlo/1 Šele ob p ¡1 zadevanj i li nad voi vode. Karla so po delitvi dežel 1 "iM kodifik.icijska dela stekla. Sianovski odbor j J uporabil enega od že pripravljenih predle igo v, " ki jc, prilagoien razmeram, začel veljali,
(2(i) Tako. k.:kor si je deželni kne/ pnzadcval omejiti in nadzirati palriiiionialne kazensko pravne pristojnosti, tako je želel narediti red na področju pomilostitev. Pomilostitev je bila pc mernhen korektiv sred pij cveške in novoveške kazenske politike,, ker je primanjkovalo rednih pravnih sredrtev, Pomilostitev je tanko npoiab lo vsako sodišče, predpostavka jt bila le podpora v določeni socialni družbeni) skupm, in ustrezen odvcle:k zagovornik (lmrsprechcr). Kol taki so po navadi prišli v poste v poleg duhovnih še sveln gospodje, osebnosti višjega ranga imož|c in žene) in poroštva iz okolja, v kalcrcm jc obsojani živel - v pravilu sorodniki, Ti ;o morali poskrbeti za to, da je obtožence sploh prišel, sieer so morali plačali visoko varščino.
Deželni knežje pravico pmnilcsiiti želel ločiti od neposredne sodne oblasti vsaj za ddikle, za katere je l»ila zagrožena smrtna kazen0 kar je sicer v prakse; prodiralo zelo počasi. Vendar je
Nje gi i v naslov y: I ■ i I: "IX: t III tsl liehen ilurehLinelil "ml einer rsatr-n Linlsdiall in Sieker elf gcM.'hwoincr p.iniirichlei in ilcr flirsLlicheii giafschall Cilli Mans Zarl.", Meli, GruniJrill Mr. 4'J'>.
Him Meli, Grumiril' Mi. 4'W, uleiDcIjilev ileJelnih Mannv: 'ueitn aim m 11 itci ainige paantiehlci in ilisein werten lami umi Ivi Mcncn vil Teli i ^cn lanilgeriehtrn all; in nil geviilgen kan. ... ■JeJ Ini p Mihla v' -ne1" je l'il ti I jindpiufiise 'itci clni p: lina' l By hilf, fcinliehe Gci-ithHiinlniiiig. I si.
1 Hylulf, Die Lami umi,.., sli. II si ,K 'lyliTff, Die Lami umi .. Mi. sf
w Deielni siwlni rcil I."i7.t (nailalje LCO) $ 21: "... Dann alle hccnailungen umi alisiilnliiin/sii den Titll l< ril rn /lic hal ten wir Uns/als l'errr. unil [.amllsfUrsien/in allwcg bcvnr. V /ve/i s prizadevanji /a i/litCilev piimiliislilev smlre piaLse ilclegi-rane tine nhl.-'sli piimcrjij Valenlinilseh, Zui Gesehiehtt sir. 573 si. t'nscbe! [nines pinli ilcliiiiiiuitki, Li je Iii! WO v IJuhljani.
oblastvena pravica pomilosliu neodvisno od leh prizadevani vedno obstajala in še obstaja - določena posledica tega jc ustavna pravica amnestij<-prcdscdnika države
(27)	Nadaljevanje centralizacijo sodne oblasti ; sledi'c šele v času Marije Terezije n sicer v
izdaji kazenskega zakonika za vse dedne dežele fConstitutio Criminal i s Therc./iana 1768™) in prvim poskusom cemrali-aeijr sodne organi za eije na najvisinn nivoiu " Ta prizadc^ar-ja jc nadaljeval Jožef v svoji li reformah, vendar jc bilo realizirano lc kazensko pravo 2, medlem ko j c ostala v načrtih nova organ.iaeija kazenskega sodstva. Končni akord v leh prizadevanjih pa pomeni novi oblika sodstva (okrajna okrožna, deželna, vrhovno sodišče) v zvezi z dogodki po letu 1X4 K."
(28)	Ob lem ne smemo pozabili še na piineip "vrhovnega sodnika".74 Hiti vrhovni sodnik jc vladarju omogočilo nadaljevanje srednjc/eškc i rad iti je in absolutistična država vladai je "fons oinnis nurisJiclionis", vir vsega prava. To pome ni, da pravosodje za vse sodbe potrebuje vladarjevo potrditev (sankcijo). Gre za pojmovanji-, ki je v obdobju vladanja Marije Tercziic še zelo močno pri. otno, z druge strani pa že močno načeto, m lo iz dveh razlogov:
-	strokovnost sodnega postopanja in efektivno sprejemanje le pozicije,
-	specializacija m samostojnost sodišč, ki niso več pr pravljena pristati na vmešavanje.
Vendar jc kljub temu na področju Kazenskega sodstva ostalo pr. dejstvu, da .ma vladar pravico poinilosliti ob smrtni obsodbi. Ta pravica ima svoj izvor v srednjeveškem pravnem pravilu "Tons omns ilirisdietionis".
STRUKTURA l'RA\OSODNKGA SISTKMA75
Uvodna opažanja
(29)	Viri, ki bi podali sliko pravosodnega sistema 15., 16. in 1?. stoletja, so zelo sk.ipi Avtorji,--'1 ki obravnavajo pravosodni .sistem v
1 DiiniinlV:lrusehcvc/, Nen^r sli 51 si. ■ Ccniiali/atija sixlne nhlasii in staliiCa filajerskc dn tega, p rim. Ki L" her llitclistg^rklilshaikcil , sit. 14 .si. I^c- li i p -meni premi 1 te/iiča na najvišjem nivnjn pravnMtdne nbiasli (Vrtinvnti sixliste. Ohcrslc Jusli/slellc I74S) t, de/eltiiikneijc^a na tli iavnd/ces.irskn.
ZaLim n k-iiiiiinalnih /lucinih in kriminalnih ka/nih (I7H7) in K.'i/ensLi p< .lnp^fc (I7HK). Bhi Diimin' Pclmichrvcc/, Neuere . Sir. 1-19 si kal.ni tud. Vilfan, 1 "ravna, sir. 402 st.
1 Triih. Taner, Rrthl umi. , sit. 111.1 si.
K tcii i i/vaj.injcnt na sph*nn, Kiichei Hifch-.lgeriehtsbaikeil sir. .S3 si.
K Mruk'ui nraviisudne^ sMcma p it» Kamhi" Ot gani raci j ü , sir. M7 (lileialuia)-. Luschin, OMerreichischr sir. 457-Jfi2 (likralura); Meli, GrundriK .... sli. 4KJ-S0 I; Vilfan, Pnvn? .... sit. ?2-J si. (liicralum sit, Siti, li>Cka JO). 7fl l'il Meli. Cirunilrilt..., stt. 4K4.
78
Članki in razprave
ARHIVI XX t »TI
tem obdobju, ponavadi cilirajo Zahnovo transkripcijo rokopisa iz srede 17. stoletja n Wcscnerjev citat "Stylus Tribunalium Gracccn-sis". V svoji prcdslavitvi pravosodnega sistema na Štajerskem sc bom drža) Mcllovc predstavitve sodne uprave, predstavljene v knjigi Gnidnriß der Verfassung?;- und Vcrwaltungsgcscliichtc Steiermark:;
(30)	Stanje na področju pravosodja je v Mjn .iboobji: v vseh avstrijskih deželah več ali manj podohno zaznamovano.
- z. nastajanjem novih uradov ki poleg prvot-nc namembnosti (uprava) zase zahtevajo m to tudi dejansko počno, določeno stopnjo sodne pr. sloj nosi i,
z razdelitvijo obsežnejših deželskih sodišč na manjša m hkrati z njimi z vzpostavitvijo in podelitvijo obgradij (Burg Tri cd),
7. nastankom novih zemljiških gospostev (pnm. op. št. 53).
Natraujca. jlrijskc vlada (der ¡("^iineiit, rtit iiiiicröstcrrcichtsehc ¡(L^ieru»g)
(31)	Najvišja sadna instanca ("Suprciniim Trihunal zu Graz )7,f v Štajcrsk; krono1'?ni. Nad vojvoda Karel jo jc po delitvi dežel, leta 1565, ustanovil /a območje notranjeavstniskih dežel. Bcckamnnv'J v svoji I de i juris definira nieno pri stoinosl 1 cx spcciali privilegio Cacsarco" v vseh sodnih zadevah na področju civilnih r la/.en-skopravnih ter fcvJr.ih /.adev.*0 Proti odločitvam notranje avstrijske vlade n. pnziva ("de non cvocando civcm, vel subditum, extra hascc provincias mterioris AusJriac ), mogoč ji; le revi zijski prstopek wann hierauf Ihre Kays. Maj est. nciindenAlaß der supr>I*cant, und revisions-Wcrher/crhchliche Ursache/in seinem supliciren hcygcbracht" (haben op. avt.) in sc izkaže, da je šlo v primeru odločitve za prejudikat H k rat1 je hila ustanovljena /a ohravnavanj; vseh nppc lations Sachcn/sine cxcepiione ultimatim"."1 Razen tegajC lahko vlada razsojala na prvi skopn11 v ci\ ilnopravnth zadevah svobodnega plemstva:2
Deželno glavarstvo (das iMiidcrhaiiptiuaiui-schajt)
(32)	Deželno glavarstvo jc bilo pristojno za kazenske zadeve deželnega plemstvu. Njegove p r. stoj nest i so opisane v prvem in drugem členn
Plim. piiglavjc Vin in up. šl. 13, 14 in Iii. Bi ikmann, IJc- . sir. .TiK "ilahi.1 i!ie Appclaliiincs vi m allen amlcm Tiibunalien in den I. ö. Iihiari'cn nhne hrnere Appclaiinn uliimaiiiu ilcmlvircl wonlcn". Beckmann, Idea.... 3'J7.
Heekuunn, lde;i sir. .l'J7 (":ure repiesenl,iiinnis, cx spcti;u privitcgin Oicsaren, ulk Slaals/civil, criminal, umi leiuhl Sacher"").
1(1 Ikckmann, lika „ Mr. .TJM. I'riin. še: Meli, Gru.iilrill sir. 4K5.
^ 1.uschin, österreichische ! sir. 457.
štajerskega sudncga reda iz leta 1622 m v kazenskih zadevi i h obravnavajo prestopke fdelikte) plemstvu, tožbe podložni kov proti zemljiškim giisposlvom (drugo stopenjsko sodišče) idr Icr v civilnopravnih zadevah pt cd vse m skrhstvcnc za deve plemstva Preiskovalni in sodni postopek sla v kazenskem postopku proti plemstvu biln domena deželnega glavarja. Obsojenemu plemi ■ ču so odvzeli plemiške čusti in pravice1(4 ter ga izbrisal: 1 f. stanovski!) maiic. Izvršha (jMotlfie|jc biln v prislo|iiosti dežclskega sodisča.
Deželni viccdom (das I.niidesvizcdouiatiU)
(33)	Držclni viccdom jc imel oblast nad ko iiiornun premoženjem v dcžcP dežclnokncžjimi zastavljenimi gospostvi (landcsfürslliche Pfund schiHingsgiitciy. Razsojal jc v spornih zadevah, k. I., nastale v zvezi s komornim premoženjem in zastavljcnimr gospostvi deželnega kneza, ali v zadevah podložni k o v, nastanjenih 1111 teh posest vi h. Tožbe najemnikov, upcrjcnc proti stanovom je bil viccdom dolžan posiedovali deželnemu glavarstvu. Urad deželnega viccdom a je hil poleg tega še jrislojen za kr/nega sodnika (Bann n elite r)."
Khtarsko todisčc (dar Kcllcr^cricht)
(34)	Deželno klclaisko sodiščeKil jc bilo pristojno odločati v apelaeijskih zadevah, vloženih proti sodbam izrečenim na gorskopravnih zborni ki so jih razsojali v skladu s ,>tajerr.kimi gorskimi bukvami, ki so bile 9. fehruarja 1543 potrjene.K Zasedanjem kletarskcga sodišča je
V1	.
...................nnschali, hei weither Uber Mi Herren um I
IjiiiiMcuIc Verbrechen cikumil »ttnlcl, iluliin .-i u h i lic Atlii>-
iics desgleichen ilci Umeilliaucn Klagen wiiler ihn; Grund-
i ihr: i;kc iic n. iiciu i Icr Diener Iksehwü runden wiilei ihie Iterr
m1i;i|iuii /d eil Ische iileu, sinvnlil dasrlbsl der Herten uml
Lmillcudt, auch Cc.'idelicn l'ersnncr» Geihulten /u iiiilncn.
vnlgenls ileien Kai Iii n^c n auf/iinclniicii uml yu juslificiren
..ein." ITriill. it lleckiu.inn, lilea ., \lr. 2ii?
* 'Kaisers SlraTuml Ungnail", Vrini. laisehiu. Oslcrreicli.schi ....
Mr. 457 I.
e
1 nclKtl I il ein [jmi'cwi idniii |)ic AulnrilUI u. M.iclil cx caesaicn ¡11 i vi leg in, ilalt wann ein Lanilgeiichlsherr n ich I will die nneia Ingen in seinem Uimlgeiiclil und juilicin criiiiimili einen eigenen Juilieeui crinlinjtciii iwler Hannrichler 'U hallen, mi inult ;i]sil:mn Icr Uinilgcriehlslierr einen Itunmietilei vi in dem Linilesvi'ciliiui gthiiisiiinsl bcgeliicn." .^lajerski ileželni siHlni teil i/ lein mlK, I. in 2. člen.
*l)-'s Keller Oerik.hi/(]mlieiuiii iiuinlanuiu de vincis) isi die' jenige miniere insl.in, viir welcher alle Sltciiigkeiicn/uin [ter^'KcehlAVeinheiiiAV^iiigaileii und Heude cliuivhjni[ lini ti/ und 1 Ici lici ic 1 werder A.'inn sc Iii ij^c .Slieil'S:ichen//u cisl vi 11 der )tcrg<Obii'Kkcil/;il\ er ''er in slan/, ecnicQ!* veniiliiel wcscnrunil iilsii pcriippcltülinriciii, iuf gciichllichc An-suchcii/ilcs vcrlu\iigcti/Mtul bcscliwcricn Tlieils/au iI.ik Keller-Gcriclil/;iK un die .-111 ilci:c/iinil liiiliciu iiisl«n/ gelangen/wnrviin utclir in dem Herg-ReehK-Iiüeliiein gcnielilei winl ..." ['lim Deck........ lilea .sli. 254 sl.
I'riin. Diilenc, "Gnr^i Mr. 21 st. I'riin. sc Meli, Das
ARHIVI XX 1997
lanki in r.i/pr.ivfc
79
predsedoval dcželnoknežji k letarski mojster.** Od kletarskcga sodišču ]c bilo mogoče apelirati i hi vlado in dvorno komoro.*'-*
Stanovske stxl»v mslnttcc
(35)	Stanovsko sodstvo je l ilo v sodnili redih i/. Jcta 1618 in 1622 združeno / dcželnogln-varskim triko da oir.eniena sodna reda stanovske1 sodstvo delita na štiri dele, in sieer na deželno-g I livarsko sodišče, na deželno pravdo, na dvorno pravdo in na snmarnc pravde.9*'
Deželna pravda, dvorna pravda in sninarnc pravde predstavljajo lorum z. imenom ograjno sodišče pini predsednikom in z določenim številom prisednikov.'-" Njegova pristojnost je bila civilnopravne naravc.'J2
Štajerska dizelska r.<>chsča'J-f
(36)	Stara, velika dcželsk i sodišča, v obdobju od 15. do 17. st. razpadla na več manjših. V času cesarice Marije Tcrcziic jc bilo tako na Štajerskem 124 kazenskih sodišč (Kr-im n alge ne h t). Povezava zemljiški h gospostev s krviu iii sodstvom, t. i. visoki m sodstvom (patri P^jillikivnega sodstva je bil.1) posledica zastavitve kamera In j h posesti), jc hib reznliat nastanka t.i. sodnih gosposte\ (Gerichtshcrr sehiftcnj, katerih pristojnosti opisuje štajerska Kaiolina iz leta 1574. Dcžclska sodišča so bila razdeljena na privilegirana in ncprivilcgiriina.
Sicuischt >1) .Ii sl.
uv
"Kcllcinwistci im himli Sicyi i ikr, su iillc die IiimiiIIunucn vcihcnli. w:is wcin^.nicn unil ynmili M /uc ychcrijL iiniiiin ■Ja l'iini. Meli. n.is .Stchischc ... sti. IVt nn "■.*).
VIJ
"\mhi nun ilci nenn, h ci iciis, i t'ii des Kdki-Cieiklns UiIIkM nk-hi /u Irieilcn/unil sich ikshlls LrdiM beiinilti/k:inri ci /ui !nK-hliihlichcii Iii- ¡eiu Uiiinil 3iiiPK.nimici/I:iik|u:i 111 ;nl suprr nniin ipB'lfl^ Tiililinnl juiivin-iicn/fli il;iiscllisl seinen Spmcli/pucviii c;iiis;ic liinluvcrsul1 ntaimc, /11 ciw.-irlcn" l'iini. Hct'Miiianij Iilc.i .1 r. Iii.
V ihiil.ilkn K 1 Wehlen 111 Ii 11 Inn \r 'cl;i 1 .*>S3. je |ii\:ir Lgiilncgp mkIHiÖ«, i!i. AiI:iiii Vcliciliyci. IvM spis / n;ishivnm "Iiciichl ciliclici gciichllichci MiUljmiajLnJ 11 licl ilci Li 111 Ischl :inncn '<1 Stcyi •'chnliiT wculcn". V ixhlclVu ml 22 iln ilcn;i nuviui 11 piistnjimsliti IjjHW^i miiIIsCii: "htm /n wissen, iliß hei ilci biiilsLlinnincn /v cinlci fctlii, d.-is huftct-ln, pusscssnhuin jmlkium 11111I il;i\ Limhedit. pcliliuium jinlii in in, wekhes imti duplkiirr wiiili piitpnnlil Mimiiuik ci Kitl.iiB ll.is Sinn-mJmci'li ¡si 11111I1 st'iulilcn nnil ,'imlcn: imTi 11 iicninj;cn, sn I i ilcnl l.inilstlinilcnliunil vcischiilitn, il.is milinaii l.tndsrcchl isl (wenn 111.111 iiüinlkh /11 dreien ingcn d.igl) muh ¿Irli um) .ücKci, auch schnlilcn u. 11 Ilci 1c i ,infi 11 ilcnin^cn, sn hei dem .schaiItUlmnil nit vcisclnilicn »an " l'iiiu. Meli, Gnimlrilt Sil. -JHfi. apiuiiliil 1112.
iii
"llcm l's .1 /11 iilisciviien, il.il- im.' Sclminncnicihlcn n' hl
jcilci ;>n sich einen iilisunikiliclicn l'iJsiilcnlcn und htMindcrc
AllcHiiics IwlKin. siimlciii der tkn l-iimksvcrucsci vcrrichlin
ilic 1 Jiulici.i samhllich ilnc ¿eiichilichc Funkiinn." rinn.
Iltckimnn, Ii Ich ..., sli, <13.1 sl.
l'iini I.iivthin Östcircicliischt „ sir. ■! SH.
.Slciiischcn Uinilycnditc, Hinwiichtc. Ilivliytiichlc
Privilegirana so imela 11a osnovi dežclncikncijih privilegijev pravico krvnega sodstva ("Bann und Acht") in s tem v zvezi pravico do dežclskega nodnika, nepr viJegirana so z nziiko od njih za zaključek postopka morala »porabiti deželnega krvnega sodniku (Bannriehlcr).
(37) Deželni sodni red /u Štajersko iz leta 1574 (Štajerska K irolina) predstavlja enoten kazenski z,ikon. Z njim sla bila določena materialno in formalno kazensko pravo. Učinek,, ki co ga pričakovali od zakona, jc izostal. Vzrok za izostanek ic potrebno isk;ili v uinanjkanju nn državnem temelji: delujoče' a pravosodnega si slema, ki ,e zai idi številnih in večkrat zaradi nezaslišanin nepravilnost na področju štajerske kazenske prak. c vodil povsem v napačno smer
H8) Nižie sodno kazensko sodstvo jc pripadlo obgradjcm (Bnrgfnd), ki pomenijo zmanjšanje pristojnosii dcžcl.skili sodišč v poznem srednjem in zgodnjem novem vck:i. Le ta se delijo na privilegirana in ncprivilcgirana. Privilegirana obgradja so imela pristoinost pri|:tjn 11 izročitve deiikvenia dcželskemn sodi.sen. Pripadala jim je tudi prav:ca lorlnrc ('das Recht der peinhehen Frage"). Nekako sredi 1 S. stoletja ic bilo na Štajerskem, po ur idni h ugotovil vali pri vile giranih in neprivilcgir;:mli obgradij,94
Mesta trt praviisinlna priUomast
("i'J) Pravosc^Jna pristojnost mestne uprave se j: delila na civilno in kazenskopravno Sodnik in mestni svet, ki mu je predsedoval župan ali sodnik sla bila prva insl;inca v civilnopravnih in nepravdi.ih zadevah.'-'5 Sodna oblasl mestne uprave je obsegali oblast nad meščani nad prebivalci mesta, kakor ludi nad tujci ki niso bili plemiškega rodu, in so imel: v mestu a"i na območju mestneg:i obgradja posesti. Poleg incMnc uprave je sodno oh last s pritcdniki izvajal Iik» sodnik, predvsem v kazenskopravnih zadevah, glede na to, kak*na pristojnost Je določenemu incstu pripadala. Beckmann v svoji "lde;i juris" našteva 19 štajerskih mest, k1 so imela poleg civilnopravne pristojnost, še 'Hlmbann" (krvno souslvo) Ta mesta so1 Gradce, Bruck na Muii Leobcn, Kniitclfcld, Obdach, Jndeiiburg, Roten-inann, I-iirsienlckl. Radgona. Ptuj. Maribor, Celje, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Frohrleiten, Neumarkt, Vordernbcrg, Eisenerz Ansscc.'Jfl Mestni sodnik je krvno sodstvo prejel od deželnega gospoda v tako imenovanem "Bann- und Achthrief. Solisti n zonljiških }ias}>i»lnv
t'iini MclM'iithcr.fci.Slciiistlic.. ¡-Ii XXVII.XXVIII, XXX sl. piiin. šc, Meli, CnnJiill sli 201 sl. 1'iin- l.usLliin, ÖsicrrciLliisch mi. 45H, l'bnci, Rccln und Sil. [ j sl.
yfl l'iini. licckni.inn, lilc^ , Mi. Ifil, l'iini. U Bth^iMH. liilJuicmntcn ...
80
Članki in razprave
AR] 11V] XX J997
(40)	V primerjavi z razvojem mestne sodne pristojnost sodstvo zemljiških gospodov v večji meri zaostaja. Bcckmann sodno pnstojnnsl zemljiških gospodov nad podložnik definira kot stvarno i1 osebno, ki izhaja iz. oblasti same fper conccBum sibi ¡uri^dietionernj Tako jc zemljiški gospod rodno pristojen v vseh civilno-pravrih zadevah (razen v zadevah priziva na deželno glavarstvo oziroma v zadevah tožb podlo/likov ptoti zemljiškemu gospodu - Eben bijrti^keit'/15 razen v primeru, dri jc zadeva dc-želskosodnc ali vaške pristojnosti.
(41)	Kol posebnost v zemljiškogosposki pri stoincsti je potrebno omeniti šc <mdno pristojnost zemljiškega gospoda v vašk-h zadevah, k' hila predvsem v organiziranju vaske brnmbc (Dorf-pohzei), pobiranju točnine (Schankreeht) in v preiskovanju vaških pretepov, v kolikor le (i niso s.padali v pristojnost deželskega sodnika rdali sic kcinc kapiinlia. dclieta auf steh haben") Kot vaškemu go;podu mu jc pr.padala šc skrb za red in m;r na vaških zcgnanjih (Kirchtagbchutung), za nastanitev Mjjaštva idr. Zemljiškemu gospodu, ki je bil hkrati vaški gospod (Dorfrbri^koit), p,i n' pripadala sodna pristojnost le nail njegovimi lastnimi podložniki, temveč tudi sodr.u pnstoj nest nad podložniki dragih zemljiških gospostev, ki so prebivali v vasi, vendar samo v tistih za devah, ki so Hle lastne kompctenČnnsti vaškega gospoda.59
' "Die Grundherr™ hüben Üher ullt ihtr Grllmlc/filcr Zinlltcuk und B i ihnlilcn GUicr ilic Ohrit;l eil liehe jumilictinu.uuil SBi jiiir.ianr instantiam. an. /. ilcr allen uml neuen S'cyiisclmi Gerichis-Ordnung. Daruiuh haben die Grundherrn alle Slrcilig> keilcn/sn /wiscticn ihren Grandhnldcn ! :h da Grande IwKki /u i ragen/sc Ihsi /u rkhirn/und daillbei /uerkcnncn/i7i/<' 1!. neue Skyrischt Gerichts-Onlnuntj'Vir/. !S it i\rt. 2H & pci cnnscqucns, pnst c'iigniliiineul eausae ciinlnivct jc. hatxin m auch/vlgiirc suae juiisilicliunis, cxcculiiinciu scnlcnliac, vnU\ Af h\l rexnhjtitiriem fil t\u:r/ i;:n tlr w\no /¿S-/J. Ai'n i/1 |IM rii JIII ncnlenlia sine exeeuliiincv csl quasi campana sine [lisiilln. D, Mill abor dci Grar.dherr/billich clliche unvcnlJchli^c Mün ner.'/u Bcysii/crnehmen/uhm allen Vrrdaehl /u uiciilcn/ilattes in diesen Gericht unpj|ihey;seh um) recht hergehe; wann aSei hernach die "arthcycn/'niii des Grainlhemi "Jiihcil nichl /u frieden scyn<J/kiinnen sie ilarvnn an ilcr Lanilsf'auhliiiannschaJi jpp lircn/unil vnn ilai endlich weiier an ilcr hucliliihl. Regierung urt. !.' Prim. Beckmann. Idca slr. IÜ4 sl.
üj) _
D t Grandiibrigkcit und die Grandherren hai in Sicycr regu. larilcr über alle ihre Unlcrthancn alle Reih und l'crsimal-Spruche per cnncetluin sibi jurisdiciinncin. akn wan einer snn einem Bauen, eine Schuld /u inrd< m hat. mi klagel er ihn vi11 der GnindDhri^keit. Lxcipe casus I. mi m landgeiicliisiiiüssig iHlcr 2 sn sic der diirfDbri'jkciiliehen Juiistliliinn unicrwiufen Ncind. Priin. Bcckmann, Idca sli. IK I >1
59 ".. hat die Diiriiihii^kcil insgemein den Kirchlj;; fvt.liiil/, Einnchmung des .Slanl-Gclts, Ohsichl der K«uchWnt,C "c* siellung des gemeinen Dieners u. Nachtwaehiers. Iieui hm die D. O. Weeg u. Steg Rain u. Sicin, Wciil uml Gchill/, ELiu-quanicr u. Vcrptlcgungs'Wcrk bei Dtich/Ugen ilei Kriegs, viilker u. andere Sachen, mi /ui Gemein in u. aus^cihalh iles D<irfs gehiircn, /u beiibachlcn u. in gulcn Slanil /u cihallcn" (Prim Beckmann, Idc;' slr. 1K4 sl.l
Urad deželnega kn/iega sodnika1'*) (judex eri-iiiiiialis)
(4?,) Deželni krvni sodnik, ki ga Beckmann v skladu z deželnim sodnim redom definira kot tisti-ga ki mu je naloženo, da v skladu s pravili, s k:vznijo preganja zlo. Uri kazenskih procesih dc-žclskor,odnih gospostev je, na izrecno prošnjo dežtl.sko sodnega gospoda, nastopal v vlogi dc-žcb'kcga sodnika, v kolikor dcžclsko sodišče n: imelo rednega sodnika.
¿43) Institut krvnega sodnikn sc pojavi v čssu ko sj jc dcžcln. knez. prizadeval skoraj v cclon spatrrnoniali/.irano kazensko sodstvo pnsiavtli pod državni nadzor 'pi im. poglavje o kazenskem sodstvu).
Na državnem zhoru v Augshurgu so leia 1510 predstavniki ¿pt.dnjeavstrijskih dežel predlagali ccsurju Maksimilijanu, da hi za varnost poti usta nnvil poseben nrad (die Bcstellung cincs Hann richters nnd eines Ziiehtigers zur Befrciiing der StraLie'i (11), Ustanova, za katero so deželni sta ¡¿>vi prosili, ni biia nova, kot praktična sc jc izkazala pr tesarsko neposrednem deželskem .sodišču v Wolkcnstcinu. 1'olcg tega je ta institut obstajal že vnstr.lih avstrijskih deželah. Cesarje pristal na prošnjo in stanovom naročil, (Saj poskrhijoza njegovo vzdrževanje Sorini spisi111-* iz leta 1516 že poročajo o nekem mojstru Janezu ("mr.istcr Hans"), ki je bil "Ziic.htiger vou Gratz", V delu "Kompendium der steririsehen Jjindcs-vcrwaltung', ki gi je sestavil Kasper I'reyner sredi Ifi. st., jc deželski sodnik o/.iroma krvni sodnik (].\ndrichter oder panrichter) l3i, ki pred-sedi'jr dežel.skim sodiščem tistih dežel.skih so disč, katerih dcželskosodni gospodje zanj pose hej prosijo. Po poročilu K.tspcrja Prcyrcrta ic krvni sodnik tožilce 111 razsodnik v eni osebi." Njegovo vlogo n:tti.nčno dnlnen deželni sodni rco za Majcrsko izi leta 1.574. l'o določb,ih štaicrskc K.irriline je bij urad krvnega sodnika deželno-knezii organ z r.izliko od zgornj^avstrijsk" >a urada, kjer so pri r,asovih j in vzdrževanju^ krvnega sodnika sodelovali deželskosodni gos-
D.is Mansche tl^nniichtcraiiil (l*ri im. licckiiiann lilea .. su .Ifi - "judef ciiiiiiiialis... ilerals /Uehiiger das Übel, wie es sich ¿chUlnl stralft."). "" lanilv'h ill liegern /u tiillcu, das die kais. uiaicstal ir niaicsiäl tiautiliuann, Verweser IHlcr il/luinb hcvelehen und mit gnailcn ilarein sein, ilamii ein pamichicr und /iichligcr im land be eill uml unlcihallen weiden, die nun wn es lliul gehrauchen, ilic slrasseu ilesl nHsvSr In.Irricdcn und das übtl. wie sich gebüiil. Mralfn uiUgr * Slcir. IWindhamIfeste. lisi, tiskann I.W!
Liiniit-crichlvcrhii(e,Sil.A. Maikta^hiv Ausse
||4McII, Grandrill , slr. 4'JH, ........ha 11 ku 'Ankläger .kIc
pluelrichter uicidt ilisei genant mi anslat ite > kunig- vi in ileiu ticrrn vit/iuiuh vershalll wirill ilic lnalaHl/pcrschnncn icrer vtrprcchun^ halben vin nrcnigli'ch anzuklagen und /um tixJl vrrailcilen mlcr inene^licli ledig /u /i Ich. ha sein pCMildnus, nüchilciu crilcs kanigs ilicnci Isl, vnn lieirn vii/iuiub elc 101 Vccliili.
ARHIV] xx mi
Članki in ra/p ra v c
81
podjc.
(44)	/.unid i velikega števila dežel škili sodi Sí iifI ,Štajerskem in velikih razdalj med njimi sc je Snahi poka zal r, polreba po ureditvi Se enega urada, in sicer za območje grofije v Celju1(1 ter za območje med Dravo m Muro Postavitev krvnega sodnika Hi območje grofije Celjr je sledila po tem, ko so stnmwi pristali da ga bodo vzdrževali, Tako jc bil ta krvni sodnik v službi dežel rdi stanov pod prisego deželnega kneza (na pol deželno knežji in na pol deželno stanovski). Vele po inslmkciji Wi krvne .sodnike, sredi 17. stoletja, je ta postal deželnokrežji, /. n,o so stanovi izgubili v. akršcn vpliv na oblikovanje te institucije.10''
FcvdiS stnlisic (vazotsku)1"7
(45)	Izvor tega .sodišča jc v zasebnopravnem odnosu fevdni gospod • vazali. Istega značaja jr, tudi fevdno sodišče deželnega kneza, ti jc takšno ostalo vse do konca srednjega veka. Nosilec sodne oblasti je levdni gospod. V primerit, da j-: sam fevdn' gospod želel pred tem sodiščem gjaSCilili svoje pravice, je njegovo mesto prevzel names;-n-k. Pristojnost sodišču obsega \*sc spore znotraj fevdnega razmerja, se pravi, fevdni gospod proti vazalom oziroma vazali proli fevdnemu gospodu in vazali med .seboj, v kolikor pa je šlo za spor med vazalom in tretjo osebo ali spor v«zfcl<™ različnih fevdnih gospodov, so spor reševal' pred ia vniiii sodiščem.
(4(Y) V zapisu štajerskega deželnega praval0tijt med drugim mogoče najti tudi določbe, k. za deva jo fcvdr.o sodišče oziroma fevdne odnose. It/dno sodeče deželnega kneza se siccr v ničemer m razlikovalo od ostalih sodišč fevdni m gospodov, ti. J i ni bdo ob! a sivo v simsin stanovskega fevdnega sodi ;ča, četudi jc deželni knez deželnemu glavarju kot deželni,krcžjcmi[ in stanovske mu uradniku, pi'stavljenemu sodniku in predscdii jfJČcmn dežclnokucžjenui in slano skcuni sodišču zaupal ob.ikovanjc lega sodišča. S de cesar Mak sn.iilijaii 1 je fevdne za'.leve vazalov reševal pred deželno pravdo (Lun d reel it), razen t i s. i h zadev, ki so se nanašale na dcželnokiicžjc interese iii so bde od 1501. v pristojnosti dvorne komori
Deželno glavarsko sodišče je hilo po letu 1616 nriz.ivg instanca za spore pred levdnifl sodiščem, čeprav so si ob koncu sicdnjcga in na
Usiannviicv le ¿a uiiitln mi Mtirtiiyí uicnicljili: "isciln cinin.ill ijci ,iinigc pu;i ni lull icr in iliseni weiten ]:■ rut nuil ■ ti llenen t*cfjnj*ncn. ■ tir- ¡Imen icitlilliili, wie viel muh pCM-hclicn, ;iit bredicn Ii ni I leilig vinilen, vil vnliililen retftsen, ills tthl auch
11 r miilL It n j t'li nit gcslraii win Iti". ""M'ilin. Meli, Cruhiliill sti. 4'J9 m. i*riin. Se: Dulcnt, ništtuck in , W.sl
Lclincciiulu, L-Ih n-.tinf, lcvih;i m kI rij. i, fcvilnij;i.
11JK
"StliIicslitheh umi ..........................................■ lic Gcisi: mul IViH
lidien Ijclicnslicrm/ihr 1 vheni :lIiI/vii. wcltncni ■ lic 1 >chcns sliili^keiten wie vnr iiltein licrkiiinnwn/ciitilcl wählen" n'iiin. An I. Fciilinjnilj II ).
/iicclku novega vckii stanovi prizadevali za reševanji: fevdnih sporov pred sla do v ski m sodiščem čemur pa je bilo le delno ugodeno Dežel nemil glavarstvu oziroma marša lam. so tako pripadali spori med dežclnoknežj-ini vazah, medlem ko so zadeve, kr so bile v interesu deželne a kneza bile pod pristojnostjo dvorne komore.10'
Uiiivenilchio sodišče
(47)	Nadvojvoda Karel je 20. decembra 1584 v pismu papežu Gregorju XII. napovedal namero, tin ho grašk icz.uitski kolegij preoblikoval v liiuvcrzo,l,;i in siccr z. enakimi privilegiji, kol jih imajo visoke šole v liahji; Španiji, Lraneiji in Nemčiji.111 Ustanovna listina jc bila izdana 1 jiinSua 1585, temu jc 14 anrila 1586 sledil "Actus crecli:)riis iinivcrs<talis Graeccnsis".
(48)	Pravna osnova vseh univerz srednjega ir novega vek.) ni bilo domače običajno pravo, temveč kanonsko pravo, ker jC bila večina viso kili šol v rokah ccrkvcnih izobražencev Zalo ,ic (udi razumljivo nadvojvodov« pismo papežu v zvezi z. iislanovitvijo Univerze v Unidr.ii
Ustanovna tesarska listina z dne 29. aprila 15K6 potrjuje ustanovitev univerze z. vsem njej pripadajočimi privilegiji, med drugim kastno jnrisdikcijo v civilnih in kazenskih zadevah,112 V listini j J (a privilegij sicer opisan spiošno, sclc cesar Maksimilijan II. v listini z. dne ?0. septembra 1594, v kateri imenuje svetnica nolranjr avstrijske vhftje. dr. Wolfganga Jocehlingcrja za "Judex Universalis", natančno določi obliko in pr" sloj nosu tega sodišča. V pr.vilegijn z J ne 2) septembra 1616 so univerzi ponovno potrjene vse pravice in svoboščine, med njimi lodi "ius gladi i" in dfenllichc Kerkcr mid Verwabrnngs-ort" (zapor tri pripor)
(49)	Univerzitetni sodni red11 jc nastal v času rektorja p Miehaela Snmereekcrja Mu35-1637). vendar so ga ptihlicirali šele po razgrnitvi, 11. iiprila I(>41 Sodni red v 14 poglavjih obr?iv nava tožbe med študenti, tožbe neštudentov prou Študentom in tožbo šlndcnla proti ncšludcnlii. V prvih dveh primerih jc bilo Ziidcvo potrebno predložili akademskemu sodišui,
Akademsko sodišče ni zasedalo v času počitnic, in sicer v časn med jesenskimi počil nicami (8. 9- do K. II,). v času med velikonočnimi in božičnimi počitnicami Disciplinsko pravo, ki jc veljalo na fakultetah, jc v primerjavi z Univerzitetnim sodiščem potrebno pojmovali
l()'Jl....... Meli. Onim Irin. Mr Mil si.
I Id -/u [.jncni allgemeinen Sltiiliuin .mil vi i 11 í y /u einer Univcrsilül
/Ii vcsl;illcn
'1: Kinnes, Gc.L-liithtc ., sir. 2.Vt in ilixJ.-nck III ( :a mimia el
siiigulii |inví1c¡sí;i ijuilius uliac Vniversilales llaliae, Hi
s]i:ini:ie, Galli;ie clGernianhc , ih'jnclui"').
' Iii "t ¡vi Ich uml i'iiiulnclhn l'm/essen".
'-1 "liiins jnomlcnili in juilitiisui-.-iilcn-iiti."
82
Članki in ru/pravc
ARHIVI XX 1997
kol popolnoma interno ureditev.11,1 KAZENSKA ZAKONODAJA
(50)	Srednjeveško pravo" s komaj loči ali sploh ne med posameznimi pravniim materijami. Zararji lega je Štajersko deželno pravo 14 oziroma 15 stoletja mešani ta do loč h različnih pravnih materij nekaj podobnega velja tudi za zapise mestnih"6 in kmečkih pravnih sporne r.ikov za slednje velja to še v novem veku. Šele z redom za sodišče v \Volkenstcinu i/ leta 1478 jC tiil narejen premik v smeri ločitve pravnih materii kodilikacija kazenskega prava. Male fični in dežel no sodni redi ostalih avstrijskih de želr kakor tudi Conslilutio CriminalLi Carohna i/, leta 1532, pomenij j dokončno ločnico v tej ¿meri. To je v končni fa'/i pripeljalo luu do Štajerskega deželnega sodnega reda iz. leta 1574. Z:mj je značilna poteg štajerskega običajnega nrava še recepcija Constituliac Crimir>;ili.s Caro-linac. kakor ludi starejših deželnih sodniii redov avstrijskih dežel.117 Obsega materii,Ino (delikte ir. kazni) in formalno (kazenski postopek) kazen sko pravo v enem delu. Sodni red je bjl tiskan v Augsburgu 157^. in dvakrat ponatisnjen, 1583 v Augsburgu in i 638. v Gradcu lli!
(51)	Medtem ko jS na Štajerskem ostalo p. sodne m redu iz leta 1574, so v poadi.ški Avstriji in na Češkem kazensko pravo razvijali naprej, o tem pričajo izdani sodni redi Tem prizade vanjem je šele 1721 sadila uskladitev šlajer skega kazenskega prava. '§ Ta uskladitev pome ni prvi korak v prizadevanjih za poenotenje na področju kazenskega pravosodja; začetki tega [>rocc.;a izvirajo ¡z 16. stoletja. Inienziven začetek prizadevanja za centralizacij" m obsežna prizadevanja za poenotenj kazenskega pravosodja pa so značilna šele za obd.ibjc vladanja cesarice Marije Tcrc/ic.
SODNI POSTOPEK
Splošno o sodnem postopku
(52)	Srednjeveško procesni) (postopkovno) pravo v osnovi ne ločuje tako kakor je to obieijno danes med različn. ni posebnimi postopkovnimi načini, prav tako kakor ne raz
1 ' Itim. Mcll.Ommlrilt vir, 501.
K .stanju it a pi.tlrikjii pravnih vini v na Sujcrskcm v vre:)njcin veku, piim.; Mcll. Crunilrill \li. .12 vi.. Vilfan 1'ravn; vir. 5.1if Mi kii 20. VVcvenci, Djv inrcriivicrrc.LhivLlic,... vli. I'J vi.
1 'g Prini. 1*1 uj vit i mrvlni Malul i/ kla I 37fi.
I	17
m. BvjuHJ Land inil . vli 7(1 vi. (.laj^rvLr vlalnUrnn in ubičajnn piavn, ka/cnvka /;iknnixlaja v pnailiiid Avvliiji, na Tinilvkcm in Krajnvkcm, Cnnviiiulin Criminaliv Carnlina).
II	' Hvlnff, fcinliihc Mr fi7 vi.
' ^ Prini l'Iancr. Rcuhl .. vir. 271: subviilbrnn jt Kil n;i Šla-jervkem vpeljan iteiclni sinlni icil /a vpmlnjii Avviiijn / ilnc
12. IfiSfi ("Fciilinanilea")-
ukuje v materialnem pravu. To pa seveda ne pomeni, da iz posebnosti samega primera ne bi mogli zaključiti logični h proeesiialnih posebnosti, kot recimo prelom paličj ob razglasitvi smrtne obsodbe,'2" ali z namena obtožbe (kazen, premoženjska vrednost ali storitev) izvirajoče razlike med kazensko in civilnopravno tožbe. 11 v srednjeveških mestnih p.ravih.
(^3) Sistematična urejenost pravnih materij ob koncu .srednjega vek;] in na začetku novega veka v nesistematično urejenem normativnem kompleksu pomeni bistveno norost, tako na primer prehod iz prvotnega obtožnega (»kir/a tornega) v preiskovalni (inCvrzicijsVj) postopek V kazenskem pravil se te stvari dogajajo predvsem na postopkovnem, man; na materialno pravnem področju Sistematično uredi lev kazenskopravne materije za celotno deželo (kakor smo to videli zgoraj) pomeni šele deželni sodni red iz. lela 15*74. V sodnem postopku igrajo svojo vlogo posamezne komponente, >n siccr sodišče kol stvaren ..1 oseben substrat ter postopkovni koraki: [)b'oŽba, obsodba in izvršitev.123
Sodišče
(54)	Sodišče12 kol prost 01 s ki pojem pred stavlja ra/.lienc poiavne oblike Sodišče kol pro stor je do 1K. slolciia redkost v mestnem pro štoru, \ največ primerih prevzame to mesto mestna hiša V glavnem pa služijo temu namenu ;avnc ali zasebne stavbe, čc sc že ni, v skladu s srcJnjcvcsko prakso, zasedalo preprosto na pro slem, kar jc tradirano v posamezi.ih primerih do 18. stoletja tako za deželska sodišča, Ejfigradja (pomirja, Hiirglricd) kakor za vaška sodišča.!24
(55)	Kot personalen pojem sodišče od sred nje >1 veka do jožclinskili reform predpostavlja sodnika z naj 1 nanj trinajstimi (Terezijana najmanj sedmi) prb.edniki.l2-<i V primeru popolnoma opremljenega deZelskega sodišča, kar je bilo zaradi velikih .stroškov zelo redko, spada i o med pcrsonal Se sodni sluga in rabe I j (Sehergc, Frciinann, Henker) s svojimi pomočniki Dežel noknežii krv^i sodnik jc v vlogi mirovnega in nadzornega sodnika imel na razpolago .sodnega pisarja, tožilca (ki ga je zaradi varčevanja ve likokrat zamenjal se ni pisar) 111 krvnika
(56)	Izobrazba za sodnika 11: prisednikc kol pogoj za opravljanje službe v srednjem veku in
" Plim. Knchur. Kiililcr umi, ,vii !Wvl. Ka/liknvanjc, k' vschuiu luili t JO I, 80: "in HUigcrlichcn nilur pcinliihcn .Saih-n".
1
lTrim Kutlicr. GciiihlMir^inivniiiin .... vir. IHlvl. i"1-1 K lumu Kiitiici. Kithicf.... Ji 27 .vi. ' 1.GO [I. K: Sni lisic /;ivcib ";in ilen i;cwiinlii.hcn Oilhcn/umfci iilluncm r:.'y.'.n llliiiincl/iHlur ilur t: ni Ic.ii/i1.i uv vi in Alicrv hc Iicvcvvcii uiinicn ivl..." ' Cnnviiiulin Ciiinin;i1iv Thcrcviana 2C1.K: n|in/aij:i n:i ilciclnn n:iv:nln. vcmlar ne manj knl --cilcm. V primciu picivknvii1ncg;i m uli vin pn vili ima /aitnvlujcla pnlcg siKlnika .vc ilva piivciln k;i in pivui.Turcijana 20.3.
ARHIVI XX mi
lanki in razpri. ve
83
novem veki i hi b'la predpisana, l udi Conslilulio Crimi :ialis Thercsiana ne poslavlja lega pogoja.I2f Vendar pa je vedno večja zapletenost na nivoju pravnega življenj;] m vedno vccje število izobraženih junslov k» od 15. stoletja naprej vedla do lega, da so /.a te službe predvsem s! 11/.ho dežel noknežjega krvnega sodnika .u dcželskega sodnika bili vedno bolj na razpolago izobraženi pravniki, kar pa seveda ne velja za prisednike v deželski h in mžj estopeni.sk.il so-d¡sčih. Tu praksa jc ostela vse do jožefinskih rcrorni. Golovo jc uidi to dejstvo doprineslo k temu, da lahko govorimo o hibah pravosodnega sistema lega Časa.127
Obtožba
(57)	Ohtožba jc najstarejša oblika začetka kazenskega postopka, ki se ustanovi, ko tožilec pn sodišču toži konkretno osebo (zastopnik oškodovanca aii član družine umorjenega). Sodni kazenski red Iz» dežclsko sodišče Wolk';nstein in deželni sodni red i/. Icla 1574 pa poleg obtož-bonega (akiizatorucga) postopka nvajaia tudi inkvizicijski postopek,12f* ki jc pravo nasprotje akuzalornemu postopku. V tem primeru gre za uvedbe postopka po uradni dolžnosti (ex LBicio), v primeru, da jc sodnikl2'J bil seznanjen z. cic-liklom, ne da hi bila neposredno vložena obtožba.
(58)	Izhodišče za uvedbo kazenskega postop ka jc torej dclikl, ki jc >odnik z njim seznanjen preko dejanske obtožbe (tožbe) ali na kak drug način K dcliklum ki so pognali v ick sodne mline deželskega sodišča, med družini štejejo: kriva prisegal prelom prisege, čarovništvo, ponarejanje kovancev, ponarejanje pečatov, krive mcrc1 prokiiratorji, ki so svoje stranke opehari ii. nečistost proti naravi (bcslialnost), krvoskrun stvo, ugrabitev, posilstvo, zaknnnlonistvo, biga
'^'l/jcma jc piimcnM;i Ic /;i p. unčcv,ik,i pri piis:niu_vriLin in i-meru; Ida naj h. bil v.\;ij izkušen v kazenskem pravu. Za le je I ¡1 prcilvidca prei/kus pred vihiivnim vmlTCSciH. 1'rrscilniki sto liili pravni) nei/iibrJ/cni. I/ llciclncga sinlnctii tcila jc razvil In 11, il.i mi sc Ic slu/l>e nlcp^li. FiiiM v nejasnih primerih jc hi In diiviiljcnn pnvpr.išali izlili rn/c ni. jtnisle nzimma vl;idn: vclik.ikr.il u> si snscilnju mi-ilišta f. ..mi »al.i' priscilniki
Nnsilti ilc?clskiiMxlnih pravic Ic^a v veliki meri nisn jemali kili srcilslvii /.i /»jpflhvljfcnjc pmvnc vannisli Icnncč hi I j knl ekiiniiiiiskn srcilslvn.
1
Temeljna IcnieliCni r.IHnfti nuj »Uci.i:i pi>shipkinn;i jc, 1L1 v inkvizicijskem piismpkn nc nbslajnjii slratike (pnslnpck ig iillkin), V.se lii temeljne {•hkumI funkcije (nlilii/lu, nliriitiilui in siljenje) mi v rnk-ih mnlisč,i I/ njc^i izhaja l.i. 'iikvl/.k-lj\k" 11111 ksiinu. In je pravilu. pn kalcicm i 111,1 smlišic plavim ihilž-tinM /hiiiili ilnk.iznn L*r;idmi, ki jc pnliehnn za izilain mlliiilic. iJ Združuje različne funktijc: iiinhAi pregnna, funkcij» zhiranj;i liiikaznv in v večji meri funkciji) nbiauibe. Obili.l/cnct." jc namreč imel zcln nmejcnc liminnsii nlirjiiibc; bhkn jc sv»j» iibniinbii navcilcl vcniljir ju jc m»ral di4r#/ali, z;ilii so jc pri-iaki .valiiiKl inkvircnla, ila jc /aslnpjl luili inlcrc : iihramhc
mija, zvodništvo, izdaja, namerno nelenjj poža ra. rop upor. umor s sirupom. detomx splav, napaka pri zdraviicnju. umor. uboj in tatvina
(59)	Postopek jc lahko uvedel le tisti, ki ic bil pristojen za področje storilčevega bivanja. Kom pctcnčni spori so bil. stvar nenehne polemike med deželsk:mi iodišei zaradi različnega pojmo vanjii razmejitve. Pogost vzrok za kompctenenc prepire jc bila ti;d neiasna kompetenena razmejitev inud ucželsk m sodišči fn nizjesodnimi enotami.1*10 obgradji, mestnimi m liškimi sodišči, kakor ludi z zemljiškogospcsko pravico strcSno kapi. Deželski sodnik jc smel izven svojega kom pete nenega območja storilca prijeti Ic v ne jasno dclin ran-h. izjemnih primerih zcmlnski gospod jc namreč tabko do tri dni zavlekel rz ročitev. Pri kompetončnem sporu jc ponavadi sledilo sklice vanj na deželnega glavarji.131 Da bi zadevo b;trcjc reših in da ne bi prišlo do za vlačevanja in nepotrebnih stroSkov. so p on a vaj i izjočili tudi storilca deželnemu glavarstvu -čeprav so taki primeri prej škodovali kol koristili proccsualni ekonomiji.
(60)	Deželski iodnik 'e bil dolžan prevzeli primer zaradi obtožbe ali /iiradi službene dolž. nosti (cx officio). Pregon po službeni dolžnosti se jc začel zaradi suma storitve kazenskega dejanja ali po ovadbi, ne da bi i za nadaljevani a postopka ovaditelj prizadeval, ali čc jc ohložcm imenoval soudeležence pn storitvi kaznivega dejanja Da ic nekdo nekoga ovadil, nc da bi nastopal v vlogi tožnika, je imelo praktičen razlog: (ožji i ki so bili dolžn v kolikor storilca ni:o ujel, pri dejanju a),' storilec dejanja ni priznal, položil, kavcijo za morebitno povrnitev šk.ide, v knlikor bi se izkazalo, da gre za krivo oiidolžilcv ali v primeru oprostitve.
(f)l) V kolikor storilca niso prijeti pri dejanju, jc bil deželski sodnik v pomeni ovadbe dolžan preverili vse mdice in pr trdnost; indicev uvesti po* l o piki Pc it opek jc bil sestav] ¡en j/, zasledovanja domnevnega storilca oziroma njegovega prijrtja, pod določenini okoliščinam? je priSla v pošlev tudi torlura. Čc obiožcnr nc b priznal, tudi nc na prigovarjanje (v kazenskem proccsu srednjega veka šc pose hej cenjena gesta), jc imel deželski sodnik na voljo več načinov za potrditev indicev dokazni material - corpor^ delieti, izjave prič. listine in končno, torturo ("pcinlichc Frag"). Tonura v novoveškem kazenskem pro ccsu (v Avstriii do leta 1776. pozna jo šc Con sliliilic Criminalis Thercsiana) jc opravičljiva le v povezavi s p. i znanjem v kazenskem postopku Torturo je uvedla Conslilulio Criminalis Carolina izleta 1532.
' Knl ptimci Uihkn navcilcinn .spin med nepivskim gnsposLvnm in Slubcnbcriii v /ailcvi lib^raJja (Hiirffritd) v lliatevt-ih v nhiliibjii I5K7 (l'AM, Zemljiikn ^lspvKlvn Nc^ova, luslilialia,Ohi;radjc).
l'ifm. Spni v zve/i i nbgrailjem ined ncgnvskimi in Slubjnbcr^i.
84
lanki in ra/.prave
ARHIVI XX iE!
(62)	Za upcrano tortiirc jc dežel s ki sodnik imel v deželnem sodnem redu na voljo seznam i.idi.iev, ki so 'za dosego priznanja dovoljevali njeno uporabo. Med mdicc, ki r,o opravičevali njeno uporabo, spadajo predvsem1 domnevni sto-nlcc poskuša bežali, eden izined oškodovancev ic pod prisego potrdil identiteto storilca, zadr-žc vaijc v času storitve dejanja na ircslu zločina in groznia, da bo obdolženec nekoga začaral. V drugih primerih je bila uporaba torturc prepuščena prosti preso/1 sodnika. Lc ta jo je uporabi! v primeru, ko so ma predložili proti storilcu težke obtožbe in seje v preiskovalnem postopku izkrvzalo da niso samo zlonamerno klcvctanjc.
V zvezi z vprašanji dokaznega poUopka pa ne sinemo zanemanu vprašanja stroškov. Tožnik je bil namreč dolžan nositi stroške dokazovanja, obtoženi stroške oprostilnih dokazov • v kolikor niso imeli dovoij sredstev, jc vskočilo sodišče, kar praviloma vedno ni bilo ugodno, ker so posestniki sodisc želeli prihraniti denar (niso si hoteli nakopati stroškov).
(63)	Za dosego želenega učinka, tortura ni smela biti niti pregroba niti preinila. Consptntio Criiririaii.s Thercsiana je edini kazenski zakonik, ki poleg materialnega kazenskega prava vsebuj*; še v formalnem delu natančna tehnična navodila za i'/vaj Bij c torturc (priprave, izvajanje).m Zavedali so se. da tortura lahko vede do neželen.h posledic,03 zaradi lega jc bilo deželskemu sodniku v dvomnem primeru naloženo, da skrbno opravi ponovno poizvedbo Vsaka ovadba, ki bi zahtevala lorluro, jc zahtevala dve prič., ena jc zadostovala Ic, čc je šlo pri ovad.ii za bistveni del delikta in jc bila priča zanesljiva. Torturc niso uporabili lc, ko jc Slo /a preirko^ah.i postopek zaradi .službene dolžnosti, temveč tudi na /ablevo tožnika Izvajala se v prisotnosti sodnika, sodnega pisarja in sodri, h oseb ali ostalih pooblaščencev in primernih oseb. Sodnik jc pred začetkom torturc obdolženca se enkrat se znanil z dejanjem, zaradi katerega mu grozi, in ga pozval k priznanju ali k dokazilu nedolžnosti (alib:). V primeru sodnikove samovolje pri uporabi torturc je bil Ic ta klican na odgovornost.
Obsodba
^64) V kolikor jc bil preiskovalni postopek zaključen in zapisnik sestavljen, se jc lahko pristopilo k izdelavi sodhc. Temu jc služil čas za premislek za zapitimi v*rali, brez prisotnosti obdolženca. V di*omnem primeru si jc sodniski kolegij lahko poii.kal nasvet pn strokovnjaku ali
Omsiiiuiin Ciiminalis Tticn-siana v An. 3H. vsehuje oincjiicv -predvideva maksimalno jritfralnii l ¡J trmi J OiDcjilcv i/h ia i/. Ferdinande«. (Ari. 3<Jj in jc vcrj-lno obslajata /c pred vklju £ilvijo vanjo (preil 1721): ima itbifajnopiavni ka.aklci. ¿lirah pred bolečinami jc vc£*.raL piivcdct <li> pii/nanja dejanja, li ni nujno bitu \loijcilo, k Icmu vprašanju piim. Valctv linilsth. Zur Gc«i:hit.hlc ,, Mr. 573 si.
vlüdil Obdol/cncc jc mel možnost, da s(xlniku na lastne stroške, v _.isu trajanja preiskovalnega postopka, prirkrb1 svetovalca, izvedenega v pravni stroki
(65^ Ko so jc .ztckcl čas za prcimslck, ic bil določen datum sojenja (' endliche licchistag'). Sodnik (s palico v roki - znamenjem sodne oh lasti) n prisedniio o po glasu zvona, ki je odprl zasedanje, zavzeli svoj prostoi Po uvodnem sodnikovem vprašanju, ali jc sodisče pravilno zasedeno, se je zasedanje začelo. Potekalo jc lahko različno, pac po tem. ali jc storilec priznal oz. so dok;:z- krivdo potraiu ali situacija ni bila povsem gotova K* zasedanju so bili razen sodn'ka in razsodn:ka (presojevalca. Urteiler) prisotir še: sodni sluga ali glede na okoliščine trriči; k: jc storilca pnvcdcl, stoulcc (zasebni) tožilec ali javni to/.ilee (ex officio) :n zagovornik (besednik, Fiirsprcehcr) obdolženca.
(Gf>) Zanimiv,] jc vloga besednika oziroma zagovornika (I-iirsprceber); v srednjeveškem pro-ccsncm pravu je bila njegova vloga v tem. da je namesto stranke govoril zapletene besedne ob .ike. Iz nje (vloge) se je razvilo pravno svetovanje. V ustnem kazenskem postopku mu je v p imeni, da obdolžencu ni bilo mogoče dokazau krivde, pr.padla vloga pravne ra zastopnika Njega je l.jliko obdolženec izbraf zined priscdnikov.
(67) Čc je biia dokazana obdolženčeva ne dolžnost, je lahko v civilni tožbi zahteval povrnitev škode; v pnmeru. da jc priznal ali so ga k pri/naniu prisilili dokazi, jc bil določen dan za dokončno sprejetje in zapis obsodbe, kar sc jc zgodilo (sprejetje in zapis) za zaprtimi vran. Drugi del postopka jc bil namenjen publiki in jc teatralnega zna aja. Začel jc tožilec (zasebni ali cx officio) z branjem obdolžnicc Njemu je sle dilr prošnja za pomilostitev, seveda v kolikoi jc sloi-lcc dejanje prignal, čc pa dejanja ni priznal, čeprav jc to storil v preiskovalnem priprav Ijalncm postopku, jc lahko razsodnik (Urteiler) s sklepom postopek nadaljeval ali pa vrnil na začetek; čc pa ni tajd (obdolžcncc), sta se sodnik in razsodnik umaknila za zaprta vrata in sprejela razsodbo. Po sprejetju razsodbe sc je sodniški kolegij vrnd in po natančno določenem protokolu še enkrat prciir.il p iznanjc obdolženca m za tem obsodbo Kadar sc jc obsodba glaula smrt, jc sodnik prelomil sodniško palico kot znnaujc znamenje izključitve storilca iz človeške skup nosi i.
Izvršitev
(6fi) Dcžcln. srnini red nc predvideva pravnega sredstva, ki b, moglo revidirali obsodho na smrt, Prilagoditev lota 1721 predvideva apelaeijo na vlado, Conslilutio Criminalis Thcresiana po zna rcknrs / odložnim učinkom na izvršitev kazni V kolikor m Slo za smrtno kazen, jo bil delikvent dolžan po prestani kazni priseči ("Ur fehde"): ob'jub't' da se ne bo maščeval sodniku
ARHIVI XX lim
t I an k i in rs/.prave
85
in smliitu za postopek in kyx.cn. K Icnin jc spadala k obljuba, cJ;c kaznivega dejanja ne bo več ponovil. Kazen, ki jo jc prcdvidcTa obsodba, jc bilo potrebno i/.vršili lakoj, izvršitev jc bila odložena le v p.micm apclacijc na vladarja.
(69)	Seznam 111 ozn i ii, ok minili klSi fa melje ni li predvsem splošni prevcnc'ii. jc obsežen: krivoprisežnikn ko odsekali prste, s katerimi je prisegal, čarovnjke in čarovntce ler ponair<e valce kovancev so se5.gali na grmadi, po si I je valea so obglavili, zvodnika so privezali k ¿ramo ilncmu stebru, um odrezali ttšcra ju ga pre bičali, ronarja so obgla* 'li, morilec s sirupom ir. morilec n;> sploh jr umrl privezan na kolo (gl, upodobitve iz. bamlicrškcga kazenskega zakonika), morilko s sirupom so utopili, detomorilko so ž.p'o pokopal ¡11 s kolom prebodi", lc?.ko tatvino so kaznovali z vislicami ali jdedc na okoli.sune z. i/.luknjen jem oči a!i cidsekanjiim roke.
(70)	Po pravilu so po razglasih! olisodbc ;'li ustnega izreka in prekuuiivi ..odnUkc palice delikvcnla izročili krvniku (rablju, SelianVieh ler), ki ie b'l zadolžen za izvršitev kaziu. Kr\1nikii pi. izvršitvi kazni ni smel nihče ovirali ¡11 p 1 ne uspeli i/.vrši t vi kazni, ga ljudstvo 111 smelo 1 i tičali, to je bil dolžan zagotovili sodnik
(71)	Izvršitev kazni je bila običajno, od sred njega veka dalje, na morišeu, ponavadi nekoliko izven naselja, na vzpetini ali na kr žiščn p.iti, fo je fcljaki predvsem za smrtne kazni ki i?'so lule. kakor npr, pri usmrlilvi z. utopitvijo, vezane na posebne okoliščine, v tem primeru na vtnlo Tc lesne kazni so bile prav tako žara d' splošne pre-vener■ z i; vr.šene na javnem mestu največkrat na Irgn.
(72)	Deželni sodni red za Štajersko ne pozna veliko oblik kazni; v icm primeru lahko govo rimo ( "logi običajnega prava pri njegovem na slanku.1 4 Ponavadi so obsojenca pimui]! ali obesili ¡11 ga z namenom splošne preveneijc pustili na morišču; glavo obglavljenega ali odse kane ude so prav lako /. namenom splošne prcvcncije pritrdili na vislice.
(73)	Okmtna kazen namenjena splošn pre vene ii. ostaja ti di v kodifikaciji Consiitueijc Criu inalis iz. obdobja ccsaricc Marije Tereziie, Jn?jr| II. jc smrtno kazen sicer ji!.mil. vendar pa olirand številne okrutne kazni, Jožefinska dolia sicer že pozna prostost 110 kazen, čeprav je oh-dobje njene dokončne uvedbe pomaknjeno v naslednje. 19. stoletja.1
' ' Temu na/iranjii sc ni mn^b i/iignili ui(i Citnslilnliit Criniinuli^ Tli;tcWj;in;i, ki v prcilpi\u <i pi Aljvitvi nnvih vislic pm! v p I i -vrnit IjuiMeuii vra?cvcrj;i ltlrej», il.i jo le le pitlrcl>ni) ml naj-lili>ji'pi >1 isciJ;i iiiliLiIjili iipiiikini 21 Ininukcv "iIjiimi ilcr SrtiiUe« i ic rt I hin nicht licillhrv",
nc
■ * ValL-iiiiiiiKi.il, ll.is Cfra/er ZulIii- iiiiiI..., sir. -1'J5 si.
SKLICI'
(74)	oiaj;rski pravosodni sistem jc na koncu srednjega in v novem veku za znamo van s celo vrsto dejavnikov, ki so odločilno vplivali na njegovo obbKovanje. Razmere v dcr/rli. pri tem mislim na odnose deželni knez. - deželno pleni sivo. so velikokrat podobne pnhtičnemu prehi-icvanjii, ki je v prvi poloviei 17. stoletja privedlo do i/j-azilega izstopanja vloge deželnega kneza. Deželni knez. kot "vir vsega piava" jasno dokazuje svojo siiper:ornost nad vsem dogajanjem, v skladu s leni pa tudi instance, ki so irui podrejene.
(75)	Mno^i avtorji sodni si:;lcm ob koncu srednjega in v novem veku opisujejo kot razdrobljenost in prav imajo, vendar samo s pozi en današnjega opazovalca. Z vidika sodobnikov sistema, kr ii kljub svo 'm pomanjkljivostim deloval, bi tila ocena stanji1 drugačna. Vsekakor m mnja naloga oecnjeval. ;islcm, temveč ii :tcm predstaviti. Kolikor 1111 jc lo uspelo, upam, da mi jc v vaše za dovolj si vo. Zavedam se, da lit bilo o temi, struktura pra\*o,sodnc;'a ;islcma povedati še marsikaj vendar čar; in prostor lega ne dopuščata.
Ob konen pa naj dodam še besedo zahvale prof. dr, Gcrnoiti KhcIicpji, Kije pr oN i lova p n naslajanju lega s jslavka soocloval z. nasveti ir hlcr;ituro.
UTFItATURA
Hall! Hermann, Die ländliche Gerichtsverfassung Slc.-.rmark* vorwiegend w Mittelalter (Ar chiv filr österreichische Geschiehte, z.v. l 18), Dunaj 1951.
Hall] Hermann, Kocher Gcrnol, Österreichische Rcchlsgcschichlc (8. predelana izd;ja). Graz 1995.
Beckmann Nicolaus de. idca juris sialularii et consuclndinarii Sliriaci et Austriaci cum jure Romano collali, Graz. 1 (1X8, Biscliolf Ferdinand, Sleiermilrkischcs Landrccbl
des Mitlclaters, Graz 1875. Brauncder Wilhelm. Lachmaycr Pricdrieh. Österrci einsehe Vcrfassiingsgcsehiclilc (6. predelana in razširjena izdaja). Dunaj 1992 Biirkert Günter R,, L.:ndesiiirsl und Stande (Karl V.. Perdinand 1, und diu österreichische Crbländer im Ringen um Gcsamlsiaal und Landcsintcrcsscn), Graz. 1987. Bylofr Frilz.. Die Land- und peinliche Gerichtsordnung Erzherzog Karls II. i-ir Steiermark vom 74. Dezember 1574 :'irc Gesel jehlc und ihre Quellen, Graz. 1907. Byloff Frilz. Das Verbrechen der Zauberei (Crimen magiae). Graz. 1902, Canstein Raban Freiherr von Lehrbneb der Geschichte und Theorie des Ocsterreielüscbcn Civilprocessrcchtcs I. Berlin 1880-188?, Conrad Hermann. Richter und Gesetz, im Über-
86
Članki in ra^ravc
ARHIVI XX 1997
gang vom Absolutismus /.um Vr.rfassungs-slaal Graz 1971.
Dolenc Metod. "Gorske bukve" v izvirniku, pre vodih i p prirrdhr.h, Ljubl jana 1940,
Dolcnc Mi:tod. Poslanik in pomen inslrukeij za krvna sodišča na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem, v < asopis za zgodovino in narodopisje. Ljubljana 1912. str. 98-115.
Hasenohr! V,clor, Öslcrrcichischcs Landrcchl im 13. und 14 Jh.. Dunaj 1867.
Kambič Marko. Orgarozacija sodišč na Slovenskem v 16 stoletju s posebnim ozirom na Kranjsko, v Arhivi X1X/1 2, Ljubljana 19y6. str. 118
Kocher Gernol, Da.> Rccht im Bäucrlichcb All lag. v: Bäuerliche Saehkultur des Spätmillelallcrs, Krems 1982. str 49-61.
Kocher Gernol. Gcrichlsorganisalion und Straf rcehlsptlcge im Herzogtum Steiermark in der Frühen Neuzeit, v Hexen und Zaubcier Die Große Verfolgung - ein europäisches Phänomen in der Steiermark, Graz Düna i 1987, str. 103-120.
Kocher Gernol, Hochstgcriehisbarkcit und Pri vat rec hl skodifi kation, Graz I979.
Koehcr Gcrnot, Rccht und Schrift, Quellen zur Entwicklung der Rechtswissenschaft in der Steiermark Graz 1984,
Koehcr Gcmut, lkonographisehc Aspekte der Höchtsgcrichtsharkcil im Reich, v: Gc schieht; der Zeiilraljiisti/. im Mitteleuropa, Köln. Dunaj 1994, str. 147 160.
Koehcr Gernol, Gmndziigc der Privatrcchts cntwicklung und der Gcschichlc der Rechtswissenschaft in Österreich. Dunaj. Köln 1989.
Kocher Gcrrot, Richtcr und SlahiHicrgabc <m Verfahren der Wcistiimcr, C-raz 1971
Kos Dušan, lmago lusliliae. Ljubljana ly94,
Krone s Franz von. Gcschichlc der Karl Fran zens-Univcrsität in Graz, Gradec 1886.
Lusehin Arnold von F.hcngrcuth Gcschichlc des älteren Gerichtswesens in Österreich ob und unter der Enns, Weimar I879.
Luschin Arnold von Ehengrculh. Österreichische Reichsgcschichlc. Bamhcrg 189^.
Meli Anlon, Grundriß der Vcrfassungs- und Vcrwaltungugcschichtc des lindes Steiermark. Graz Dunaj-l^cipzig 1929.
Meli Anton, Hohe und niedere Slrafgcrichts-harkeiten, Landgerichte und Burgfriede in Steiermark, v: Stcirischc Gcriehts-beschrcihungen Als Quellen zum Historischen Alias der österreichischen Alpen-liindcr. I. Abi. L.indgenektskartc Steiermark (Quellen zur Vnrfar.sungs- und Verwaltung;: gcschichlc der Steiermark I). Graz 1914.
Meli Anton, Das Stcirischc Weinncrgrecht und dessen Kodifikation m Jahre 1541 (Akr. dcmic der Wissenschaften in Wien. zv. 207). Dunnj 1928
Meli Anlon, Pirchcggcr Hans, Stern ¡ehe Gc-richtsbeschreihungcn (Als Quellen zum
Historischen Atlas der österreichischen Alpen!¿inder), Graz i9i4
Neue Gerichts und 1 .andreehtsorJnung in Stcycr vom Jahre 1674.
Domin-Petrushvccz Alphons von, Neuere östcr-rciehischc RechUgcschi chtc, Dunai 1869-
Pirehcggcr Hans. Erläuterungen zum Historischen Alias der österreichischen Alpcnliindcr, Steiermark, Dunaj 1917, str 185 304,
Planer Eugen. Recht und Richtcr in den inncr-üslcrrcichischcn Landen Steiermark. Kärnten und Kra-n. Graz 1911.
Planitz Hans. Deutsche Rcelilsgcschichlc, 2. izd K.irl August Eckhardt Grav -Köln 1961.
Slcpnan Markus, Das bäuerliche Rccht an der Liegenschaft vom Ende des 14. bis zum ausgehenden 18. Jahrhundert. Graz 1995.
So h Peter. Simon i l Vaško. Slovenska zgodovina do razsvetljenstva, Cclovce 1995
Des Loh! ehen Fiirslcnthum Stcycr Gerichtsordnung, wii- vor der L.indshauptmaniischaft und dem Scnranncngcricht procedirt werden solle, reformirt im Janr 1622. Münchcn 1622. ponatis Graz 1761.
Valcnti.ätsch Hclfricd, Das Grazcr Zueilt- und Arbeitshaos I73d P83, v FS I I. Baltl, Innsbruck 1978.
Vnlcniinilseh Hcllricd. Zur Gcschichte des Kindesmordcs m lnncrcislcrrcich (Gcrichts-prar.is und landcsfiiistlichcs Bngnadignngs recht im 17. Jahrhundert), v FS II. Baltl. Gradec 1988.
ViJfan Sergij. Deželni ročini kot vir naše ustavne zgodovine. Glasnik muzejskega društva za Slovenijo (25.26). Ljubljana 1944-1945. str. 84-89
Vilfan Sergij. Pravna zgodovina Slcvcnecv. Ljuhljana 1961.
Vi 11 an Sergij. Rcchlsgcschichlc der Slowenen, Graz 1968.
Vilfan Sergij, Zemljiška gospostva, Gospodarska in družbena zgodovina Slovenec v. Zgodovina agrarnih panog. II zvezek. Družbena razmerja in gibanja, Ljuhljana 1980, str. 78 239.
Wescncr Gunicr, Das i nnc roste rm i chi^chc Ljnd;>chrannenvcrfahren im 16. und 17. Jahrhunderl. Graz 1963.
Zahn Joseph von. Sleirischc Miscrjlen zur Orts und Culturgcschichlc der Steiermark. Graz 1899.
Žontar Jože & all, Priročnik in karte o orga nizaeijski strukli-ri v deželah Koroški, Kranj ski. Primorju in Štajerski do leta 1918, Zgodovinsko bibliografski vodnik. G raz-Celovcc-Ljunljana-Goricr. Trsi 1988,
AKHI VI XX D7
Clnnki in ra/pravc
87
ZUSAMMEN!'ASSI (NG
DI IL GER1CI ITSV Eli PASS UNO IN DI:K STI:.U:.RMARK IM 15.. Iii. UND 17. JA1 IRIIUNDERT
Der Autnr behandelt in seinem Beitrug die Gcriclils-verfassung in der Steiermark. Anücr der Slrtiktiir des Systems seihst legt er wegen der besonderen Merkmale der jeweiligen Epoche mich die Uinsi.:inde dar. die den Stand auf dem siniküirellen Niveau licrbcigcfiilirt hüben. Am kiindc w d auch die juridische Gewalt nnil das rimktio'iiereii des .Strafrccntssystcius behandelt nnil ein Quellen und Li icruiurvei zcicli Iiis angehote:
SUMMARY
TUE STRUCTURE7 01: TUE JUDICIAL SYSTEM IN STYRIA IN TUE 15th. l(i'h A.ND I7'1' CENTURIES
In Iiis iirticle the author deals with the structure of ihc jiidiciti) system n Styri;., and due to the specific cha Sctoristics of tlie period, giviE nn outline of the eireu instances which also .strongly influenced Ihc structure In addition to giving an overview of the judicial system, the article also contains fragments of insight into the workings of ihc judicial administration tind the criminal judicial .system. At tlie cad ofhis article, the author lists the sources am) literature nn the subject mi'ttcr.
Tt mpcljski del Plcctwkovih ir/.tnc, okoli 19S2, Zy<ftlrmiiMki arltiv l.juhljaiui Foloteka