(Prvi 12.151 »sv»1 llijus i no’ Kul' lovec srb- sko- 3 tet • pr? čer- ,eb» - I» j 12«1 ncer‘ »vef- . I» i v* 3ali' ie2-1. | oči" nel ' Sio-ijsK1 20.3" ijstr' •t i» IZHAJA VSAKO SOBOTO ZJUTRAJ, POSAMEZNA ŠTEVILKA LIR 15, DIN 5, ZAOSTALE ŠTEVILKE DVOJNO. CELOLETNA NAROČNINA LIR 700: POLLETNA LIR 360. TRIMESEČNA LIR 190. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST, ULICA MONTECCHI ST. 6, li. NADST. — TEL. UREDNIŠTVA 93-073 - 93-306; TEL. UPRAVE 90-247. DOPISI SE DOSTAVLJAJO UREDNIŠTVU. NEFRANKIRA-NA PISMA SE NE SPREJEMAJO, ROKOPISI SE NE VRAČAJO. - OGLASI: V SIROKOSTI ENEGA STOLPCA ZA VSAK MIL. L. 30. OGLASI SE PLAČAJO VNAPREJ. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI, SPED. ABB. POST. DELO glasilo osvobodilne fronte slovenskega NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA h immu domohi alienili iflotmicoo kličemo lov. biclalipr- petdebetletmku : l/la mnoga loia! Obnovljena izdaja leto II. štev 92. TRST SOBOTA, 23. SEPTEMBRA 1950. Cena 15 lir ZOPET SMO NA VRSTI T* dni je bil v Trstu načelnik .^«riškega poveljstva gen. Clark, , Wav gotovo ni zapustil svoje »dne grude, da bi si ogledal naše (,r*vr>e lepote, prelepo morje tr-J^ega zaliva, naše ljudi in brhke klice. Pred tem nam je Truman slai Clarcovo posetnico, v kateri Irt*’ da -I® treba Evropi in Trstu ,'»ati število ameriškega vojaštva, r tgleda, da ga je še vedno «predlo». ta način smo torej zvedeli, da Sen. C lare prišel iz Berlina in Pogosti «obiski» im ZDA infAn^lijc napovedujejo važne spremembe Tito je spravil Jugoslavijo na rob gospodarskega propada Vedno novi dokazi razkroja Titove klike - Laburistični poslanci, ameriški senatorji in ravnatelj Mednarodne banke pri Titu - Množični odpusti delavcev iz tovarn - Strahovita draginja življenskih potrebščin Vesti, ki prihajajo dnevno iz Jugoslavije, kažejo, da se Titova klika in ves fašistični sistem vedno bolj razkraja. Po odstavi treh ministrov hrvatske vlade je prišla vrsta na Akifa Leša, člana prezidija Makedonije. Makedonsko sobranje («parlamentu) ga je namreč na svojem zasèdanju v ponedeljek raz- JnaJa v Trst, da se na licu mesta »Priča, koliko novih vojakov nam "ko pošlje za «blagor* ameriške ■ °četnjave in ljudi, ki so že zgu-* človeško podobo in se kot klav-t0rJuVCC prodali tujemu koloniza- tJ'Pamo pač to nesrečo da se nas . laki in diplomati vedno pogoste-| spominjajo in da se o Trstu go-ti vsakikrat, ko se razpravlja o ™* in njenih pripravah. /*»o pa ni čudno, da zvemo ved-H kaj novega. Ko se je gen. Clark udil pri nas, ne da bi nas vprašal rtovoijenje, kakor mislimo, da se h°d°bi med kulturnimi ljudmi, je J^iai v New Yorku tudi svet 12 ^ 'udnih zunanjih ministrov (salta Uradno n* bilo 13., t. j. titov-j. *a). in medtem ko si je 1 *“j®ni general belil glavo z vpra-'kar ’ koliko hiš bo treba rekvi--■in koliko novih vojašnic zgra- liL o* novo vojaštvo, se je «stari jr, a*» grof Sforza spomnil nečesa *8eSa in po starčevsko zaprosil <0h>Odarja Achesona, naj premakne ti/" So |,-fambno črto Zahoda» malo dakoti Vzhodu in naj vključi v •udi Jugoslavijo. e*>i i«? pr» 3« K uf( K' ,V<" r c* vPi- rtc« st»: ,ži" t «r rav°rza ni tcga zaprosil, da bi na-ijV‘1 uslugo svojemu novemu, vri-Ce,nu Prijatelju Titu. Ne, saj zova in De Gasperljeva beseda tih *aleže Prav nič pri Amerikan-I0‘ fito ima itak pri njih vse predaj > ker predstavlja predstražo ^''komunizma in protisovjetizma. tj?** je to zaprosil enostavna iz hj,.08a, ker se «salamensko» boji 101. ua bojni črti in si želi zvaliti , ‘ežko odgovornost na kakega *a' Po dru*' strani pa je bila ktrrz°va prošnja udarec v prazno, dj|j ?° Amerikanci že uradno potr-II,' r'tu, da ga bodo «branili» pred .. tobnini» jugoslovanskim ijud-, °ui. Kljub temu pa je Acheson , cano obljubil, da se bo zgodilo Sforzovi «volji». rumanov ukaz o zvišanju a mejaka vojaštva v Evropi, sklep o ifj *ki oborožitvi, Clarcov obisk, iL-‘° Potrdilo o vključitvi Jugo-v, 'je v «zahodno obrambno črto» Slvv«sti, ki vznemirjajo vse č lovcih® in še posebej Tržačane ki so L?j z vso grozo občutili na svoji 1 težke šape vojnih priprav. ^ edaj v celoti razumemo, zakaj ta8* titofašisti že pred 15. septem-'ta«1 1947- Pogajali s svojimi gobarji za trojno upravo v Trstu, 'v nam izpoveduje bivši tajni . “ KP KPS Rudi Uršič. Sedaj mo-vJsak pošten in razumen človek z C Jasnostjo spreviden, zakaj si Čelisti, De Gasperi, Tito in s,'krnelo okrog njih ne želijo spo-ie vanja mirovne pogodbe, ki so Jo ItD^čd podpisom kanili zmetati v stare in neuporabne šare. ^Uitrikanci morajo z nečim za-i|j,0|Jiti Tita in njegovo tolpo faši-ig*h razbojnikov. Zato so ponov-Stl taravili na dan vprašanje trojne kilave našega mesta, kar bi pome-tK>koP vsakega upa v imeno-i^.le guvernerja. Istočasno pa Tito Id *va od svojih gospodarjev, naj IrjT*® Puste ob «hudi uri» in naj le tjij^ljejo v Trst novih vojaških lt6"lc' naj le spremenijo Trst v utr-tw vojaško oporišče, naj se le na skih valovih naše luke poziba-ameriške in angleške pomorih trdnjave. Vse to pomeni torej, 'itor °ra Trst Postati — po mnenju 'Rasistov in ameriških imperiali-t ~~ vžigalna vrvica smodnišni-V-v katero je bila spremenjena M «l av'Ja> ter oporna točka Tita, 'l m - ----’ Wsl a 'zzvati v svoji vlogi bal- “ kega Singmana Rija od ir--------- t°v zaželeni vojni spopad. taltj n° Pa je, da do tega ne sme W' Se jasneje mora biti vsem lipanom, da nastaja ob tej prisl* | vprašanje obstoja našega me-S t-da J* zato brezbrižnost — zlo. V k» ga bi mesto in njegovi pre-Y ci zelo drago plačali, i» ?rašati moramo gospode, ki tali brezvestno odločajo o naši uso-"»Voh s° nas kdaj koli prosili za >W J®nje. Nihče od nas jim ni dal 'tar, ,s*iia za nadaljevanje tega po-S"0sn®ga početja. Zato jih moli Prisiliti, do odnehajo, a slSi‘ev iz sedanjega nevzdržne-'anJa je preteklo nedeljo naka-■v0Ukrctar KP tovariš Vidali.. \ l ^ stališča nismo spremenili r pred tremi leti dosledno 't 'vam° imenovanje guvernerja, nada|jnje pošiljanje vojakov, v> topov in bojnih ladij. Zahte-'tr d» nas puste živeti v miru, . °čemu postati prva žrtev voj-HojT .^tagor ameriških blagajn in stičnih razbojnikov. >%Vi?ak Primer pa zahtevamo za-Jo ‘,0 OZN, da bo STO proglaše-\lje odprto in nevtralizirano o- ^ARel S1SKOVIC - M1TKO rešilo vseh dolžnosti. Akif Leš je namreč že pred nekaj dnevi zbežal v Albanijo ter izjavil, da je postalo življenje v Jugoslaviji pod sedanjim fašističnim režimom nevzdržno. Z njim je zbežalo še okrog 20 drugih ljudi, večinoma Albancev. Tudi v Sloveniji ljudje pričakujejo skorajšnjih sprememb v vladi, iz katere naj bi izpadel predvsem sedanji predsednik Miha Marinko. Na njegovo mesto pa naj bi prišel po ljudskih ugibanjih sedanji podpredsednik dr. Marijan Brecelj, češ da je kot meščanski element bolj prikladen za novo kapitalistično smer Titove politike. Javno mnenje v Sloveniji «odstavlja» celo predsednika gospodarskega sveta Jugoslavije Borisa Kidriča, o katerem pravijo, da ga namerava Tito žrtvovati, da tako o-provici popoln polom dosedanje «socialistične» gospodarske politike. Gospodarski in finančni položaj Jugoslavije je v resnici nad vse kritičen. Posebno se je poostril položaj zaradi izredno slabe letine, ki je v prvi vrsti zaradi sabotaže kmetov še mnogo slabša kot lani. Tako na primer sladkorne pese ne bodo pridelali skoro nič, a tudi žita in drugih pridelkov bo mnogo manj. Dve plači za par čevljev Cena živeža je zato ponovno zelo poskočila, tako da si ga delavci ne morejo kupiti toliko, da bi prehranili svoje družine. «Zagotovljena» preskrba pa postaja vedno bolj problematična, ker mnogih stvari kot sladkorja, mleka i. dr. sploh ne dobe, ostale potrebščine pa le z veliko zamudo. Tako so prejšnji mesec ostali Ljubljančani skoro tri tedne brez moke maščobe in drugih potrebščin «garantirane» preskrbe in so se morali zateči na črno borzo, za kar so si morali izposoditi denar kjer koli. Kajti cene so v prosti prodaji že astronomske: moka 120—200 dinarjev, mast in olje 700- 800, sladkor, ki ga je pa zelo težko dobiti, 500—700, krompir 40—50, mleko 50, vino 160—240 dinarjev za kg odn. liter. Par čevljev stane brez točk 6000—8000, meter blaga pa 5000—7000 dinarjev. Plača povprečnega delavca znaša okrog 3000—3500 dinarjev, kar mu komaj zadostuje za stanovanje in za nabavo potrebščin na karte, ki pa nikakor ne zadostujejo. Pa tudi finančno je Jugoslavija kljub ponovnim «injekcijam» v obli- ki dolarskih posojil v pravi inflaciji. Obtok denarja se je od leta 1946. zvišal od 15 milijard dinarjev na 50 milijard 1949. Letos pa računajo, da se je dvignil za nadaljnjih 8 milijard. Prav to obupno stanje je narekovalo beograjski vladi razpis notranjega posojila, da tako potegnejo vsaj nekaj denarja iz obtoka in da pride državna blagajna do potrebnih kreditov, ker so nekateri davki vrgli komaj polovico predvidenih dohodkov. Dinar bodo zamenjali? Verjetno na «nasvet ameriških finančnikov, ki dajejo vedno nova posojila, ne da bi dosegli vsaj majhno zboljšanje, temveč vidijo, da drvi Titova vlada v popoln finančni polom, so začeli misliti na radikalnejše ukrepe. Tako se govori v titovskih krogih o skorajšnji zamenjavi dinarja z novo, solidnejšo valuto, ki naj bi bila pod kontrolo ameriških posojilodajalcev. Po drugih vesteh pa namerava vlada potegniti velik del bankovcev iz obtoka, da se tako prepreči popolna inflacija. V zvezi s popolno gospodarsko, finančno in, kajpak, tudi politično preusmeritvijo, od katerih je poslednja že itak skoro do kraja izvedena, tolmačijo titovski krogi številne obiske iz Velike Britanije in Združenih držav. Prejšnji teden je bila na obisku v Jugoslaviji skupina laburističnih poslancev z Morganom Phillipsom na čelu. Njihov namen je bil pred vsem, doseči čim večje zbližanje Tita z grško in italijansko vlado, da bi omo.gočili skorajšnjo sklenitev sredozemskega vojnega pakta. Poleg tega so mu hoteli napraviti nekoliko reklame, ter ga «moralno podpreti v teh zanj tako težkih trenutkih. Ta teden pa je prišel ravnatelj Mednarodne banke iz New Yorka Edward Black z gospodarskim izvedencem Rosenom, ki ju je Tit» zelo prisrčno sprejel, Mnogi poučeni mislijo da je bilo poleg vprašanja novega posojila govora tudi o sanaciji jugoslovanskega gospodarstva in financ. V sredo pa je Tito sprejel skupino ameriških senatorjev, ki «potujejo» po Jugoslaviji. Splošno tolmačijo te obiske, ki si že podajajo vrata, kot znamenje bližnjih velikih sprememb tako v gospodarski in finančni smeri vlade, kakor tudi v osebah na vodstvu. Med tem časom pa Titova klika že izvaja širokopotezno akcijo za preusmeritev narodnega gospodar stva v smislu navodil ameriških «strokovnjakov», ki nameravajo o-plemenititi titovski «socializem» z Izkušnjami ameriških monopolistov. Novi «delavski» sveti so se z vso vnemo vrgli na odločeno jim «delo» Po vseh tovarnah in obratih so v teku «čistke» nezaželenih delavcev in uradnikov, ki jih odpuščajo z dela ne glede na dobo zaposlitve na usposobljenost in gmotni položaj družine. Med drugim odpušča jo delavce z 10, 15, 20 in več let! neprestane zaposlitve pri istem de lu; dogaja se celo, da odpuščajo invalide in noseče ženske - vse za Titov «socializem». Za odpuščene delavce se potem sploh več ne rudnikih in v gozdovih, ki ga niso vajeni. Vsi ti ne morejo doseči že itak pretiranih morn, kar se jim pozna pri plači in drugih ugodno stih. Udbovski agenti pa hodijo o krog teh odpuščenih nameščencev ter jih vabijo, posebno neoženjene. naj gredo k vojakom, češ saj itak ne bodo dobili druge zaposlitve. Le redki jim nasedejo, drugi pa jim odgovarjajo, naj se gredo kar oni POLOŽAJ V ITALIJI DEMOKRISTJANI OBUJAJO fašistično milico RIM — Italijanska vlada pripravlja protiljudske ukrepe ki so slični fašističnim. Te dni se v uradnih krogih razpravlja o predlogu za ustanovitev «Civilne milice», ki naj bi imala nalogo «ščititi» državo pred «peto kolono». «Civilna milica» ni nič drugega kot obujanje zloglasne fašistične milice. Po poldrugem mesecu se je sestal ministrski svet, ki je razpravljal o mednarodnem političnem položaju in določil smernice za nadaljevanje vojnohujskaške gonje. Ministrski svet je tudi zaskrbljen zaradi velikega odpora ljudstva, ki noče vedeti o vojnih avanturah in se zoperstavlja ukrepom za oboroževanje. Nadaljuje se po vsej Italiji odpuščanje delavcev, kar je nujna posledica oboroževalne politike demokristjanov. Velik odmev je imela v ŽIVLJENJE BORCA ZA MIR IN SVOBODO TOV. IMA VIDALI 50 LET vojskovat za Tita in Trumana. Vse to obupno gospodarsko stanje Italiji izjava Politbiroja KPI danjem položaju v Italiji. Tovariš Vittorio Vidali, generalni sekretar KP STO bo v sredo, 27. t. m. dopolnil 50 let. Ob takih prilikah se demokratične mnoiice spominjajo svojih zvestih voditeljev in njih borbenega življenja, ki je obenem zgodovina borbe in rasti demokratičnega in delavsko-kmečkega pokreta. se že popolnoma javno odraža v splošni mržnji in obsojanju seda njega fašističnega režima. Vedno bolj se množijo pobegi čez mejo, ze lo veliko je med njimi vojakov in dosedanjih Titovih agentov, ki se pred bližnjim koncem skušajo opra ti pred ljudstvom in se izogniti ta- brigajo ter jih prepuščajo njiho-1 borišču in smrti, ki čaka te «nevi usodi. Večina odpuščenih jo bila zveste». Vse prebivalstvo je prepri-prisiljena iskati dela na polju, čano, da so Titovi kliki šteti dnevi Novi hidrocentrali na Volgi MOSKVA — Sovjetski ministrski svet je odločil kradnjo dveh velikih hidrocentral na Volgi. Obe hidrocentrali bosta večji od Dnjepro—-‘r~.<-rX- in celo večji od ameriške v Tennesseju. Tudi tov. Vidali je eden izmed teh voditeljev, ki so posvetili svoje življenje borbi za demokracijo, svobodo, enakopravnost in mir med narodi. Poznajo ga vsi Tržačani, ki so o njem sliSali ali se z njim borili proti jašističnim tolpam ob obrambi Delavske zbornice, na barikadah Sv. Jakoba. Poznajo ga kot doslednega borca za mir, svobodo in enakopravnost med narodi že izza procesa ki so ga teto 1921. predjaSistične oblasti uprizorile proti njemu • Poznajo ga demokrati in komunisti vse Italije, Nemčije, Alžtrja, ZDA, kjer se je vedno in dosledno boril proti lašizmu, imperializmu, za pravice tam- Pretekli torek se je začelo V. jesensko zasedanje OZN SZ je predlagala sklenitev pakta miru med velesilami ZDA skušajo spremeniti OZN v organizacijo, ki bi služila njihovim napadom nd mir - Predlogi Višinskega - Pandit Nehru obsoja ameriške vojne priprave - Medtem ko odklanjajo resnične predstavnike Kitajske, so ZDA vsilile razpravo o prekinitvi bojkotaže proti Francu FLUSHING MEADOWS — Sovjetski zunanji minister Višinski je predložil na seji generalne skupscine OZN 3 predloge: 1. mednarodno nadzorstvo in prepoved atomskega orožja ter naj bi se vlada, ki bi prva uporabila to orožje, smatrala | za vojno zločinko;. 2. obsoditev vojnohujskaške propagande in 3. sklenitev mirovnega pakta med petimi velesilami ter zmanjšanje tretjine oborožitve v teku tega leta. Sovjetski delegat je nato obrazložil pomen svojih predlogov in podčrtal miroljubno željo Sovjetske zveze, ki ne bo šla po nevarni poti ZDA. Na četrtkovi seji so govorili zunanji minister Iraka ki je napadel kolonialno politiko ' Francije v Severni Afriki, in predstavnik Avstralije, ki je dejal, da je njegova vlada pripravljena na sodelovanje s Kitajsko. Skupščina se bo ponovno sestala danes zjutraj. Na seji predsedstva je ponovno prišel do izraza vojnohujskaški po- BIVŠI TAJNI ČLAN CK KPS R. URŠIČ RAZKRINKUJE Tiiovcx klika /e vedno nasprclevala ustanovitvi STC Objavljamo izjave bivšega tajnega člana CK KPS Rudija Uršiča o titovskih pogajanjih z Anglo-amerikanci glede trojne uprave Trsta. Te izjave je tov. Vidali čital na nedeljskem zborovanju socialistov in komunistov po vprašanju tržaškega o-zemlja. Kakor je znano, je 15. septembra 1947 stopila dokončno v veljavo mirovna pogodba z Italijo. Ob tej priliki je prišlo pod jugoslovansko oblast ozemlje, katerega je po mirovni pogodbi italijanska republika morala odstopiti Jugoslaviji. Znano je poleg tega, da sta na podlagi mirovne pogodbe prenehali obstajati cona A in cona B, ki sta biti ustanovljeni na podlagi beograjskega in devinskega sporazuma iz leta 1945, ter da je z uveljavitvijo mirovne pogodbe nastala nova državna tvorba — Svobodno tržaško ozemlje. Dokler nebi Varnostni svet OZN Imenoval guvernerja, naj bi po teh določbah ostalo na STO 15 tisoč vojakov: 5000 ameriških, 5000 angleiklh in 5000 jugoslovanskih. Angleški in ameriški naj bi bili v severnem delu STO, ki se nahaja med mejama z Italijo in Jugoslavijo ter črto Morgan-Jovanovič, katera teče od morja do nove jugoslovanske meje: jugoslovanske čete pa naj bi ostale v preostalem delu STO, to je v južnem, ki obsega Koprščtno in Bujščino. V beograjskem in devinskem sporazumu iz leta 1945 je bilo dogovorjeno, da naj bo kontingent 2000 jugoslovanskih vojakov dodeljen anglo-ameriškim zasedbenim četam cone A kot samostojna edinica, ki naj zaoisi neposredno od poveljstva 13. korpusa. Tik pred uveljavitvijo mirovne pogodbe so si beograjski voditelji prizadevali, da bi uresničili svojo staro željo po trojni upravi Trsta ter so v tem pogledu vodili pogajanja z Anglo-amertšani. Po zvijačni razlagi beograjskega in devinskega dogovora so hoteli, da bi onih 2000 jugoslovanskih vojakov, ki so bili 1945. leta dodeljeni anglo-amerišklm zasedbenim četam, ostalo dodeljenih anglo-amer iškim četam v severnem delu STO tudi po uveljavitvi mirovne pogodbe, kar bi o bistvu pomenilo trojno upravo mesta. Sklicevanje na beograjski in devinski dogovor iz leta 1945 pa je bila le krinka, s katero so hoteli upravičiti težke kršitve mirovne pogodbe, ki so jih pripravljali titovci dvema svojima zaupnikoma ogledal na m Anglo-američani; anglo - ameriški osvajalci so se trudili, da bi našli kako zakonito pretvezo, s katero bi se opravičili pred svetovnim javnim mnenjem. Pogajanja, ki so jih vodili, nam dokazujejo, da niso hoteli ne titovci ne Anglo-američani spoštovanja mirovne pogodbe ter da so spletkarili, še pred-no je stopila v veljavo, da bi STO postalo orodje v njihovih rokah. Ze samo dejstvo, da so se vodili razgovori, po katerih naj bi bilo po možnosti dovoljeno jugoslovanskim četam priti v Trst tudi po uveljavitvi mirovne pogodbe, je najboljše potrdilo za to. Prav gotovo se titovci ne bi toliko prizadevali, da pridejo v Trst, če bi imeli oni in pa anglo-američani namen spoštovati mirovno pogodbo z Imenovanjem guvernerja in s predvidenimi urftikom angleških, ameriških in jugoslovanskih čet. Titovci so hoteli priti s svojimi četami v Trst, ker so vedeli da bodo tam ostale, ko so poznali anglo-ameriške načrte, da spremene Trst v svojo bazo. Titovci so vedeli, da Anglo-američani niso imeli niti zdale-ka namena, da se sporazumejo glede imenovanju guvernerja ter da odidejo iz Trsta. Da so se vodila tajna pogajanja med Beogradom in Anglo-američani za revizijo onih določb mirovne pogodbe, ki se nanašajo na STO, v prilog Jugoslavije in da so prišla že skoraj do zaključka, nam dokazuje dejstvo, da se je beograjska tolpa v drugi polovici avgusta 1947. bavila s praktičnimi in konkretnimi ukrepi, ki bi jih bilo treba izvesti v zvezi s premestitvijo odreda 2000 jugoslovanskih vojakov v Trst na dan uveljavitve mirovne pogodbe ali v neposredno sledečih dneh. Poleg tega je pisec mogel zbrati potrdilq za to trditev v kasnejših razgovorih s Kraigherjem, Marinkom, Babičem in drugimi. Babič je dobil v nekem razgovoru s Titom in Kardeljem v eni izmed Titovih rezidenc v Sloveniji osebno od Kardelja in Tita nalog — kot je Babič sam nekaj mesecev kasneje povedal avtorju — da naj čim prej dobavi potrebne podatke, po katerih naj se določi, katere vojašnice ali druga v ta namen pripravna poslopja v vzhodnem delu mesta bi bile najbolj primerne, da bi sprejele 2000 Jugoslovanskih vojakov. In v resnici Je Babič, potem ko si je z enim ali mestu, poslal beograjskim voditeljem zahtevane podatke. Težko je reči, zakaj so v zadnjem trenutku propadla ta pogajanja. Pripomniti je treba, da so titovci do zadnjega upali, da bodo uresničili tu svoj načrt. Dokaz temu je dejstvo, da je vojaška uprava Jugoslovanske armije v Kopru 15. septembra odredila, da st odpravijo bloki na demakacijski črti med anglo-ameriško m jugoslovansko okupacijsko cono. Samo z odstranitvijo blokov so namreč titovci mogli ustvariti videz zakonitosti za prisotnost 2000 Jugoslovanskih vojakov v Trstu. Prau z odpravo blokov so se formalno mogli držati mirovne pogodbe, ki določa kon- (Nadaljevanje na 4. strani) Stavka pristaniščnikov v Novi Zelandiji WELLINGTON . Pred tednom se je začela v Novi Zelandiji stavka pristaniških delavcev. Zaradi tega je vlada odredila težke protidelav-ske ukrepe. men ameriškega volivnega stroja, ki je sprejel na dnevni red vprašanje odnosov s Francovo Španijo, začasno odbil vpis vprašanja Formo-ze in ameriških letalskih napadov na Kitajsko. Tako torej poteka peto zasedanje generalne skupščine OZN, ki se je začelo pretekli torek v prisotnosti 500 delegatov 59 držav. Na dnevnem redu jesenskega zasedanja OZN je 74 vprašanj. Predvideva se, da bo zasedanje trajalo tri mesece in da bodo del vprašanj morali obravnavati na bodočem zasedanju. Pred začetkom zasedanja je zunanji minister L. R. Kitajske Cu En Lai brzojavil Trygve Lieu in zahteval takojšnje preučevanje zahteve o vključitvi resničnih kitajskih predstavnikov v OZN. V zaključku pa pravi da bo L. R. Kitajska v nasprotnem primeru smatrala vse sklepe OZN glede Kitajske kot ilegalne. Prav tako je korejska vlada poslala na VS protest zaradi divjaških letalskih napadov na korejska mesta. Pred začetkom zasedanja je indijska delegacija zahtevala vključitev kitajskega vprašanja v diskusijo. Indijska delegacija je v svoji izjavi razložila, da morajo sedeti v OZN resnični predstavniki kitajskega ljudstva, ker je to v interesu miru na svetu. V sredo pa je Pandith Nehru izjavil listo «Daily Expressu» da obsoja ameriško politiko v Aziji in njene priprave za tretjo svetovno vojno proti Sovjetski zvezi. Pandith Nehru je tudi dejal, da se morajo v Aziji nehati kolonizatorski poskusi in napadi na neodvisnost narodov. Slovenski starši, slovenske matere ! Vpišite svoje otroke v slovenske šole ! To je vaša narodna in demokratična dolžnost ! V prvih dveh dneh zasedanja so izvolili predsednika, 7 podpredsednikov in predsednike 6 komisij. Ameriški volivni stroj pa je odbil indijski in sovjetski predlog o izključitvi nacionalističnega delegata, in o sprejemu pravega kitajskega predstavnika. V sredo je Acheson v imenu “Imperialistov začel svojo podlo igro za izigravanje OZN za odvzem dosedanjih funkcij VS in za pretvoritev OZN v vojnohujskaški aparat. Predložil je namreč naj bi se sklenilo, da se skupščina lahko skliče ob vsakem trenutku, ne da bi se upošteval obstoj VS, ter naj bi se sestavila mednarodna vojska OZN, ki naj bi «branila» svet pred «komunističnimi napadi». Pretekli petek se je v New Yorku začela seja 12 atlantskih zunanjih ministrov. Prišlo je do nesporazuma glede oborožitve Nemčije. Acheson je zahteval naj bi Nemčija takoj oborožila 10 divizij ki bi jih vključili v «mednarodno vojsko». Francoski predstavnik se je temu predlogu. protivil in zahteval, naj bi se to vprašanje za nekaj let odložilo. Na vsak način pa je pričakovati, da bodo francoski sateliti morali kloniti pred izsiljevanjem ZDA. Kochovo ščitijo MUENCHEN — Pravosodni minister Bavarske je odklonil zahtevo ministra pravosodja Turinške (Vzhodna Nemčija), da bi izročil llzo Koch, buchenwaldsko hijeno. Kocho-va je bila leta 1945. obsojena na dosmrtno ječo a ji je bila kazen znižana od ameriškega guvernerja gen. Claya na štiri leta zapora. Slovenski lepaki ne smejo v sredfsée mesta Nov nezaslišan protizakoniti ukrep conskega predsedstva proti narodni enakopravnosti - Sklicuje se na neobstoječe „ običaj e , ki se doslej »pomotoma" niso izvajali Pobesneli italijanski šovinisti, ki pod blagohotno zaščito anglo-ame-riških okupatorjev vedre in oblače na conskem predsedstvu, so ponovno zogrešili nesramen protislovenski izpad, ki nima primere razen pod izrazito fašističnimi režimi. Na prošnjo svetoivanske sekcije K. P. STO ,da izda dovoljenje za lepljenje slovenskih in italijanskih lepakov, izdanih za praznik demokratičnega tiska, je consko predL sedstvo odgovorilo s sledečim odlokom: TRŽAŠKA PREFEKTURA CONSKI PREDSEDNIK St. 603 Trst, 15. septembra 1950. Komunistični partiji STO, sekcija Sv, Ivan - Trst V zvezi s prošnjo naslovne sekcije od 14. 9. 1950. dovoljujemo širjenje lepakov na krajih, kjer to dovoljujejo zakoni in krajevni pravilniki, po vaseh in predmestjih Trsta v slovenskem jeziku in v sre- SRDITI BOIJ V TEKU na področju Seula in Taeguia PYONGYANG — Vrhovno poveljstvo korejske vojske javlja, da so korejske čete odbile težke ameriške in singmanrijeve napade na področju Taeguja. Južno-vzhodno od Taeguja so prizadejale okupatorju težke izgube. Korejska ljudska vojska je ujela 50 ameriških vojakov in oficirjev in zajela precej vojnega materiala. Na področju a-meriškega mostišča Inchona so korejske čete zapletene v srdite o-brambne boje proti napadajočim sovražnikovim četam. Hudi boji so v teku na periferiji Seula. Manjše korejske edinice so osvobodile 3 o-toke južno od Masana na fronti pri Fusanu. Po nekontroliranih ameriških vesteh zgleda da so prišla na bojišče Inchona in Seula korejska ojačenja, ki so zavrla ameriško ofenzivo. Iz pokrajine severno od 38. vzporednika prihajajo nove korejske čete z množino tankov. Korejsko protiletalsko topništvo je sklatilo 4 ameriška bojna letala. Po prvem neuspelem poskusu so se pretekli četrtek ameriške okupacijske sile izkrcale pri Inchonu, pristanišču Seula. Pred izkrcanjem so ameriški okupatorji s tisoči bombnikov grozovito bombardirali vso zahodno obalo. Pred Inchon so poslali 262 bojnih in tovornih ladij, ki so tudi s svoje strani težko obstrelile obalo. Mesto je bilo popolnoma uničeno. Nato pa so se s 5 divizijami izkrcali. Pozneje so se 200 km južno od Inchona izkrcale tudi singmanrijeve čete ki so zasedle Kasan. Na vzhodni obali so se ameriški okupatorji izkrcali v Yong-doku. Na fronti pri Fusanu se je istočasno začela ameriška ofenziva, o kateri so se razkričali da jih bo v nekaj dneh privedla do 38 vzporednika. Po skoro 10 dneh pa se na tej fronti nadaljujejo težke borbe. Korejske čete se junaško branijo, čeprav je šlo nekaj divizij branit področje Inchona, kjer so že stopile v stik s sovražnikom. Po krvavih borbah, v katerih so Amerikanci izgubili na tisoče vojakov, jim je ispelo zasesti Pohang in Kasan ter prekoračiti na treh točkah relčb Naktong. Na vsak način pa je prišlo na področju Seula in na področju fusanske fronte do znakov hudega odpora korejskih čet, ki ohranjajo svoje junaštvo kljub silni ameriški premoči v letalstvu in tankovskih edimcah. dišcu mesta v italijanskem jeziku. Obseg lepakov: 40x80 cm — rdeč tisk na belem papirju — 50 izvodov v italijanskem in 50 izvodov v slovenskem jeziku. Podpis: PODPREDSENIK CONE Dr. Carlo Schiffrer Za ukazom št. 183, s katerim okupacijska vojaška uprava protipravno prepoveduje rabo slovenskega jezika v uradnem poslovanju in diskusijah v občinah Trst in Milje, je prišla zloglasna in v nobenem zakonu VU utemeljena okrožnica dr. Palutana, ki na ponižujoč način omejuje rabo slovenščine v podeželskih občinah. Očividno pa se ta od tujih okupatorjev postavljena oblast še ni zadovoljila z dosedanjimi protizakonitimi in protidemokratičnimi ukrepi, timi in protidemokratičnimi ukrepi, ki dajejo najboljšo priliko šovinistom z obeh strani, da razpihujejo narodnostno mržnjo in tako uglajajo pot fašizmu ter ustvarjajo psihološke pogoje za novo vojno. Treba je bilo iti še korak dalje: ustvariti je treba za Slovence, kot za «državljane nižje vrste» poseben predel, izven katerega nimajo nobenih pravic. Nehote se nam-vsiljuje spominu Hitlerjev rasistični režim ki je vse Žide strpal v posebne mestne predele — takozvane gete od koder se pod najstrožjimi kaznimi niso smeli ganiti. Nekaj zelo podobnega je tudi v «Deželi štirih svobod», kjer črnci tudi ne smejo bivati v mestnih središčih, temveč le v najbolj zanemarjenih predmestjih, ne smejo zahajati v iste lokale, da ni ti v ista stranišča kot belopolti Američani. Ta novi ukrep ki na tako nečuven način žali najosnovnejši čut zakonitosti in demokracije ne le Slovencev, temveč tudi vseh Italijanov, so gospodje na conskem predsedstvu napravili verjetno iz svojega globokega spoštovanja in občudovanja ameriških «običajev»; kajti dr. Schiffrer je namreč ob priliki sprejema delegacije, ki je šla (Nadaljevanje na 4. strani) kajSnjega delovnega ljudstva. Po obisku v Sovjetski zvezi in pred hitler-jevim državnim udarom je ponovno pomagal nemškim demokratom ,n komunistom v borbi prod nacizmu. Bil je sodelavec slavnega nemškega komunističnega voditelja Ernsta Thaelmanna. Ud 1934. dalje je ijil p Španiji, kjer so ga španske ljudske množice spoznale kot enega največjih vojaških in političnih voditeljev junaške domovinske vojne. Carlos je tako postal legendarna figura komandanta in komisarja «Quinta Rejimienta», organizatorja madridske obrambe, junaka težkega in krvavega umika iz Kebra in po Pirenejih v Francijo. Mehika ga pozna kot revolucionarnega borca in voditelja, kot neizprosnega sovražnika imperialističnih agentov v demokratičnem in komunističnem gibanju. Bil je eden izmed prvih, ki je javno in odločno razkrinkal tedanjega sekretarja KP ZDA Browderja, ki Je kot agent Washing-tona razpustil KP in skušal vriniti zmedo in razkol v mednarodni protifašistični pokret. Po velikih zaprekah, ki so mu jih delale ameriške" in italijanske oblasti se je končno po doigih letih vrnil v svoj Trst. Slovenski in italijanski borci za demokracijo, svobodo in mir so takoj spoznali v njemu ljudskega sina, ki ni nikoli izdal svojih načel. In tega se je prestrašila titovska tolpa, ki je hotela ustvariti v Trstu svojo močno razbijaško in vojnohujskaško podružnico. Zato ga je skušala poriniti v ozadje, mu onemogočiti stik z množicami, mu organizirati rame provokacije in ga s svojim sovražnim stališčem prisiliti na zapustitev tega bojnega položaja Toda, kakor ji niso uspete ostale provokacije in ostali manevri, tako JI ni uspel ta nov protiljudskl poskus. In ob objavi resolucije I. V. smo z vso jasnotjo spoznali, kakšnega voditelja so vzgojile in prekalile 30 letne borbe za mir in demokracijo. Na čelu slovenskih in italijanskih množic našega ozemlja je tov. Vidali tolkel, in tolče najgnusnejše sovražnike ljudskih množic, titofašistične izdajalce. In danes, ko tov. Vidali dopolnjuje 50 let, lahko s ponosom ugotovimo, da smo pod njegovim izurjenim vodstvom razbili eno izmed najdražjih titovskih postojank, da smo prav . posebno mi Slovenci ohranili neokrnjeno enotnost svojih vrst v sklopu slovansko-itatijanske fronte, da smo zadali in zadajamo imperializmu in njegovim tito-/ašističnim hlapcem hude udarce, da se je tržaški demokratični pokret razvil v mogočno fronto miru. • Rrav posebno Slovenci čutijo dolžnost Izreči tov. Vidaliju svoje iskrene In bratske čestitke, ker nas je mnogo naučil in nas modro vodi po pravilni poti borbe za mir, demokracijo In enakopravnost med narodi. Naučil nas je ljubezni do Sovjetske zveze, doslednosti v borbi, vedrega gledanja v bodočnost in neizprosnosti napram sovražniku in tito/ašističnemu izdajalcu. S svojo skromnostjo, tenkočutnostjo, odločnostjo in preprostostjo nas je naučil kakšen je stalinski lik voditelja. Zato mu Slovenci, kličejo: Se na mnoga leta tov Vidali! Pik-poh Ob petdesetletnici Mihe Marinka je «L. Pravica» z dne 9. IX. pisala: «Zaradi izdajstva so ga fašisti 9. decembra 1941. s Tonetom Tomšičem In več drugimi tovariši aretirali ter ga obsodili na 30 let ječe». Naj nam Marinko razloži, zakaj so Toneta Tomšiča streljali, njega pi poslali v Italijo. Ali ni bil morda Ton» Tomšič trn v peti Mihi Marinku In titovskim vohunom zaradi svojega doslednega internacionalistlčnega stališča in so ga zato izročili puškam fašistov? Ali kaj ve o tem Miha Marinko? Dalje: «Konec leta 1943. pa je s pomočjo Partije pobegnil iz zapora in prišel na osvobojeno ozemlje v Slovenijo». Zdi se nam, da ni bilo tako. Ati ni morda res, da Je Miha Marinko prišel iz zapora v Slovenijo z nacistično dovolilnico? In ni morda to znak, da je Miha Marinko vedel, kako bo končal Tone Tomšič? Stran 2 DELO 23, septembra 1950, 2 Članek tov. Goluboviču v listu «Za trajen mir j» BORBA NARODOV JUGOSLAVIJE za osvoboditev izpod titovskega fašizma m. Prehod iz neorganizirane v organizirano borbo, teina povezava med gospodarsko In politično borbo ter njun prehod v vltjo fazo se bodo popolnoma uresničili prav za prav, ko se bodo utrdile Ilegalne marksistično-lenlnt-stlčne skupine komunistične partije Jugoslavije, kt se sedo] obnavlja. Po aretaciji in umoru najboljtth elementov komunistične partije 1 n po uničenju njenega tnternactonaltstlčne-ga Jedra, morajo komunisti, ki so ostali zvesti naukom Marksa, Engelsa, Lenina tn Stalina in niso bili aretirani, delati v zelo tetklh pogojih fašističnega terorja. Dolgo Je bilo njihovo delovanje omejeno, se Je Izvrševalo v osamljenih krotkih, nt bilo povezano s Širokimi delovnimi množicami, ker Je Rankovtčevemu policijskemu aparatu uspelo streti Ilegalne skupine, okortšču-Joč se s pomanjkanjem budnosti za po. šlljanje provokatorjev In vohunovo nji hove vrste. S časom so st skupine pridobile izkušnje Ilegalnega dela, Jim Je uspela utrditeb organizacije In so natte oblike dela, kt Jih obvarujejo boljše pred policijsko gonjo. Iz ozkega propagandnega dela so skupine prešle k široki politični agitaciji s širjenjem brošur, Ilegalnih tiskovin, z napisi po zidovih itd. Skupine so te vedno bolj povezale z množicami in so prevzele vodstvo borbe proti fašističnemu režimu titovske klike. V času, ko se Je narodno osvobodilna borba razširila v deželi, so Jugoslovanski revolucionarni polltemlgrantl v ZSSR in deželah ljudske demokracije razširili In utrdili svoje vrste. Sedaj zelo mnogo pomagajo Jugoslovanskim narodom v njihovi borbi proti faštsttč. nemu režimu titovske klike In predstavljajo zelo vaten element te borbe. Borba, kt Jo vodijo Jugoslovanski e-mlgrantl proti titovski fašistični tolpi v kapitalističnih deželah, predstavlja veliko pomoč našim narodom v njt- Danes na Korejo. Jutri morda tudi na nas... •Da preprečimo novo vojno, zahtevajmo sjpodpinom stockholmskega poziva trajen mir in delo ter popolno razorožitev veeh velesil. hovi osvobodilni borbi proti imperialističnemu suženjstvu in fašističnemu jarmu.. 1‘ltovski fašistični režim se danes nahaja v gospodarski In politični krizi, ker se je kompromitiral pred širokimi delovnimi množicami Jugoslavije. Vrste ljudi, kt se borijo proti vojno-hujskaškl politiki titovske kitke, se razširjajo. Osvobodilna fronta jugoslo. vansth narodov razširja svoje delovanje. Pomnožuje se število borcev, pod- žene častnikov In častnikov Jugoslovanske vojske, sinov odkritosrčnih delavcev In domoljubov, kt izjavljajo, da se ne bodo nikoli bojevali za Interese ameriških gospodarjev In njihovih sokrivcev, vohunov titovske tolpe. Titova In Rankovlčeva tolpa pomnožuje svoj zverinski fašistični teror, prodaja vedno bolj odkrito Jugoslavijo anglo - ameriškim monopolom in po ukazu Imperialističnih gospodarjev Jo v vojaške pustolovščine proti deželam ljudske demokracije, ker se bojI bankrota in ljudske sodbe. 1'oda narodi Jugoslavijo so z okrepitvijo borbe proti fašističnemu režimu Titove klike Jasno izpovedali svojo voljo. Jugoslovanski narodi so odločno na strani tabora miru, demokracije in socializma, ki ga vodi mogočna Sovjetska zveza in prvoborttelj za mir, vodja in vzgojitelj delovnih ljudi Oseta sveta, tovariš Stalin. Ni več daleč dan, ko bodo Jugoslo- Ti to vski je krinka jza "boj proti birokraciji,, snovanje rezervne idelovne armade Titovci so sprožili velikanski trušč in hrup, ko je njihova marionetna zbornica sprejela «zakon o upravljanju podjetij po delavskih svetih». Se danes se ta hrušč ni polegel. Začeli so pošiljati po vsem svetu kupe tiskanega materiala, ki naj bi «prepričal» ljudi, da so titovci uresničili geslo «tovarne delavcem», da so začeli «likvidacijo» države, da niso le zgradili socializma, marveč da korakajo v komunizem itd. Nespretno so v svoje govore in članke o (delavskih svetih» nako- vanskt narodi odločno mantlestirali 1 pičili obilo Marksovih, Engelsovih in svojih peres, tako da se je jugoslovanskim narodom začelo kar gabiti. Ker so titovci prešli v imperialistični tabor, iti so se polastili tudi ameriških propagandnih metod, tako, da ne veš, če so «delavski sveti» novo jugoslovansko ime «Coca-cole» I. svojo voljo In bodo pomedli iz zemeljske oble tolpo provokatorjev nove vojne na Balkanu In njen fašistični režim, ter bodo ponovno privedli svojo deželo u bratsko družino narodov, ki so v taboru miru, demokracije tn socializma. H. GOLUBOVIČ (Konec) in Leninovih citatov, ki naj bi «dokazali», da se «s Titom začenja iti končuje nova, svetlejša doba revolucionarnega pokreta». V Jugoslaviji se niso !e omejili na «teoretično» propagando svojega novega enti marksističnega nestvora. Svoje «delavske svete» vlačijo ob vsaki priliki iz svojih ust ali kak sličen «izum». Vsekakor pa so «delavski sveti» — v mislih titovskih «veličin» - opij, ki naj bi imel nalogo zavajati jugoslovanske narode v samopozabo gorja Nimamo namena podrobneje obravnavati vprašanje ene izmed največjih političnih sleparij. O tem smo že govorili v našem listu, nato se bomo itak še povrnili. Obravnavati moramo drugo vprašanje, ki je tesno povezano z «delavskimi sveti» in ki prav za prav izhaja iz njih. V teh zadnjih mesecih so titovci «napovedali odločen iti neizprosen boj proti birokraciji». Ta boj je bil uradno krščen 2ti. januarja 1950. Ti to je sprejel vlogo «duhovnika», njegovi ministri in vsa beograjska hlapčevska zbornica pa vlogo «svečanih» botrov. Sredstvo za «maziljenje» pa naj bi bili v glavnem novopečeni «delavski sveti», ki naj bi imeli, poleg vseh drugili nalog ter poleg demagoškega gesla «tovarne delavcem» tudi nalogo «neiz prosnega boja proti birokraciji». Boj proti birokraciji je zelo resna zadeva in je ena izmed glavnih nalog delavsko-kmečkih držav. Boj proti birokraciji je predvsem boj proti starim buržoazn m navlakam, ki še obstajajo tudi v trenutku, ko je delovno ljudstvo strmoglavilo oblast izkoriščevalcev 'n začelo na novih temeljih graditi svojo demokratično politično oblast. Stare tradicije, navade, mišljenje in metode dela se ne morejo odpraviti z od- fltfaeistiènS vojni xloéind no dobili v ameriških zavojevalcih vredne naslednike Zverinski množični pokolji svobodoljubnega ljudstva Koreje V prestolnici Seulu so ameriške hijene pred umikom pobile 12.000 mirnih državljanov bolnišnic, šol in stanovanjskih hiš - Zračni in otroke pri igri - Julija 1950. je bilo v 58 taboriščih okrog 380.000 jetnikov - Grozovita mučenja korejskih rodoljubov po ječah Brezobzirna bombardiranja nezavarovanih mest, razbojniki za zabavo mitraljirajo kmete na polju «Vdajte se, ali pa boste poginili!» — je geslo, skaterim skušajo ameriški napadalci zlomiti junaški odpor korejskega ljudstva. Toda ne le geslo za lepake, ki jih na milijone trosijo na osvobojena mesta, temveč tudi direktiva vrhovne komande, ki jo ameriški okupatorji in krvniki Li Sing Mana (Sing Man KU z zverinsko doslednostjo izvajajo. To je namreč edini način, s katerim sl ti uniformirani gangsterji sploh upajo prodirati v tujo deželo, ki jih je sprejela z nemim sovraštvom, a trdno odločenostjo, bra. niti vsako ped svoje svete in toliko izmučene domovine. Ameriški vojaki ne vedo, čemu se borijo. Njihovi komandanti so jim sicer pripovedovali, da gredo pomagat «demokratični» vladi Li Sing Mana, da ««osvobodi» korejsko ljudstvo. Toda, komaj so stopili na korejska tla so spoznali, da je vse ljudstvo proti njim in proti «demokratični» vladi, ki se le z najhujšim terorjem še vzdržuje na oblasti. Naravno je, da je ob tem spoznanju ameriški vojak izgubil vsako navdušenje, da bi se boril za «ideale» svojih gospodarjev z Wall Streeta, katere je dodobra okusil že doma. To duševno razpoloženje je bilo glavni vzrok, da so se nad dva meseca stalno umikali ter izgubili 7 osmin vsega ozemlja. " Ameriško vrhovno poveljstvo, ki mu stoji na čelu znani vojni zločinec v generalski uniformi Mac Arthur, se je dodobra zavedalo, da z nobeno lažjo ne bo moglo prepričati svojih vojakov o «pravičnosti» tega zločinskega napada. Zato pa je manjkajočo moralo moralo nadomestiti s terorističnim vojskovanjem po vzorcu Hitlerjevih banditov, da bi zlomilo odporno moč ne le vojske Kirn ir Sena, temveč predvsem še civilnega prebivalstva. Odveč je govoriti, kar dokazuje zlasti zadnje izkrcanje pri Inčonu in drugih krajih, da ameriški vojak napreduje le preko razvalin in mrličev. Vsako nameravano ofenzivo «pripravi» letalstvo z brezobzirnimi bombardiranji. Ti zračni pirati «o-čistijo» vse ozemlje, po katerem namerava za tem ««prodirati» peho. ta: na stotine in tisoče ton bomb zmečejo na deželo, ki jo nameravajo «osvoboditi». Tudi pri poslednjem bombardiranju Inčona in drugih izkrcevalnih mostišč so položili «preproge» tako na gosto, da so padale bombe 2 do 5 metrov druga od druge. Sele, ko pod točo bomb ni mogla ostatj živa niti miš v luknji, so prešli mornarski strelci «v napad». Ta barbarski način vojskovanja, ki je značilen za vse bojazljivce, skuša ameriško poveljstvo prikàza-ti kot vojaško operacijo. Nikakor pa ne morejo opravičiti miniranih bombardiranj i indiskri-n obstre- ljevanj nezavarovanih mest in va neko skladišče riža, so ameriški lovci obstreljevali z mitraljezi ter jih mnogo pobili. Med porušenimi poslopji je pet boilnišnic, mnogo šol ter kulturnih ustanov. V mestu Nampo so bombardirali in mi- H - .,|pr Amen,ki n smatrati; na Korejo izitazujejo svoje «junaštvo» na najbolj brutalen nač n: z neprestanim bombardiranjem nezavarovanih korejskih mest ter množičnim pobijanjem mirnega prebivalstva. Vztrajajmo pri zahtevi po miru in razorožitvi, ki 'e edini pogoj boljšega življenja! si, s katerimi so se nosilci ameriške «civilizacije» proslavili v tem razbojniškem napadu še mnogo bolj kot njihovi nacistični predniki. Skuro vsak dan zmečejo na stotine ton bomb na mirna mesta in vasi stotine kilometrov za fronto, v katerih ni vojaških edinic, ne u-trdb in niti vojne industrije. Po navadi odvržejo bombe na slepo sre- pa ciljajo, delavske čo na mirna naselja, če skušajo zadeti predvsem naselbine ter civilna skladišča živeža. Tako so v enem samem zračnem napadu na severnokorejsko prestolnico Pjongjang porušili tvor-nico škroba in slada, dve podjetji za pi edelavo soje, eno tvornico pletenin, tvornico gumijastih podplatov ter električno pekarno. To mesto pa so v dobrem mesecu napadli še sedemkrat ter razrušili 1200 stanovanjskih hiš, 1000 pa težko poškodovali. Zadeli so tudi bolnišnico ter razdejali mnogo stavb 1’ehničnega instituta, ki so ga zgrabil j» osvoboditvi študentje sami, Pod ruševinami in mitraljiranjem je izgubilo življenje okrog 700 ljudi. Se huje je bilo v Vonsanu, katerega velik del je popolnoma porušen in kjer je bilo nad 4000 mrtvih in ranjenih. Prebivalce, ki so gasili traljirali predvsem stanovanjske naselbine ter razdejali 500 hiš. Najbolj priljubljen cilj pa je Seul, glavno mesto Koreje in bivša prestolnica Li Sing Mana, kjer je bilo okrog 7000 žrtev med civilnim prebivalstvom ter strah ivila razdejanja. Na podoben način pa so «obiskali» ti krilati razbojniki še na stotine drugih mest in vasi severne in južne Koreje, od katerih j:h je mnogo ostalo le še kup razvalin in pepela. Tako so do tal porušena mesta Hucngnam, Vonju, Hiindon, P joti t-jak, Jančah in druga poleg neštetih vasi, kjer so bili svobodoljubni Ko-lejci z ženami in otroci edini «vojaški objekt». Trumanovi «vojaki» pa so zmožni še vse bolj «junaških» dejanj. Tako so obstreljevali kmete na polju v vasi Potisan ter jih 10 ubili in 8 ranili. Na isti način so napadli štirikrat vasico Munari, kjer je padlo pod rafali 15 žrtev, med njimi kmetica Kirn in njen otrok, ki ga ie ravno dojila, 12 mrtvih in 14 ranjenih pa je bilo blizu Hamhina, kjer so žene prale perilo, poleg njih pa so se kopali njihovi otroci. Prav tiič boljši niso mornarji, ki l bojnih ladij obstreljujejo ribiške vasice in njihove čolne ter obstre- ljujejo vse. kar daje od sebe znak življenja. Z neizbrisno sramoto pa se je jm.ideževala suhozemska vojska pod poveljstvom generala Wa.kerja, ki je z mnozičn mi pokolji mirnega prebivalstva postal najvrednejši naslednik Hitlerjevih rabljev evropskih narodov za časa zadnje vojne. Koncem julija je bilo na zasedenem ozemlju 58 koncentracijskih ta borišč, v katerih je bilo zaprtih o-krog 380.000 Korejcev, osumljenih da so demokrati in da simpatizirajo s partizani. Poleg teh je bilo mnoge patriotov tudi po zloglasnih ječah Li Sing Mana, kjer so jih ubijali in mučili z najbolj sadističnimi metodami japonskih krvolokov in 2 najnovejšimi pridobitvami ameriške «civilizacije». V najbolj prosluli je či Sodaimun v Seulu, v kateri je bilo tudi po 12.000 jetnikov, so pobili na tisoče rodoljubov, med njimi voditelja Delavske stranke Kim San Ema in Li Diu Kaja. Tri dni po napadu so odpeljali ti00 jetnikov na polje, kjer so jih pokosili s strojnicami. Vešala v tem zaporu so najnovejša ameriška iznajdba, ki dela avtomatično. Ob umiku pred osvobodilno voj sko so predstavniki «štirih svobod» požgali vasi in mesta, pobili vse jet nike, mnogokrat pa so odpeljali s seboj tudi na tisoče prebivalstva, ki so jih tudi ob prvi priliki pobili. V Ansanu, Kongju in Pen,teku so pobili nad 3000 prebivalcev, ker se niso hoteli umakniti s svoj:ml uli, s strojnicami, ročnimi bombami in celo s tankovskimi topovi Kadar pa jim je zmanjkalo nabojev, pa so poklali po cestah in hišah pobrane ljudi, starce, žene in otroke, kar z bajoneti in noži, u-mirajoče so polili z bencinom tet vse skupaj zažgali. Tako so še presegli v svoji krvoločnosti ustaške «koljaše». Pri tem poslu so sodelovali i Američani i prodanci Li Sing Mana. Eno največjih zverinstev, ki sijih doslej dosegle le essesovske zverine, so «civiiizalorji» iz ZDA zagrešili v vasi Rang Vul v bližini Tajčuna, kjer je padlo nad 7000 Korejcev. Iz bližnjih zaporov so ameriški in korejski šoferji pripeljali politične jetnike ter jih postavili pred jarke, dolge do 200 m, ki so jih morali kopati okoliški kmetje. Jetnike so naložili na kamione kot zaklano živino, to je najprej plast ežečih jetnikov, nato plast slame, pa zopet jetniki in zopet slama, dokler ni bil kamion «naložen». Ker je primanjkovalo streliva, je dobil vsakdo le 2 krogli, eno v prsi, drugo v zatilnik. Tri dni. so trajali ti pokolji. Deset dni za tem pa so pobrali še vse sorodnike žrtev, starše, žene in otroke ter postrelili tudi nje. Tudi v drugih krajih so na podoben način pobili na tisoče in tisoče jetnikov in nedolžnega prebivalstva. Kljub vsem lem strahotam pa Korejcem ni klonil pogum. Le še z večjim srdom ?e bore proti ostud- V mučenju, streljanju, množičnih pokoljih in drugih grozotah, se ameriški napadalci v ničemer ne razlikujejo od SS-ovskih nacističnih hord. Slika prikazuje skupino korejskih rodoljubov pred ustrelitvijo. ajH zlorabljajo zatiralci. V Seulu pa so te človeške hijene pred umikom pobile 12.000 mirnih, neoboroženih prebivalcev. V Suvvonu in Jucenu so nekaj minut pred umikom zbrali več tisoč domačinov, jih obkrožili ter jih poko- nim barbarom, ki zlorabljajo zastavo OZN, da v njeni senci počenjajo v nebo vpijoče zločine. Prepričani so, da ni več daleč dan, ko bodo pravično poplačana vsa ta zverinska grozodejstva. pravo politične oblasti buržoazije, marveč je tn naloga, ki jo uresničujemo s prevzgojo vsega ljudstva. Sedaj pa poglejmo «jugoslovansko stvarnost», kakor jo imenujejo sedanji beograjski fašistični oblastniki. Oni so («napovedali boj proti birokraciji». Ali so tore ustvarili materialne pogoje za prevzgojo, ki edina omogočuje uspešen boj proti birokraciji». Ali so torej ustvarili ti, da odgovarja «današnja jugosl )• vanska stvarnost» na ta neobh -dno potrebna načela? Vsak slepec bo z lahkoto odgovoril zamkalno. Danes je Jugoslavija v krempljih titovcev, ki so vzpostavili fašistični režim in z njim — kot je nujno v takih primerih obnovili državni kapitalistični monopolizem, t. j sistem, v katerem ima vse bogastvo dežele v rokah obnovljena in «prerojena» jugoslovanska buržoa-zija, ki ji stojijo na čelu titolasi-stični hierarhi. Niti tega obnovljenega kapitalističnega sistema pa držijo v rokah ; nglo-ameriški monopolisti, ki danes pod krinko «posojil» uvažajo v Jugoslaviji svoj kapital. Dejansko so torej tem nenehnim uvažanjem tujega, predvsem angio-amenškega kapitala vsi rudniki, tovarne, podjetja, polja, gozdovi, itd. last ameriških in angleških trustov ali pa privatna last rita in njegovih sodelavcev (seve da v kolikor so to drobtinice, za katere se anglo-ameriški kapitalisti ne zmenijo). Ne moremo torej reči, ker resnica v oei bode in vsak, ki je kolikor tu lino obiskal Jugoslavijo ali pa prihaja iz Jugoslavije se tega dobro zaveda — da se je življenjska raven v Jugoslaviji zboljšala. V primeru s 1945. letom so cene samo na prostem trgu narasle za preko 700 odst., medtem ko plače niso narasle niti za 10 odst. V nekaterih panogah industrije so v tem zadnjem času celo znižali plače od 18 do 24 odst. Po drugi strani pa po petih letih vojne še vedno primanjkujejo najosnovnejše življenjske po. trebščine: kruh, moka, koruza, maščobe, sladkor, meso, obutev, oblačila, itd. Da bi «opravičili» to stanje, se titovci zelo radi sklicujejo na vojna pustošenja. Tega ne zanikamo, saj je vsemu svetu znano, da je Jugoslavija pretrjpela zelo mnogo v vojni iri da je bila med najbolj porušenimi deželami. A tudi to jim ne more služiti kot opravičilo. Ce pogledamo Sovjetsko zvezo, ki je odpravila že leta 1947. vse potrošniške nakaznice; Poljsko, Madžarsko, .Češkoslovaško, itd., ki so prav tako že pred dvema letoma odpravile vsako omejitev v pogledu najnujnejših življenjskih potrebščin in kjer se vidno, iz dneva v dah izboljšuje življenje, moramo tudi tu ugotoviti, da se titovci debelo lažejo, kakor so se naučili v šoli a-meriških propagandistov in novinarjev, ki so itak že leta 1943. posodili Titu iri njegovi bandi znanega ameriškega vohuna jugoslovanske narodnosti, Dedi j era. Jugoslavija je danes po «zaslugi» tltofašistov, ki so prodali angio-a-meriškim imperialistom, ena izmed najbolj obubožanih dežel Evrope. Je dežela, ki jo, kar se tiče življenjske ravni, lahko primerjamo le naj-zaostalejšim deželam Azije ih A frike. Iz tega je razvidno, da titofaši-sti niso ustvarili prav nobenih pogojev za «boj proti birokraciji», t. j. za prevzgojo ljudstva, za odpravo buržoaznih navlak in navad, ke" je za kaj takega poglavitno kot smo že videli —- ustvarjanje bolj iih, višjih gospodarskih in social-n h pogojev. Zakaj pa se titofašlsti toliko re >enčijo s svojim «bojem proti bi rokraciji»? Ali ne bi raje molčal in pustili vse kakor je bilo prej, tako, da se vsaj smešili ne bi pred jugoslovanskim ljudstvom in pled vso demokratično javnostjo?? I Toda prav v tem krčevitem pri-- zadevanju, da bi spravili v pogon-svoj «boj proti birokraciji», se skriva nov korak dalje k odpravi kakršnega koli večjega ali manjšega ostanka revolucionarnih pridobitev jugoslovanski) narodov. In vprav «boj proti birokraciji» nam do pičice osvetljuje prav pomen «delavskih svetov», tega orodja titofašizma za odpravo nacionalizacije in za obnovo državnega ka pitalističnega monopolizma. O pravem pomenu «boja proti bi rokraciji» in vloge «delavskih sve tov» v tej kampanji, ki je že več mesecev v teku in se v teh tednih stopnjuje, bomo pa drugič spregovorili. KAREL ŠIŠKOVIC (MUKO) V zadnji številki našega lista smo abravnavall položaj kmetov cone B, ki so Jih tltojašistične oblasti svoje-čatno z vsemi mogočimi pritiski prisilile, da so pristopili v takozvane kmečke obdelovalne zadruge. Videli smo tudi metode Izkoriščanja in dejan, skega ropanja, ki so mu podvrženi člani teh zadrug. Toda položaj kmetov, ki so ostali izven zadiug ni v bistvu nikakor boljši. Tudi slednji so p.eamet biezvesinih ropai skih metod, ki Jih luojatisil nalivajo »obvezna oddaja». Uglejmo sl nekatere značilnosti te «ooueznt oddaje», ki Jo iltOjoSisii seveda povsem svojevrstno uvajajo In tolmačijo. Za kvtnial pšenice, kt ga kmet obvezno odda državi, mu slednja plača od 400 do 450 dinarjev. Ce hoče pa kmet kupiti n. pr. 1 kv koiuze mora plačati 2.500 din., torej Šestkrat višjo vsoto od one, za katero Je prodal kvtntal pšenice. Zito pa mora oddati po 412 din. Za 1 hektoliter obvezno oddanega vina pa ne prejme nifi toliko, da bi si lahko kupil par trpežnih hlač za delo. Jajca mu država plač«## po 2 din. Ubogi delavec pa Jih mora kupovati o takoivant »preskrbI» po 10 din. Omeniti Je treba tudi, da Je ves pridelek podvržen obvezni oddaji. Za vsakega člana družine sl sme kmet obdržati le 2 kv pšenice in gotovo količino žita, ki Jo določi država, oz. njeni podrejeni organi. Tudi pri tem Je kmet dejansko še posebej oškodovan. Titofašisticne oblasti uvajajo organiiirano črno borzo i Računati je namreč treba, da Je n. pr. prt 2 kv pšenice vsaj 30 odstotkov tare (smeti In dr.), kar se pri oddaji ne upošteva tako, da mu ostane od odmerjenih 200 kg pšenice prillino le ISO kg In s tem se mora vsak družinski član preživljati do prihodnje letine. Razen tega pa st mora še od tega bornega preostanka odtrgati gotovo količino za prodajo, da sl lahko kupi d ruga neobhodno potrebna živila, kot n. pr. sladkor in dr., kt se jih dobi le v prosti prodaji ter po Izredno visokih cenah. Kmetu so odvzete skoro vse živilske izkaznice. Edini izhod, kt mu preostaja za nabavo živil Je torej takozvana prosta prodaja, kt Jo ljudstvo, povsem upravičeno Imenuje črna borza. Titovski režim Je postal dejansko pobor-nik legaliziranega črnoborzjanstva. Saj Je prav drfaua kot prva, kt se prt tem najbolj okorišča, bodisi potom tako-zvanlh zadrug ali potom obvezne oddaje. Primeri, ki smo jih navedli, nam ta Izvajanja docela nazorno potrjujejo. Govejo žt vino plačujejo titovske Oblasti po 41 din. za živo težo In to za meso prve vrste, po 37 din. za dru- go vrsto, 31.90 din. za tretjo, 30 din. za četrto ter po 29 din. za zadnjo vrsto mesa. Meso pa stane na nakaznice po SO din. kg. Dobijo' ga le tltofašlstični JunkcinarJI. Ostalo prebivalstvo pa ga mora kupovali v prosti prodaji, kjer stane ISO din. Niti bolniki nimajo pravice do mesa na nakaznice. Naj navedemo značilen primer takozvane «zagotovljene preskrbe». V Brto-nlgli so pred nekaj tedni zaklali vola. Meso bi morali razdeliti na nakaznice. Zerie so nestrpno čakale v dolgi vrsti že ob 3. uri zjutraj, da bi končno vsaj enkrat nudile družini mesni priboljšek. Pred začetkom prodaje 'so tltofašistl razdelili nekuj listkovt s katerimi so redki srečneži lahko prišli do koščka mesa. Levji delež so seveda prejeli titovski funkcionarji in nekaj delavcev, zvestih Titovih pristašev. Nato so prodajo, še tekom jutra ukinili. Popoldne tn naslednji dan pa so isto meso te prodajali po ISO din., t.J. v «prosti prodaji». Kmetom, ki so te pred dvema me-secena peljali žito v mlin, še danes niso izročili moke. Tudi pri mletju žita imajo prednost, država, sledijo Ji titovski funkcionarji in razni drugi j privrženci fašističnega režima. Kmetje pa morajo seveda čakati na njihovo milost in nemilost. Kot za žito in druge pridelke tako nočejo tltofašistl oslepariti trtorejce za grozdje. Zbobnali so veliko In širokopotezno propagando za oddajo grozdja. Na podlagi redkih sklenjenih pogodb izplačujejo 30 odst. predujma na cent, kt Jo seveda določajo titofašlsti sami. Kmetom obljubljajo, da bodo Izplačali ostalo vsoto, ko bo grozdje vskladtščeno. Toda cene, kt so jih tito-faštsti dotočili so smešno nizke. Ceno določijo po stopnijah sladkorja, kt ga vsebujejo posamezne vrste grozdja. Za prvovrstno grozdje bodo plačali za Vsako stopinjo din. 1.40, srednje vrste 0.90 din, za stopnlnjo, navadno grozdje pa 0.70 din. za stoptnjo. Vinogradnikom bodo pustili za lastno uporabo le količino grozdja, odgovarjajočo 2 hi vina. V poštev prtaejo le moški od 14 do 60 let, Izključlvšt žene In otroke. Naravno Je, da se kmetje takim roparskim pogojem odločno upirajo tn nočejo oddajati tttofašlstom svojega pridelka. Zaradi tega Jim tltofašistl od-krito grozijo z odvzemom vseh živilskih nakaznic, v kolikor Jih kmetje Se imajo. Značilno je, da se to stanje odraža celo v samih titofašistlčnih vodilnih krogih cone B. Celo med koprskimi tn tržaškimi ftrerjl je prišlo na nekem sestanku do ostrega prerekanja in baje celo do pretepa. Na sestanku, ki Je bit brez dvoma za tito/ašiste velike važno, sli sta bila prisotna tržaška firerja Babič in Stoka ter koprski JirerJl Beltram, Kralj Franc-Petek, Gino Gobbo tn drugi njihovi pajdaši. Do prepira Je prtšlo prt razpravljanju o političnih organizacijskih in gospodarskih problemih. Kmalu so se tudi pokazale posledice tega svojevrstnega punta. Kot prvi je bil odstranjen iz vodilnega mesta kriminalec Gino Gobbo, ki Je baje v zaporu. Tudi zloglasnega udbovskega koljača Petka so «višji» forumi potisnili v ozadje. Slična usoda je doletela tudi Marja Abrama, tajnika polk. Lcnaca, Marja Santina (Walterja), bivšega načelnika UDBe tn sedanjega sindikalnega voditelja. Zloglasni tlto/ašistični «gerarca» Vever Luciano pa se nanaja v zaporu v Bujah, obdolžen tatvine na škodo mestnega odbora. Torej še predno je prišel dan končnega obračuna z ljudstvom, so se začeli stekli tltofašlstični psi klati tn gristi med seboj. ALI JE TUDI TO «informbirojevska laž»? VAGON KROMPIRJA NA TRAVNIKU Na Galjevtcl, delavskem naselju, Je v četrtek dne 27. julija ob jutranjih urah vzvalovil val hudega ogorčenja. Gospodinje so govorile: «Ali Je na trgu krompir? Tam ga ne dobiš, a vagon krompirja Je na Jelačinovem travniku». — Res, pod tem žarečim soncem se še ni primerilo, da bi ljudje pobirati krompir — na travniku. Kar čez noč Je tam na Jelačinovem travniku ob dolenjski železniški progi zrasel ogromen kup krompirja, samo ne zdravega, temveč pokvarjenega. Pomislltel Prav tiste dni so živahno na dolgo in Stroko razglabljali 0 vzrokih kritičnega pomanjkanja krompirja na trgu, na travniku pa ga Je bil cel vagon. Mnoge gospodinje so pohitele na Jelačinov travnik, da se založe vsaj z nagnitim krompirjem. Hud smrad jim Je udarjal nasproti, a kljub temu so vztrajale In Izbirale. To Je suho dejstvo. Zakaj so morali ta krom- pir odpeljati na Jelačinov travnik, Je očitno, ker se je nekje v skladišču pokvaril. (Iz «Slovenskega poročevalca» avgusta 1950). ŠE NEKAJ 0 DELOVANJU MLADINE ZA Mesec tiska, Tudi ta teden smo se podali na lc' ren, da poizvedujemo za miadins* delov nje v Mesecu demokratične! tiska. Nismo le obiskali mladineraZ" nih sekcij v predmestju, marveč tu di mladino podeželja. Z veseljem smo ugotovili, da s je mladina resno oprijela dela 1 «Mesec» tako, da iz celotnega Pr gleda delovanja stoji pred na® vprašanje, kdo bo zmagal? UsPe ter izvrševanja zadanih nalog vsa» posamezne sekcije nam staVljaJ0 ® vprašanje, ki pa bo vsekakor rese” ob koncu «Meseca». Na povratku smo ugibali, kdo zmagal Tovariš B. je dejal: «Pre pričan sem, da bo zmagal Rinald' ■ «Jaz pa ne dvomim o popolni z® gi sekcije v Križu», je dejala t0 ' V. Tudi o de.ovanju mladincev P se «e K»i 'a *>bv «ge M la ‘ves ‘»te v»hi le stap »SS Oss ;>e v I1«, * le | «vej < »es< «eie Kreoatinih ni izključeno, da bi «dokopali» do prve nagrade, pravite k temu tovariši s K reva nov? Med pomenjkovanjem P* 11 naenkrat prekine tov. M. in reC j «Kaj pa če bodo številke o dok°B nem delovanju odločile, kar ne P cakujemo? Mladinci lahko zadnji uen nedoknadijo, kar so zanu®1^ prvi polovici meseca». «O, $eV. »ajt lan *oj, ‘Ve: 0 «eiz I- o Iru «let * h min da, seveda», smo na glas odgovor' To je že odlika mladine, k* ‘®u lastnost, da se posluži tistega, k' ® pravimo «mladinski polet». Mladinke pri Sv. Ani so se dobro izkazale. No, uidite, da s® držali vsak svojo obljubo. Vi s t*®] da ste pohitele in nadoknadile za® do, jaz pa s tem, da vaše za®0 nisem Cori -i i no .. ttr $6c -mui «razkril». Sedaj pa. - .„ v javnost», kot ste zadnjič ’ Samo 10. t. m. so mladinke Pr' ®v' Ani prodale nič manj kot 40 izv0® mladinskega časopisa «Pattugl® ; Tokrat pa so mladinci nekaj v mudi z 20 izvodi. No, kaj 10 meni? Vemo, da mladinci ne zaostajali, posebno pa za mlad«0 mi svoje sekcije. Tudi z nabiram,,* prispevkov gre kar dobro. Le mladinci in mladinke pri Sv. A in ste lahko gotove zmage! Posebne pohvale pa je vre« a Žerjal ** Šestnajstletna tov. Nerina - v0. Doline, ki proda tedensko 57 ** ( dov «Dela» in 30 izvodov donne». Tudi središče mesta je precej «visoki» točki, posebno pa v ® ,0 ranju denarja. Na vidiku pa velike priprave. V okviru #inesrea-demokratičnega tiska» mislijo °r* mzirati veliko prireditev. Pri Stari mitnici (Barriera) se v nabiranju prispevkov odti*^ -SS tov. Boccoli Franco. Tudi pri Dugolinu pridno dela «■- . ^ sec». V širjenju mladinskega piša «Pattuglia» pa se posebno “k. kujejo mladina na splošno in mezni mladinci sekcije Rinaldi-manj kot 29 izvodov Je prodal »ki izv« »4 "let »ki biv- ben bor V »lili «< «lui bo «Oti Z »Si tes; Sen «če- »ie »in «eli »bv «0\ V Ive »lit N: C »er »tt »st Pezza Filip, 21 izvodov pa toV'Ai\t grin Vinicio; mladinke so Pr° -- 10 izvodov, mladinci pa 30, SV-kob pa misli v tem oziru vse, ker Je za prihodnjič kar 100 izvodov. i* nada'J* vsoto denarja. Upamo, da Skedenj še vedno pridno ""..jjo Je svoje delo. Nabrali so preče)5 v bo®0 kratkem pisali o Skednju še kaj novega Kaj ne, Skedenjci' Na svojem potovanju nisino i*ž, stili Dacija. «Pokukali» sm°^rii' pri njih, da bi izvedeli kaj ki ima take mladince, kot so „. vajo za «Mesec». Vemo, da SV"' Al ) Pino in Turco Marcello ne bod° stali kar tako ob strani. Torej kot vidite, se je naša ® v. na z vso resnostjo oprijela dela- (| parno, da bomo tudi prihodnji ^ poročali o uspehih naše mladi'1®^,,, se zaveda pomena «Meseca de po kratičnega tiska», v katerem naL>-za vso mladino in ostalo dem0 t.čno ljudstvo geslo: CITAJTE-^. RITE, PODPIRAJTE DEMON i IONI TISK! Cl, S ‘Hi Ma «n, ' niso zmenili, celo odobravali so l ■ Ob koncu druge svetovne vojne :e ameriški poslanec v Sovjetski Vezi izjavil: «Naj se Rusi nikar ne ,vselijo zmage: vojna se bo zdaj ,e začela». Njegova izjava še je aJbrže nanašala na bodočo, oz. sečnjo politiko ZDA, ki predvideva °jt>a izzivanja proti Sovjetski ivezj. 9 teh pripravah vam prinašamo I‘zPodbiten dokaz: odredbo z dne j °ktobra leta 1945, ki jo je izdal rUman v zvezi z reorganizacijo a-(edške obveščevalne službe, ki bo bistvu vključila v ameriško vo-,u,Hko mrežo najbolj znane agente *r zločince Gestapa. Razen tistih ■^fašističnih vohunov, ki so se že .kijučili v OSS, stoji v odredbi posedovanje ter iskanje po vsej /hodni Evropi njim podobnih ele-vi!ntov' Vohuni Gestapa, ki sp se ,ključih v ameriško OSS so. vii , vsi vojaki, ki so se z svojo «bor ,'Oostjo» posebno «odlikovali» v ’h'bah proti komunizmu. J celoti vam prinašamo zgoraj doajeni odlok Trumana: ."Celotno delovanje obveščevalne ^žbe, ki je bilo izdelano z odred-0 Vojnega ministrstva 13. julija le. j je treba povezati ter osrečiti v enoten ustroj, čaradi tega odrejam, da bodo j ® t Office of Strategica! Servi-es) ter OWI (Office War Intelli-Sfnce) • kakor tudi vsi ostali obvezala! organi vršili svoje delova-:e’ ki bo naknadno določeno v ok-l*ru in pod kontrolo «Central Intence Agency» - CIA (Glavna H Veščevalna agencija), kr bo ustavljena s tem namenom, j v upravi CIA odrejam dodelitev eh državnih tajniških mest, eno 'bistrstvu zunanjih zadev, drugo pto pa vojnemu ministrstvu. v Glavno nadzorstvo v CIA bo po-r,,9eno Glavnemu stanu . (Joint ^ef 0f Staff). CIA naj prevzame °Pagandne smeri od dosedanjih Uveljavljenih reakcionarji, ki so zbežali iz svoje domovine. Ta «Zveza» je imela tudi svoj kongres na področju ameriške cone v Avstriji, v mestu Linzu, kjer so vzpodbujali Amerikance na obo-ražen napad proti zakonitim vladam Madžarske, Češkoslovaške, Romunije, Poljske in Bolgarije. Kongresa so se udeležili tudi predstavniki baltskih držav, ki imajo svoje filo-nacistične vlade z 1. 1939., še vedno v Ameriki in ki jih Trumanova vlada «priznava» kot zakonite. Središče vohunskega in sabotažnega delovanja, je bilo kot vidimo ustvarjeno v Nemčiji, v Frankfurtu pod zaščito ameriškega orožja. Na številnih konferencah lega an-glo-ameriškega ustroja sta prisostvovala kot «svetovalca» znana vojna zločinca, general Guderian, poveljnik hitlerjevih oklopnih edinic ter general Haider, poveljnik Glavnega stana 111. Rajha. Kakšno pa je delovanje tega «središča? O tem nam dovolj jasno priča ameriška protikomunistična revija «United States News and World Repo rt», uradna izdaja zunanjega ministrstva ZDA, v svoji aprii skl Številki iz leta 1948. Na široko se " ' -.iS Stalna zaposlitev/' [visoke plače, brezplačna zdravniška oskrba in skoraj brezplačno počitniško letovanje nudijo sovjetskim delavcem res udobno življenje - Sovjetska žena je v vseh ozirih popolnoma enakopravna možu < atateljem naznanjamo, da bomo v kratkem S*KNU* 'tf** * pričeli objavljati LEVSTIKOVO povest MARTIN KRPAN SšOov obveščevalnih or-. ■ z naslednjim programom: 1. . «dvsem je potrebno preskrbeti ■ionska poročila ter jih dobro pre-I 2. organizirati špijonsko delanje, kakor tudi skupine vohu-. V; 3. mobilizirati osebe, ki so pri-tttWPS aktivno delovati,, v tem H r°ju; 4. tem osebam nuditi obe-j *h Primerne informacije. Državni ^/tajniki zunanjega in vojnega mi-,st>'stva, naj skupno z Glavnim jjhotn izdelajo načrt delovanja \ uresničenju tega odloka v Ev-'■ so podatki, ki pričajo tudi o »-V°ju delovanja. V Frankfurtu na aJni v Nemčiji, se je ustanovil pod gloameriško upravo, urad za Izvijanje špijonskega delovanja . za vohunske in sabotažne pri-čve proti državam ljudske demotivile, Ta urad je bil ustanovljen « 0 za tem, ko .je načelnik angle-k* yujaske vohunske mreže, gene-H ^illitoe obiskal Washington. Ge-Stral Sillitoe se je v Washingtonu z Johnom Fosterom Dulle-J/h' V Frankfurtu je izvor popolne j60<‘g8n zacijc anglo-amer.ške špi-jjhsfee službe, kjer se je tudi odlo-Hj,'1 Ustanovitev dveh važnih agen-jf.' en° v Berlinu drugo pa v Cari-j/au. Glavno središče za pouk v tjlj,|naži je bilo ustanovljeno v Sviti kjer se predvsem «poučujejo» ^ b*ni. države. H- Svici se je ustanovila takoime-.«Medu».-?in kmečka zve-Hj,1 katere pristaši so bivši naci-hi špijoni ali sodelavci ter razni razpisuje o nekem načrtu «X», ki ga anglo-ameriška špijonaža pripravlja za vzhodno Evropo, to je organiziranje oboroženih tolp, ki bodo «pod ameriškim poveljstvom». Le nekaj časa pred razkrinkanjem Tita, kot agenta svetovnega imperializma, je Dulles razpolagal z vohuni v ljudskih demokracijah kot so bili Rajk, Szonji in Palffy na Madžarskem, Koči Džodže v Albaniji, Kos tov v Bolgariji, Novy in drugi na Češkoslovaškem itd. Revija govori na splošno o podrobnostih ter posveča posebno pozornost načrtu za «osvoboditev», ki ga imajo anglo-ameriški špijoni in saboterji za vzhodno Evropo. Dobesedno podajamo citata iz «United States News and World Repart»: «Na vse načine se bodo vzpodbujali umori vidnejših komunistov. Ameriški a-genti, ki bodo vrženi s padali, so že na poti v Washington. Med temi prostovoljci so številni izkušeni u-deleženci razn h vojnih operacij, ki so jih vrš'li med drugo svetovno vojno». Danese lahko vidimo kaj pomeni za le ljudi izguba «komunista» Tita in «pete ko.one» demokratičnega pokreta ter kaj pomeni za Trumana izguba vseh ostalih najvažnejših vohunov v ljudskih demokracijah, ki so bili na znanih procesih popolnoma razkrinkani in onesposobljeni za vsako nadaljnje diverzantsko delovanje. Prav ti procesi so povzročili v zapadnem «demokratičnem tisku» veliko hrupa. Ze iz tega lahko raz-vidimo, da je roka pravice v državah ljudske demokracije pravilno zadela. Sindikati Sovjetske zveze, v prvi vrsti skrbijo za življenjsko raven delavstva. Oni tolmačijo pri vladi težnje in želje delavstva ter predlagajo vladi po potrebi razne zakonske osnutke ali popravke k že obstoječim zakonom. Seveda ne smemo misliti, da v Sovjetski zvezi ne pride do sporov v tovarnah in do raznih drugih nesporazumov. Tudi za reševanja teh zadev so poklicani predvsem sindikati. Ce je zadeva lažjega izvora jo sindikati rešijo kar v to varni, oz. na delovišču; če pa je zadeva zelo resna in velikoobsežn.t je seveda ni mogoče rešiti na delovišču pač pa na višjih mestih. Seveda v SZ ni kapitalističnih ‘z-koriščevalcev ,n trustov, ki bi iz-mozgavali delavski razred. Skoraj vse skrbstvene ustanove in organizacije, zdravilišča, počitniški domovi, letovišča, počitniške kolonije in podobno spadajo v delokrog sindikatov. Poleg tega sindikati nadzorujejo tovarniške menze, otroške jasli in vrtce, knjižnice in čitalnice, razne športne ustanove in organizacije itd. Sindikati vodijo tudi delavske posojilnice, ki so zlasti koristne za novoporočence. V teh posojilnicah si je namreč mogoče izposoditi tudi večje vsote denarja, ki so potrebne za nakup raznovrstnih potrebščin zlasti ob poroki in ob ustanovitvi novega stanovanja — nove družine. Izposojeno vsoto sé nato vrača v malih obrokih. Osnovne plače delavcev v SZ so primerno uravnane na podlagi tamkajšnjih obstoječih cen. Toda te se nanašajo le na določeno delo. Nadurno in udarniško delo, kakor tudi akordno delo ima posebno tarifo, ki je mnogo višja od tarife navadnega dela. Naj navedemo tu le naslednji primer: Navadni kovinar v Moskvi prejme za normalno opravljeno delo na leto povprečno 12.000 rubljev, kar znaša v naši valuti nad 1.900.000. (Pri nas znašajo povprečni prejemki navadnega delavca na leto od 325 do 360.000 lir.) Treba pa je upoštevati, da imajo sovjetski delavci plačan letni dopust, brezplačno ali skoraj brezplačno letovanje za časa dopusta; v primeru bolezni pa popolnoma brezplačno zdravniško oskrbo in, če je treba bolnico, sanatorij in celo okrevališče. Tudi za časa bolezni — pa četudi je ta, dolgotrajna — prejemajo sovjetski delavci polno plačo. Utegne se zgoditi, da bi si kdo predstavljal, da vlada v Sovjetski zvezi zaradi brezskrbnosti in ugodnega življenja zlasti med mladino moralna pokvarjenost. Tako predstavljanje bi bilo napačno. Sovjetska mladina je deležna prave — realistične vzgoje že za časa šolanja; njen jekleni značaj pa se izoblikuje in polagoma utrjuje s pomočjo stanovskih organizacij in v številnih športnih, literarnih in podobnih klubih. Ugodne razmere povsem dopuščajo vsakemu navadnemu sovjetskemu mladincu ali mladinki da obiskuje številne gledališke in kinematografske predstave, športne prireditve in tekme. Ugodne gospodarske razmere pa nudijo sovjetski mladini še neko drugo ugodnost, namreč to, da stopi lahko v zakon še razmeroma zelo mlada. Tako je tudi vprašanje spolnega življenja rešeno na popolnoma pozitiven način. Pač pa obstaja v SZ samski davek, katerega morajo plačevati vsi neporočeni moški od 21. do 50. leta in ženske od 21. do 45. let starosti. Se več, z omenjenim davkom so obremenjeni tudi zakonji, ki nimajo otrok (seveda če zakonci nlma-| jo otrok zaradi upravičenih vzrokov, so davka oproščeni). Tudi zakonci z enim samim otrokom morajo plačevati nekoliko davka, medtem, ko so zakonci z dvema otrokoma tega oproščeni. Ne smemo si pa misliti da predstavlja samski davek morebitno breme za sovjet- ske državljane. Nikakor, kajti ta znaša komaj po 1 odst. od celotnih prejemkov. Zakonci z enim otrokom pa plačujejo po 0,5 odst. od svojih rednih prejemkov. Roditelji, ki ima- jo štiri ali več otrok pa prejemajo | od države redno podporo. Naše čitateljice — delavke nedvomno zanima kakšnih pravic so deležne matere—delavke Ena izmed najmodernejših prodajalnic kruha v Moskvi. Zena je v SZ popolnoma enakopravna možu. Delo, ki ga opravi žena je plačano po isti tarifi, kot delo, ki ga opravi mož. One opravljajo taka dela, ki jim ugajajo in ki jih seveda zmorejo. Sovražna propaganda poskuša trditi, da morajo sovjetske žene opravljati tudi težka poljska dela in dela v tovarnah. Seveda ta propaganda se ne ozira na delavke v kapitalističnih deželah, kjer so delavke v resnici prisiljene opravljati tudi resnično težka dela. Sovjetska delavka-mati ima ob porodu 77 dnevni v celoti plačani dopust. Poleg tega pa je deležna popolnoma brezplačne zdravniške oskrbe. Sindikati nabavijo za novorojenčka vse potrebno perilo popolnoma brezplačno. Ko se mati-delavka povrne po 77 dnevnem dopustu na delo, ima pravico do urnika, ki je za dve uri krajši od normalnega delovnega urnika; vender pa dobivajo polno plačo. Iste pravice kot zakonski materi in zakonskemu otroku so zajamčene tudi nezakonski materi in nezakonskemu otroku. Materinstvo je za sovjetsko ženo posebna čast! Najmodernejši sovjetski avtomobili znamke « ZIM» v ničemer ne zaostajajo za modernimi ameriškimi avtomobili. Z nedeljske centralne prireditve demokratičnega tiska pri Sv. Alojziju DEMOKRATIČEN TISK vzdržuje delovno ljudstvo Množice tržaških demokratov so ponovno izrazile iskreno solidarnost do svojihd časopisov, ki jih ne podpira ne Washington, ne Rim in niti Beograd hl/Ukm Ze dolgo časa se je govorilo m pisalo n veliki osrednji prireditvi demokratičnega tiska v Trstu. Ugibalo se je, kje naj bi ta bila. Ce se je te mislilo na osrednjo veliko prireditev, ki bo privabila tisoče in tisoče tržaškega delovnega ljudstva, je povsem razumljivo, da je bilo treba misliti na prostor, ki bo prireditvi povsem ustrezal. Nekateri so bili mnenja, da je za take prireditve podetelje mnogo prikladne JSe od predmestja alt mesta. Tržačan ljubi naravo, ljubi dober, sveti zrak. Cim utegne, pohiti v okolico, da m ga po mili volji navtije. Drugi pa so dejali: Tržačan ljubi morje, zato bi morala taka osrednja prireditev biti nekje ob morju. Da, do neke mere so slednji tudi imeli prav, vendar pa ni bil njih predlog bogve koliko posrečen. Tretji pa so modrovali takole: «Res je, da Tržačan ljubi sveži zrak in da pohiti ob vsaki priliki iz mesta, da se ga po mili volji naužije, res je tu- čen izlet iz mesta — in to radi slabili gospodarskih razmer — bi bilo najprimernejše, da bi priredili osrednjo prireditev nekje v neposrednem predmestju. In tako je bilo naposled tudi sklenjeno. Za to prireditev je bilo izbrano najlepše tržaško predmestje, So. Alojz. Od tu je prekrasen pogled čez vse mesto, na morje in okolico. Zares krasen pogled! Uh, ko bi vsaj Jutri sijalo toplo sonce. Kako lepo bi bilo. Tako so sanjali, in ne samo sanjali, temveč resnično želeli tisoči tržaških demokratov. Ne rečem dvakrat, da se niso demokristjani že srčno veselili, ker jih je bil Bog uslišal in poslal dež. Toda njih veselje je bilo prerano. Bolje bi bilo, da bi se ne bili sploh veselili... kajti Bog Jim je kmalu obrnil hrbet... Pa ne smemo si misliti, da se niso titovci potihoma smejali. Kar «mazalo» jih je v soboto, ko je pričelo deževati. Ne dvomim, da niso tudi oni di, da ljubi morje — saj Tržačan bi j govorili sami sebi, da je Bog z njimi, brez morja menda živeti ne mogel... — j Nedelja. Zjutraj le malo oblačnosti, Toda ker je žal premnogim onemogo- nato pa ves dan prelepo jesensko vre- Pred vhodom v "Pionirsko republiko,, me. Ze v ranih popoldanskih urah so prihajale k Sv. Alojziju množice meščanov. Velikanska večina je morala tja pešačiti, saj je avtobusi niso mogli sprejeti. Mamice so radovoljno peljale svoje malčke, saj so slišale, da bo ta dan pri Sv. Alojziju posebna otroška «država. Ljubitelje glasbe je vlekel tja napovedani koncert godbe Rinaldi. O tej godbi ni potrebno pisati, saj sem prepričan, da jo sleherni čitatelj pozna in da jo je že slišal na kateri izmed prireditev, bodisi v mestu ali na podeželju. Ljubitelji petja so šli tja, ker so vedeli, da bodo nastopili pevski zbori s slovenskim in Italijanskim sporedom. Tisti pa, ki se bolj zanima/o za politiko so pohiteli tja, da slišijo govore naših političnih voditeljev. Kdo ne posluša z zanimanjem popularnega sekretarja KP STO tov. Vidali-ja? Pa tudi tov. Ravagnan svoječasni urednik lista «Il Lavoratore» bo govoril, .Starejši komunisti in socialisti ga dobro poznajo še izza časa borb proti fašizmu. Marsikateri ga želi videti in se z njim razgovarjati o fažnih vprašanjih. — Slovencem bo pa govoril obč. svetovalec in urednik «Deta» tov. Bidovec, Mladina se nedvonmo najbolj veseli večera, ko bo na sporedu prosta zabava in ples. Vse pa zanimajo umetni ognji, ki jih bodo prižgali ob 21. uri. Na določenem mestu je ta dan nastala «Pionirska republika». Važen dogodek v tej «Republiki» j$ bila izvolitev predsednika. Nekateri «ministri» so zbirali podpise za stockholmski po- i zlu. No nekem trgu omenjene «Republike» pa so Izvajali koncert harmonikarji Dugolina. Za vstop, v «Pionirsko republiko» pa je bilo Treba imeti posebno dovoljenje, pasapdrt. No, pa se ga je lažje nabavilo, kot za diuge okoliške republike In stal 'je samo 2b lir... Na velikem prostoru je medtem že izvajala svoj program godba «Rinaldi»: Sledila sta ji pevska zbora Sv. Ivan - Podlonjer in «Tomasi». Dramska družina «Škamperle» pa je nato uprizorila že znano spevoigro «Venček j, G im bolj je človek zdrav in čim bolj je življenje okoli nas grobo ^Hvcprosio, vem vuij je ciuveK obcut.jiv. Ali n, vakoV tu nemarnem ^ Kakor aa ivun suuarev spiun mnia živcev, ue ie ze prime, ^^tj| vzumovai m vezejo «vaie zaiusim spomini, tavam se ogneš pv-jt 0l'Wn vit lezeš v travo... . veter maje ticvne u..xe vit cvetje, v men se neua. . . in srce to.ee od zemvju: nianv.ca, roana zennjvca, uavatj , Ul Pugvadt pupotn.ka. . . l|, ^ppaunjam se neuegu primera v začetku vojne, baj veste, — n.n il^Vicano pnpoveuovutv, v ituicsneiu Krasnem po.ozaju su se znasve e uomejue armane, Ko so on. ze prvi uan razo.tv ltasu vetausca. . , ■iv« SeUdJ pripovedujejo nekateri v za.euju, ua s.v uen nueee armane Tn 1 °£zaji. Le, ne zante neznamn grouov, najouijsv sinovi uumu-K leze v u j vil, s svoj.m življenjem so ouKUpnv možnost nase zmage. Ulovili prsih se je razbila uezaetrzna n eniška urznost. cevi stroj-J.: Buh dej. Figuo’ pertallstem, ba-bečanom, gašpercom Jen beluogardi-stom Pogled na množico pri Sv. Alojziju, g R. U jr ši c razkrlnknje (Nadaljevanje s 1 strani) tuigent jugoslovanskih vojakov na 5000. 2000 od teh bi ostalo v Trstu, 3000 pa a Koprščtnt in BuJSčint. Ce pa bi it naprej obdriali bloke, ne bi bila mogoča več krinka spoštovanja mirovne pogodbe, ker bi bili obe coni jasno razmejeni in ne bi mogli niti z najbolj zvijačnimi argumenti na noben noč In opravičiti prisotnosti 2000 jugoslovanskih vojakov tostran razmejit vene črte na anglo-amerttkem zasedbenem pasu. Toda dejstvo je, da so Anglo-američani odločili, da se ne napravi ničesar, potem ko so se te sporazumeli v tajnih pogajanjih — kakoi te je izrazit Babič — celo o mestnih ulicah, po katerih naj Jugoslovanske čete pridejo do dodeljenih kasarn vzhodnem delu mesta. Verjetno se je Anglo-američanom zdelo, da Tito št ni napravil, dovolj, da bi mu mogli dovoliti vstop v Trst in s tem dejansko uvesti trojno upravo mesta. Poleg tega so bile pred vrati tudi italijanske aalltve, prt katerih naj bi bil Trst po načrtih tmperialistov najmočnejša karta, kakor se je u resnici tudi Izkazalo za mobilizacijo politično zaostalih mrvoiic v korist demokristjanov. Tehnično naj bi se to izvedlo na sledeči način. Poveljstvo Jugoslovanskega odreda 2000 mot. ki Je bil na podlagi beograjskega in devinskega sporazuma dodeljen anglo-ameriškim zasedbenim četam, naj bi prosilo anglo-ameriško komando dovoljenjja za prehod 2000 vojakov, ki so bili dotlej v Opatjem selu. preko Trsta pri njihovem premeščanju v jugoslovansko zasedbeno cono, to je v Koprščino in Bujščino, kakor je določila mirovna pogodba Na svojem sprehodu» preko Trsta naj bi se jugoslovanske čete vselile v vojašnice, ki so jim jih Angto-američanl dodelili v pogajanjih o avgustu In septembru. Po tem Jugoslovanskem udaru bi Anglo-amertčani energično «protestirati» ter se takoj obrniti na Varnostni svet OZN. Na Varnostnem svetu ne bi seveda nič opravili in Jugoslovanske čete bi ostale v Trstu ter bi čez nekaj časa prišlo do trojne u-prave. Na dan uveljavitve mirovne pogodbe naj b< jugoslovanska Vojaška uprava odstranila blok na razmejitveni črti med obema zasedbenima področjema STO. Ta sudar» ni bil Izvršen samo zaradi tega, ker so Anglo-amerlčanl v tej dobi smatrali, da Je bolje postopati drugače. Verjetno so to napraviti na nasvet svojih «izoedencev» i> Italiji,, Jfi so jih opozorili, kakšno ve liko nevarnost za demokristjansko stvar bi predstavljal ta «udar», ki so fa zasnovali skupno s tttovcl. Izključno le razlogi. političnega računa so odsvetovali Anglo-američanom, da bi izvedli to akcijo, -s katero bi bili Italijanski nacionalisti Trsta postreženi po predpisih od svojih anglo-amerl-škth sprljateljev». Ni pa seveda izključeno, da Jim Anglo-američani s tem potrete Jo v bodočnosti. Vse namreč zavist od položaja in od tega, kaj bo Skuhalo ameriško zunanje ministrstvo, seveda le, če bi ljudstvo to douoiilo. Trojna uprava Trsta je bila v vodilnih titovskih krogih vedno zelo za želen cilj, V septembru 1947., t. j. t dobi uveljavitve mirovne pogodbe, sa bile tsatije» beograjskih Utoucev: Izključna uprava Kapršiine In Bujščine, kateri pokrajini naj bi biti praktično priključeni k Jugoslaviji, trojna uprava za mesto Trst, ostali del (Milje obala do meje z Italijo in kraškl-pas) pa o izključno anglo-ameriški upràvi. V avgustu 1947 je bilo govora tudi o,drugih evariantah». Ena teh je predui de uala popravo razmejitvene črte, katero naj bi prenesli u neposredno bltti-no tržaških predmestij, tako da bi oštete Milje s svojimi ladjedelnicami V jugoslovanskem zasedbenem področju. dočlm bi Trst-mestO upravljala trojna ■ uprava; vendar tu ni bilo toč-nejših pogojev. Drug nafrt Je predvideval trojno upravo za use STO s predhodnimi gospodarskimi koncesijami, ki naj bi Jih dali Anglo-američani-Navedene «variante» niso bile nič drugega kot odsev raznih predlogov, ki so biti predlagani na tajnih pogajanjih med titovcl In Anglo-američani. Vsekakor pa je bila Ideja, da pridejo v Trst, višek vseh tedanjih titovskih načrtov. Titovske voditelje Je pri tem Vodila volja, da Izvedejo svoje ekspan-ztontsltčne načrte s katerimi bi silovito ojačili svoj ugled doma spričo ued-nb težjih halog, ki bi Jih morali izvesti u tedaj še prikriti borbi proti /SSR, državam ljudske demokracije komunističnim partijam in delavskemu- gibanju vsega sveta. Poleg tega jih je vodila tudi želja, da dosežejo vatne gospodarske pozicije Ker jim Je za tedaj izpodletela troj-np uprava mesta Trsta, so se tttovct ; veliko vztrajnostjo lotili dela, da st raiotove za tedaj vsaj Koprščino in jujičlno., Morali so predvsem najti način, kako naj sprauijo v sklad svoje /.use o potrebi borbe za spoštovanje ini, pone pogodbe s svojo željo, da bi napravili it svojega zasedbenega področja jugoslovansko provinco. i-oseono zanimiv je tate aogoaek: Največ mesec dni pred objavo trojne note od 20. marca 194S. Je imel pisec priliko slučajno spoznati tn razgovor-Jati se s tedanjim namestnikom zunanjega ministra Vladimirjem Velebitom. Ta razgovor Je bil v neki graščini, ki Je bila podeželska rezidenca ministrskega predsednika Slovenije Mihe Marinka. Pisec Je šel tja, da bi se sestal s Kraigherjem. Velebit Je ponovno zatrjeval, da STO ne bo nikdar stopila o ttoljenje, da st mora Jugoslavija prizadevali, da dobi Se kaj več kot samo Jutnt del STO, n. pr. koncesije gospodarskega značaja v Trstu, če ta ni mogla priti o mesto samo. Trdil Je tudi, da bi bilo za Jugoslavijo vatna ne ustanovitev STO, temveč izkoriščanje gospodarskega In industrijskega potenciala Trsta. Bilo Je torej več kot očtvtdno in po Velebitu niso bile samo Jugoslaviji tuje sile, t. J. Anglo-amertkand odločno nasprotne dejanski ustanovitvi STO, temveč tudi Jugoslavija nt lmela prav nobenega Interesa na tem ter. da bi bilo več vredno kot kar kolt drugega, če bi uspeli dobiti od Anglo-amertčanov gospodarske koncesije o Trstu. Potem ko Je Velebit odšel Je pisci zahteval pojasnil od Kraigherja in Marinka o Velebttovem stališču glede STO. Tako Kraigher, kakor tudi Marinko sta odločno trdila, da Je mn eri Je, ki ga le izrazil Velebit, samo osebho njegovo mnenje, nikakor pa ne mnthje Partije m niti ne jugoslovanske vlade STARSI ZG. KOLOHJE ZAHTEVAJO takojšnjo otvoritev slovenske šole Nezaslišane šovinistične špekulacije in pritisk na slovenske starše, da bi vpisali otroke v italijansko šolo odnosno otroški vrtec r Občina naj preseli dosedanje stanovalce otroškega vrtca v Podlonjerju, ki naj zopet začne poslovati Italijanski šovinisti so letos začeli z novo taktiko v borbi proti slovenski šoli. Dosedanje časopisne gonje jim niso prinesle zaželjenega uspeha. Zato so letos kot na ukaz vsi šovinistični italijanski listi u-tihnili ter prepustili vodstvo borbe svojim «bratom po duhu», ki imajo neposreden vpliv na šolo. Tako smo že pred časom poročali, da so starši iz Zgornje Kolonje in bližnjih zaselkov zahtevali od pristojne šolske oblasti, naj odpiejo v novem šolskem poslopju v Zg. Kolonji tudi slovensko šolo, ker je zanjo več kot dvojno predpisano število otrok. Toda kljub temu,, da se je vpisovanje v šolo že začelo, še do danes niso oblasti dale nr in v zakonu utemeljeno zahtevo. Pač pa dobivajo te dni starši teh o-trok vabila italijanskega šolskega ravnateljstva, naj se zglase določenega dne, da vpišejo otroka v italijansko šolo. To je s strani odgovornih oblasti kaj nevredna špekulacija, ko skušajo zavlačevati o-tvoritev slovenske šole, da med tem ravnateljstvo italijanske šole lahko izvaja moralen pritisk na slovenske starše. Zato slovenski starši upravičeno zahtevajo, naj se preneha s takšnimi manevri v škodo slovenske šole in naj se takoj odpre zahtevana šola. Prav isto politiko zavlačevanja in utrujanja staršev vodi tudi tržaška občina, ki je tudi prejela benega odgovora na to upravičeno I prošnjo za otvoritev slovenskega Komunisti in socialisti enotni v obrambi STO V nedeljo zjutraj je bilo v Kinu >b morju vazno zborovanje, ki ga je organiziral Odbor akcijske enotnosti med socialisti m komunisti: Mnogoštevilna udeiezba komunistov, socialistov, simpatizerjev kauor tudi znatnega steviia pripadnikov drugih pouličnih skupin nam potrjuje izreden uspeh zborovanja, kjer sta tov. Temer, tajnik tržaške ieue-racije P til in tov. Vidah, generalni sekretar KP STO podala izčrpen pregied stanja na S i O m naKaza-la konKretne možnosti rešitve, ki bi edina lahko obvarovala naše mesto m ozemlje vojnega opustošenja in uničenja. Tov. Temer je v svojem govoru orisal Stališče socialistov v pogledu tržaškega vprašanja ter s konkretnimi izvajanji oabil lažnive ud tozde italijanskih nacionalističnih skupin, ki skusajo prikazovati oouisi socialiste kakor tudi komuniste kot narodne izdajalce. Prav ti elementi ki so se polinomu vdinjali ameriškim imperialistom m s tem dejansko prodali narodno neodvisnost tujemu kapitalu, so se pokazali kot najvecji sovražniki lastnega naroda. Tako so demokristjani tudi v pogledu tržaškega vprašanja že večkrat menjali svoje stališče ter ga podredili imperialističnim interesom. Govornik je tudi j?oudaril, da ni sporazum med socialisti in komunisti mkaka podreditev SZ in komunistom. To je svobodni sporazum svobodnih ljudi, ki se skupno burijo proti istemu sovražniku ter za iste cilje. Socialisti podpirajo stališče izvedbe mirovne pogodbe za STO, ker je to obenem oorba za neodvisnost izpod tujčeve pete, demokracijo in mir. Tov. Vidali je v uvodu svojega vrtca v Zg. Kolonji, za katerega je tudi predpisano število otrok. V Podlonjerju je bil roditeljski sestanek, na katerem so vaščani zahtevali, naj se zgradi osnovna šola, za katero je nad 100 otrok, ki so morali hoditi doslej pol ure daleč k Sv. Ivanu. Prav tako zahtevajo, naj občina izprazni poslopje vrtca, v katerem so sedaj ezuli, ter naj začne čim prej poslovali ta vrtec, za katerega je nad 50 otrok Iz svetoivanskega vrtca so se končno izselili dosedanji stanovalci. Šolske vesti OKVIRU «MESECA DEMOKRATIČNEGA TISKA» PRI DACIJU PRODAJO 100 izvodov „DELA“ na teden Ze iz dosedanjega poteka kampanje i lir. Pri Sv. Vidu so popolnoma odpra- za širjenje demokratičnega tiska in zbiranje denarnih prispevkov lahko vazvidimo, da se demokratične množice u polni meri zavedajo važnosti te pobude. V mestu in na vasi se zadovoljivo razvija borbeno tekmovanje med posameznimi sekcijami in celicami. V nekaterih primerih so bili postavljeni načrti za širjenje tiska že doseženi, v drugih pa so tovariši, kljub krajevnim teikočam m oviram dosegli že dobre uspehe in ni dvoma, da bodo kos zadanim si nalogam. V Barkovljah so se n. pr. obvezali, da bodo prodali preko že doseženega načrta Se 15 izvodov nedeljske izdaje «Unità», 5 izv. «Vie Nuove», 5 «Noi Donne», 5 «Pioniere», 5 «Notizie Sovietiche». Greta je že povišala raz- vili izostanke pri prodaji. Na Kolon-kovcu so povišali nedeljsko prodajo «Unità» za 100 izv. «Dela» pa prodajo 120 izvodov več. Posebno marljivi pa so tovariši pri Daciju, kjer razprodajo tedensko 100 izv. «Dela». Pri Daciju kupuje torej vsaka hiša «Delo». To naj služi za vzgled in spodbudo drugim vasem. Prosek Je povišal prodajo «Noi Donne» za 12 izv., 10 Izv. dnevno «Unità» in 8 izv. «Vie Nuove». Tudi Kicmanje nikakor ne zaostajajo za drugimi: že v prvem tednu kampanje so povišali prodajo nedeljske izdaje «Unità» za 40 izv., dnevne pa za 10 izv. Čeprav so v širjenju «Dela» med prvimi, so v tej kampanji povišali razprodajo še. za 10 izv. Dobre uspehe imajo tudi v širjenju tednikov. Dolina je Med splošno pozornostjo občinstva je tov. Vidali prečital dokument Uršiča, v katerem prihajajo na dan novi dokazi da je Titova klika že leta 1947 sabotirala izvedbo mirovne pogodbe in skupno z Anglo-ame-rikanci pripravljala teren za tristransko upravo STO. Dokument, ki je brez dvoma velike važnosti, objavljamo v celoti na prvi strani. Stališče italijanskih šovinistov kakor tudi Titove klike, ki so ga zavzeli v zadnjem času nam potrjuje, da se ti načrti naglo razvijajo. Sovražijo nas, ker jih razkrinku-jemo. Toda ljudstvo je z nami, to nam dokazuje skoro stotisoč nabranih podpisov za mir. Prav v tem smislu — je v zaključku poudaril tov. Vidali — bomo vstvarili široko in enotno fronto, ki bo popolnoma osamila Titove in druge barantače ter zahtevala izvedbo mirovne pogodbe, odhod vseh okupacijskih čet in nevtralnost STO. Medtem pa naj OZN proglasi STO za odprto ozemlje. Le v primeru, da bi nam odrekli ta jamstva, smo pripravljeni pristati tudi na plebiscit. Za to pa je potrebna najširša enotnost, to je taka enotnost, ki je prišla že do izraza v februarski stavki ter v obrambi ladjedelnice Sv. Roka. VPISOVANJE V SLOVENSKE OSNOVNE SOLE V TRSTU Vpisovanje v slovenske osnovne šole v Trstu se je začelo v sredo, 20. septembra ter bo trajalo do sobote 30. septembra od 9. do 12. ure, in sicer za vse razrede. Otroci ki se vpišejo v 1. razred, morajo prinesti rojstni list, izpričevalo o cepljenju proti kozam in izpričevalo, da imajo zdrave oči. Obe izpričevali se dobita na zdravstvenem uradu (Ufficio Igiene), via Cavana 18, 1. nadstropje. Vpisovanje se bo vršilo: a) za šolo pri Sv. Jakobu v via delie Scuole Nuove št. 12, I. b) za šolo v ulici C. Donadoni na šoli v via C. Donadoni. c) za šolo v ulici Sv. Frančiška na novi šoli v via S. Francesco št. 42 in ne na prejšnji šoli v via S. Francesco št. 25. prodajo «Dela» za 200 odst., za 50 odst. ; povišala prodajo «Dela» za 21 izv. ter pa Je presegla načrt za prodajo knjig. ; «Unità» za 15 uzv. Milje prodajo v neprodanih je bilo namreč že za 18.000 deljali 160 izv. «Unita». Pri «Tomažiču» DR. PALUTAN JE PROTI RAZOROŽITVI pa so dosegli zavidljive uspehe pri Sirjenju demokratičnih knjig tako, da so na drugem mestu z 32.000 lir prodanih Knjig. Na prvem mestu pa so tovariši ladjedelnice Sv. Marka z 3.000 lir prodanih knjig. V Skednju so se obvezali, da bodo prodali 300 izv. »Dela» in «Unità» preko običajnega šte-vila do sedaj prodanih izvodov. V nabiranju denarnin prispevkov pa so na prvem mescu Milje, ki so že poslan- 40.000 lir, sledi sekcija Su. Vid z 20.000 lirami. Skupina pristaniščnikov pri izkrcavanju blaga je poslala 17.075 lir, pristaniščniki pri Sv. Andreju 10.280, skupina aktivistov 10.533, Glavni odbor ZDZ 7.247, Sekcija Tomažič 7.660, Podmenik Mario 7.050, sekcija Kolonja 4.794, skupina delavcev pri Acegat 4.381, delavci in uradniki Arzenala 18.750, IV. celica pristaniščnikov 2.300, Vil. celica i stih 1.560, I. celica istih 4.100, pristaniški aktivisti 3.695, sekcija Nabrežina 3.500, Skorklja 1.835, Bar-kovlje 1.050, ILVA 285, tovariši iz Bar-Kovelj 2.754, sekcija Pončane 3.235. 91.200 PODPISOV proti atomski bombi VPISOVANJE NA SLOVENSKIH ŠOLAH Dne 1. septembra se je pričelo vpisovanje v vse srednje šole in tečaje v Trstu in tržaški okolici. Vpisovanje se zaključi 25. septembra. Učencem, ki bodo polagali izpite pa je dana možnost vpisovanja do 30. septembra. Uradi za vpisovanje poslujejo vsak dan od 10. do 12. ure na vseh šolah, kjer si prizadeti tudi lahko ogledajo natančna navodila. «Demokratična solidarnost» organizira danes zvečer običajno morsko rajanje. Na sporedu so zanimive točke in ples. Odhod parnika le v primeru lepega vremena ob 20.30 s pomola na trgu Unità. «Za nič ne prihajajo v Trst ameriški poveljniki», si je mislil naš blagorodni conski predsednik Palutan. Zato Je vsak namig na mir zločinsko dejanje. Ker g. Palutana vodijo taka načela, je pretekli teden prepovedal lepak Tržaškega odbora miru. Lepak je pozival prebivalstvo naj podvoji napore za dosego sialnega miru in naj zahteva splošno razorožitev, mirno rešitev korejskega spopada in naj nadaljuje svojo akcijo za 100.000 podpisov proti atomski bombi. Prepoved tega lepaka ni dejanje, ki bi pristajalo človeku, ki je član stranke, ki se tako rada sklicuje na «krščanski mir in krščansko ljubezen». Rekli bi, da Je g. Palutan zelo radevolje pozabil ta načela In se rajši predal «prijetnim» sanjam o «žmagt» nad «komunističnim barbarstvom». Naj se zato spomni na preteklost in oo zvedel, da je že marsikdo to poskušat In slabo končal. Zato mu priporočamo, naj bt se streznil tn naj bi ne prepovedoval lepakov, ki pozivajo na borbo za mir. Nadaljuje se akcija za solidarnost s korejskim ljudstvom, ki doživlja strahovite napade Trumanovih letal. Zveza partizanov STO je poslala na VS OZN resolucijo, v kateri zahteva mir- no rešitev spopada, takojšnjo prepoved razbojniških letalskih napadov na mirno prebivalstvo. Resolucija poziva vse prebivalstvo, naj budno pazi na vojnohujskaške provokacije in naj se bori proti poskusom imperialistov, ki skušajo spremeniti Trst v strateško oporišče za tito/ašistične vojne pustolovščine proti SZ In državam ljudske demokracije. Partizani STO izražajo svojo solidarnost korejskemu ljudstvu in svoje prepričanje, da bo ljudstvo, ki se bori za svojo svobodo premagalo tujega zavojevalca. Z vedno večjimi in vidnejšimi uspehi se nadaljuje kampanja proti atomskemu orožju. Število podpisov se z veliko naglico bliža 100.000. Nekateri odbori miru so začeli celo prirejati nove načrle, s katerimi naj bi prokoračili to število. TEDENSKI KOLEDARČEK Sobota 23. Tekla Nedelja 24. Gerard Ponedeljek 25. Pacifik Torek 26. Ciprijan (Sčip ob S-21' Sreda 27. Kozma Četrtek 28. Venčeslav Petek 29. Mihael . Povprečna dolžina dneva ur 12-5 ZGODOVINSKI DNEVI 25. 9. 1906. se je rodil Dimitrij D1; mitrijevič Šostakoviči *laVl11 sovjetski skladatelj. ... 28. 9.1831. se je rodil v Spodil1" Retjah pri Velikih Laščah o Dolenjskem slovenski Pisatf in pesnik ter politični de1* vec Fran Levstik. TRST II. Val. dol. 343,8 SOBOTA: 13.20 Salonski kvinte^ 18.30 Oddaja za najttilajše - 20.30 Pr gramski periskop - 21. Sobotni večer 22. Večerni koncert. NEDELJA: 9. Kmetijska oddal8 11.30 Aktualnosti - 12. Od melodije melodije - 13. Glasba po željah - 1. Filmski trak - 19. Pogovor z ier>0'* L Slovenske narodne pesmi - 21. 2 mače knjižne police. PONEDELJEK: 13.30 Jugoslovani111' To so pač le prve številke, ker je I narodne pesmi - 18.55 Glasba rai^ nabiralna akcija po vseh sektorjih tn okrajih še v polnem teku. Tudi jutri bo v okviru «Meseca demokratičnega tiska» lepo število prireditev in sicer v P. D. «Pisoni» (Kolonja), kjer bo govoril tov. Giorgio Jaksetic, za uredništvo «Dela» bo prinesel pozdrave tov. Blažič. Za Sv. Jakob bo prireditev v «Dugulinu» ter pri Magdaleni v gostilni Pin, kjer bosta govorila gen. sekretar KP STO tov. Vittorio Vidali in tov. Franc Gombač. Omenimo naj še pohvale vredno pobudo marljivih tovarišev pri Magdaleni, ki so v četrtek otvorlli v dvorani gostilne Pin razstavo demokratičnih knjig. Razstava, ki je vzbudila med tamkajšniml demokrati veliko zanimanje, se zaključi jutri. Za Sv. Ivan bo prireditev v dvorani «Škamperle». Na prireditvi tiska v Skednju bosta govorila tov. Franza in Gombač. V Rocolu bo prireditev v gostilni Zajc in sicer s pričetkom ob 17. url. Tudi na Opčinh se marljivo pripravljajo za jutrišnjo prireditev tiska, ki bo nudila pester kulturni spored. Slične prireditve bodo tudi v Borštu in Krevatlnih. narodov - 19.30 Orkester Jankovič Vokalni koncert Renata Kodermac» TOREK: 19. Mamica pripoveduje 20. Evropski variete - 20.45 BalalaJ" 21. Vzori mladini - 21.30 Schuman: 8 fonija št. 4. v d-molu, op. 120. 5 SREDA: 19. Zdravniški vedež - ^ Pesmi in plesi raznih narodov - 21 kalni kvartet Veseli bratci - 21.30 Si fon iòni koncert. Te »h, '«vec >i '»ie8 I o« >i * di Oni 1 Da dva N« "«■n, % ‘«t, "m ŠD »red T» >111 Ni| ‘»»e ‘hit, t ČETRTEK: 13.10 Slovenske izvaja Šramel, vmes poje pevski - 19. Slovenščina za Slovence - 21 h 'Ho '*st tl . »I »tov dijski oder - nato Pestra glasba. . 18:3“ PETEK: 13. Glasba po željah vir*1" Jugoslovanski motivi - 20.10 Kl»v ^ koncert prof. Mlrce Sancinove - Mojstri besede fonija št. 1. 22. SoŠtakovič: Sli- tc '»st, •»»t '»Vil til »D j Tržaški odbor miru je sporočil, da je bilo do sedaj nabranih 91.200 podpisov tn da so se v tej akciji prav posebno Izkazale žene, ki so nabrale polovico vseh podpisov. Včeraj zvečer sta bila sestanka širšega odbora miru Sv. Vida in Kolonkovca, na katerima so člani razpravljali o novih nalogah pokreta miru. VPISOVANJE V OTROŠKE VRTCE Dne 20 t. m. se je začelo vpi— sovanje v občinske otroške vrtce otrok, ki so dopolnili tretje leto starosti. Za vpis je treba predložiti otrokov rotini list, potrdilo o cepljenju proti davici in kozam ter spr.čevalo očesnega zdravnika. Delavcem liocejo odvzeti tudi sedež v ulici» Conti li ze dalj časa vodi trzgški KNAL (En-te nazionale assistenza ai lavoratori) govora podčrtal, da vlada na našemi proli Zvezi enotnih sindikatov in dru-ozemlju še danes, ko je minilo že 'gim demokratičnim organizacijam prav- pet tet, odkar je končala vojna, pravo vznemirjenje in vojno vzdušje. Okupacijsko vojaštvo in njihove vojaške vaje in vežbanja samo potrjujejo obtožbe SZ, da so imperialisti ustvarili na tem ozemlju povsem ilegalno oporišče. To se dogaja prav v času, ko hočejo ameriški imperialisti rešiti svojo notranjo gospodarsko krizo s sprožitvijo nove vojne. Zaradi tega so tudi sprožili še ostrejšo gonjo proti komunistom, bodisi v Ameriki, Aziji in Evropi, ker se prav komunisti borijo za narodno neodvisnost in demokratične svoboščine. Isto politiko izvajajo tudi pri nas, kjer nam med drugim prepovedujejo lepake za mir in odvzemajo našim organizacijam sedeže. Pri tem je tov. Vidali omenil, da bo v kratkem izdan proglas demokratom za gradnjo novega in velikega Ljudskega doma. cato gonjo z očividnim namenom, da bi se polastil vseh sedežev, ki so jih ob osvoboditvi našega mesta zasedli tržaški delavci. Ti prostori so v bistvu le zapuščina bivših lašističnih «do-polavorov», ki so bili, kot vse ostale fašistične organizacije zakonito razpuščeni s proglasom št. 6 gen. Alexandra in z ukazom št. 4 VU. Gotovi tržaški šovinistični in protidelavski krogi pa so Imeli ves interes, da se čimprej zopet, postavijo na noge Slične organizacije, čeprav pod drugim nazivom. Pri lem so našli pri VU vso podporo. Z ukazom št. 403 je slednja legalizirala delovanje ENAL-a, ki je bil obenem priznan kot naslednik bivšega «tiopo-lavora». Dejstvo pa je, da ima tržaški ENAL v bistvu svojega delovanja povsem drugačne cilje kot v Italiji. Saj so na krmilu tržaške organizacije v pretežni večini isti elementi, ki so svo-ječasno vodili fašistične «dopolavore». Nič čudnega torej, da so se ti poli- Ični krogi opogumili in hočejo oropati ES njihovih sedežev. Pred kratkim so sodnijsko dosegli, da morajo ES izprazniti sedež DSZ v ul. Conti 11, kjer imajo delavci edino možnost športnega, kulturnega in organizacijskega delovanja. Rok za izpraznitev teh prostorov zapade danes 23. t. m. Cim je bila krivična razsodba dostavljena ES so slednji takoj intervenirali pri gen. Eddlemanu, ki pa ni hotel sprejeti sindikalnih zastopnikov, češ, da se VU ne vmešuje v že zaključene sodne zadeve. V torek je bila v dvorani DSZ glavna skupščina ZES, kjer je tov. Radich obrazložil prisotnim krivično zlonamerno postopanje napram ES v pogledu sindikalnih sedežev. V četrtek zvečer je bilo v isti dvorani protestno sindikalno zborovanje. ES so o izgonu obvestili Svetovno sindikalno zvezo tn Splošno italijansko zvezo dela ter zahtevali posredovanje VU. LEPA PRIREDITEV PRI SV. JAKOBU. V petek 15. t. m. je P. D. «Ivan Cankar» imelo na terasi Ljudskega doma lepo prireditev, pri kateri sta sodelovali dramski skupini P. D. «Vesna» in P D. «Kraljič». Skupina «Kraljiča» je uprizorila enodejanko «La giostra», skupina «Vesne» pa zabavno «Kriško osmico», tov. Benollt je presunljivo podala «Tredici lettere». Bil je lep in prijeten večer, ki je privabil okrog 300 članov. Skušala sta podčrtati, da imajo lunic- V soboto 16. t. m. je bito v Bazovici gostovanje dramske skupine z ctonarji zunanjega ministrstva svoje posebne, enostranske poglede ter da ni treba polagati posebne pažnje dokazovanjem, ki jih je iznesel Velebit. Dejstva pa so dokazala, da sta Kratghei in Marinko v svojih besedah nesramno lagala; kajti v resnici je bila dejanska linija Partije In jugoslovanske vlade V pogledu tržaškega vprašanja prav ona, ki jo je Velebit razložil piscu. Treba je podčrtati, da je bil Velebit ena izmed redkih oseb v Jugoslaviji, ki je Imel praktično v vsakem trenutku dostop do Tita. To dejstvo nam pove vse, če pri tem upoštevamo, da je bil Velebit razkrinkan od voditeljev boljševtške partije kot špiJon Imperializma. Dejanja nam v zadostni meri dokazujejo, kakšna je bila vloga titovcev v vprašanju kršitve mirovne pogodbe z Italijo, v kolikor se nanaša na STO, in nobeno zanikanje niti izmišljotina ne bo mogla spremeniti bistva stvari. Opčin, ki nam je podata duhovito Gogoljevo komedijo «Revizor». Mnogoštevilno občinstvo, ki je prihitelo, da si ogleda to lepo Gogoljevo delo, ni Stedilo s priznanjem. Nasmejali smo se do solz in želimo, da nas openska dramska skupina čimprej zopet obišče. TEDENSKI SINDIKALNI PREGLED Lastniki pekarn zavlačujejo pogajanja za delovno pogodbo več ustvarjanje nevarnih precedentov za uveljavljanje obsodb Tribunale Speciale ne le proti slovenskim antijaši-sttčnim borcem, marveč tudi proti onim italijanske narodnosti. Demokratični poterei bo pa ravno v tem duhu nadaljeval borbo proti nesramni politiki demokristjanske vlade, ki je z aretacijo dr. Sfiligoja poteptala eno izmed pridobitev osvobodilne borbe proti fašizmu, medtem ko je istočasno spravljala na svobodo zakrknjenega zločinca Grazlanija. Zato se mi ne strinjamo z navedeno Spomenico in je ne bomo objavili. Nadaljevali bomo O orbo za naše narodnostne in protifašistične pravice v sklopu vsesplošne demokratične fronte, kar te nedvoumno dokazali komunistični parlamentarci Italije, ki so se uspešno zavzeli pri demokristjanski vladi za primer dr. Sfiligoja. Kakor smo že poročali v zadnji številko «Dela» so nameščenci Združenih bolnic v petek zjutraj ukinili stavko. VU se je po dolgem zavlačevanju končno le odločila ter odobrila 5% povišanje osnovnih plač. Povišek pripada nameščencem od L januarja 1950. Za razdobje od 1. 7. do 31. 12. 1949 pa bodo prejeli vsi nameščenci bolnic 3.500 lir kot «una tantum». Pretekli teden so v podjetju Tripco-vlch zopet odpustili 13 delavcev. Predvideva se, da bodo v kratkem sledili še drugi odpusti. Ta ukrep je ravnateljstvo povzelo povsem samovoljno, brez vsakega predhodnega posvetovanja s sindikalnimi zastopniki. Sindikalni zastopniki so takoj intervenirali na Uradu za delo ter zahtevali, da se pokliče na poseben sestanek delodajalce in to v svrho povolj- Vojoške oblasti morajo poravnati škodo V sredo dopoldne sta bila na uradu za poravnano škode (UL-DEN) pri VU predstavnika kmečke, ga sindikata in sicer tov. Grbec in Slavec, kjer sta intervenirala za čimprejšnje odplačilo za škodo, ki so jo okupacijske edinice povzročile v številnih vinogradih dolinske občine. Lahko rečemo, da je bila njuna intervencija uspešna, kajti sklenjeno je bilo, da gre posebna vojaška komisija na lice mesta, kjei bo lahko ugotovila povzročeno škodo. Upamo pa, da bo intervencija sindikatov dosegla svoj pravi na men, namreč pravično odplačilu škode prizadetim kmetom. Ob tej priliki ponovno opozarjamo vse kmete, da je treba morebitno škodo povzročeno po vojaških edinicah prijaviti čimprej merodaj nim uradom, v nobenem primeru pa ne po preteku enega meseca. Svetujemo jim obenem, da se ob vsaki priliki zglasijo tudi na Zvezi F. D. «MARIJ MATJAŠIČ MILAN, BARKOVLJE Danes, 23. t. m. ob 20. url gostuje v Barkovljah dramska skupina z Opčin, ki bo uprizorila Finžgarjevo igro v 4 dejanjih ..NAŠA KRI' Jutri, 24. t. m. ob 20. url pa bo ista dramska skupina uprizorila Gogoljevo komedijo v 5 dejanjih «REVIZOR» Obe prireditvi bosta na društveni terasi ,ori Rumeni hiši (Proseška cesta). GLEDE spomenice društva "Pravnik, OISČIN6KA SEJA V VAlMtE/IVI VU odklonila pomoč nabrežinski občini ne rešitve perečega vprašanja odpustov. Lastniki pekarn so se postavili v pogledu sklenitve nove delovne pogodbe na docela trdovratno stališče. Na Uradu za delo je bilo v doglednem času že 5 sestankov, na katerih pa ni prišlo do nikakega sporazuma. Sindikati bodo poslali Uradu za delo nove predloge za končno rešitev tega vpra Sanja. Pekovski delavci pa ne bodo dopuščali, tla bi se to vprašanje še nadalje zavlačevalo. Jasno je torej, da nosijo krivdo za eventuelne posledice, ki bi lahko nastale zaradi tega prekomer nega zavlačevanja izključno izkoriščevalski in grabežljivi lastniki pekarn. Ladjedelnici Sv. Roka je bila te dni izročena ladja «Sabaudia», ki jo bodo začeli baje v kratkem razdirati. Pri teh delih bo našlo zaposlitev le pri-lično 100 delavcev in še ti za krajšo dobo. Ostane pa še vedno nerešeno vprašanje, kako naj se zaposli ostalih 200 delavcev, ne da bi se uvedlo začasne odpuste v izmenah, ki jih ima ravnateljstvo Združenih ladjedelnic že več časa v načrtu. VPISOVANJE NA SLOVENSK1 . INDUSTRIJSKI STROKOVNI V državni slovenski •H( nižji Av- strijski strokovni šoli se vrši „ sovanje v I., II. in III. razred, Ni 25. septembra. Vpisati se ®° (i. tudi vsi dosedanji učenci, razei ^ stih, ki imajo popravne izpite *D se lahko vpišejo do 30. t. to- ' Vsa podrobna pojasnila se^do^f. N v tajništvu šole, Rojan, ul. sino 8, III. S 'Clj (Nadaljevanje s 1. strani) protestirat proti temu ukrepu, varjal svoj odlok, češ da je 10 ,e, condo le consuetudini finora Ua ^ (pri čemer je pozabil dostavim ^ America di Truman e del KU Klan»), Conski podpredsednik ‘Ol ie ***{ 1 ukrcP delegaciji sam priznati da ta temveč da ga je «izdal» ni utemeljen v urad*! s r\ notranje zadeve v sporazumu^j. litijskim ravnateljstvom. nik dr. Palutan je po svojem taj u. ku sporočil, da se strinja s lenl k repom in da je bila «pomota*' se ukrep doslej ni izvajal. Vojaško upravo, ki je pred $v8. nostnim svetom OZN in pred -, lovnim Javnim mnenjem od®0,j0, na za zakonitost v naši coni 'Ujj pozivamo, da TAKOJ PR J GOTA NEZAKONITI UKREP, VORNE PA POKLICE NA OU VOR, SICER BO POTRDILA, on rrnm dm a c nr Dl M T A S * -1 SE TUDI ONA STRINJA S -m, ' PROTIZAKONITIM UKREr^. « TER PREVZELA VSO ODGOV^ NOST ZA BREZPRAVJE, Ki =Ui MU IZPOSTAVLJENI TRZA* SLOVENCI! Odgov. urednik DUŠAN K OD111 Založništvo «DELA» [t Tiska Tip. Adriatica - Rlsmondo Dovoljenje A. 1. S. Društvo «Pravnik» nas je prosilo, nuj objavimo njegovo «Spomenico o uveljavljanju obsodb, kt jih je Izrekel Tribunale speciale proti Slovencem in Hrvatom». Spomenico je povzročila nezaslišana aretacija dr. Sfiligoja Iz Gorice, ki jo je odredilo Višje vojaško sodišče Iz Rima, sklicujoč se na zloglasni proces iz leta 1941. In na od ja-Sistlčnega zločinskega sodišča Izrečene obsodbe. Toda Spomenica je enostranska in pomanjkljiva. Ne pove, da je fašizem bil diktatura najbolj reakcionarnih italijanskih krogov, kt je prizadejala veliko gorje vsemu italijanskemu ljudstvu in zaradi tega pa še najbolj slovenski in hrvatski manjšini. Aretacijo dr. Sfiligoja loči od vprašanja borbe proti ukrepom demokristjanske vlade, kt skuša ponovno uveljaviti fašizem In malih posestnikov, ul. Montfort, 3, kjer lahko dobijo obrazce za pri- j njegove izvrike. Ne pove. da aretacije javo škode. I dr. Sfiligoja ni osamljen primer, mar- V četrtek ob 18. uri je bila občinska seja za občino Devin-Nabrežina. Najprej so čitali zapisnik zadnje seje ki je bil zelo pomanjkljivo sestavljen. Predlogi tov. Marizze ki jih je iznesel na zadnji seji glede popravil ter morebitnih ureditev v Nabrežini, niso bili v zapisniku dočim so bili predlogi svetovalca Terčona (SDZ) do podrobnosti razloženi. Med tov. M ari zzo in županom se je o tej zadevi vnela precej živahna diskusija. Zupan ni smatral, da .ie zapisnik pomanjkliv, češ da ima predloge tov. Marizze zapisane v nekih drugih uradnih listinah, ahtevo tov. Marizze, da se tudi njegovi predlogi vnesejo v zapisnik, je občinski svet soglasno odobril. Občinski svet je nato prešel na četrto točko dnevnega reda, ki obravnava posojilo SOmiiijonov lir na-prošenih pri ZVU za grandjo stanovanjskih hiš. Prošnjo občine je ZVU kratkomalo zavrnila z izgovorom, da nima denarja. Svojo «pomoč» v tem oziru pa je nudila s predlogom, naj bi se občina obrnila na eno izmed privatnih bank. «Cassa di Risparmio» je občini o-dobrila posojilo 30 milijonov lir za dobo 15 let z izplačilom v dveh letnih obrokih v znesku 3.500.000, to bi bilo vsakih šest mesecev približno 1.700.000. Obresti bi znašale 7,5 odst., garancijo pa je zahtevala ne na občinsko imetje, marveč v povišanju občinskih užitnin. Nato je občinski svet širše razpravljal glede načina povrnitve posojila. Stavljen je bil predlog z ozirom na povišanje občinske užitnine, naj se poviša cena luči ter industrijskemu toku za 7 lir na kw, nato obdavčenje ne alkoholnih pijač, ter nasplošno obdavčenje konzerviranega blaga najemnina novih stanovanj pa naj bi znašala 2.500 lir mesečno. Tov. Slavec je nato še predlagal naj bi se zvišal davek na uvoženo vino ter smatral predvsem za potrebno zvišanje davka vsem trgovcem v občini. Z uresničenjem teh predlogov bi občina imela letnega dohodka približno 3.500.000, kar bi zadostovalo za vračanje posojila. Glasovali so o dokončni odobritvi prošnje za posojilo ter o predlogih za obdavčenje kar je bilo z večino glasov odobreno. Temu so nasprotovali le trije svetovalci: Legiša, Žužek in Terčon (SDZ) — tisti svetovalci pač, ki v občinskem svetu odločno nastopajo le, ko se gre za obrambo osebnih interesov. Seja se je zaključila ob 21. uri. Prihodnja seja pa bo v ponedeljek i. oktobra ob 15. uri. POSVETOVALNI URAD ZA SLOVENSKE SOLE Sporočajo nam, da se je pri Slovensko hrvatski prosvetni zvezi ustanovil Posvetovalni urad za slovenske šole ki posluje vsak dan od 11. do 12. na trgu Ponterosso 2-i nadstr. Urad je na razpolago vsem staršem in tistim, ki se želijo posvetovati o nadaljnji izobrazbi svojih otrok, o vseh šolskih zadevah ali ki želijo kakršno koli informacijo glede šol.. Starši, obračajte se z zaupanjem na ta novo ustanovljeni urad, ki vam bo v veliko pomoč pri vzoji vaših otrok. z. o. z. s sedežem na OPiioa!! poziva vse člane, naj se ude NABAVI,JALNA IN PRODA-^ ZADRUGA rednega občnega zadruge, ki bo dne 2. oktobra ,3 ob 20.30 v prostorih prosv«1 društva na Opčinah v prvem canju, oziroma naslednjega ° isti uri iti v istih prostorih v gem sklicanju z naslednjim DNEVNIM REDOM: 1. poročilo upravnega odbora, 2. poročilo nadzornega odbor ’,,a 3. diskusija in odobritev Pr°r za poslovno leto 1949.; 4. razno. Trst, 30. avgusta 1950. Upravni o**0 Pohabljene in boleče noge --- ŠIROKA' ALI PLOSKA STOPALA IZBOKLE KOSTI POSEBNI ČEVLJI ZA VAS Ulica Giulia FUMO 2* PD «Aldo Cebulec» pri Magdaleni javlja vsem staršem šoloobveznih otrok da bo v torek dne 26. t. m ob 15. uri popoldne na sedežu društva (gostilna Vittoria) važen sestanek na katerem se bo razpravljalo o vseh šolskih vprašanjih. Pri-poročamo vsem staršem magdalen-skega sektorja, da se v lastnem interesu udeležijo tega važnega sestanka. V=I=G=0=R=E=L=1>I Šivalni stroji, največje jam*1 dovoljena vsakršna preizkusu Šiva — veze — krp0 3rodaja na obroke do 20 m*seceV Edirii zastopnik -. D E L P O N T Trst, ul. R. Tlmeus 12 - 11 90279 ; v > t *