Poštnina plačana V gotovini Leto XXII., št. 74 _Ljubljana, petek 28. marca 1941__Cena t Din dpravmstvo. i-juDljana, &nafijeva 6 — reiefoD štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3120. inseratm oddelek: Ljubljana, Selen* burgova ui. — IeL 3492 (n 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg ti. 1 — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon ftt 190. Računi pn poftt. ček. zavodih: Ljubljana ftt 17.74B. Živel kralj Peter II.! Živela Jugoslavija! NJ. VEL. KRALJ PETER II. JE VČERAJ PREVZEL KRALJ. OBLAST General Dušan Simovič je sestavil vlado najširše koncentracije Izhaja vsaK daii raaec ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30 din Za inozemstvo 50 din Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica a, telefon 3122, 3123, 3124. 3125, 3126; MariDor, Grajski trg St l, teleloti št 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon 6t 65. Rokopisi se ne vračajo Srbi, Hrvati, Slovenci! V teh težkih trenutkih za nai narod sem se odločil, da prevzamem v svoie roke kraljevsko oblast. Kraljevi namestniki, hi so razumeli moje upravičene razloge, so padali ostavko. Moja zvesta vojska in mornarica sta se mi takoj staviti na razpo' Uiga in ze izvajata moja povelja. Pozivam vse Srbe, Hrvate ln Slovence, da se zberejo okrog prestola* To je naj' zanesljivejši način, da se v teh težkih prilikah ohranita red na znotraj in mir na zunaj• Mandat za sestavo vlade sem dal ar mi j sk emu generalu Dušanu S. Simovicu• Z vero v Boga in v bodočnost Jugoslavije pozivam vse državljane in vse oblasti v državi, da izpolnjujejo svojo dolžnost do kralja in domovine. PETER IL Beograd, 27• marca 1941« VLADA NARODNE SLOGE Predsednik je armijski general Dušan Simovič, podpredsednika sta Ko stopa na dedni prestol Karadjordje-vičev viteški sin junaka-raučenlka, blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra L Zedinltelja, vas prosim, da blagovolite sporočiti na najvišje mesto srečo in veselje, ki ga občnti prebivalstvo dravske banovine z menoj na čeln nad prevzemom kraljevske oblasti po Nj. Vel. kralju Petru n., blagovolite pa mn sporočiti tudi izraze nafte neomajne zvestobe in ljubezni do krone, dinastije in države, nad katerimi naj tudi v bodoče bdita Bog in sreča junaška i — Ban dr. Marko Natlačen.« Ljubljana, 27. marca. AA. O priliki prevzema kraljevske oblasti po Nj. Vel. kralju H. je ban dravske banovine dr. Marko Natlačen poslal predsedniku ministrskega sveta armijskemu generalu Dušanu Si-moviču brzojavko naslednje vsebine: »Ko prevzamete kot predsednik vlade v svoje roke vodstvo naše države, vas prosim, da sprejmete moje najlepše čestitke z iskreno željo, da bi bilo vaSe delo venča-no z najboljfiim uspehom za kralja in domovino. — Ban dr. Marko Natlačen.« Slavnostna seja ljubljanskega mestnega sveta Slavnostna seja ljubljanskega občinskega sveta je sklicana za danes, v petek ob 12. v mestni posvetovalnici. Dr. Vladko Maček, prvi podpredsednik kraljevske vlade. V Društvu narodov je ponovno zavzemal funkcije predsednika raznih važnih odborov ter bil tudi predsednik sedme skupščine Društva narodov. Jovo Banjanin, minister brez portfelja ministri brez portfelja: Jovo Banjanin (JNS), Marko Dakovič (črnogorska fed. stranka), Bariša Smoljan (HSS), dr. Milan Gavrilo-vič (SZS) in dr. Miha Krek. Zastopnik ministra za telesno vzgojo armijski general Bogoljub Ilič. , . ,.,..... PREDSEDNIK VLADE GENERAL DUŠAN S. SIMOVIČ Novi vladi narod zaupa Beograd, 27. marca. p. Imenovanje nove vlade z generalom Simovičem na čelu, je bilo sprejeto v vsej javnosti z vidnim olajšanjem in izrednim navdušenjem. Narod s polnim zaupanjem zre na novo vlado, prepričan, da bo delala in uravnala svojo politiko, tako, kakor to odgovarja srčni želji vsega naroda. Nepregledne množice so ves dan manifestirale po ulicah in prepevale patriotske pesmi ter nenehoma vzklikale kralju, Jugoslaviji in vojski. Ves narod s svojim Beograd še ni doživel enakih manifestacij kraljem Mestne ulice polnijo sto tisoči meščanov in okoličanov* ki prekipevalo veselja ln navdušenja BeogTad, 27. marca. n. Od jutra do mraka ln pozno v noč, je danes valoval ves Beograd v enem samem nepopisnem navalu veselja in navdušenja, ki ga prestolnica že leta ln leta m doživela. Povorka za povor-ko, morje zastav, cvetje, nepretrgano vzkli-kanje ln prepevanje je bilo izraz tega navdušenja, ki se je vedno znova stopnjevalo, dokler nI bilo zvečer na vseh koncih in krajih, po vseh centrih Beograda, od Terazije do kolodvora, po vsej 10 km dolgi Aleksandrovi ulici morje ljudi, lz katerih je kipelo navdušenje za mladega vladarja kralja Petra EL Ves dan so bili ljudje na ulicah. Nihče nI mislil na dom. Nasprotno, vsa okolica prestolnice se je dvignila in se zgrnila proti mestu. Kmetice z otroci v narodnih nošah so prišle po 10 in več kilometrov daleč z druge strani Save in Dunava, izpod Avale in z mačvanske strani. Vse, staro ln mlado, vse je hitelo na ulice Beograda, da se priključi radostnemu navdušenju za mladega vladarja, neskončnemu vzklikanju Jugoslaviji in jugoslovanski vojski. Mladina je že od jutra na ulicah. Vedno znova se razvršča v povorke, vzklika in prepeva. Povork z zastavami, kraljevimi slikami in cvetjem je toliko, da ni konca ene, ko se druga že prične. Po svetilnikih, na urah, na oknih, na avtomobilih, celo na njihovih strehah ljudje vzklikajo, pojejo, se objemajo. Kadarkoli se pojavi kak vojak ali pa kakšen oficir, pa naj bo polkovnik ali poročnik ali redov, vse ga obstopi, ga objema, ga zasuje s cvetjem, ga okrasi z zastavico. Ljudje ne vedo, kam bi dvignili to svojo vojsko, kako bi ji izkazali svojo prekipevajočo ljubezen. Mnogo je doživel Beograd leta 1918. ko je spet sprejemal svojo vojsko, osvoboditeljico, a pravijo, da niti tiste dni nI bilo tako kakor danes. Med mladino je mnogo starih Beograjčanov in okoličanov. Preživeli so vojna leta, videli gorje in radost. Danes so od veselja jokali, danes so se spet prepričali, da je tudi mladi rod pravi, da mu lahko zaupajo svoje najbolj dragoceno imetje: svobodno državo. Toliko je bilo neznanih ljudi in vendar je bil v hipu vsakdo stari znanec. Bruhnilo je na dan, kar je v ljudeh najboljšega, najbolj plemenitega. Na Terazijah je bilo ves dan ljudi, da se ni mogel premakniti noben avto. In enako je bilo po vsej brezkončni Aleksandrovi cesti. In še po vseh drugih koncih in krajih mesta. Le po stranskih ulicah se je človek še preril od enega konca do drugega. Ko je nastopil večer, se je mesto razsvetlilo, kakor morda še ni bilo nikoli, so grad, vsa njegova okolica. Iz stotisočev grl ori neprestano: Peter, Peter, Peter! Vmes pa: Živela vojska, živela Jugoslavija, živel Simonič! Pa zopet pesmi, stare patriotske, slovanske pesmi. In godbe vsevprek. Bilo je nekaj nepopisnem« in niti za sekundo se ni ustavilo to navdušenje. Ljubezen do vojske Beograd, 27. marca. Kjerkoli se 1e danes na ulicah prestolnice pojavila naša vojska, povsod le ljubezen do vojske bila deležna nepopisnih ovacij Ljudje okrasili vojake in njihovo orožje s cvetjem, obdarovali vojake s cigaretami in raznimi prigrizki, iih objemali in poliubllali ter na vse načine izkazovali svoje simpatije predstavnikom jugoslovenske obor žene sile. Ni ga bilo človeka, ki bi ob ginljivih prizorih ne imel v očeh solz. Predmet posebnih ovadi so bili tudi stari čefniški borci, čijih borci krase številna odlikovanja in ki so tudi danes med prvimi dali duška svojemu veselju zadovoljstvu nad srečnim preobratom. Nepozaben večer Beograd, 27 marca Množice, ki so bile že v prvih dopoldanskih urah nepregledne so se podvojile in potrojile v teku dneva, ko so iz bližnje in dalinje okolice prihajale dolge procesije seljakov v narodnih nošah. ki so prihiteli, da sikupno s prebivalstvom prestolnice daiejo duška svojemu zadovoljstvu in svojemu veselju. Višek so dosegle manifestacije zvečer, ko je bil Beograd. ves v zastavah in zelenju, bajno razsvetljen in ko so neštevilne godbe in pevski zbori igrali in peli rodoljubne pesmi Manifestacije so trajale globoko v noč. Kljub stotisočglavhn množicam pa je vladal povsod največji red in disciplina, dokaz, da narod kljub svoji razigranosti pravilno pojmuje svojo dolžnost in disciplinirano Sledi navodilom in ukrepom oblasti Veselje ▼ črnigori Cetinje, 27. marca AA. Vse ljudstvo na Cetinju in v Črni gori je sprejelo s silnim navdušenjem novico, da je stopili na prestol Nj. Vel kralj Peter II. in da je sestavljena vlada armijskega generala Dušana Simoviča. Staro in mlado, ženske in moški, kmetje, uradniki in delavci — vsi so šli na ulice, da manifestirajo svoje navdušenje in vesolje o priliki tega velikega narodnega praznika. Od vseh strani se slišijo vzkliki: Živel kralj Peter II. 1 Zivdla jugoslovenska vojska! Črnogorec ne more izraziti svojega zadovoljstva če ne strelja Vsa okna so blestela. Neonske luči, ob- . . _ ločnice javne razsvetljave, avtomobilski < tu<" iz Puške in samokresa. Zato se z vseh reflektorji, vse je sijalo, da je bilo kakor strani slišijo streli, ki oznanjajo veliko TMr podnevi. In vedno znova je vzvalovala rodno veselje Ljudstvo v Črni gori je izre-nepregledna množica ljudstva, ves Beo- dno navdušeno nad današnjimi dogodki Navdušena Ljubljana Neprestane manifestacije ves dan — Prazniško fice slovenske prestolnice — Veselje po vsej Sloveniji Ljubljana, 27. marca. AA. Davi kmalu po osmih je prebivalstvo Ljubljane zvedelo, da je Nj. Vel. kralj Peter II. vzel vladarsko oblast v svoje roke, in poveril mandat za sestavo vlade generalu Dušanu Si-movlču. Novica se je raznesla po Ljubljani in vsej Sloveniji z veliko naglico in je bila povsod sprejeta z veseljem in navdušenjem Ban dr. Natlačen je Izdal ukaz vsem državnim in samoupravnih uradom, naj razobesijo zastave. Okoli 10. dopoldne so študentje ljubljanske univerze skupno z ostalo mladino priredili prvi slavnostni sprevod po mestu. Na čelu sprevoda so nosili državno zastavo ln sliko Nj. Vel. kralja Petra n. Sprevod je najprej prišel pred spomenik blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja na Kongresnem trgu. Tu je mladina dolgo, vzklikala kralju, Petru H., Jugoslaviji in predsedniku vlade generalu Simoviču. S Kongresnega trga so manifestantje odšli do poslopja poveljstva dravske divizijske oblasti, kjer so tudi vzklikali Nj. Vel. kralju, vojski in Jugoslaviji. Pred divizijo je Imel na mani-festante krajši domoljubni govor poveljnik dravske divizijske oblasti general Stefano-vič. Nato so manifestanti korakali po glavnih mestrih ulicah ter vzklikali kralju, vojski, Jugoslaviji ln novi vladi. Ves čas so prepevali državno himno tn rodoljubne pesmi. Po manifestacijah je akademska mladina imela na univerzi zborovanje. Pri tej priliki je bilo nekaj govorov, v katerih so govorniki poudarjali udanost vsega slovenskega naroda kralju ln domovini. S tega zborovanja je bila poslana udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju. Danes popoldne je akademska mladina prav tako Imela manifestacljsko zborovanje. »Slovenski Narod« ln »Slovenski dom« sta izšla v posebnih izdajah in na svojih prvih straneh prinesla pod debelimi naslovi proglas Nj. Vel. kralja b kraljevo sliko Ljudje so na mah pokupili posebne Izdaje teh listov, prav tako pa tudi kasnejše redne izdaje. Ljubljana kaže svečano lice in Je vsa v državnih zastavah. Mesto je sploh bilo ves dan zelo živo ln v prazničnem razpoloženju. Ob 12. Je ljubljanski radio objavil listo nove vlade. Odigral je nato državno himno, potem pa prenašal poročila ljubljanske radijske postaje. Vsa mesta v Sloveniji so v državnih zastavah in vsa Slovenija je s silnim navdušenjem pozdravila proglas NJ. Vel. kralja ln sestavo nove vlade. Tudi mariborska dnevnika sta izdala posebne izdaje, v katerih sta prinesla proglas Nj. Vel kralja. Manifestacijsko zborovanje v Unionu Ljubljana, 27. marca. AA. Po velikem manifestacijskem zborovanju, ki so ga priredile v dvorani kina Union prosvetna zveza, zveza fantovskih odsekov, ZDK in Akademska zveza in na katerem so manifestirale zvestobo in udanost kralju in domovini, je posebna delegacija, v kateri so bili predsednik prosvetne zveze, univerzitetni prof. dr. Franc Lukman, predsednik ZFO dr. Stanislav 2itko in zastopniki akademske zveze in zveze dekliških krožkov, prišla na bansko upravo, kjer je banu dr. Marku Natlačenu ust-meno izrazila čestitke o priliki, ko je prevzel kraljevsko oblast Nj. VeL kralj Peter II. V svojem imenu in v imenu vseh društev in članov so zastopniki izrazili vdanost in zvestobo Nj. Vel. kralju Petru II., kroni, dinastiji in državi Sokoiski zbori Savez Sokola kraljevine Jugoslavije je pozval po radiu vse svoje pripadnike, naj se popoldne ob 17. url zberejo v svojih društvih in četah. Pozivu so ustregle sokolske edinice po vsej državi. Tudi vsa ljubljanska sokolska društva so se ob določenem času zbrala v svojih telovadnicah. Člani, članice, naraščajniki ln naraščajnice so prišli polnoštevilno ter napolnili dvorane svojih domov. Z velikim navdušenjem so sprejeli čitanje sokolskega proglasa, ki ga je za današnji zgodovinski dan izdala savezna uprava. (Proglas priobčujemo na drugem mestu.) Vodilni člnltelji sokolskih društev so na kratko razložili pomen današnjih dogodkov, dali članstvu navodila za veliko večerno manifestacijsko povorko ter ga odpustili s pozivom k vztrajnemu delu ln k čuvanju najstrožje discipline. Med ovacijami kralju, Jugoslaviji in vojski so sokoiski pripadniki zapuščali svoje telovadnice. Proglas ljubljanskega župana LJubljana, 27. marca. br. Ljubljanski župan dr. Adlešič je izdal naslednji proglas na prebivalstvo: Ljubljančani! Nj. Vel. kralj Peter II. Je danes sasedel prestol kraljevine Jugoslavije. Vse prebivalstvo slovenske prestolnice se složno zbira okrog prestoli »iavne dinastije Karagjorgievlč-» ter pitrega vdanost in zvestobo svojemu mlademu kralji Petru II. Vsa Ljubljana prekipeva goreče 1. ubezni do sr«**a n> domov nc ter prosi Boga sa sreče kralja Petrs II. In srečno bodočnost kraljevine Jugoslavije. Ljubljančan', izkažimo svoja čustva in okrasimo svoje domove z zastavami! 2upan dr. Juro Adlešič. Županova brzojavka LJubljana, 27. marca. br. Zupan mesta Ljubljane dr. Juro Adlešič je poslal Nj. Vel. kralju Petru II. naslednjo brzojavko: Vse prebivalstvo Ljubljane je složno zbrano krog prestola Vašega veličanstva. Slovenska prestolnica prisega vdanost in zvestobo ter prosi Boga za srečo Vašega veličanstva in kraljevine Jugoslavije. Vdanostne izjave napredne mladine Banovlnskl odbor OJNS za Slovenijo je posla) Nj. Vel. kralju Petru n. naslednjo brzojavko: Njegovemu veličanstvu kralju Petru n. Beograd: »V tem zgodovinskem trenutku, ko stopate na prestol svojih slavnih prednikov domovine, vam omladlna Jugoslovenske nacionalne stranke Is Slovenije Izraža svojo globoko vdanost in svestobo ter vas zagotavlja, da bo u višini vseh nalog, Id M Jih od nje zahteval« narod ln drtava v teh usodnih dneh* Predsednik banovinskega odbora OJNS: Inft. Jote Bos. Tajnik banovinskega odbora OJNS: Andrej Uril«. ★ Delovna skupnost slovenske napredne mladine je odposlala Nj. Vel. kralju Petru EL., tole brzojavko: »Delovna skupnost slovenske napredne mladine, ki združuje vidnejše politične delavce lz Mladokmetskega pokreta, Narodno radikalne stranke, omladlne Jugoslovenske nacionalne stranke In Samostojne demokratske stranke, Izraža vašemu Veličanstvu, ko prevzemate v tem zgodovinskem trenutku vladarske posle v svoje roke, neomajno vdanost In zvestobo.« Prisega akademske mladine LJubljana, 27. marca. br. Slovenska akademska omladina Je poslala Nj. Vel. kralju naslednjo brzojavko: »Vsa slovenska akademska omladina, zbrana na manifestacijskem zborovanju, Vam prisega svojo vdanost in svojo podporo v prizadevanju za svobodo in neodvisnost Jugoslavije. Naj živi Vaše Veli ln prevzemate v svoje roke krmilo naše I čanstvo, naj živi Jugoslavija!« »Nosilec narodnih idealov" Govor pravoslavnega patriarha Gavrila Beograd, 27. marca. n. V beograjski patriarhi j ski cerkvi je bila danes velika cerkvena svečanost Patriarh Ga v rilo je imel kratek govor, ki je v njem med drugim dejal: »Pred našim narodom je vstalo te dni spet usodno vprašanje: komu carstvo? Davi ob zori je božja previdnost odgovorila na to vprašanje Po božjem blagoslovu je bil spet deležen narod, da v slogi in svobodi doživi ta dan. Vstal je nosilec naših narodnih idealov. Vstal je naš mladi, mili kralj Peter II., sin Viteškega in mučeniškega Aleksandra L, vredni potomec Karadjordja, ki je prvi dvignil kosovsko križano zastavo za svobodo naro- da in križ časti. Slava in hvala Bogu! Poniža j mo se vsi pred Bogom. Ce je Bog z nami, kaj nam morejo ljudje? Če je njegova volja, da živimo v svobodi, bomo živeli in rasli, če naj umremo za svobodo, kakor so orniiali milijoni naših prednikov, bomo umrli Pobožni in složni, vsi kakor en sam, opravljajmo svojo dolžnost do kralja, spoštujmo oblast in opravljajmo svoje delo z ljubeznijo do države in domovine! Vsi vdani Bogu in zvesti kralju, si prizadevajmo, da bo brod naše države in našega naroda srečno prebrodil sedanje čase! In prebrodil jih bo z božjo pomočjo!« Sokoiski večerni pohod skozi Ljubljano Mogočen sprevod izpod Tivolija pred kraljev spomenik Vsa narodna Ljubljana se je pridružila veličastni manifestaciji LJubljana, 27. marca Ko je legal mrak, se je Ljubljana razgibala kakor mravljišče. Po vseh glavnih ulicah so se stekale množice proti osrčju mesta. Pred pošto se je davno pred sedmo večerno uro zbrala tisočglava množica, da bo priča napovedane sokolske manifestacije. Sokoli pa so hiteli na prostrano letno telo-vadišče pod Tivolijem. Bolj ko je nastopala tema, vedno večja je bila množica sokolstva iz Ljubljane in okolice. Prihiteli pa so tudi pripadniki in pripadnice drugih nacionalnih društev, prinašali so prapore, v rokah so mnogi nosili zastavice, nobene prsi niso bili brez trobojne značke. Po vajenem redu so se Sokoli razvrstili na telovadišču. Starosta ljubljanske sokolske župe dr. Viktor Murnik je stopil na čelo vsega mogočnega zbora. 2eleznlčarska godba »Sloge« je zaigrala sokolsko in državno himno, ki so jo vsi poslušali v zbranem pozoru. Nato je dr. Murnik ogovoril sokoiski zbor. Prečital je vdanostno brzojavko mlademu kralju Petru IL kot prvemu sokolskemu bratu. Vdanostna brzojavka naglaša, da se sokolstvo zvesto zgrinja ob prestolu in gleda v svojega starešino z največjim zaupanjem ter je trdno prepričano, da bo tudi nadalje varoval sokolstvo, kakor bo obenem varoval svobodo domovine Jugoslavije. Ko je brzojavko prečital, je dr. Murnik v klenih besedah naglasil pomen današnjega zgodovinskega dne, največjega narodnega praznika. Ko je zaključil, se je sokolska množica gromko pridružila njegovim vzklikom na čast kralju Petru II. kraljici Mariji, kraljevskemu domu, vladi, vojski ln poveljniku Nediču. Takoj nato se je v najlepšem redu razvil dolg sokoiski sprevod. Na Čelu sprevoda so nesli 17 krasnih sokolkih praporov, za njimi so se uvrstili ruski Sokoli, potem župna uprava, staroste sokolskih društev lz Ljubljene ln okolice, dolge vrste članov v krojih, za njimi člani z znaki, potem naraščajniki v krojih ln naraščajniki z značkami, sokolske sestre, potem nacionalne organizacije, noseč velike državne prapore, tako med drugimi četnikl s svojimi značilnimi čepicami na glavah, akademiki z velikim tranparentom na čast kralju Petru II., priključile so se tudi zavedne narodne žene in dekleta, združene v Kolu jugoslovenskih sester, v društvu »Kneginja Zorka« ln ostalih organizacijah. Sprevod je bil zelo dolg, kakršnih smo vajeni le ob naših največjih manifestacijah. Razvil se je po Bleiweisovi cesti ln dalje po Gosposvetski cesti; potem je šel pohod na Miklošičevo cesto in na Marijin trg pa po Wolfovi ulici v Zvezdo pred spomenik Viteškega kralja. Na spomeniku so že počivali številni lepi šopki nageljnov ln drugega cvetja, prepasani s trakovi v državnih barvah. Na obeh straneh spomenika pa sta goreli dve veliki baklji. Mogočen plamen se je dvigal z njiju v temni večer ln fantastično razsvetljeval vse okolje spomenika. Hiše na Kongresnem trgu so imele okna razsvetljena s svečami, še prav posebno lepo je blestela v večer Zvezda z girlando žarnic, s krasno razsvetljenimi okni pa z lepo okrasno značko na balkonu, upodabljajočo kralja Petra H. Pred spomenik je stopil župni starosta br. dr. Murnik. Položil je krasen šopek na-geljčkov ln se z nekaterimi toplimi besedami poklonil spominu Viteškemu kralju. 2e prei na .vsem pohodu s telovad'šča skozi mesto te nepregledna množ'ca v Spalirju navdušeno pczdravliaa S:ko'e. katerih povorka se je po ulicah vila kakor močan veletok Ljubljana 1e zan^sno pozdravljala svojo viteško organizacijo. Mnoga okna so bila razsvetljena in mar-sikod je na sokolstvo deževalo cvetje Ko Pa ie bilo sokolstvo zbrano pred spome- nikom Viteškega kralja v Zvezdi so se tja zgrnili tisoči da so se ob kratiti pd-etetni svečanosti poklonili Viteškemu kralju in obenem manifestirali ljubezen do njegovega sina. Toplo so bile sprejete besede zastopnika zveze slovenskih akademikov g. Zidariča. ki ie v imenu mladine naglasil zaupanje, katero uživata mladi kralj in njegova vlada med vsem narodom. Po burnem vzklikanju kralju in domovini ie sprevod spet krenil izpred spomenika. zavil ie v Selenburgovo ulico in je burno pozdravljen prispel pred Narodni dom. kjer ie Sledil razhod. Posamezne organizacije so nato odkorakale nazaj po glavnih ulicah. V noč je dalje odmevalo vzklikanje kralju, vladi in domovini, Ljubljana se ni hotela umiriti Zvečer ob 18. ie bila tudi velika manifestacija v unionski dvorani, kamor so svoje članstvo sklicale Prosvetna zveza, Zveza fantovskih odsekov in Slovenska dijaška zveza. Tudi oni so se zbrali slednjič prod spomenikom Viteškega kralja in so govorniki na?lašali zvestobo in neomajno vdanost kralju, vladi in državi. Po naredbi policije so se zvečer ob 21. uri zaprli v Ljubljani vsi gostinski obdati. vse gostilne, kavarne in vinotoči. Red ni bil nikier kaljen. Medtem ko ie mladina v noč manifestirala, so ostali pohiteli domov, da cb radijskih aparatih zvedo, kako ie v Beogradu, drugod po državi in po tujem svetu. čestitke ljubljanske ruske akademije Ljubljana, 27. marca. AA. Predsednik ruske kolonije ▼ Ljubljani Je poslal banu dr. Natlačenu kot predstavniku najvišje oblasti v Sloveniji tole brzojavko: O priliki ko prevzema državno oblast NJ. Vel. kralj Peter n., vas ruska kolonija v Ljubljani prosi, da sprejemete Izraze naših najiskrenejših čestitk. — Predsednik ruske kolonije v Ljubljani, Mesnjajev. Vtiski z Gorenjskega Jesenice, 27. marca Potniku, ki je potoval z današnjim opoldanskim vlakom proti Jesenicam, se je ob novici, da je nai nrfadi kralj zasedel prestol in prevzel vso oblast v svoje roke, nudila čudovito lep« slika. Ljubljana se je tedaj komaj predramila in Mastno sprejela novico, dočim hiše še niso bile vse okrašene z zastavami. Gorenjska je v opoldanskih urah že plamtela od navdušenja. Na vseh postajah so vihrale zastave mlademu kralju ▼ pozdrav, pa tudi • kmečkih hiš so plapolale in se veselile lepega dneva naše države. Ljudje ao povsod stali ▼ gručah in navdušeno pozdravljali odločitev kralja Petra IL, da prevzame oblast ▼ svoje roke in poslej sam odloča o usodi naše države. Zlasti lepo sliko je nudila naša zavedna Žirovnica, kjer je takoj ko je radio prinesel veselo novico .zavihrala na ponosnem Sokolskem domu državna zastava, ie lepše pa naše obmejne Jesenice Na Jesenicah je bSI popoldne v Sokolskem domu sestanek, po sestanku pa se je po Jesenicah razvil mogočen sprevod z dvema godbama in številnimi prapori. Na čelu sprevoda sc stopali po en Sokol v sredini. po en slovenski fant in po en gasilec, sledili pa so jim v bratskem prijateljstvu prij>adniki vseh teh organizacij, ki so ob svečanem trenutku, ko je naš mladi kralj prevzel oblast, čutili mod seboj le bratstvo in se spominjali ukaza velikega očeta našega mladega kralja: »Čuvajte Jugoslavijo!« Ogromni sprevod na naši meji je pokazal, da smo v svojih iskrenih željah naši OiT^vi vsi enotni in v istem taboru. Nobene razlike ni bilo med pripadniki posameznih organizacij in nobene razlike med gasilci, ki so enako navdušeno pozdravljali vse udeležence sprevoda in vzklikali našemu mlademu kralju, kraljevskemu domu, državi in zlasti naši hrabri armadi. Kranj, 27 marca Naša ponosna Gorenjska prestolnica je vsa zaživela v novem življenju, odkar je davi prispelo poročilo,, da je Nj. Vel. kralj Peter II. vzefl žezlo odkčno v svoje roke. V teku dneva se je ves Kranj okrasil z državnimi zastavami. Zvečer ob 18 uri se je pred Narodn'm domom zbralo sokolsko pripadništvo in pridružilo se je vse zavedno meščanstvo. Zlasti številna je bila seveda razigrana mladina Z godbo na čelu je krenil sprevod skozi mesto dr mostu, nato pa spet nazaj pred kraljev spomenik pred Narodnim domom, kjer je izpregcvoril vzpodbudne besede sokoiski starešina Stanko Završmk. V srcu prestolnice Beograd, 27. marca. v. Na Terazijah se je zvečer u taboril Obiličev pevski zbor. Zapel je narodno himno in vse Terazije s sto-tisočl ljudi so pele ž njim. In potem viharni vzkliki kralju. Obiličevi pevci so zapeli »Hej trubaču« in zopet je pela vsa množica ž njim. S terase nebotičnika palače Albanije ni videti ne konca ne kraja morju sveta. Vedno na novo se ljudje objemajo, poljubljajo, vzklikajo, prepevajo. Vedno na novo si utirajo pot med množicami povorke s transparenti, z zastavami, z velikimi zastavami lz prestolnice in s tistimi malimi kmečkimi zasLavami iz okolice in Šu-madije, ki ljudstvo ž njimi krast svoje kmečke domove na narodne praznike. Okrog 9. so se pojavili na cestah kamioni vojaštva. Vojaki, ki so popoldne zamenjali svoje tovariše na odrejenih mestih, so se sedaj vračali, zamenjani z drugimi. Vsak njihov avto je izzval nov val navdušenja. In kakor da je v Beogradu en sam velik neizčrpen vrt, jih je množica spet zasipala s cvetjem in z zastavami in jim vzklikala. Vedno znova pretresajo ozračje kakor refren in moto vsega tega radostnega dne vzkliki: Peter, Peter, Peter! Živela vojska! In spet: Peter, vojska, Peter, vojska! Prizori so bili nepopisni, ovacije take. kakršnih prestolnica še nikoli ni doživela. Bilo je, kakor da je Izbruhnil veletok, dolgo zadržan od neznanega jezu in se razlil preko vse prestolnice, preko vse Jugoslavije. Zvečer je upravnik mesta Beograda moral izdati ukaz, naj se ljudstvo razide, naj se pomiri, naj pomisli na svoje državljanske dolžnosti. Prepovedano je bilo točenje alkoholnih pijač, zaukazana zapora vseh javnih lokalov. Ljudstvo se je pozivu oblasti pričelo instinktivno in z izredno disciplino odzivati. A vendar je poteklo nekaj ur, prečen se je polmilijonska množica Beograjčanov in okoličanov, ljudi, ki so se zgrnili v mesto tudi iz krajev tudi po 30 in več kilometrov daleč, zopet razšla. Poziv srbskih nepolitičnih društev Beograd, 27. marca. br. Zveza patriotskih, bojevniških in viteških organizacij, Zveza prosvetnih in kulturnih dryštev, Zveza srbskih gospodarskih organizacij in ustanov so objavile svojemu članstvu naslednji proglas: »Srečni, da je bil iz mučne situacije najden najsrečnejši izhod, ker sta spregovorili sila in zavest našega naroda, pozivajo združene zveze vse svoje članstvo, da z vso požrtvoalnovstj o in skrajno vdanostjo stavijo vse svoje sile na razpolago mlademu kralju in domovini V teh časih je prva naloga vsakega pravega rodoljuba, da izpolnjuje svoje dolžnosti in da. podpira vlado narodnega zaupanja, ki je postavljena pred velike in težke naloge. Vsi člani naših društev in ustanov morajo prednjačiti z delom v duhu discipline, da pokažemo prijateljem in neprijateljem, kako globoko je v vseh slojih pozitivno razumevanje, kadar gre za vprašanje svobode in neodvisnosti Živel kralj, živela Jugoslavija!« Beograd, 27. marca. br. Osrednji odbor združenja vojnih invalidov je izdal naslednji proglas: Osrednji odbor vojnih invalidov pošilja na današnji svetli dan, ko je stopil na prestol Nj. Vei kralj Peter II., pozdrav vsem odborom in vsemu članstvu. V teh težkih dneh poziva vse svoje člane, da so, kakor vedno, pripravljeni na vse žrtve za kralja in domovino. Naj živi Nj. Vel. kralj Peter II., naj živi m<£a vojska, naj živi kraljevina Jugoslavija! Zdaj spet na delo! Beograd. 27. marca. br. Nocoj ob 21. je izdal uprava mesta Beograda naslednji razglas: V Interesa tploinega mira ta rada se posivs prebivalstvo, da preneha s mani-mestadjaml, ker bo ■ tem najbolje ustreglo svojim državljanskim dolžnostim. Vsako nadaljnje sblranje ta manifestiranje se zabranjuje. Do nadaljnje odredbe smpio biti gostinski obrati ▼ mestu odprti do 24., ns periferiji pa do 22. ure. Do nadaljnjega Je za-branjeno točenje vsakršnih alkoholnih Jutri redni pouk v šolali Beograd, 27. marca br Prosvetno ministrstvo obvešča starše in učence, da se bo redni pouk na vseh šolah nadaljeval jutri 28. t. m Vsi učenci morajo biti jutri ob običajni uri v svojih razredih. Policijska ura v Ljubljani LJubljana, 27. marca, br. Uprava policije v LJubljani Je odredila, da se do nadaljnje* ga zapirajo v Ljubljani vsi gostinski obrati, to so gostilne in kavarne ob 21. url. Kralj Peter II.--pomlad Jugoslavije Lani 6. IX. v Ljubljani Val pomladi Je zajel državo ln z njo vso Rovenijo, val radostj ln preroda. Pomlad najusodnejšega leta, kar jih pomni svetovna zgodovina, pomlad leta 1941, je utelešena v mladostnem liku Nj. Vel. kralja Petra n., ki je pravkar odločno ln pogumno, kakor to dolikuje potomcu Karadjor-djevičev, pravkar zasedel prestol. Nepopisna radost, ki jo delimo z našo razigrano mladino, je plačilo za vso tisto ljubečo skrb, ki smo jo izkazovali našemu mlademu kralju od njegovega rojstva dalje, preko prvih let njegovega razvoja, potem do najbridkejše postaje v njegovem ž.vljenju, ko smo z njim objokovali smrt Očeta, Viteškega kralja, pa vse do zadnjih dni velike odločitve. Kolikokrat smo ravno ml Slovenci imeli priliko, da izkažemo čilemu potomcu Karadjordjevičev svojo brezmejno ljubezen, a kolikokrat smo na tihem tudi razmišljali o bodočih razpletklh, ko se je tudi nad nas zgrinjal črn oblak novega svetovnega neurja. Zdaj pa so prestane vse težke ure. Brez slehernih parad-n h priprav, sred: najusodnejše dobe je stopi! mladi kralj odločno v ospredje in zdaj je sredi med nami, gospodar našin src in oblikovalec naSe železne volje. Mladi kralj je tako zrasel s svojim narodom da ga poznamo po vseh njegovih lepih do.i lja ih, odličnih sposobnostih, po nadarjenosti, srčni plemenitosti in visoki b-obrazbi. V' nepoinih 18 letih je mladi kralj dozorel v svetsko izobraženega široko razgledanega lnteligenta, ki pa druži v sebi z bistrim ra?umom in obširno izobraženostjo tisto, kar je od nekdaj dičllo Karadjordje-riče: duha junaštva, pravice in narodne zavednosti., ki se ne umakne ne za ped, kadar je treba boriti se za narod in domovino »Trd bodi. neizprosen mož jeklen, kadar braniti je časti in pravde narodu svojemu!« — te besede iz »Tugomera« bi lahko šteli za geslo našega mladega kralja, ki mu Je v oporo najhrabrejša vojska na •vetu ln najpožrtvovalnejši narod, ljubeč svobodo do zadnjega utripa srca. Iz Življenja mladega kralja NJ. Vel. kralj Peter n. se je rod:l 6. septembra 1923 v novem dvoru v Beogradu. Vsa država je bila srečna, ko Je zakon Viteškega kralja Aleksandra in krši lce Marije dal kraljevini naslednika prestola lin ko Je kraljevski dom postal toplo dru-ttesko žarišče. Mladi prestolonaslednik Je doraščal ob skrbni negi m prisrčni ljubezni svojih staršev. V 7. letu se je pričel šolati. Osnovni pouk mu je nudil zasebni učitelj, ki Je prejel od Viteškega kralja naslednje kratko navodilo: »želim, da se moj sin izšola kakor njegovi tovar šl in da med njimi ne bo nobene razlike in nobene prednosti!« To se je točno izpolnjevalo in kralj je potem ves čas šolanja Imel iJetico tovarišev, s katerimi je bil pri uku te razvedrilu enak med enakimi. Tako se mu Je na na;p!emenitejši način vcepijal duh tovarištva ln demokratske zavesti, ki mu Je v ostalem itak prirojena, medtem pa je njegova elegantna vnanjost že zgodaj izdajala mladega gentlemena. Septembra 1934 je prestolonaslednik Peter odpotoval na Angleško, da bi tam črpal srednješolski pouk. Toda že nekaj tednov potem, ko sta se z ljubljenim očetom ločila nad Podkorenom, je mladega prestolonaslednika zadel najbridkejši udarec — atentat v Marseiu. Mladi prestolonaslednik je moral prekiniti svoje šolanje na tujem in se vrn:ti v domovino. Kdor Je bil na kolodvoru v Ljubljani, ko se je mladi kralj s svojo Vzvišeno materjo vrnil v domovino ga je moralo ganiti v srce: tako nežen, tako droban je moral mladi kraljevič prevzeti nase breme velikih dolžnosti. Toda dobra usoda ln skrbna vzgoja sta pripomogli, da se ie mladi kralj v domovini izšolal in tudi "telesno tako razvil, da smo z navdušenjem sledili od leta do leta njegovemu razvoju. Se prav posebne so bili Slovenci srečni, da je sleherno leto, ko je odlično končal svoje šolanje, našel na Bledu svežejra razvedrila in nabral novih moči. Srednješolsko šolanje, ki se je pričelo 7. marca 1935 . je bilo poverjeno ibo-ru Izbranih strokovnih gimnazijskim profesorjev, sodelovali so strokovni učitelji za športne vežbe. Prva ura je veljala narodnemu jeziku. Potem pa je mladi kralj v Štirih letih in štirih mesecih z zgledno vestnostjo dovršil 8 razredov gimnazije ln je z odliko opravil maturo. Na jesen po izpitu zrelosti se je pouk razširil in je učni načrt zajel vseučilišče ln vojaške vede. Zmagati je moral vse tisto, kar je potrebno poglavarju države iz splošnih in vojaških ved. Vse do zadnjih dni so mu predavali univerzitetni profesorji. Učne metode so bile najmodernejše, gradivo iz državoznanstva, pravoslovja, gospodarstva in diplomacije je bilo tako odbrano, da se je nanašalo samo na tisto, kar je neobhodno potrebno. Upoštevana so bila vsa možna učila in pouk je bil vedno živahen, neposreden, vseskozi zanimiv. Učne knjige so bile sestavljene jedrnato, da si kralj tudi sedaj venomer osvežuje svoje znanje. Prvi junak domovine V začetku oktobra 1939 je mladi kralj oblekel uniformo gojenca vojne akademije. Prvi čas je bil redov, nato je napredoval ▼ kaplarja in podnarednika. potem je bil nekaj časa narednik, ob lanski svečanosti odkritja spomenika Viteškemu kralju v Ljubljani pa je desettisočglavo množico presenetil s svojo elegantno pojavo kot letalski podporočnik. Potem*je bil kmalu povišan v poročnika. Zelo rad nosi uniformo, ki mu pa tudi odlično pristoja. Njegova pojava in njegov talent že na prvi po- ste moderne dobe, zelo zanima sa prtrod- ne vede ln za moderne jezike. Izpričuje konstruktiven, praktičen duh, ki sna družiti koristno z lepim, stvarno z naprednim. Zelo Je dovzeten za duhovite pomen-ke, od srca sproščeno se smeje zdravemu humorju. V razgovoru pa je rad kratkih besed, brez gostobesedne navlake. V po-klanjanju zaupanja je štedljiv. Kdor pa njemu zaupa, ga zna mladi kralj takoj primerno ceniti. Njegova dejanja so vedno plod samostojnega razmišljanja in nedvoumno kažejo, da bo mladi kralj odslej odločitev sam temeljito pretehtal. Težka so bremena vladarskega poklica, ali veliko olajšanje bo mlademu kralju brezmejna vdanost njegove junaške vojske. Prav v teku zadnjega leta je mladi kralj do vseh podrobnosti spoznal življenje svoje vojske. Ponovnokrat smo poročali v »Jutru«, kako je obiskal letalce, potem pionirje na Savi, pa spet poljsko kuhinjo ali se Je pridružil konjenici, ali pa si ogledal nove tanke. Vsaka pridobitev naše vojske ga je zanimala te z vsakim vojščakom je Mladi kratj pred poletom v sinje višave Na obisku pri poljski kuhinji na manevru gled izdajata potomca vojsške rodovine. Mladi kralj je visok mladenič. lep ga lika, vitke rasti. prav.Lno razvi:, krepka ga zdravja. V njegovih cčeh misl h n čustvovanju, v njegovem ravnanju in vsem zadržanju se javlja zreia osebnost mladega junaka, ki se postopno in čvrsto izpopolnjuje na široki, zdravi in p^avi življenjski poti. V takem razvoju je ml°di k ali niša najdragocenejša nada in največji ponos Jugoslavije. Izpričevala njegovih profesorjev in ostalih vzgojiteljev pričajo o visoki inteligenci mladega kralja, o n"ego^i ljubezni do dela in dolžnosti. Tovariši pri šolanju in razvedrilu pa nam poved: na jI pšo be edj o njegovi značajnosti in s etl m tovarištvu. Prirodni talenti mladega kralja se zlasti nagibajo k realnj:y vedam in modernim izumom. Mehani.fa, f zika, motorji, letala, električne naprave in pomcrsčvo vzbujajo venomer ž vahno zaniman e mladega kralja. Razen tega se mladi kralj Kralj ob slovesu pd Planice ; spregovoril tovariško, lz vsake pcljr'r» kuhinje je bil pripravljen pokuslti kosilo. Seveda je izven dvoma, da se bo ljubezen vojske do mladega kralja stopnjevala do tiste mere, ki ne po na nobenega odrekanja, kadar gre za biti ali ne biti. Kral3, mati, brata in narod Najplemendtejši izraz značaja m adega kra'ja je p č vzorna s novska vdanost Vzvišen) materi. V ljubezni ln polnem razumevanju svojega prvorojenca je N'. Vel. kraljica Marija našla velko tolažbo ln moč v srvou neutešeni bol č n po ostudnem zločinu v Marsa ju. Mod k Pevsko materjo in sinom vlada res gleboko. prisrčno prl-atel-stvo, p: ep'et~no z ljubezn jo ln spoštovan em. Med našim kmetsMm narodom .c najdete svet.e>cga primera sinov-ske vdanosti. I rav tako ljubezniv in pozoren je mla*. kralj no sproti svojima dvema bratoma, kater ma je vzornik a uč tel'. V kral ev-sktm domu je v veselje «ej družini. In ta medsebojna povezanost, katere osrednja oseba je ml~di kralj se mo'no čuti i ven dvorskega kroga, po vsej državi. Poglejte mladine ki da.ies crc-eLa od raz granega ponosa in veselja vzklka mlademu kralju! Iz njenih vrst je izšel, njen je, z njo bo koval usodo domovine! St*!e,?j rod lahko ganjen od to'ikšne zmage mladosM in sam mladostno prerojen spremlja mlade0' kr>-lja ln njegovo mlado Jugoslavijo v sv?*'o bodočnost. Kralja Petru II. Sedem let bo, kar po točil za Očetom sem solzč. Spet se moj pogled je zmočil, toda v radosti samd. Mladi kral j na prčstol seda, ko buči okrog vihar. S? I čeri se zdaj zaveda, vendar hraber je krmar. Karadžordže Peter DrugI vodi nas na slavno pot. že po prednikov zaslugi čuva višnji Te Gospod. Vsak prisega, zlasti mladei: Za svobodo damo kri. Ne oskruni krone madež, ne oskruni nam častL Anton Debeljak Ljubljana je objela svojega kralja Mladina in z njo ves narod sta navdušeno pozdravila nastop Nj. VeL kralja Petra II. Ljubljana, 27. marca. Ljubljana, ki je davi vstala še v negotovem, napetem vzdušju pravkar preteklih dni, se je v prvih dopoldanskih urah na novo prerodila. Cim je beograjska radijska postaja sporočila veliki zgodovinski trenotek, nastop mladega kralja Petra II., in ko je pozneje še ljubljanska radijska postaja ponovila velike in svečane besede Srbom, Hrvatom in Slovencem, so ljubljanske ulice na mah oživele. Eno-dušna radost in navdušena samozavest odgovornosti do kralja in domovine je v teh svetlih trenotkih razžarila lica prav vsega prebivalstva. Po ulicah so se dogajali prizori, kakršne smo videli le o priliki dneva zedinjenja pred 22 leti. Ni bilo treba besed. Kakor vse prešinjajoča iskra je vzplamtela in zrasla med tisoči ena sama misel oduševljenja, en sam navdušen klic iz tisočih ust in src: Naj živi nai mladi kralj in naša velika domovina, ki danes stopa v svoje pre-rojenje in moško izpričuje svojo trdno, vekomaj neomahljivo ljubezen, tako v Imenu svojih velikih prednikov, kakor v imenu današnjih sinov in hčera, da bo ostala zmerom in povsod zvesta idealom, ki jib je posvetila srčna kri hrabrih bor-eev pod zmagoslavno zvezdo Karagjor-gjevičev! Ko so radijski zvočniki in posebne izdaje »Slovenskega Naroda« in drugih listov raznesle radostno vest v poslednjo hišo, so se razgrnile po cestah množice prebivalstva vseh stanov, od mladih do starih in smejoč se, pa tudi objemajoč ter stiskajoč si roke dajale duška v silni radosti nad velikim dogodkom slovesnega ustoličenja mladega kralja, kajti velika in neizpodbitna resnica je, da je mladega kralja narod sam v prvem dnevu njegovega vladanja od Triglava do Var-darja ustoličil po enodušni želji milijonov in milijonov enodušno združenih, za veke povezanih med seboj. Množice so se poklonile in se še poklanjajo po vseb mestih in naseljih države Imenu mladega kralja, izpovedujoč svojo neomajno ljubezen do njega in do svoje domovine. In Ljubljana ne bi bila Ljubljana, da ne bi na prav tako svečan, navdušen in edinstven način izpričala svoja čustva vdanosti kralju in Jugoslaviji. Zaplapolale so zastave na vseb hišah, na ulicah in cestah tisoči in tisoči prebivalstva enodušno manifestirajo in mladina s državnimi zastavami in s sliko mladega kralja na čelu se formira v sprevod, ki lz ulice v ulico zmerom bolj narašča z dotokom manifestantov To so trenutki, kf bodo ostali vsem neizbrisno v sponvnu in ki Jih doživi samo narod, ki se zaveda svoje moči. svoje zdrave, neuničljive sile. Velika radost Sivo, oblačno jutro se je prebudilo nad belo Ljubljano — jutro, kakršnih je v zgodnji spomladi večji del. V ozračju je nekaj viselo, v srcih vseh je vladal nemir, vsi smo pričakovali nečesa, novega nepričakovanega. Vsi smo živo čutili, da bo posijalo izza težkih sivih oblakov jasno sonce, ki bo pregnalo za vselej negotovost iz naših src. Vsi smo pričakovali, podzavestno slutili nekaj lepega, nismo pa vedeli, kaj bo to... In res, kmalu potem je posijalo! V zgodnjih dopoldanskih urah nas je kakor iskra prešinila vest, da je naš mladi kralj Peter II. prevzel v teh težkih časih v svoje roke oblast, da je stopil na krmilo močne, nedotakljive in svobodne Jugoslavije! Za h:p smo vsi zanemeli. Prevelika je bila naša radost, prenepr čakovano je prispela vesela novica. Potem pa je prekipelo navdušenje do ust in vzkliki ne-pop:snega navdušenja so zaorili po vseh ljubljanskih ulicah, ki so se v hipu spremenile v živop:sne reke vzradoščene mrož'ce. Vsi r.'so mogli takoj verjeti. V z^če^Hi so nemo in vprašuioče gledali manffes-fpn^e z našimi trobojmeami na čelu. godali, kako '"zobešajo meščani državne zast?ve. oosiuš^li navdušene ovad-je mladenki Irraliu. hrabri vojski. Jugo-slaviii... ToHa negotovost je trajala le kratek čas. Novica, čeprav tako never- stcclje v Celiti Cel ie, 27. m arca Davi je po Ce'ju in celjskem oko'išu bMskovito raznega vest da je Nj. Vel. kralj Peter fl. prevzel v'adarnke dolžnosti. Ta vet ie izzva'a med prebivalstvom ne-potvsnr navdušenje in veselje. Ljudje so nhVrtn'i nfire ce'i°ko urednikvo z vprašanji r> polrobnr^tih. Ob 12.15 se je zbrala pred pravoslavno cerkvijo mladna obeh ce''rA''h gimnazij akademiki m gojenci ru-dn^ke šole Z veliko državne zastavo na čelu je kreni' več tisoč gll a v sprevtd po Krekovi cesti. Dečkovem vi addelrl francoskih čet v okrepitev tamkajšnje garnizije. Vodje tako zvanega sirskega nacionalnega bloka zahtevajo takojšnje sklicanje narodnega predstavništva, ki naj proglasi avtonomijo Sirija Usoda poljskih beguncev Deset poljskih beguncev, ki so v sestavu francoske vojske lani prestopili tvlcarako državno mejo ter so bili odpeljani v on-dotna vojaška taborišča, je pobegnilo is ujetništva. Orientirali pa so se tako slabo, da so čez nekaj dni zašli na Italijansko ozemlje namesto v Francijo. Pri Lagu Maggiore so jih karabinerji prijeli in jih odvedli t jsčo, Vojne operacije v Afriki PO večtedenskem boju so angleške čete včeraj zavzele trdnjavo Keren v Eritreji, v Abesiniji pa važno mesto Harar Rim, 27. marca. m. (Štefani). Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je objavilo davi svoje 293. službeno vojno poročilo, v katerem pravi o bojih v Afriki: V~ Severni Afriki so italijanski in nemški oddelki zavzeli el Aghelo v Sirti V vzhodnem delu Sredozemskega morja so nemški bombniki uspešno napadli sovražne ladje, ki so bile na poti proti severu. Dve ladji sta bili zadeti in hudo poškodovani V vzhodni Afriki se nadaljuje srdita borb^ okrog Kerena. Ponovni sovražni napadi so bili odbiti. Odpor naših čet je odločen. V protinapadih je bilo sovražniku prizadejanih mnogo izgub. Naša lovska letala so zadržala akcijo sovražnega letalstva in se ponovno hudo spona d la s sovražnimi letali kljub njihovi premoči Sestreljeni sta bili dve letali Uurrirane m eno tipa Bristol-Blenheim Eno naše letalo se ni vrnilo na svoje oporišče. Naši bombniki so bombardirali sovražne topniške naprave in čete Skupina bom bnikov Je napadla in poškodovala večje število sovražnih tankov in drugih motornih vozil na področju pri -iaranu. Neka naša podmornica pod poveljstvom korvetnega kapitana Giuseppe Rossetti-Lorencinija. ki operira na Atlantskem oceanu, je potopila dve sovražni ladji s skupno 12.000 tonami. Angleška poročila Kairo, 27. marca. s. (Reuter). Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem službenem poročilu: Libija: Ničesar važnega poročati Eritreja: Operacije pri Kerenu se nadalje razvijajo zadovoljiva Angleške čete so osvojile važne nove postojanke, odbile več sovražnih protinapadov in zajele mnogo ujetnikov, med drugim celo brigadno po- Ob prelazu Marda so zapadnoafriške čete zavzele neko sovražno postojanko, ki so Jo Italijani močno ojačili. Razpolagala je s podzemeljskimi predori Zajetih je bilo več ujetnikov. Operacije se nadaljujejo. Najrobi, 27. marca (Reuter). Poveljstvo južnoafriškega letalstva v Keniji javlja, da so izvedla južnoafriška letaka nove močne napade na železniško progo Adis Abe-ba—Diredaua. Glavm napadi so veljali odseku med Diredauo in Avašem Bombardirani so bili štirje vlaki. Dva vlaka sta bila direktno zadeta, v drugih pa sc bili prevmjeni železniški vagoni. Na postaj v Madalari so bili obstreljevani vojaški oddelki in železniški vozovi London, 27 marca. AA. (Reuter). Dopisnik »Timesa« poroča; Iz vseh krajev Abe-sinije poročajo, da se vodijo borbe, sicer zaenkrat manjšega obsega, vendar pa zelo hude. Kar se tiče Kerena, kjer so Italijani v zadnjih borbah izgubili 3.000 mož. bližnje hribe pa drže britanske čete je stanje v bistvu nespremenjeno Okrog De-bra Markosa abesinske prostovoljske čete stalno ogrožajo sovražnikove enote. Na osrednjem odseku si južnoafriške čete otirajo prehod po dolinah, ki vodijo proti Hararja Glavni poveljnik italijanskih čet polaga vse upe na Eritrejo, kjer se misli držati tudi tedaj, ako bi padla Adis Abe-ba. Njegove najboljše čete stalno in s pospešenimi koraki prihajajo v Keren, medtem ko v Abesiniji britanske čete napredujejo v raznih smereh. Zdi se, da i>o Harar prvi kraj, ki bo kmalu nadeL Kairo. 27 marca g (Reu+er) Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem porcčilu: Angleška letala so izvedla poncvno napade na železniško progo Adis Abeba-Dži-buti. Huda škoda je b;!e povzročena na vozovih, moštev i b in drugih napravah Železniška postaja v Avašu je bila tudi zadeta. Pri Kerenu so angleška letala pcnovno napadla sovražne postojanke v gričevju v veljstvo. Sovražniku so bile povzročene znatne žrtve. Abesinija: Zapadnoafriške in belgijske čete so zavzele Gambello v zapadni Abesiniji S tem je celokupno ozemlje v tem sektorju očiščeno sovražnika. V južni Abesiniji zasledujejo angleške čete na vseh sektorjih sovražno vojsko, ki se umika. V vzhodni Abesiniji se operacije med Džidžigo in Hararjem v težavnem ozemlju po načrtu nadaljujejo. Nairobi, 27. marca. s. (Reuter). Poveljstvo angleške vojske v Keniji javlja v svojem današnjem službenem poročilu, da so abesinski patriotski oddelki zavzeli več sovražnih postojank vzhodno in zapadno od Javella. V eni izmed teh postojank je bilo zajetih 100 sovražnih vojakov, ki niso nudili odpora. I okolici mesta. Izvedenih je bilo več močnih bombnih napadov Južnoafr ška lovska letala so pri Kerenu sestrelila dve italijanski lovski letali. Keren—Harar Kairo, 27. marca. AA. (Reuter.) Posebno uradno poročilo vrhovnega poveljstva britanske vojske na Srednjem vzhodu poroča, da je trdjava Keren zavzeta. London, 27. marca. AA. (Reuter.) Nocoj so na uradnem mestu v Londonu potrdili vest o padcu Kerena. London, 27. marca. br. (Reuter). Ob 21.30 je prispelo v London uradno poročilo, da je danes popoldne padel Harar, drugo največje mesto v Abesiniji Podrobnosti še niso znane. Z albanskih bojišč Delovanje topništva ln krajevni spopadi Rtm, 27. marca, n. (Štefani). Vrhovno poveljstvo Italijanske vojske je objavilo davi v svojem 293. službenem vojnem poročilu: Na grfld fronti delovanje topništva. Skupine nažlh letal so napadle letalsko oporišče v Paramitiji ter s strojnicami obstreljevala letala na vzletišču. Dve sovražni letali tipa »Glouoesterc sta se vneli, več letel je bilo hudo poškodovanih. Skupine naiUh bombnikov oo bombardirane sovražno oporitče Preveša Zadete ao bile ladje v luki ln pristaniške naprava. Uspešno je bilo t**"" tudi Sa neko drugo sovražno oporlSče na Pelopooeza. Atene, TI. marca. n. (AL ag.) Vrhovno poveljstvo grSke vojske Je objavilo sinoči naslednje službeno vojno poročilo: Včeraj Je prUUo ponekod do krajevnih pe&adijaldh ln artilerijskih spopadov. Državno podtajništvo aa javno važnost ja ponoči v svojem komunikeju objavilo, da so Italijanski bombniki znova bombardirali Preveša Skoda ni bila velika. Pri drugem napadu na neko mesto na sapad-nem Peloponesu ni bilo ne Škode ne žrtev. Atene, 27. marca. AA. (Reuter). Angleški kralj Jurij VL je poslal grškemu kra-M)a m punflt grSke neodvisno*! brzojavko, v kateri mu Iskreno čestita k dosedanjim uspehom grške vojske in Izraža željo, da bi se grške uspehi nadaljevali do zmage. Ob koncu zlasti podčrtava uspehe grške vojske v zadnjem času, ko Je bila ustavljena ofenziva italijanske vojske ln ko je grška vojska še enkrat potrdila svojo veljavo. Turška poslanica grškemu narodu Ankara, 27. marca. AA. (Anat. ag.): Narodni poslanec A ta j komentira poslanice, ki so jih naslovili na grški narod predsednik republike Ismet Ineni in drugi visoki dostojanstveniki turške republike, ter piše v poluradnem listu »Ilus« naslednje: Te poslanice pomenijo prisrčen pozdrav vsega turškega naroda, naslovljen na grško vojsko in na grški narod. V civiliziranem svetu Grki morda nikdar niso uživali toliko ljubezni kc' danes, kajti v vsej svoji zgodovini niso nikdar imeli tako težke moralne ln duhovne preskušnje kot danes. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Naši kraji in ljudje Velik napredek Južne Srbije Za javna dela in obnovo dežele je bilo izdanih poldrugo milijardo dinarjev Skoplje. 27. marca 2e takoi do osvobojenju se .ie poiavil v naši državi, posebno oa v Južni Srbiji problem cestnega omrežja. Tedaj smo imeli tam vsega 1243 km cest. Popolnoma dograjenih oa je bilo le 250 km. Ceste so bile v obupnem stanju. Kolovozi razriti, polni blata in kamenja, le za silo izpeljani in brez stalnih mostov in propustov. Le pešci in tovorna živina 1e lahko uporabljala pota. Važnost cestnega omrežja za gospodarski in socialni naoredek nareda ie t?.koi uvidela država in pričela z delom. V dveh desetletjih je bila vsa pokrajina preprečena s cestno mrežo, ki ie trdno zvezala prei med seboi ločene kraje in jim omogočila gospodarski in kulturni napredek. Dela so bila izvršena solidno. Danes ima Južna Srbija 4522 km cest. od katerih je 2335 km sposobnih za vsak promet, ostanek oa le tedaj, kadar ie suho vreme. Navedli bomo samo najvažnejša cestna dela. ki so bila storjena Novo traso imajo ceste: Kičevo-Jama-Boškov most- Ve-les-Gradsko-Sv. Djordje; Korbevae-Bosilj-grad; Kratovo-Probištip; Kosturno-Surdu-lica: Kumanovo-Kriva Palanka-Zebrnjak; podnožje Vlajnice-Mavrovi Hani. Skoro na novo so rekonstruirane ceste Bitolj-Kičevo; Liplian-Stimlje: Radcvište-Stru-mica-Novo Selo. V veliki meri se je povečalo število mostov in propustov. Po prevratu jih je bilo vsesa 375. Doslej ie bilo zgrajenih novih stalnih železnih, betonskih in kamnitnih mostov in propustov 1300. začasnih in pol-Ktalnih pa 948. Stara turška kaldrma ie nadomeščena s tlakovano cesto iz drobnih kock v naslednjih mestih: v Prištini. Prizrenu. Tetcvu. (Jostivaru. Ohridu, Velesu. Vranju, Le-sfeovcu, Kumanovu, Djevdjeliji. Vladiči-nem Harrn. Bitolju in Skopi ju. Tudi za občinska pota se je mnogo storilo. Zanje je bilo izdanih 980 milijonov din. Naša država ie dobila slabo zapuščino v pogledu hidrotehničnih naprav. Redkoka-tero naselje ie imelo zdravo pitno vodo. Neurja so pustošila plodno zemljo in njive. Po vseh rodovitnih kotlinah so ležale le razvaline. Veda ie tekla neizkoriščeno. Tudi v tem pogledu ie država z naglimi ukrepi pomagala. Na j prei so poskrbeli za pitno vodo. Zgrajenih 1e bilo 178 vodovodov. 34 iavnih vodnjakov. 16 ljudskih vodnjakov. 3 cisterne. 152 artezijskih vodnja- kov. Med drugimi mesti so dobili vodovod: Skoplje. Ohrid. Tetovo m Veles. V gradnji je še 47 vodovodov, med njimi vodovodi v Bitolju. Prištini in Prizrenu. Načrti za vodovode pa so izgotovljeni v Ku-manovu. Vranju in Prilepu Regulirali so tudi nekaj rek; Črni Drim v zvezi z os-.i-ševanjem Struškega polja. Vardar. Itado-viško reko. Južno Mcravo. na Pčinji na so zgradili jezove. Za ta dela ie bilo porabljenih 66 milijonov din. Mnogo pozornosti je posvetila '.ržava asanaciji in melioraciji zemljrč. IrsuSevanje struškega blata ie veliko in zanimivo delo v finančnem ln tehničnem r.og'e-du. Dela so skoro zaključena in bo pct^m dobilo prebievalstvo mnogo nove obdelovalne zemlje. Izsuševanje Skopskega oc-lja. ki je v glavnem že končam, ca ie gotovo največje melioracijsko delo :v) ' omi v Južni Srbiji. Od ie7erske vode ie iztrgano za kmeta že nekai tiso?1 hektarov zemlje, ki io več;del že obdelujejo Gotova so tudi dela za namakanje Gorniegi Lisič.ia. Ma\-rovskn polje in barje -ači pri Ohridu na bodo skoro izsušeni Največji asanaciiski in melioraHiski t>r.>o1em pa ie še nerešen To ie problem ^rip reke in Bitoljskega polia Za ta dala b:do potrebna zelo velika finančna sred -ti-?, ki oa 9"* skoro že zagotovljena. Elektrifikacija ie po voj^i v ju'ni Sr- j biji zavzela velik razmah Izgotovljeni načrti za sistematično elektr'fikac-'o vse deže^. Hidrocentrale so zgrnime *7 Sk.-p-lju. Tetovu. Demirkapiji. Gostivaru. Pri- j zrenu. Masurici. Kičev.i Ohridu. Vvmvi. ; Berovu. Surdulici in v Bo-iljTradu Javnih zgradb ie imela Južna S-biia oo prevratu zelo malo. V navadnih ko?ah se je vršil pouk. delila pravica in se zdravili ljudje. Zato država ni štedila s kiediti za javna poslopja. Gradile so se šole. gimnazije. bolnišnice, higienske ustanove, sodna poslopja, cerkve, kmetijske ustanove itd. Vse te zgradbe so zidane po načelih sodobne znanosti. Za ta dela ie bilo oo-rabljenih čez 400 milijonov din. Da ie država v Južni Srbiji vse to popravila in nanovo zgradila, je morala izdati čez eno milijardo in pol dinarjev. Naša mlada država je dala to vsoto za povardarsko Srbijo z voljo in veseljem, ker so se njeni predstavniki vedno zavedali. da ima ta pokrajina na to pravico po svojih žrtvah za uresničenje jugoslo-venskih nacionalnih idealov. Jubilejni koncert Glasbene Matice v Krškem je bil najlepša proslava dvajsetletnega obstoja Krško, 26. marca V ponedeljek zvečer Je proslavila krška Glasbena Matica 20 letnico obstoja svojega društva. Jubilejni koncert, ki je bil tako po pestrem programu kakor tudi po izvajanju sodelujočih na umetniški višini, je bil deležen s strani občinstva take pozornosti kot še nobena prireditev v zadnjih letih. 2e popoldne okrog 17. ure so hile vse vstopnice razprodane in kljub temu. da so postavili v dvorano še naknadne sedeže, je moralo mnogo občinstva oditi. Mnogi pa so si sami prinesli stole v vesti-bul sokolskega doma, kjer so vsaj prisluškovali koncertu. Rekorden obisk je ponovno dokazal, kako velik ljubitelj lepe pesmi je naš narod. Za uvod so izvajali v režiji br. Stlplov-ška Franje Milčinskega spevoigro »Volka-šin«. Igra je izredno zadovoljila občinstvo, saj je bila vestno naštudirana tako igralsko kot pevsko. Po kratkem odmoru je nastopil nekdanji član Glasbene Matice v Krškem g. Andro štrukelj, sedaj slušatelj Glasbene akademije v Zagrebu, ki je zapel Ipavčevo pod okni co lz opere »Teharski plemiči« in arijo iz Verdijeve opere »Ples v maskah. S svojim sočnim ln mehkim baritonom je na mah osvojil vse poslušalce. Na klavirju ga je odlično spremljal njegov učitelj profesor Glasbene akademije v Zagrebu g. Milan Reizer. Sledili sta pesmi Zajčeva »Sjo-čaj se mene« in Devova »Kan-glica«, kateri je ljubko zapela gdč. Poldica škodova. Spremljal jo je odlično na klavirju g. dr. Raiko Fenc kakor tudi prof. g. Reizerja, ki je zapel štiri medjimurske narodne pesmi. S svojim prodornim basom in Izvrstno tehniko je bil deležen nedelje-nega priznanja s strani poslušalstva. Sledila je ofleielna proslava 20 letnice obstoja Giasbene Matice. Uvodno besedo je spregovoril ravnatelj meščanske šole g. Josip Vutkovič. pevovodja zbora, ki je orisal kratek razvoj vokalne glasbe v Krškem ter pozdravil vse navzoče, posebno pa go- ste, med katerimi so bil odposlanec pevske zveze in ljubljanske Hubadove župe g. Albin Lajovic in župni pevovodja g. Albin Venturini. G. Lajovic je čestital društvu k njegovemu jubileju, poudarjajoč velik pomen na kulturnem polju, ki ga je Matica vršila za časa svojega obstoja. Ob tej priliki so bili odlikovani z zlato kolajno za 201etno sodelovanje pri društvu predsednik Glasbene Matice Hubert Završnik, ustanovitelj Matice g. Joško Pfelfer, pevovodja g. Josip Vutkovič, nadalje dr. Rajko Fenc, Franc Stiplovšek, Elza Sluga, Zalka Pon-grac, Franc in Marija škoda, Marija Vutkovič, Jože žabkar in Janko Vanič; s srebrno kolajno so bili za 15 letno udejstvo-vanje odlikovani: Vlasta Jan, Marija Iva-nuš, Ivo Rumpret, Gojko Aparnik, Justa Valant, Anka Rumpret, Franc Kužnik in Tone Dvornik, z bronasto kolajno pa Zora Uršič, Jože Hostnik in Lojze Rumpret. Po kratkem odmoru je nato nastopil mešan zbor Glasbene Matice, ki je zapel več pesmi, med drugimi dr. Schvabovo »Slanico« in škerjančka« Adamičevo »Hudo zimo« in »Godce«, Prelovčevo »Pomlad« ln dr. Schvabovo sklepno pesem rajanje pod lipo lz »Kneza Volkuna«, pri kateri je sodeloval tudi sokolski salonski orkester pod taktirko g. Jožka Peiferia. Zbor je s tem svojim nastopom pokazal, da zasluži vse priznanje za svojo požrtvovalno delo na polju vokalne glasbe. Tehnično odlično prednašane kakor tudi glasovno harmonično odpete pesmi so navdušile vse prisotne. Vendar pa je včasih le kateri ušel spretnim rokam pevovodje g. Vutkoviča, ki pa je znal kmalu ukrotiti naglega pevca. Po končanem koncertu se je v sokolskem domu razvila prijetna zabava ter so pevci in pevke med povabljenimi gosti po domače proslavili društveni jubilej. Glasbeni Matici gre za njen krasno izvedeni jubilejni koncert vse priznanje in zahvala z željo, da še nadalje gre r>o tej poti. L. C. Za postavitev občinskega doma v škof li Loki V domu bi imeli tudi streho številni škofjeloški uradi in muzej gkofja Loka, 27. marca Sredi Škofje Loke, na Mestnem trgu, je škofjeloška občina lastnica treh sklenjenih hiš. že pred leti se je pojavil načrt, naj bi se vse hiše prezidale v skupen reprezentativen občinski dom. ki pa ne bi bil namenjen zgolj potrebam občine, marveč bi ime'i v njeni svoje prostore tudi nekateri ura ril ki so zdaj raztreseni po mestu. Ta akelia stopa, kakor kažejo vsa znamenja, v odločilno fazo. kajti obstoji najresnejši namen, da se še letos preide od besed k dejanjem. Prezidava treh mestnih hiš bo morala biti dokaj temeljita, vendar bo oču-vana starinska slikovitost stavb samih. Stavbe, ki so pozidane zdaj v nekoliko skrivljeni črti, bodo izravnane in nasproti mestu dvon a stropne, a zadaj, nasproti Klo-bovsovi ulici, trinadstropne. notranja ureditev občinskega doma bo ustrezala času. P^Kon^na razporeditev prostorov sicer Se ni določena, vendar pa se že ve, kateri uradi bi bih nastanjeni v domu. Dolga vrsta jih Je. Vse prostore ob Klobovsovi ulici bo zavzelo sresko načelstvo, za katerega se plačuje zdaj najemnina v drugi hiši na Mestnem trgu. Spredaj v pritličju bodo lepi prostori za pošto, ki bo imela mimo tega v prvem nadstropju prostore za avtomatično telefonsko podcentralo. v pritlič- ju bodo tudi prostori za Mestno hranilnico in za Trgovski gremij. Ostali prostori so namenjeni finančni kontroli, katastrski upravi in okrajnemu cestnemu odboru. Seveda bo imela v občinskem domu svoje prostore tudj občina sama. V občinskem domu bosta tudi stanovanji za sreskega načelnika in upravnika pošte. Dostojno mesto bo odkazano muzeju, ki bo prišel tako do vse primernejših sob. Ni pa še odločeno. ali se vseli v občinski dom tudi orož-ništvo. Kaj pa stroški? Preračunani so na tri milijone dinarjev, kar je brez dvoma znesek, ki kliče po vzajemnosti vseh škofjeloških činiteljev. Občina sama ima lz prihrankov preteklih let pripravljen 1 milijon dinarjev, a ostali denar še manjka. Na nedavnem sestanku škofjeloških gospodarstvenikov in denarnih zavodov je bila sprožena vrsta predlogov, kako priti do ustreznih sredstev. Najeti bo treba čim ugodnejše posojilo, ki ga bo iskati predvsem doma. škofjeloški denarni zavodi bodo imeli priložnost izreči svojo besedo, poleg njih pa tudi imoviteiši meSčani, ki bodo s poroštvi olajšali gradbenemu odboru njegovo stremljenje. Le z vzajemnostjo bodo premagane zapreke. Sredstva bodo dosežena tudi Bpoeefaalzni aranžmaji* ki'Jih upa tafr- vesti občina z uradi, ki mislijo na vselitev. Predvsem s sreskim načelstvom. Gradil se bo občinski dom v dveh etapah. Pripraviti se mislijo predvsem prostori za pošto v bivši Stravsovl hiši ir. zadnji trakt za sresko načelstvo, v drugi etapi pa se bo predelal ostali del s Klobovsovo hišo. Gradnja občinskega doma se ne sme dolgo odlašati, ker se želi vseliti pošta v nove prostore že v prvi polvici tega leta. Ako prostori pravočasno ne bodo pripravljeni, potem bo škofja Loka ob avtomatično telefonsko centralo, česar pa menda ne ž? 11 nihče, ki mu je pri srcu napredek mesta. S postavitvijo občinskega doma bo storila škofja Loka velik korak naprej. Prvi )tJutrov" naročnik v Prekmi^ju je umrl Murska Sobota, 27. marca Včeraj sc v Murski Sobot' pokopali upokojenega crožniškega narednika-vodni-ka in občinskega tajnika g. Franca Grego-riča, ki je umrl v starosti 64 let po dolgi in mučni bolezni. Pokojni je bil doma iz Brgute pri Kastavu in je kot r.rožnik služboval malone po vsej Istri, dalj časa pa v Lovrani. Poli. Kopru m nazadnje na Lu-šinu. odkoder se je mo«bl ko>t narodno zaveden orožnik izseliti. Ko so jugoslovenske čete 12 avgusta 1910 zasedle Prekmurje. ie bil narednik-vtdnik Gregonč že čez 5 drn ne svojem novem službenem mestu v Murski Soboti. Bil je obenem tudi prvi. na čigar ime je pričelo prihajati »JutTO« v Prekmurje. Leta 1926 je po upokojitvi postal tajnik so-boške občine, kater je posvetil vse svoje moči in sposobnosti. Bil je vedne neumorno delaven in požrtvovalen, v službi pa izredno uslužen. Ves svoj prosti čas je posvetili deflu pri raznih društvih. Kako velik ugled in spoštovanje je užival v Soboti in po celem Prekmurju, je bila dokaz velika množica pcgrebcev, k: ga je spremila na zadnji poti. V sprevodu, kakršnega v Soboti ie dolgo ni bilo, so nosili vrsto krasnih vencev, ki so jih poklonili svojci in razna društva. Pevski zbor »Zarja« je zopel svojemu požrtvovalnemu odborniku v spomin zadnjo žalostmko, ob odprtem grobu p« sita se poslovila od blagega pokojnika župan g. Ferdinand Hart-ner v imenu občine, br. Velnar pa v imenu Sokola. V polnem številu je bil pri pogrebu zastopan soboški občinski odbor in pokojnikovi tovariši — orožniki iz Sobote in od drugod. Pokojnik zapušča globoko užaloščeno soprogo go. Ano. hčerko Marijo in sina Edija, ki sita ob« dijaka so-boške gimnazije. Naj bo blagemu pokojniku lahka zemlja, žalujočim naše glebtko sožalje! Infekcije skozi ustno duplino poskusita okusne Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malega zavitka din 8.—, velikega zavitka din 16.—. reg. S. br. 15510 27/5. 1939 Zborovanje koroških borcev Koprivnica. 27. marca. Te dni je imela svoj redni cbčni zbor krajevna organizacija Legija koroških borcev v Koprivnici pri Rajhenburgu, katerega se je članstvo t>olnoštevilno udeležilo. Občni zbor je otvoril ooslevedeči podpredsednik gospod Sotošck. ki ie po uvodnih formalnostih in z burnim odobravanjem sprejetih izrazov vdanosti Nj. Vel. kralju, podal besedo delegatu glavnega odbora g. Zidanu iz Ljubijans. Slednji ie podrobno orisal vse delo glavnega odbora. kar je članstvo z odobravanjem vzelo na znanje in Izrazilo svojo soglasnost z njegovimi pozivi na skupno in tovariško delo v prid organizacije in naše velike, nedeljive Jugoslavije. Nato se je razvila živahna debata, ki je pričala, kako živo se članstvo zanima za organizacijo in da stalno spremlja delo svojega upravnega in glavnega odbora. Izrazilo ie željo po čim prejšnji podelitvi spominskih kolajn za borce za našo severno mejo in po narodnem priznanju. Pri volitvah ie bil ponovno izvoljen stari odbor, poslevodeči podpredsednik g. So-tošek pa za predsednika. Odbor jamči, da bo delo krajevne postojanke vzgledno in živahno, kar bo vsekako v prid celokupni organizaciji. R A I O Pete*, 28. marca Liubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče) — 11: Šolska ura: Slovenski prirodoslovci (g. prof. R. Bačar) — 12: Naši kraii (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Koncert slovanske glasbe (Rad. orkester) — 14: Poročila. — 17.30: Narodne in umetne pesmi poje gdč. S. Korenčanova. na citrah spremlja g. V. Skok. — 18.10: Bolniško in starostno zavarovanje uslužbencev (gdč. V. Penca). -»-18.30: Plošče. — 18.40: Francoščina (dr. S. Leben) 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nilska delta r~ vrata Egipta (dr. V Bohinjec). — 19.40: Plošče. — 19.50: Obisk obmejnih gora (g. Ljubo Tiplič). — 20: Naši operni pevci (plošče). — 20.30: Klavirski koncert g. E. Slaviča. — 21: Radijski orkester. — 22: Napovedi poročila. Beograd 19.40: Oddaja za muslimane. — 20.40; Simfonična glasba. — 22.50: Plesna muzika. — Zagreb 17.15: Narodna glasba. — 20: Zborovsko petje. — 20.30: Komorni koncert. — Praga 20.15: Koncert češke Filharmonije. — Sofija 19: Orkester. — 20: Gla^>a Musorgskega. — Berlin 19.15: Koncertni večer. — 23.15: Nočna oddaja. — R'm 19.45: Zvočna igra. M: K'11'flit aoliotor. uhinjske posode Rezervni oficirji in bojevniki pozdravljajo kraljevo odločitev Beograd, 27. marca br. Osrednja uprava Združenja rezervnih oficirjev in bojevnikov je poslala Nj Vel. kralju Petru II. naslednji brzojav: Pripravljeni, da branimo čast in neodvisnost domovine, pozdravljamo stopanje Vašega Veličanstva na prestol Vsi rezervni oficirji in bojevniki kra Ijevine Jugoslavije so pripravljeni da se odzovejo Vašemu pozivu in z nai večjim navdušenjem kličejo: NTaj živi Vaše Veličanstvo, naj živi naša junaška vojska, naj živi kraljevi na Jugoslavija' Predsedniku vlade generalu Simovi-ču je bil poslan naslednji brzojav: Rezervni oficirji in bojevniki, zbrani okrog prestola, pozdravljamo svojega ljubljenega kralja in izjavljamo svojo popolno zvestobo in vdanost Istočas no Vas pozdravljamo kot predsednika kraljevske vlade in izjavljamo, da se stavljamo na razpoloženje Nj Vel kralju, da branimo pravice naroda, meje naše domovine in njeno neodvis nost, vzklikajoč z vsem narodom: Naj živi Nj. Vel kralj Peter II.. naj živi naša narodna junaška vojska, naj živi kraljevina Jugoslavija! Vojnemu ministru generalu Iliču je bil poslan naslednji brzojav: Združenje rezervnih oficirjev in bojevnikov kraljevine Jugoslavije Vas z največjim navdušenjem pozdravlja kot dostojnega predstavnika naše hrabre vojske in preko vas celokupno našo sijajno oboroženo silo. kateri se stavljamo s svojim življenjem na razpolago. Naj živi \'j Vel kralj Peter 11 . naj živi domovina, njena neodvisnost in svoboda! Naj živi jugoslovenska vojska. branitelj naše časti in svobode! Naj živj minister vojske in mornarice general Ilič! ★ Nj. Vel. kralju Petru U. — Beograd Udruženje rezervnih podofioirjev kraljevine Jugoslavijo- pododbor Ljubljana Vam izreka b priliki Vaše odločne rešitve, Id je edino dostojna samo SINU IN VNUKU VELIKIH IN HEROJSKIH OČETOV RA-RADJORI) JF VI CEV, neomajno zvestobo ln vdanost za očuvanje in dosego, narodnih pravic. Proglas in poziv jugoslovenskega sokolstva BEOGRAD, 27. marca. br. Savez Sokola kraljevine Jugoslavije objavlja naslednji proglas: Sokoistvo kraljevine Jugoslavije pošilja v tem velikem in zgodovinskem trenutku iz svojega radostnega srca predvsem pozdrav ter izraze najgloblje in najiskrenejše zvestobe in vdanosti svojemu ljubljenemu vladarju Nj. Vel. kralju Petru II. in vsemu kraljevskemu domu. Jugoslovensko sokoistvo objavlja svojo čvrsto in nepokolebljivo vero. da je z danažnjim zgodovinskim dogodkom, ko je stopil na prestol naS mladi kralj Nj. Vel. Peter II., napravljen konec dobi nacionalnega ponižanja in otvorjena velika nacionalna doba, ki bo pomenila povrnitev države in naroda k našim velikim in slavnim zgodovinskim tradicijam Doba, v kateri bodo moč čast in slava kraljevine Jugoslavije ter sreča jugoslovenskega naroda zagotovljene s patriotizmom in slogo naroda ter z modrostjo in moralno čvrstostjo njegovih upraviteljev. Savez Sokola kraljevine Jugoslavije poziva vse Sokoistvo in ves narod, da da se čvrsto združen zbere okrog prestola svojega ljubljenega vladarja v brezmejni ljubezni, s katero je obdajalo svojega mladega kralja od tragične smrti njegovega velikega očeta pa vse do današnjega zgodovinskega dneva, izražujoč v teh časih svojo nepokolebljivo privrženost kralju in prestolu. V odločni volji in pripravljenosti, da za čast in svobodo kraljevine Jugoslavije doprinese vse, tudi najskrajnejše žrtve z onim patriotizmom in treznim zadržanjem, ki bo državi ohranilo red in mir, potreben danes bolj kakor kdaj. Savez Sokola kraljevine Jugoslavije, srečen da je doživel te velike dni, pozdravlja celokupno Članstvo, naraščaj in deco ter ves jugoslovenski narod z vzklikom: Naj živi Nj. Vel. kralj Peter n. Naj živi velika, močna in neodvisna kraljevina Jugoslavija! Naj živi slavna s častjo ovenčana hrabra jugoslovenska vojska! Narodno delavstvo svojemu kralju Z današnjim dnem je doživela naša država največji zgodovinski dan svoje samostojnosti. S 27. marcem 1941 je nastopil prestol in prevzel krmilo naša države naš ljubljeni mladi kralj Peter II. Kara-djordjovič. V času. ko sto in stotisoči in milijoni naših državljanov brez razlike stanu ln prepričanja manifestirajo po ulicah za srečo mladega kralja in neokrnjenost naše domovine, nai se tudi člani NSZ udeležujejo vseh krajevnih manifestacij, da tako pokažejo ljubezen do svojega kralja in domovine, v kateri moremo razviti najuspešnejše vse svoie delovne moči in doseči najpopolnejšo ureditev socialne družbe. Članstvo pozivamo, da gleda z upanjem v bodočnost. Id ie v rokah našega kralja in vojske in nai bo pripravljeno doprinesti vse žrtve, katere poklonimo v pozdrav in v srečno vladanje modrega Karadjor-djeviča. Narodni delavci dobro vedo. da je sedanji čas velike zgodovinske važnosti za bodočnost nareda in države. Mi nismo nikdar klonili v svojih srcih in dušah ln smo vedno z zaupanjem ln vedrostjo gle- dali tudi temne oblake nad našo domovino. Zavedamo se. da nam ne bodo siiali sami sončni dnevi, kajti svet je v vojni ki neizbežno vsem prinaša mnogo gorja, presenečenj in sprememb. Ta zavest pa nas samo krepi in nas združuje v veliko narodno skupnost, ki ie za kralja in domovin© pripravliena vse žrtvovati. Mi nočemo počivati in se vdati sladkemu miru. Naše gerlo ie boj in vedna pripravljenost. Nihče nas ne more uspavati Spoznavamo iz dneva v dan jasneje in določneje. da moramo stati noč in dan na straži, da nas nihče ne prevari in preseneti. Na te i straži čuvamo svoj dom in pripravljamo j>ogoje za pravičnejšo ureditev življenja narodov in človeške družbe. Danes so naše misli posvečene mlademu kralju, njemu so vdana naša dejanja in nehanja! Naš krali ie naša domovina! 2ivel kralj! Živel rod Karadjord.evičev! Svoboden narod ne pozabi nikoli na svoje življenjske interese Več pažnje naši živinoreji! Slovenske gorice, 26. marca 2ivinoreji se dandanes posveča vsekakor premalo pažnje. Kakor pri drugih kmetijskih panogah tudi tukaj prevladuje konservativnost, ki ima svoj izvor v preteklosti Zadnja gospodarska in denarna stiska sta znatno vplivali na zaostalost naše živinoreje, katere posledice so še dandanes občutne. Na žalost moramo ugotoviti, da število dobre in plemenske in rodovniške živine od časa do časa pada. pažnja selekciji se opušča. Temu so se zadnja leta pridružile slinavka, parkljevka in met-ljavost Ker je bila po mnogih krajih veterinarska pomoč pomanjkljiva, so bile posledice ponekod občutne. Znatno ao bili prizadeti živinorejci Pesniške doline. Neprestane poplave ln zaradi njih skvarjena krma so glavni povod tolikšnega razmaha metljavostL Poleg zgoraj navedenih ovir je znaten vzrok nazadovanja živinoreje tudi v tem, ker je javna pomoč za pospeševanje živinoreje od leta do leta manjia. Nekatere obmejne občima ao mate pred tod M. polago več plemc-niakov-bikov kot sedaj. Zaradi posluievanja zakotnih bikov ni čudno, da se število dobre rodovniške živine vedno manjša. Sedaj, ko je konjunktura prodaje živine na višku, bi vsekakor morali posvetiti več pažnje dvigu živinoreje na donosnejšo višino. Sporedno s pospeševanjem živinoreje pa je treba še posebno v Slovenskih goricah ustvariti možnost razmaha mlekarstva. To vprašanje se doslej še ni obravnavalo, dasi so zanj dan: vsi pogoji tudi v tem delu naše domovine. 2e pri živinoreji so možnosti znatnega izboljšanja gospodarskega po^žaja socialno in gospodarsko ogroženega podeželja. Vendar pa je treba rešiti tudi vprašanje kmetske trgovine, ker so se doslej okoriščali na račun našega kmeta razni posre-nikL Naloga produktivnega in vnovčeval-nega zadružništva bi naj bi!a. da posveti reorganizaciji naše živinoreje in trgovine z živino vso pažnjo, da zaščiti tako naj-rentabilnejšo panogo slehernega kmetske-ga grunta. —jh. Domale vesti • Poročila sta t»e na Kecici o u isavmji g. Bogomil Fatur, profesor v Ljubljani, in gdč. Jožica Cajnerjeva, hčerka znanega posestnika. Za priči sta bila nevestin brat Miško, uradnik v upravi Marijin grad, in dr. Lino Legiša, profesor v Celju. Čestitamo! • Cene skačejo. V hrvatskih listih beremo vedno nova poročila o naglem naraščanju zdaj temu zdaj onemu predmetu. V Sremu so se izredno dvignile cene nepremičninam in še stalno rastejo. V primeri z lanskim letom so zrasle za 100%. Oral dobre zemlje, ki se je dala še pred nekaj meseci kupiti za 15 do 16 tisoč dinarjev, stane danes 25 do 30 tisoč din. Ponekod plačujejo oral celo po 50 tisoč din. Kljub vsemu temu je vpraševanje po plodni zemlji še vedno znatno, zato bodo eene še nadalje rasle. — Med tržnimi poročili omenja zagrebški »Jutranji list« fantastične cene svinj na tedenskem sejmu v Zagrebu. Debele sremske svinje so bile prodane po 18.50 din žive teže. »Jutranji list« pripominja: Skrajni čas je, da se cene na zagrebškem sejmišču uredijo na kakršenkoli način, ker jih prebivalstvo ne more več prenašati. » Dar pravni fakulteti v Zagrebu. V sredo je bila na pravni fakulteti zagrebške univerze posebna svečanost. Nemški generalni konzul dr. Freundt je izročil pravni fakulteti kot dar nemške vlade najnovejša dela sodobne pravne znanosti. Knjige so vredne 2000 mark in so bile poslane po izbiri pravne fakultete. Izročitvi tega znanstvenega dara so prisostvovali predstavniki univerze z rektorjem prof. dr Ivšičem, dekanom prof. dr. Stefanovičem in ravnateljem knjižnice pravne fakultete prof. dr. Frankom. Vseh znanstvenih del je 60. * Izprememba voznega reda na Jadranu. Na pobudo ravnateljstva pomorskega prometa je bila v sredo v Splitu anketa, na kateri so razpravljali o izpremembi voznega reda parnikov na Jadranu. Prisoten je bil tudi zastopnik prometnega ministrstva. Med drugim je bilo zaključeno, da bodo parniki brze proge Split- Dubrovnik odhajali iz Splita 10 maja ob 9. zjutraj, po 5. maju pa ob 9.30. Parniki na progi Sušak—Split bedo do 5. maja odhajali iz Splita ob 16.30, po 5. maju pa ob 15.30 Sproženo je bilo tudi vprašanje zveze otokov s Splitom in je bilo sklenjeno, da se doseže čim boljša zveza s posebnim ozirom na brzovlak, ki odhaja iz Splita ob 8. zjutraj. * Elektrifikacija severne Dalmacije je najvažneje vprašanje te pokrajine, tako so naglašall na glavni skupščini tujskopro-metne zveze, ki je bila v ponedeljek v ši-beniku. Tudi ceste je treba v severni Dalmaciji popraviti in poskrbeti za boljše zveze po morju. Zveza je nadalje naglasila, da je treba razviti čini večjo propagando po domovini, da bodo letos prišli vsaj domači gostje v severne dalmatinske kraje in na otoke, ki so obiska in zaslužka močno potrebni. V sredo je nato bila v Preku ustanovna skupščina zadruge za elektrifikacijo severne Dalmacije. Za predsednika je bil izvoljen dr. Jure Dominis. Takoj je pristopilo 42 članov utemeljiteljev. Zadruga bo čimbolj izkoristila vodne sile za elektrifikacijo severne Dalmacije. * Širjenje prosvete med muslimani. Pod predsedstvom reis ul uleme dr. Fehima Spa-he je bila v Sarajevu seja glavnega odbora za pobijanje nepismenosti med muslimani. Doslej je glavni odbor prejel 17 poročil iz posameznih bosanskih okrajev. V teh 17 okrajih je bilo v teku preteklega leta 67 tečajev, ki jih je obiskovalo 2.834 tečajnikov, med njimi 675 žensk. Uspeh je bil prav dober. Poročila ostalih odborov še niso prispela. Na seji so sklenili poslati posebno okrožnico vsem odborom, naj odločno vztrajajo v pokretu za pobijanje nepismenosti. Glavni odbor bo ustanovil posebno knjižnico v Sarajevu, ki bo imela lastni fond in bo tiskala svoje izdaje pod nadzorstvom glavnega odbora. Knjige bodo izhajale v presledkih in bodo namenjene onim, ki so se naučili v tečajih za nepismene brati in pisati. • Centralizacija policijske službe v banovini Hrvatski. Po naredbl bana dr. Šu-bašiča, s katero je prišla vsa policija na področju hrvatske banovine pod poveljstvo zagrebškega policijskega ravnatelja, je treba rešiti še nekatere tehnične plati. Kakor pravi »Jutranji list«, se je pokazala potreba, da se policijska služba na področju banovine popolnoma centralizira. To se je zgodilo. 2e pred uveljavljenjem naredbe je bilo ustanovljeno centralno poveljstvo za policijske straže na področju banovine Hrvatske in prav tako centralno poveljstvo za detektive v vsej banovini. Zdaj je treba ustanoviti še centralno razvidnico v Zagrebu, ki bo služila vsej hrvatski policiji. Potem je treba ustanoviti tehnično policijo za vso banovino. Brez tehnične policije si ni mogoče zamisliti policijske službe, zlasti pri težkih, zapletenih preiskavah. Slednjič je treba rešiti še naslednje vprašanje: policijsko ravnateljstvo v Zagrebu nima prikladnih prostorov. Dosedanji so premajhni in so posamezni oddelki razmetani po raznih delih mesta. Zagreb mora torej dobiti novo policijsko palačo, kjer bodo vsi oddelki centralizirani. • 200 milijonov tobačnih sadik v Hercegovini. Uprava državnih monopolov je na željo združenja sadilcev tobaka za Hercegovino in Mostar odobrila, da se poveča saditev tobaka do hercegovskih -oljih. In sicer v naslednjem obsegu: za monopol jsko postajo v Mostarju bo 2 milijona sadiik več. za Stolac 2 milijona, za Caplji-no 4 in Dol milijona, za Ljubuški 4 milijone in za Široki Brijek 4 milijone reč kakor lani. Tako bo letos v Hercegovini do-sajenih skupno 200 milijonov sadik tobaka. Kadilcem terei ni treba biti v skrbeh. • Reševanje parnika »Kralj Peter«. Kakor poročajo iz Novih Karlovcev. je parnik rečne plovbe »Kralj Petar« pred nekaj dnevi nasedel pri izlivu Tise v TVna-V*> blizu Starega Slank-rnena. T ko i so bili poslani na pomoč štirje parniki. Ven- * udf je buo atcieojen«. da ostane par. ak »Kralj Petar« na svojem mestu, dokler sedaj narastla voda ne upade, nakar ga bodo lahko rešili brez vsake poškodbe, ker bo natančno vidno, kako ie nastdei * Skupina furlanskih kmetov nastopi v Zagrebu. Skupina Furlanov iz okolice Vidma. organizirana v »Dopolavcro corale fri-ulano«. pride v Zagreb 3 aprila in bo nastopila v frančiškanski dvorani na Kap-tolu. Skupina 15 kmetov bo Zagrebčanom prikazala narodne pesmi, noše plese in šege svojega kraja. Te fo.klcrne stvari bodo gotovo pokazale marsika skupnega s hrvatsko in našo folkloro Nastop rg m-zira koncertno-gledaLški urad kraljevine Hrvatske. * Nenavaden rekorder v obrtni stroki je 30-letni Radovan Radojevič iz vasi M -onice v Srbiji. Njegov talent priča, koli' o nadarjenosti ie med preprostim s bskimi ljudmi Z izredno volio ie Radojevič dosegel razveseljiv uspeh Izuč;l se ie najprej kovaštva, potem ključavničarstva, kleparstva. mizarslva. mesarstva in še nekaterih drugih obrti v katerih pa m ni-kak polovičar temveč so vs* njegovi izdelki prvovrstni Zlasti pohištvo zna imenitno pop-aviti Poleg vse^a je napr d m kmetovalec ki redno prebira km' t ske liste in uvaia nove metode kmetrvalstva Po dosedanjih uspehih se bo -ial.ie učil ker hoče biti mojster v 10 obrt h * Konec stare r»ev"ečne navad». V Srbrii in drugod v krafh kie- preb:vajo pravoslavni ljudje je prvo n°de!ji po ve"iki noči posebno nrmo^n porok Se iz *u šk'h časov ie bila navadi da ob vsaki oo-roki zbirajo p-ed cerkviio ot-oci in vajenci in moledujejo s^ate na^ ii^ vrž jo denar Da se ta ria-a m""da i ko e 'ni ie stavila predlo*-* cerkven-- obč:na v Beogradu Poslala ie ravnateljstvu pol c ;e ooseben d~ois nai n-> vsak na*:n ore-r-č zbiranj-« otrok 'n vaicrev ^red pericami ob dnevih porok Cerkvena oblina ie prepričana da bi svatje storili mn^r bo1 e če bi denar, kate-e^a razmeta aio *"0*e-puški mladini daroval njei al: rn kaki drugi socia"ni urianovi. da bi dobili podporo tisti, ki so je res potrebi', obenem pa bi cn vsalr ^rušč ok^os cerkva * Mati trojekev v sk-b^ v va~ Veliki Brusnici n^la'eč od B san^-e a B oJa ie ženi siromašnega dninarji Iva^a Bab ca v svojem 40. letu o~rod:ia troičke in sicer dva fantka in punčko Ubožna mati trebiva z možem in družino v p->i p Tišini hišici. Pole? trojčkov ima še R otrok D--nar služi edino oče Ivan n:egovi saslu k: pa sr. seveda dale* premajhn' za v~e življenjske potrebe številne družine K'jub vsemu se otroci krepko razviiajo. Res da so vaščani dobrega srca in zdai ta zdi j ona gosoodmia p-^je ubogi materi mleko ali prgišče nrv-ke. Toda za t 1 ko u*te - ie vse to premalo. Je res že rkrajna potreba da prevzamejo država in banovine skrb za matere številnih otrok in jim izkažejo tisto podoo-o. ki jo zasluži tolikšno materinsko dostojanstvo. * Nad 70 vencev na krsti Julij? Matu-liifa-Zorirova. Pc očali smo o tragični smrti velik-gi jug-islovcnskega rodoljuba, novinarja in pisatelja Julija Matuliiči-Zorinova. ki ga je v Sa- tiagu de Chile povozil avto nekega evropskega diplomata v trenutku, ko ie prše' iz tiskarne in hotel čez cesto. Av+-mobil ga je vlekel k-kih 20 m s seboj. Ko oe Matuljiča nezavestnega preoe^iii v boln'?n;co. so zdravo ki ugotovili, da ima zlom'jene roke m noge in da je počila P ban ja Vsa prizadevan ja rd-avnikov so b'la zaman Nesrečni Ma-tuljič jc izdihnil, ker se mu je kri vl^a v možgane. Pogreba se je udeležilo ogromno število preb:valcev Santia^a Prišli so tudi rojaki iz raznih kolonij Na p-komi-kov oder je blo po^žen^h nad 70 en^ev. Zalostinke ie pelo pevsko društvo »Jadran«. Pokojni Matuljič je zapus!il vdivo in sina Uroša, ki ie šele dovršM št"diie m postal zobotehn k vendar še Trma s^Jžbe Pokojni Matuli č-Zorinov ie bil kot konzul republike Chile v Jugoslaviji odli' o-van z zlatim prstanom * simbolom svobode in neodvisnosti republike Cbile Upravičen-. je bil ponosen na svoie od 'kovanje. Kot krepak značaj. lz"-°de-i o š^niak ln nez1omljiv borec za svobodo in pravico pa si nikakor ni znal pridobiti premoženja. * Kirurg dr. Sauerbrueh v Zagrebu. V sredo zvečer se je pripeljal v zagreb sloveči nemški učenjak, vseučiliški prof. dr Ferdinand Sauerbrueh, ravnatelj kirurške klinike v Berlinu. Svetovni učenjak, ki ga zdravniški krogi imenujejo »kirurškega papeža«, je prišel v Zagreb na povabilo hrvatskega zdravniškega zbora in je bil dostojno sprejet. Sinoči je predaval z greb-škim zdravnikom o krizi v medicini, danes dopoldne pa bo predaval v hrvatskem kirurškem društvu na kliniki o kirurški sliki bolezni. V hotelu »Esplanade« bo banket in je pripravljenih še nekaj prireditev, da bo bivanje uglednega znanstvenika čim prijetnejše. S svojo gosno se je nastanil v hotelu »Esplanade«. Iz Zagreba bo odpotoval predavat v Beograd, kier mu bo prav tako prirejen poseben sprejem. Prof. dr. Sauerbrueh je dobro znan tudi slovenski javnosti, zlasti odkar je operiral ministra dr. Gregorja žerjava. Njegova onerativna metoda zdravljenja pljučnih bolezni slovi po vsem svetu. * Vel!konOčne razglednice Družbe sv. C;-rila ln Metoda so izšle. V zalori je 8 vrst razglednic, delo akad slika-ia M. Gasparija. Cena razgledn'ci je o°tala neizpreme-njena in stane 1 Din. Proda-a^l imajo običajen popust Razeledn'ce se naroČijo pri CM družbi, Ljubljana, Beethovnova ul. 2. (—) * Banovinska skupščina Jugoslovanske unije za zaščito otrok, sekcije za dravsko banovino bo konec mesca aprila, o čemer obveščamo vse krajevne odbore unije za zaščito otrok, kakor tudi vse člane (društva ln zveze). Vsa druga obvestila slede pismeno. — Iz pisarne Jugoslovanske unije za zaščito otrok. * Beračenje v Zagrebu je začelo močno naraščati. To ulicah moledujejo za milo-dare slepi, hromi, pohabljeni in drugi nesrečniki, ki spadajo v ubožnice ln domove za obnemogle, nikakor pa ne na ulico. Stalno naraščanje beraštva je pripravilo pristojna oblastva k ponovnemu razmišljanju, kako zatreti to nesrečno zlo, tembolj, ker je dognano, da mnogo beračev sploh ne spada v Zagreb ln da naberačenega denarja ne porabljajo v pametne namene, marveč da z njim popivajo. Zaradi tega bo policija te dni priredila obsežne racije in bo berače spravila v pristojne občine. Posebna pozornost bo namenjena mladoletnim potepuščkom, ki beračijo pred kinematografi ln drugod, kjer se zbira mnogo ljudi. Spravili jih bodo v zavode. DIN 2 - DROGERIJ ANESLJIVC UNIČUJE MOLJE IN NJIHOV ZAROD laanuA ul LJUBLJANA MARIBOR * Drvarnica je pogorela. Ogenj, ki je spravil sredi noči vso vas na noge, so imeli te dni v Lipnici pri Podnartu. Gorela je drvarnica posestnika in šolskega upravitelja v p. g. Ivana Kocijančiča, ki pa nesrečne noči s svojci ni bil na domu. V hiši je spala neka ženica, ki pa je opazila ogenj šele tedaj, ko je požai drvarnico že docela zajel. Ogenj je imel lahko delo. saj je bilo vse iz lesa. Kakor ogromna žareča bakla se je odražala goreča drvarnica v temni noči. četudi so prihiteli vaščani iz Lipnlce m Brezovice na pomoč, ni uspelo rešiti ničesar Drvarnica je pogorela do tal. Lastnik tipi precejšnjo škodo, ker je med drugim zgorelo dokaj butar za skoro dva voza desk. nekaj poljskega in gospodarskega orodja, pa tudi več dreves je ogenj uničil Bila je velika sreča, da ni bilo vetra. Drugače bi gotovo zajelo tudi hišo, ki je oddaljena od drvarnice le kake tri metre, škoda je deloma krita z zavarovalnino * Kri pri kartah Kakor oo drugih mestih je kvartopirstvo tudi v Be gradu precej doma Strastni kakršni so naš; iužnia-ki. si več':rat sežejo v lase V noči na sredo je prišlo v kavarni »Figaro« v B osra-du do ra/burljivega dogodka Pri kvartah sta se sprli delavca Velimir Ivanovič in Dragomir Zižakcv Nenadno ie Ivanov-č segel oo pivski steklemci ki le stal-1 nred njim na mizi in ie sredi ies ob pol 16 'z kapele sv Petra na ža'ah k Sv. Križu. — V 56. letu starosti je prep-i"iil3 ga. Marija Kiefer-feva, vdova uradnika TPD Pogreb bo v soboto ob pol 17. Iz h še žalosti. Rožna dolina, Cesta V-33 na pokopališče na V ču Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sož*~l'e! u— Na Marijin praznik 25. t. m. sta se poročila v cerkvi sv. Petra v Ljubljani inž. Rudi Podgornik z gdč. Celestino Skvarčevo uradnico sreskega načelstva v Kočevju. Kot priči sta bila nevesti g inž. Rado Cotar, ženinu pa g. inž. Karel Puppls. Mlademu paru iskreno čestitamo! u— Teh ič"| preg;ed mr.tom h vo. il se v soboto 29 t. m. ne vršil Naknadni prc&led bo uradno doli. en Uprava policije opoza-ja na to lastn ke motornih vozil, ki so bri pizvanj k temu prs^leJu z njenimi po-ivnicami u— Sentjakobčanl prav dobro vedo da se vsakomur prileže par uric razvedrila. Zato vas vabijo, da jih posetite v soboto ali v nedeljo zvečer Saj se pri Bučarjevi igri »Na Trški gori« razlega smeh po dvorani Mestnega doma od začetka do konca predstave. Zato si marsikdo rad tudi po večkrat ogleda to zabavno delo, ki je prepleteno s prijetno domačo godbo tn petjem. Vstopnice si nabavite že pri dnevni blagajni, ki bo poslovala na dan predstave od 10. do 12. in od 15. do 17. ure v Mestnem domu. u— javna produkcija gojencev Sredn-te glasbene šole ln slušateljev Glasbene aka-demiie bo danes 28. t. m. ob pol 7. zvečer v veliki dvorani flharmonične družbe. Na sporedu so solopevske, klavirske in violinske točke. Kot vstopnice ve'.j.i;o sporedi, ki se dobe v knjigarni Glasbene Matice ln pr1 večerni blagajni po 3 Jln u— Planinci! Opozarjamo vas, da bo v petek 28. t. m. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice občni zbor Slovenskega planinskega društva — osrednjega društva. Ni samo dolžnost odbora, da na občnem zboru podaja bilanco društvenega dela, temveč je tudi dolžnost članstva, da se vsaj enkrat na leto oddolži za to, kar mu nudi društvo ter pride na občni zbor, da pomaga s kritiko, opozoritvaml ln nasveti, da bo delo uspešnejše. Zato ae planinci vabi- ■ jo, da v petek zanesljivo pridejo na svoj občni zbor. (—) u— Dijaki — poirtvovaini ga3ilcL V petek 21. marca popoldre tc sp^t nekdo najbrž s c cavjtnlr.1 ogorkom zažgal suho listje in travo na šišenskem vrhu, da je nau-stal velik gozdni požar na štirih zasebnih : rcelah. Gorelo je približno na 6000 kv. m velikem zemljišču ter je pogorela vsa trava in listje. Ob ognju je bilo polne sprehajalcev, a velike nevarnosti za nasade eo se zavedali samo neki gasilec iz Spodnje šiške, uslužbenec mestne vrtnarije, ln pa trije dijaki, ki se niso prestrašili ognja ter so s pogumom ln požrtvovalnostjo gasili veliki ogenj. Bili so to lijaki Lado Sušnik iz Aljaževe ulice 20, Josip Meršol lz Aljaževe uL 3 in Danilo Zijc ir. Janševe ul. 6. Fantje so gasili tako požrtvovalno, da so požar omejili jn pomagali rešiti gozd.. Pravi San Pedro Mate čaj Vam da z novo krvjo novo energijo ln Vas s soki, ki čistijo, naredi krepke ln delavne. Kr. dv. dobavitelj DROGER1JA GREGORIČ. Ljubljana, Prešernova ul. 5. Občni zbor Osrednjega društva SPD bo v petek 28. t. m. od 20. uri v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti Planinci udeležite se v čim večjem številu občnega zbora svojega društva u— V nedeljo dva Putnikova izleta: Zelenica— Kofce ln spomladanski na Kure SCek (—) a— Rezervnim oficirjem. Uprava pododbora sklicuje svečano sejo v petek 28. t. m. ob 11 uri v društvenem (okaiu. Vsi člani uprave nadzornega odbora in častnega sodišča naj se svečane seje udeleže brez posebnega poziva. Po svečam seji bo uprava pododbora ob pol 12. uri položila venec pred spomenik Viteškega kralja Aleksandra i Uedlnitelja. K polaganju ven ca se vabijo vsi rezervni oficirji. Uprava pododbora Ljubljana. a— Pravo razkritje malo znanih planinskih čarov je predavanje Slavka Smoleja o našem planinskem cvetju v barvah. 2e drugič je napolnilo dvorano in jo bo najbrž še nekajkrat Pravi naslov predavanja je »Za planinskimi cvetlicami čez Karavanke v Julijske plamne«. Predavatelja je tudi ob ponovitvi predavanja v sredo zvečei pozdravil predsednik TK Skale. Pač res upra vičena je bila njegova navedba, da je TK Skaia ob svoji 201etnici uvrstila predavanje Slavka Smoleja med svoje svečanostne prireditve. Po kratkem uvodu je predava telj začel predvajati dolgo vrsto krasnih barvnih posnetkov, ki so osvajali drug za drugim. Posamezne vrste cvetja pa so vmes poživljale prelepe pokrajinske slike, prizori iz naših najlepših planinskih kraljestev, s Karavank, s Črne prsti, lz doslej neoskrunjene Martuljkove skupine in naposled iz veličastnega območja očaka Triglava Lepota se da težko opisati, to je treba videti. Zato bo prav, če čim širša javnost spozna Smolejeve cvetlice v barvah, da bo po njih še bolj vzljubila svojo domovino, o kateri je predavatelj ob zaključku pač najbolj prepričevalno naglasi! da lepše ni na svetu. n— Uprava združenja gostinskih podjetij v Ljubljani obvešča vse člane, da je umrla članica združenja gospa Rozalija Mesaričeva lastnica vinotoča na Bregu 2. Pogreb bo danes ob pol 16. uri z 2al, kapelica sv. Petra. Iz Marrbsra a— Razdelitev živilskih nakaznic. V ponedeljek, 31. t. m., bo razdeljeval mestni preskrbovalni urad živilske nakaznice za naslednje ulice: v razdelišču I v dekliški ljudsln šoli I. v Miklošičevi ulici za Usnjarsko, Vojašniško, židovsko ulico, Vojašni-ški trg, Volkmei jev in žični prehod ter za Ulico 10. oktobra, v razdelišču H. v dekliški ljudski šoli IV. v Razlagovi ulici za Grajsko, Vetrinjsko in Vrazovo ulico, Graj-r .i in Jugoslovanski trg, Trg svobode in Ulico kneza Koclja, v razdelišču HI. v dekliški ljudski šoli III. v Razlagovi ulici za Trstenjakovo, Cafovo, Kersnikovo, Kopitarjevo, Manstrovo, Razlagovo ulico in za Zrinjskega trg, v razdelišču IV. v deški ljudski šoli v Gosposvetski ulici za Koroško cesto, v razdelišču V. v dekliški ljudski šoli v Zolgerjevi ulici za Frankopanovo in Jezdarsko ulico, v razdelišču VI. v deški ljudski šoli ni. na Ruški cesti za Levstikovo, Linhartovo, Hočko, 2itno, Malgaje-vo. Ljubljansko ln železničarsko ulico ter za Magdalenski trg, v razdelišču VH. v deški ljudski šoli in. na Ruški cesti pa za Stritarjevo, Studenško, Taborsko, Teslovo, Postelsko ln Tvorniško ulico. Premiera »Doroteja Angermannova« je nameravana za to soboto. V vlogi nosilke naslovne vloge nastopi Rasbergerje-va; kot pastor Angermann Košuta; vlogo kuharja Marija, krivca vsega gorja in povzročitelja dramskega zapleta Igra Crno-borl, nesrečnega Dorotejinega ženina filozofa dr Herberta Verdonik, njegovega brata Huberta pa Gorinšek. a— Zbor mariborskih avtomobillstov. Predsnočnjim je bil pri »Orlu« redni občni zbor mariborske sekcije Slovenskega avtomobilskega kluba, ki ga Je v odsotnosti predsednika g. A. Krejčlja vodil podpredsednik g. dr. V. Marin, ki je podal tudi kleno poročilo o delovanju mariborske sekcije Slaka v pretekli poslovni dobi. Njegovo poročilo sta dopolnila tajnik ravnatelj Sertič ter g. Ferdo Pinter, ki je poročal v imenu nadzornega odbora, dočim je poročal o delovanju marljive motosekclje njen požrtvovalni načelnik poročnik g. Aleksander Glebov. Mariborska sekcija Slaka šteje 216 članov. Dohodki so znašali 82.020 din. Izdatki pa 88.206 din. Primanjkljaj se je kril lz rezervnega fonda ki znaša 89.391 din. Pri volitvah so bili vsi tzžrebani odborniki znova izvoljeni Z občnega zbora so poslali vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju, pozdravne pa banu, savezu v Beogradu ln Slovenskemu avtomobilskemu klubu v Ljubljani. a— Obvezno predavanje za rezervne oficirje bo v soboto 29. t. m. in v ponedeljek 31. t. m. obakrat s pričetkom ob 20. url v dvorani Ljudske univerze. (Iz pisarne mestnega poveljstva). a— Huda prometna nesreča se Je pripetila na državni cesti pri Slovenski Bistrici. Trčila sta motorno kolo na katerem je vozil posestnik Anton Kopše iz Slovenske Bistrice ln kolo, na katerem se je peljal Leopold Erbelter. Karambol je bil tako silovit, da sta oba vozača v velikem loku treščila na tla. Kopše je obležal z zlomljeno nogo ter notranjimi poškodbami, Arbel-ter pa z zlomljeno čeljust ln težkimi poškodbami na glavi. Oba ponesrečenca se zdravita v mariborsko splošno bolnišnico. m— V tajni nepravi je matt senat mariborskega okrožnega sodišča obsodil 27 letnega zidarja Antona Jaakoviča iz Zagreba na 2 mesca zapora ln 300 Dkft globe, in sicer po členu 4 zakona o zaščiti javne varnosti ln reda v državi. Jankovtč je namreč dne 30. januarja t. 1. v vlaku med Zidanim mostom ln Mariborom h varili neko nam tujo miselnost ter zaničeval uredbe naših oblastev. h CeHa e— USpela vojaška prireditev. Poveljstvo 39. pp. ie priredilo v sredo pod ldne na dvorišču vojašnice kralja Petra zabavno prireditev, ki ji je prisostvovala celjska garnizija s poveljnikom 39. od. g. ooi-kovnikom Ivom Tomaševioem na čelu. Prireditev je zelo posrečeno in učinkovito aranžiral poročnik g. Vasilije Prvulovič. Najprej ie vojaška godba zaigrala koračnico. Nato ie vojaški zbor Dalmatincev pod vodstvom narednika g Ludvika Stu-pice zapel dve dalmatinski pesmi. Nato je vojak ob spremi jemanju kitare zapel dalmatinsko pesem, vojaški Zbor Slovencev pod vodstvom narednika g Stupice Da več slovenskih narodnih pesmi Diiak redov Oberzon je zaigral dovršeno več skladb na harmoniki, vojšaka godba na je zaigrala petpuri slovenskih pesmi Sledila ie burka iz gledališkega življenja Igrald so izvedli svoje vloge zelo zadovoljivo, odličen v komiki Da je bil kaplar. ki ie igral vlogo gledališkega sl.ge Vo;a'ka godba je zaigrala koračnico nato pa je omenjeni kaplar pokazal razne »čarovnije«. Vojaštvo se ie izvrstno zabavalo in si želi še več takih prieditev e— Sneff na naših planinah Smučarji radi posečaio Mozirsko kočo na Go teh, kjer se obeta dobra smuka še preko velikonočnih prazn kov Snega je tod še poldrag meter Sneg ie zaradi h'adnega vremena izvrsten za smučarje Tudi v Savinjskih planinah so snežne razmere od ič-ne. Kocbekov dom na Korošici bo oskrbovan od sobote 29. t m dalje. Frischau-fov dom na Okre.šlju 03 bodo odprli 10. am-ila in bo obiskovalcem n arazpolago oreko velikonočnih praznikov e— Rekonstrukc Ja državne ceste v Žalcu. V četrtek 3 aprila ob 11 bo v tehničnem oddelku banske uprave v Lj 'b'ianl prva javna Dismeni ponudbena lic:t'eija del za rek nstrukcijo državne ces e - Žalcu od km 66 200 do 67.360 Proračun znaša 916 126.59 din. e— Gradnja sodne palače v Celju. Dne 21. t. m je bila v tehničnem oddelku banske uprave v Ljubljan' orva pi m "-a ponudbena licitacija za oddiio tež~ških, zidarskih, b^tonsicih in ž lezob tonskih del za gradnio sodoe pa^e na G az,-ii v Celju Ta de'a je kot n^jmži' ponu^-ik izliritiralo gradbeni p d etje Tom ž:č iz Ljubljane Licitacijo mora še potrdit; pristojno ministrstvo. e— Šahovski turnir za prvenstvu CeHa* V sredo ie bilo odigrano 4 kolo Rez Stati so naslednji; Lcrbek : F Schoeider 10, E Csorgo : M rn:k 1:0. in?. Fajovie • Fa.;s 1:0. K. Modic : R par 1:0 Partiji T vč ;r: Grašer in Golja J. Schoeider sta b li prekinjeni. Stanie po 4 kolu ie ms e nje: Modic in inž Sajovic 4. Csorgo in Loriiek 3 Tavčar 2 (1). J S hneider IV* (1) F js 1'/». Grašer 1 (1). Mirn;k in Ruoar 1. Golja 0 (1). F Schneider 0 to"k e— O pestrem svetu v b rvah bo predaval drevi ob 20 dr inž France A ein iz Ljubljane. Predavatelj bo predvajal 200 krasnih barvastih d apoz tivov s o s etki naših planin in dri g h pokr-jin Na predavanje opozarjamo vse ljubitelje narave e— Zaščitno cep'jenie p-aš'čev Mastno poglavarstvo epo aria svinjerejce v območju me"tne občine celiske. da se p-ič-ne zašč:tno eeoljenie prašičev proti svinjski rdečici konec aprila Interesenti naj se zadevno javijo do 20. aprila v pisarni mestne klavnice. Z Jesenic s— V nede?.jo 30. t. m. ob pol 3. popoldne ponovi Sokolsko društvo na Jesenicah domačo opereto »Ljubezen naj živi«. Dirigiral bo skladatelj g. Janko Gregorc. železniške zveze ugodne. Vstopnina znižana. Iz Kamnika ka— Ob smrti Marije Fleretove je darovala ga. Franja Debevčeva restavrater-ka namesto cvetja 100 din za zgradbo So-kolskega doma, za kar se jI Sokolsko društvo Iskreno zahvaljuje. Iz Krškega k— Razsvetljite naše ceste. Zadnji čas so začeli pri nas fiteditl. Sklenili so, da bodo mestne luči gorele samo do 20. ure. S tem smo se že nekoliko sprijaznili, čeprav moramo često po temi tavati od mlake do mlake, od kupa gramoza do drugega. Toda da železniški prelaz na Vidmu še vedno nI razsvetljen niti tako prometna cesta s kolodvora do krškega mostu, nam ne gre v glavo. Okoli 600 metrov dolga pot nima niti ene luči. Pot preko sejmišča v Krškem prav tako nI razsvetljena. Upamo, da bodo merodajnl faktorji upoštevali naše želje ln kmalu dovolili kredit za napeljavo potrebne luči. k— Nerazumljivo. Pišejo nam s Vidma pri Krškem. V Krškem se razburjajo ljudje, ker so mesarji dvignili cene mesu od 16 na 20 din. Kaj pa hočemo napraviti na Vidmu, ko Imamo mesarja, ki Ima mesnico v lastni hiši pa prodaja meso po 24 din kg, čeprav ga kupuje po isti ceni kot krški mesarji. k— Moko je Izgubil. Te dni Je preskrbo* valni urad v Brežicah razdeljeval trgovcem došlo moko. Tudi vldemski trgovci so poslali voznika Gregorja v Brežice po moko. Ko pa se je ta vračal z obloženim vozom, mu je nekako v Stari vasi padla vreča krušne moke z voza ne da bi opazil. Šele čez nekaj časa ga je na to opozoril mimo vozeči šofer nekega avtomobila. Gregor vreče z moko ni več našel na cesti. Obfeve Zveza skavtov za dravsko banovino pojiva vse svoje edinice, da na svo<1b zborovanjih pozdravijo svojega pokrovitelja NJ. Vel. kralja Petra IL ter mu ob stopanj« na pro»u> izrazijo svojo vdanost in zvestobo. Podpornemu društvu za gluhonemo mladino je darovala gospa Marija Agres is Rajhenburga pokroviteljski znesek 2000 din. Plemeniti dobrotni cl prisrčna hvala! Postani In ostani član Vodnikove druibet Gospodarstvo Oboi zbor Društva industrijcev in veletrgovcev V društveni sejni dvorani v palači ljubljanske kreditne banke, je bil danes dopoldne 15. redni letni občni zbor Društva industrijcev in veletrgovcev. Zborovanje je otvorii in vodil predsednik g. Stane Vidmar, ki ie prisrčno pozdravil podpredsednika Trgovinske-industrijske zbornice g. Albina Smrkolja in tajnika dr. Ivana Plesa. V svojem obširnem poročilu je predsednik najprei ugotovil, da je danes gospodarstvo v kritičnem stanju. Dotaknil se je davčne reforme, ki se šele letos v polni meri uveljavita in sedai čutimo vso njeno težo. sai zajema ta reforma mnoeo globlje, kakor si ie marskdo nredsiavlial. Zlasti se hudo občuti določbe o obverrem vodenju in pregledu knjig, kajti pri današnjih cenah bo premet 2 milijonov d'n doseglo že marsikatero majhno podjetje, vsaka boljša trgovina na drobno in vs'ka večja obrt. Zato gre prizadevanje gospodarskih organizacij za tem. da se glede na dvig cen meia 2 milil nov zviša na 4 milijone. ker bi sedania meia lahko imela hude posledice, zlasti za maniša o^di^tia. Ni želia gospodarstvenikov, da bi se kdorkoli izmuznil obveznostim nasproti državi. ker se zavedamo resnosti sedanjega po!-ža;a in moramo dati ne samo. kar smo dolžni ampak kar moremo. Želimo le da se ne nalagajo podjetjem nepotrebni stroški in izdatki, ki gredo na račun zmanjšanega čistega dohodka, od ka'ereea se odmerja davek. Seveda moraio biti dajatve v skladu z možnostjo zaslu?ka. Naša industrija se bori z velikimi težavami in dnevno je ogroženo obratovanje. V času ko bi lahko dobili dovolj surovin oo pametnih cenah ie bi birekrati-zem gluh in smo spregledali šele tedaj, ko je bilo prepozno in so se pota za nabavo surovin zaprla. Kar oa smo lahko še dobili s2 ie od sila podražilo. Skušamo popraviti te napake in za vsako ceno d:b -ti surovine da se stroji ne ustavijo in da ne potrkata na okno brezposelnost in beda. Se težje stališče ima danes trgovina. z'asti veletrgovina, ker blaga ni mo oče dobiti, zaloge oa so rapidno skopnele. Vrhu tega pri danačnjem načinu določanja cen po nabvni ceni nevarnest. da se bodo postopno zmanjšale zaloge in bo trgovec na koncu imel le še šoo bankovcev, za katere si bo lahko nabavil le majhen del onih zalog, ki jih ie imel orej. Za gospodarstvenike ie važna predvsem zaloga in ne vsota denarja, ki io predstavlja ta zaloga. Zaa se ne dajo cene v naprei predpisati. ker te cene niso odvisne od nas. Priznavamo, da je vprašanje cen silno delikatno zlasti glede na plače naših državnih uslužbencev, ki se morajo glede na današnje razmere izdatno zvišati. Vsi drugi poizkusi, kakor nabavljenje življenjskih potrebščin po nižji cenah itd. prinašajo Ie še več zmede, ne pa rešitve. Vse ukrepe, ki so v zvezi s cenami, pa morajo pripravljati strokovnjaki, ki temeljito poznajo gradivo, ne pa teoretiki ln birokrati. Glede na današnji Cp,s bi bilo gospodarstvenikom ljubše, Ce bi se lahko izognili kritiki, vendar nas razmere silijo, da opozarjamo na napake, ki se moraio popraviti. Zavedajoč se vseh ogromnih težav nočemo stati neak- tivno ob strani, temveč hočemo sodelovati povsod, kjer moremo. Seveda pa je tudi dolžnost oblastev, da pritegne k sodelovanju vse, ki hočejo pošteno ln nesebično sodelovanje. Pri tem je pogoj, da se brezobzirno odstranijo vsi tisti, ki v današnjln resnih časih nikjer ne vidijo nič drugega, kakor svoje lastne koristi, ki poznajo le sebe ln svoj lastni žep. Taki ljudje, so nevarni škodljivci. Lahko bi razpravljali o raznih naredbah in odredbah in o mnogih vprašanjih. Toda živimo v izredno kritičnem času ln ne smemo brskati po tem, kar je bilo, temveč moramo odpirati svoje oči samo v sedanjost in bodočnost, lz napak preteklosti pa se moramo učiti. V gospodarstvo bo prinesla nova doba gotovo velike in globoke spremembe. Za pravega podjetnika ni v tem nič vznemirljivega, drugače pa je za one, ki vodijo svoja podjetja z edinim namenom doseči čim večje dobičke, in večati premoženje. Pravega podjetnika žene nevzdržna volja za ustvarjanje in za organizacijo produkcije in trgovine. Tak podjetnik ima zadoščenje če vidi, kako raste krog njegovih sodelavcev, kako se dviga njih življenjski standard, kako se boljša kvaliteta izdelkov in kako se ustvarja možnost čim racionalnejše produkcije in čim nižjih cen. Tak podjetnik uživa v zasnovah in Izvajanju načrtov, živi s podjetjem in vrača zaslužke v podjetje z novimi investicijami, ki prinašajo nove eksistenčne pogoje za delavce ln nameščence. Zato ne govorimo, marveč delajmo, da bomo lažje branili največje svetinje našega naroda brez ozira na žrtve. Zlasti v današnjih časih vidimo v naši junaški vojski polno jamstvo za našo svobodo in čuvanje naše narodne časti V odsotnosti društvenega tajnika g. Jegliča je prečital tajniško poročilo g. Pre-zelj. Spričo nazadovanja lnsolvenc se je zmanjšalo poslovanje društvenega ln informacijskega oddelka, ki je lani izdal le 5946 informacij nasproti 1928 v prejšnjem letu. Društveni arhiv se je znatno povečal in izpopolnil s številnimi novimi podatki. Želeti bi bilo, da bi se člani v polni meri poslužill tega oddelka. Ker se je zadnjem letu občutno zmanjšala prodaja blaga na kredit se je zmanjšalo tudi poslovanje lnsolvenčnega oddelka. Računski zaključek je podal ravnatelj g. Josip Ljubič, Društvo izkazuje za preteklo leto 172.000 din dohodkov in 168.000 din izdatkov. Po poročilu, ki ga Je podal v imenu nadzorstvenega odbora inž. Milan Lenarčič je občni zbor poročila soglasno odobril. Pred zaključkom zborovanja je predsednik g. Milan Vidmar prečital iz posebne izdaje »Slovenskega naroda« kraljevi proglas, ki so ga vsi navzoči pozdravili z navdušenimi ovacijami Nj. Vel. kralju Petru II. Z občnega zbora je bila poslana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju. Pri volitvah je bil za predsednika ponovno izvoljen g. Stane Vidmar, industrijec v S avl j ah in za podpredsednika g. Josip Lavrič. V društveni odbor pa so bili Izvoljeni gg. Anton Agnola, veletrgovec, Josip Cemažar, tiskarnar, Fran Heinrihar, industrijec, Jernej Jelenič, industrijec, Fran Kham, Industrijec, Zdenko Knez. industrijec, Josip Ljubič, bančni ravnatelj, ln Albin Smrkolj, veletrgovec, vsi v Ljubljani f namestniki Ferdo Pintar, veletrgovec v Mariboru, Evgen Ivana, industrijec v So-dražici, Ivan Prešeren industrijec v Kranju). Končno so bili izvoljeni v nadzorstvo gg. Fran Urbane, veletrgovec v Ljubljani, Zane Miklavc, industrijec v Ljubljani in inž. Milan Lenarčič industrijec v Ribnici na Pohorju. praviliss tslmačsnle § 21$. ebr***ega Sa Na spomenico, ki jo je predložila trgovinskemu ministrstvu, je te dni Trgovin-sko-industrij3ka zbornica prejela od ministrstva razpis, ki se tiče tolmačenja določbe § 219 obrtnega zakona. Prvi odstavek tega paragrafa določa, da službojem-nik obdrži pravico do plače, če je po najmanj 14dnevnem službovanju zaradi bolezni ali nezgode za kratek čas, ne več kakor en teden, zadržan opravljati službo in če tega ni zakrivil name.rno niti s hudo malomarnostjo. Isto velja tudi, če je brez s*voje krivde zadržan opravljati službo iz drugih važnih razlogov, ki zadevajo njegovo osebo. To do'očbo so sodifča tolmačila tako, da mora delodajalec plačati službencu. ki je vpoklican na vojaške vež-be. plačo za en teden, čeprav določa § 221 obrtnega zakona, da pripada plača uslužbencu. ki je vpoklican na vežbo. le tedaj, če je prej službeno razmerje trajalo vsaj eno leto. Določba § 219 se pogosto tudi zlorablja, ker predstavlja plači'o mezde za en teden premijo za one, ki zbolijo za krate.k čas. tfaj dobijo v tem primeru poleg polne mezde še hra.narino od okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Trgovinsko nrnistrstvo smatra v svojem razpisu, da se določba § 219 obrtnega zakon 9 ne more uporabiti za primer vpoklica delojemalca na vojaško vežbo. Za ta primer vel-ia samo določba § 221 obrtnega zak-na, kar sledi plasti iz določb čl. 10 uredbe rn. s št 1029 z dne 7. julija 1910 o urejin-n uslužbenskih odnošajev za primer vpoklica delojemalca na vojaško dolžnost. Določbe obeh navedenih paragrafov obrtnega zakona pa so zasebno pravnega značaja in zato so sodišča pristojna za razsojevanje sporov glede veljavnosti in uporabljanja teh zakonskh predpisov. Ker pa so sodišča pooblaščena, da sama presojajo in tolmačijo one zakonske predpise, za katere menijo, da se morajo uporabljati v nekem konkretnem sporu, niso zanje obvezna niti odločujoča nikaka mnenja, pojasnila ali tolmačenja upravnih, niti ne najvišj h oblasti. Zato tudi spredaj podano mnenje tega ministrstva ne rešuje postavljenega vprašanja. Da bi prišlo to mnenje ministrstva do izraza, a ministrstvo je prepričano, da ie samo to mnenje tudi pravično in pravilno, je predložilo, da se te določbe izdajo v uvodnem zakonu za novi trgovinski zakon. V zvezi s tem je trgovinsko ministrstvo najprej predložilo, da se § 219. obrtnega zakona spremeni tako. da se od plače, ki jo mora dati po tem paragrafu delodajalec, odbije ves znesek, ki ga prejema delojemalec na račun hranarine od ustanov delavskega zavarovanja. Nato pa naj se doda 1. odstavku tega paragrafa, da se kot razlog nezakrivljene zadržanosti ne more smatrati poziv na vojaško službo. Poleg tega bi bilo treba po mnenju ministrstva pri spremembi zakona upoštevati tudi to, da se odškodovanje v primeru nezakrivljene zadržanosti ne more zahtevati od delodajalca v onih primerih, ko ima delojemalec pravico zahtevati odškodnino za izgubljeno možnost zaslužka tudi od tretjih ooseb. Ker je vprašanje izdaje navedenega uvodnega zakona zelo aktualno, smatra ministrstvo, da se bo postavljeno vprašanje na ta način v kratkem tudi rešilo.« Kontrola izvoza rud isi k-svin Na osnovi uredbe o kontroli zunanje trgovine je trgovinski minister dr. Andres izdal naredbo, s katero se uvaja kontrola pri Izvozu prsti, rud in kovin iz naslednjih številk uvozne carinske tarife: št. 153 mavec, 154 magnezit in dolomit, 155 barit in viterit, 156 boksit In drugo, 158 cementi. 159 azbest. 165 kovinske rude vseh vrst, 166 žlindre ln silikatne mase, 167 vlakna in volna iz žlindre, 168 pepeli brez razlike, 199 antimon, 536—568 železo in izdelki iz železa, 589—596 aluminij in izdelki iz aluminija, 597—604 svinec in izdelki iz svinca, 605—610 cink in izdelki iz cinka, 611— 617 kositer in izdelki iz kositra, 618—623 nikelj in njegove zlitine ter Izdelki, 624—■ 638 baker in Izdelki lz bakra, 639—645 Izdelki iz navadnih kovin, njih zlitin, pozlačeni in posrebreni. Gori navedeni predmeti se smejo izvoziti samo na osnovi izvoznih potrdil, ki jih v smislu te naredbe izdaja direkcija za zunanjo trgovino ali od nje pooblaščena ustanova. Brez teh izvoznih potrdil carinska oblastva ne bodo izvršila Izvoznega carinjenja. Izdajala pa se bodo izvozna potrdila le registriranim izvoznikom ln to v okviru določenega načrta izmenjave. Kolikor se za posamezne proizvode uporabljajo predpisi uredbe o zaslgura-nju državne obrambe z rudarskimi in tp-I pilniškimi proizvodi se Izvozna potrdila ne pri nerazpoloienju 7 a b. 1318 od 15. XII. 1938 smejo Izdati brez pismenega soglasja komisar lata za rude ln kovine v ministrstvu za vojsko ln mornarico. Vsa rudarska, topilniška, Industrijska ln trgovinska podjetja, ki hočejo nadalje Izvajati predmete iz te naredbe, se morajo registrirati pri direkciji za zunanjo trgovino. pri čemer morajo navesti seznam proizvodov, ki jih nameravajo Izvažati. Prošnje za registracijo morajo predložiti t enem mescu po objavi te naredbe (do 26. aprila t. 1.), v prošnji pa morajo poleg drugega navesti tudi podatke o dosedanjem izvozu navedenih proizvodov. Registrirajo se lahko tudi obrtna podjetja. Posamezna obrtna podjetja, ki se bavijo z Izvozom lastnih proizvodov le od časa do časa ln v manjšem obsegu, bodo lahko dobila izvozno potrdilo brez registracije, toda pod pogoji, ki so predvideni e to naredbo. O priliki registracije je izvoznik dolžan položiti pri direkciji kavcijo 50.000 din, obrtno podjetje pa kavcijo 2000 din. Direkcija bo na prošnjo lahko izdajala Izvozna potrdila tudi drugim Industrijskim podjetjem, ki Izvažajo navedene predmete zaradi predelave, dodelave ali izdelave predmetov, ki so jim potrebni za lastno proizvodnjo. V primeri, kjer veljavnost dosedanjih pooblastil za Izvoz, ki jih Je Izdala Narodna banka ni potekla, bodo carinska oblastva vršila izvozno carinjenje zgolj na osnovi teh pooblastil in v teh primerih ne bo potrebno predlaganje Izvoznega potrdila v smislu te naredbe. Gornja naredba je bila objavljena v »Službenih novinah« od 26. t. m. ln stooi v veljavo mesec dni po objavi. Sklepi j ugoslovensko-nemSkega lesnega odbora Dne 20. t. m. se je pričelo v Beogradu sedmo redno zasedanje jugoslovenako nemškega odbora za gozdno ln lesno gospodarstvo. Odbor se je razdelil v dve komisiji, in sicer v komisijo za splošna vprašanja in v komisijo za cene. Razprave o komisiji za splošna vprašanja še niso zaključene. Komisija za cene pa je po dolgotrajnih pogajanjih svoje delo končala ln je bil 25. t m. podpisan naslednji dogovor. Med stalno delegacijo lesnega gospodarstva kraljevine Jugoslavije ter zastopniki nemškega državnega urada za les, so za uvoz rezanega ln tesanega lesa lz Jugoslavije dogovorjene naslednje cene: 1) smreka — jelka, čisto in polčisto blago, ostrorobo, paralelno obrobljeno: deske in plohi, 3 do 6 m dolžine (povprečno okrog 4 m), pri širini 10 do 16 cm 71—79.50 marke; v širini od 17 cm navzgor 82— 91.50; kratice, 1—2.75 m dolžine (povprečno okrog 1.50), v širini od 10 cm navzgor 58.50—65 marke; 2) rezani trami v določenih dimenzijah, ostrorobi, paralelno obrobljeni, brez nagnl-tega in razbitega blaga 52—59 50 marke, (doplačilo za stavbni les po seznamu 2.50 marke za kubični meter); 3) letve, ostrorobe, brez nagnitega ln razbitega blaga, od 3 m dolžine navzgor 47.50—55.50 marke, v dolžine izpod 3 m 35.50—40 marke; 4) tesani traml, smreka—jelka, od 8/8 navzgor, v dolžini od 4 m navzgor 37— 38.50 marke; 5) rezajii les, smreka—Jelka, kakor pade od žage, brez nagnitega in razbitega blaga, ostrorobo, paralelno obrobljeno blago: a) deske ln plohi v dolžini od 3 do 6 m (povprečno okrog 4 m), od 10 cm širine navzgor, 54.50 do 61 marke (za blago v debelini od 12 do 15 mm je določen dodatek 15% na osnovno ceno); b) 9 do 23 angleških čevljev dolžine, 4 do 7 angleških palcev širine ali po želji kupca tudi širše, od 7 8 angleških palcev debeline navzgor 54.50—61 marke; c) 9 do 23 čevljev dolžine (povprečno 15 do 16 čevljev), 5—11 palcev širine, v debelini od 2 palca navzgor 56.50—63 marke; č) les za izdelovanje vagonov 58 50—65 marke; 6) deske za zaboje, 0.75—2.75 m dolžine, od 8 cm širine navzgor, blago povezano. ostrorobo ln očeljeno 41—56.50 marke. Vse gornje cene so določene franko vagon jugoslovensko-nemška meja, prosto za izvoz. Morebitno povišanje prevoznih stroškov, izvoznih carin ali kakršnihkoli pristojbin gre za časa trajanja pogodbe na breme prodajalca. Dogovor velja do 30. junija t. 1. če se mesec dni prej ne odpove, se vsakokrat molče podaljša za nadaljnji mesec, vendar najdalj do 30. septembra 1.1. Kupec ln prodajalec sta upravičena pogodbo razveljaviti, kolikor se ne izvrši (se blago ne naloži) do 30. junija t. 1., vendar se morata poslužitl te pravice odstopa v 14 dneh. ako ni v pogodbi določen drugam čen rok. Ce se dogovor molče podaljša velja to smiselno tudi za rok 30. septembra. Gornje določbe pa ne veljajo za dobave posameznih dimenzij, kolikor je blago že na-žasrano. Ta dogovor je stopil v veljavo na dan podpisa, to je 25. t. m. In se nanaša na zaključke, za katere bo pri nemškem državnem uradu za les v Berlinu vložena prošnja za devizno potrdilo v teku veljavnosti dogovora. Z novim dogovorom izgubi veH*vo dosedanji dogovor od 17. oktobra 1940. Pripomniti ie še, da so nove dogovorjene cene kalkulirane na osnovi tečaja 15.60. po katerem se sedaj stvarno izplačajo mark? izvozniku. Ker se za blago, ki se izvaža v Nizozemsko in Belfrijo murka obračuna Izvozniku po 17.82 din, je bilo sprejeto načelo, da dob! naš izvoznik pri izvozu v Bel-gilo ln Nizozemsko isto ceno v dinarjih, kakor Jo prejme pri izvozu v Nemčijo. Zato se gornje cene za izvoz v Nizozemsko in Belgijo v markah znižajo sorazmerno z višjim izplačilnim tečajem za marko. O^^tH^r^lke vesti = Načrt za reorganizacije železniške uprave. V zvezi s predlogom, da se ban-ski oblasti v Zagrebu dodelijo v pogledu železniške uprave potrebne kompetence, so v zadnjem času zagrebški strokovnjaki izdelali načrt za decentralizacijo železniške uprave. Beograjski strokovnjaki so se v načelu pi^v tako izrazili za decentralizacijo. Po beograjskem načrtu naj bi se ustanovile štiri samostojne železn»Ske upravne enote, in sicer za banovino Hrvatsko s sedežem v Zagrebu, za železnic« v Srbiji s sedežem v Nišu, za slovenske že- leznice a sedežem t Ljubljani in za bosanske železnice s sedežem v Sarajevu. Po tem načrtu je predvidena razdelitev posameznih področij in razdelitev voznega parka. r= Blokiranje aaJttk tolarskih terjatev v Zedinjenih drftavak. Devizna direkcija Narodne banke je izdala okrožnico naslednje vsebine: Obveščajo se pooblaščeni denarni zavodi, da Je Narodna banka prejela od svojega newyorškega korespondenta Chase National Bank vsebine: »Prosimo, da obvestite vse jugoslovenske banke, da so z današnjim proglasom predsednika Zedinjenih držav blokirana vsa salda jugoslovenskih terjatev v Zedinjenih državah in smejo banke z računi razpolagati samo z dovoljenjem, ki ga izda finančno ministrstvo-Zedinjenih držav. Da bi se čim prej dobila ta dovoljenja za finančne transakcije iz vaše države, predlagamo, da takoj obvestite vse banke ln korporacije, ki imajo z nami rsčune ln prav tako njihove podružnice ln agencije v tujih državah, naj preskrbijo, kadar dajejo nalog banki Chase National Bank za izvršitev kakršnega koli izplačila, popolne podatke o prirodi ln namenu dotične transakcije o narodnosti koristna transakcije in oetale podatke o njem. V primeru transakcij vrednostnih papirjev pa naznačite, od kdaj je imel dosedanji lastnik te papirje. Vse to nam bo omogočilo, da predložimo pravilne podatke finančnemu ministrstvu Zedinjenih dižav, brez katerih ministrstvo ne more pregledati ln odobriti transakcij.« Narodna banka še pristavlja v svoji okrožnici, da bo izdala možnosti disponiranja z dolarskimi terjatvami še naknadno obvestilo. =r Stanje Narodne banke. Najnovejši Izkaz Narodne banke od 22. t. m. zaznamuje v tretji četrtini marca povečanje obtoka bankovcev za 58 na 14.339 milijonov din (lani 10.190). Istočasno so se obveznosti na pokaz dvignile za 408 na 3467 milijonov (lani 2085). Najbolj so se povečali privatni žlrovni računi, namreč za 455 na 1851 milijonov (lani 1045). Obveznosti z rokom so narasle za nadaljnih 100 na 1200 milijonov, kolikor znaša sedaj obtok blagajniških zapisov Narodne banke. Zlati zaklad se Je v tretji četrtini marca povečal za 1.3 na 2793.5 milijona stabilizacijskih din v stvarni vrednosti 4469.6 milijona din (lani 3267.3). Devize, ki se ne vštejejo v podlago so se povečale, za 64.2 na 981. milijona din (lani 9666). Skupna vsota meničnih in lombardnih posoill je narasla za 91.8 na 1989.6 miliiona din (1814 4), es-kor.t bonov za narodno obrambo pa je narasel za 310 na 7499 milijonov. Glede na stvarno vrednost zlate podlage je znašalo 22. t. m. zlato kritje obtoka bankovcev ln obveznost na pokaz 25.08% (lani 26.61%). = Dopolnitev naredbe o kontroli uvoza premoga. Trgovinski minister Je Izdal naredbo o dopolnitvah naredbe o kontroli uvoza premoga, koksa in briketov. Členu 5. te naredbe se doda naslednja določba: Podjetjem, ki so na osnovi čl. 3. uredbe o preskrbi državne obrambe z rudarskimi in to-pilniškimi proizvodi stavljena v pristojnost komlsarijata za rude ln kovine pri inšpekciji državne obrambe, se Izdajajo uvozna dovoljenja na prošnjo komlsarijata in po plačilu predpisane takse. Nadalje določa nova naredba, da se lahko novi uvozni ki registrirajo v 15 dneh od uveljavljenja naredbe, v bodoče pa se bodo prijave za registracijo sprejemale v januarju, aprilu, juniju in oktobru vsakega leta. «= Naknadna registracija uvoznikov surovih kož. usnja in Izdelkov lz usnja. Trgovinski minister dr. Andres je izdal naredbo o spremembi naredbe o kontroli uvoza surovih in suhih kož. usnja in izdelkov iz usnja, krzna in izdelkov iz krzna, surovin za izdelovanje ekstraktov ter materiala za strojenje kož. Po tej novi naredbi morajo uvozniki, ki se hočejo nadalje baviti z uvozom tega blaga in še niso registrirani pri direkciji za zunanjo trgovino, najkasneje do 15. aprila vložiti pri direkciji ali od nje pooblaščenih organih prošnjo za registracijo. = Licitacije: Dne 28. marca bo v ekonomskem odelenju štaba mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu licitacija za dobavo 3.000 ton plinskega olja in 6-000 tem olja za gorivo. 29. marca za dobavo domačega premoga ter mesnih konzerv ter licitacija za d bavo belih in pisanih krp za čiščenje. 17. aprila pa za dobavo vijakov, matic ter zakovic. Dne 31. marca bo Pfi upravi zavoda »Lazarevac« — Vreoci licitacija za dobavo sintetičnega amonjaka. Dne 10. aprila bo pri centralni direkciji drž. rudarskih podjetij v Sarajevu licitacija za dobavo nafte. 15. aprila za dobavo špiralne jeklene vrvi ter okovja za jamske vozičke. = Dobave: Direkcija drž. rudnika v Velenju sprejema do 31. marca ponudbe za d:bavo 2 kompletnih trefaz^ h reverz:r-nih kontrolerjev. žele-ne pločevine, vijakov z maticami, svetilnih električnih armatur žas in zidarskih ponvic. ocKTož-dh ploščic, orodja, jeklih členov, zobatih koles, smirkovih ploščic, kositra in bele k vine. vodovodnih cevi. vodovodnih ventilov. tesarskih svedrov, plošnatega in okroglega železa, suhih tran formrtorjrv ter električnih žmic. Direkcija drž. rudnika v Kakniu sprejema do 31. marca ponudbe za dobavo zakovic in do 14 aprila za dobavo c-krogle jeklene vrvi Stab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do l. apriha ponudbe za dobavo bencinskega agregata za polnjenje akumulatorjev in prenosnih beneinslcih a-vinlt: pšenična vOgg« in *Og« 723; 70% presejana pšenična moka 358 ; 85% enotna pšenična moka 332.25; nepresejana pšenična moka 351; presejana koruzna moka ali koruzni zdrob z največ 14% vlage 231; presejana koruzna moka lz času primerno suhe koruze 250: nepresejana 230. Otrobi (franko vagon ali šlep dunavska bauoviDa); pšenični 200; koruzni s kalmi 150; brez kali 70. Fižol: baški in sremski 630—635. Pospešimo pridelovanje lan« ln konoplje Slovenske gorice. 27. marca Naša tekstilna industrija preživlja že nad eno leto občutno krizo. Pomanjkanje surovin znatno vp'iva na eni strani na zaposlenost delavstva, na diugi stian: pa znatno draži tekstilne proizvode. Med vsemi sloji gotovo najbolj občutijo posedice tega naš mali kmet, bajtar in viničar. Poleg pomanjkanja hrane je preskrba z obleko težavnejša. Že bežen pogled po slove-njegoriških in halo."kih bajtarskih in vini-čarskih naseljih nas prepriča, da je stiska zs obleko tam res največja. Otroci mnogih družin so nezadostno oblečeni in Izpostavljeni zdravstvenemu pvopndu. Z ozirom na gornje okolnosti se vs ljuje potreba, rešiti ta problem na n:č!n. da se dvigne v Sloveniji, zlasti v revnejših predelih. proizvodnja lanu in konoplje. Pri nas je ponekod gojenje teh rastlin udomačeno že izza preteklosti, ko se je zl s ti na Štajerskem pridelovalo izredno mnogo lanu in konoplje. V dobi bivše Avstrije je bila v naših krajih znatno razvita tkalska obrt. Kmečki človek se je v pretežni meii oblačil z obleko iz doma tkanega platna. Tudi danes se pojavlja vprašanje, kako rešiti socialno in gospodarsko krizo našega podeželja in kako zagotovit; surovine naši tekstilni industriji. Dandanes je gotovo na mestu, da se zagotovi naš; industriji možnost predelave doma pridelanih surovin. Na drugi strani pa n3 staja potreba proizvodnje domačih oblek in v gosped njstvu potrebnih platrien h izdelkov S povečanm pridelkom lanu in konoplje bo mogel naš kmetsko-delavski stan ublažiti stisko, ki ga tlr.či. —Jh. SOK CSL Ljubljanskemu Sokolstvu. Poziv smo vse članstvo ln naraščaj, da se ob 19. uri zbe-le v kroju in s prapori na letnem te ova-dišču Ljubljanskega Sokola. Kdor nima kro;a, v clvilu z znakom. Soko.s;ia «npa Ljubljana. Sokol v Radovljici. V nedeljo 30. t. m. zvečer in drugo nedeljo 6. aprila popoldne bo igrala naša sokolska gledališka družina krasno ljudsko Igro s pejjem »Ponos za ponos«. Po pripravah sodeč bo igro vzorno naštudirala. Posebnost te igre bo krasno petje in posetnikl bodo presenečeni, ko bodo slišali, kakšne pevce soliste Ima naše društvo. Godbo Je pripravil br. Puntar, pri kateri bosta sodelovala tudi dva brata z Bleda. Kdor ljubi lepo petje in želi doživeti par lepih uric, naj pride. Zdravo. Ostanki palače v Londonu Sirom sveta znana Kristalna palača v Londonu bo prihodnje dni zletela v zrak. Tako poročajo švedski listi. To zpadbo je 1 1936. uničil ogenj in od nje je ostalo samo ogrodje, v glavnem dva stolpa, visoka 80 m. Zdaj bodo še ta dva stolpa porušili in računajo, da bo s tem angleška vojna industrija pridobila 1600 ton železa, leza. Dvanajst rušilnih bomb na minuto Silovitost zadnjega nemškega bombnega napada na Plymouth ponazarja poročevalec ameriške agencije, s United Press«, ki piše, da so Nemci zasuli Plymouth prošli petek s točo bomb. Vsako minuto je padlo na mesto dvanajst eksplozivnih bomb, na uro torej 720. V mestu nI ulice, ki bi bila ostala nepoškodovana ob tem napadu. Napadalci so se pojavili nad mestom v somraku. ko še ni bila odstranjena škoda minule noči. Zadnja želja Titulesca Kakor poročajo iz Bukai-ešte, Je bivši rumunski zunanji minister Titulescu o poročil, naj pokopljejo njegove telesne ostanke v Brašovu. Železniška nesreča v Francip Prošli torek se je primerila na francoski postaji Pessac železniška nesreča. Osebni vlak iz Bordeauxa Je zavozll v garnituro tovornega vlaka na postajališču. Neki vagon tretjega razreda se Je popol-noml razbil, prav tako tudi vagon tovornega Vlaka, natovorjen s konji. Nesreča je zahtevala tri mrtve ln 20 hudo ranjenih. V tovornem vagonu se je vozilo 20 konj, od katerih je bilo 19 na mestu ubitih. »JUTROc it Tt e Pb6*, 28. UL Najvažnejše trgovinsko središče Južne Abesinije ln jaz sem bil edini Evropec, ki je prestopil prag negostoljubnih Abesincev. Nevarnost, ki jo omenja Butron, ni pretirana, kajti Abesinci so pomorili mnogo Evropcev, katerim so preprečili dostop v Harar. Zaman so skušali priti tja Italijan Sacconi, grof Porro, Francoz Lucerau in celo egiptski državni namestnik Muntzin-ger. Burton omenja v svojem poročilu lepo obdelana polja in sadovnjake v Hararju. Ker ima kraj milo podnebje, drži primer s klimo To-skane. Zemlja rodi trikrat na leto. Tu je mnogo kavovca, banan, pa tudi evkaliptov ne manjka. Obisk v Berlin« Harar. Izrez lz mesta Mesto Harar blizu Diredawe leži 2330 metrov nad morjem v abesinskem visokogorju in je najvažnejše trgovinsko središče južnega abesdnskega ozemlja. Ker je skoro tik ob progi, ki drži iz Džibu-tija v Adis Abebo, je njegov pomen v sedanjih bojih zelo velik. Mesto ima kakšnih 70 tisoč prebivalcev in je po velikosti drugo največje mesto v Abesiniji. Leži v široki rodovitni dolini, skozi katero teče rečica Erer, pritok Webi Sebelija na ozemlje Somalije Podnebje je zelo ugodno, tako da ga tudi Ev-ropci lahko prenašajo. Najvišja temperatura doseže 32 stopinj, najnižja pa nikoli manj kakor 7 stopinj pod ničlo. Harar so v devetem stoletju osnovali doseljenci iz pokrajine Hadramut v Južni Arabiji. Za posest mesta so se dolgo borili med seboj abesinski kristjani in muslimani. V začetku je bil Harar majhna kneževinica, ki je obsegala samo mestni pomerij. Pozneje je bil povzdigni en v sedež emirata Zeile. V prošlem stoletju je prišel najprej pod vlado Egipta, toda samo za dve leti. Kmalu ga je Egipčanom iztrgal abesinski cesar Memelik, ki je imenoval za svojega namestnika v Hararju rasa Makonena, očeta Haileja Selasija. Makonen je umrl leta 1906. in je pokopan izven mestnega obzidja. Njegov grob sliči majhni cerkvi Italijani so zasedli Harar poleti 1936. Prebivalci mesta so v glavnem Somalci muslimani, ki pa so pomešani z Arabci in pripadniki raznih hamitskih plemen. Po poklicu so prebivalci Hararja trgovci in obrtniki. Harar je obdan z močnim zidom. Italijani so po zasedbi Abesinije starin mnogo za povzdigo tega mesta, zgradili vladno palačo, vojašnico, šole, gledališče, bolnišnico, radio postajo športno igrišče in mnogo drugega. Toda stališče Evropcev v tem mestu ni lahko, o čemur pričajo zapiski prvega Ev-ropca, ki je L 1855. obiskal Harar. Bil je to angleški raziskovalec Butron, ki piše: »Prišel sem pod streho fanatičnega kneza, ki je imel moje življenje popolnoma v svoji oblasti Podaniki tega kneza so zaničevali tujce tipa Anderson v Londonu General Lorenzini Junaški poveljnik posadke, ki brani Keren Pred dnevi smo čitali v poročilu italijanskega generalnega štaba, da je padel junaške smrti pred Kerenom general Or-lando Lorenzini Pokojnik je bil razmero ma mlad, saj je bil rojen L 1890 v Guar-distallu pri Piši in je L 1912., ko je dosegel čin podporočnika, stopil v aktivno službo na področju Cirenajke, kjer je sodeloval v operacijah od L 1913. do 1917. S tem je začel svojo vojaško kariero, katero je tudi nadaljeval v afriških kolonijah. L. 1917. je dosegel čin kapetana ter se bojeval na italijanskem bojišču proti Av-stro-Ogrskl Poveljeval je oddelku strojnic. Dve leti pozneje ga najdemo zopet v Libiji, kjer je ostal v politični funkciji do L 1920. Potem je odšel z italijansko okupacijsko vojsko v Malo Azijo, odkoder se je vrnil zopet v Cirenajko ter prevzel poveljstvo nad oddelkom strojnic na avtomobilih. Povišan je bil v majorja, se vrnil v Italijo, stopil L 1934. kot prostovoljec v vojaško službo v Afriki, kjer so mu poverili poveljništvo nad oddelkom domač in-skih čet v Eritreji. Nekaj časa je bil poveljnik oporišča v Masavi, L 1938. je bil imenovan za polkovnika ter vojaškega komandanta Eritreje V sedanji vojni je najprej poveljeval neki kolonialni brigadi, po osvojitvi Brit-ske Somalije pa je bil povišan v brigadne-ga generala. V zadnjem času je bil imenovan za poveljnika vseh italijanskih čet pri Kerenu, kjer je padel junaške smrti za svojo domovina Boksar med padalci Mellonova zbirka slik H. Adama: ®aisg in Mosemartj Roman »Ce je to .dolgočasno gnezdo",« se je odrezala Daisy, »tedaj ne razumum, kaj delate tu?« »Prijatelje zabavava v njihovi samoti. Zaradi tega sem tudi zdajle pri vas.« »Samota ni vselej nesreča.« »Ne recite tega preglasno,« je bil rezki odgovor. »Ljudje, ki radi igrajo tuje vloge, se znajdejo časih v samoti, ki jim prav nič dobro ne de!« Zasmejala se je in odšla iskat svojega Sida. Tudi Bili je redno povpraševal po njenem zdravju, a nikoli se ni dolgo pomudil pri nji. Tista minuta, ko sta se zdela drug drugemu tako bližnja, se ni več ponovila. Bili je hodil na dolge izpre-hode, se kdaj pa kdaj igral z Doriejem in si preganjal čas. kakor je vedel in znal. Naslednji po-polan pa mu je prinesel doživljaj, ob katerem se je korenito zamislil. Vračal se je iz Dorchestra in baš vozil po stranski poti proti zadnjemu vzhodu v garažo, ko je pri vrtni seči, za katero so navadno imeli malega Do-rieja, opazil tujega moža Neznanec je začul brnenje bližajočega se voza in se odvrnil — ali je s kom govoril ali samo gledal čez živo meio. m bilo moči presoditi — in naglo krenil dalje. Bili ga ie takoj spoznal. Nihče drug ni bil kakor tujec iz; gostilne v Tolpuddlu, ki je pred nekaj dnevi tako čudno hitro izginil- Voz ga je kmalu dohitel. »Halo!« je reke Bili. »Halo,« je godrnjavo odvrnil mož, ne da bi se ustavil. »Malo počakajte! Rad bd nekaj govoril z vami »BiH je zadržal voz, da ni tekel nič hitreje od pešca. »Kaj hočete?« Zakaj je mož obstal — kaj je pa mogel? Bili je ustavil in skočil iz voza. »Ali poznate koga v tej hiši?« je vprašal Bili ter pokazal na Old Friary. »Ne, tujec sem.« »Toda pravkar sem videl, kako ste gledali čez živo mejo.« »Zakaj ne bd gledal? Vrt je lep, da nikoli tega.« »Pa sva se vendarle že nekje srečala.« »Tedaj imate boljši spomin kakor jaz.« »Tistikrat je bila stvar drugačna,« je ostro re-ker Bili. Zdaj, ko je slišal njegov glas. je vedel, da se ne moti. »Se mar ne spominjate Dinarda?« »Dinarda? Niti poznam ga ne. Menda *e na Francoskem, kaj? Nikoli še nisem bil v Franciji.« »A vendar sva se pred kakimi štirinajstimi dnevi tamkaj srečala! Vaš spomin je res zelo slab Napadli ste me: »Halo, Bili Patterson! Kaj oa ti?« tu?« Remer vam je ime, kaj ne — vsai dejali ste mi tako?« Mož ga je debelo pogledal, nato pa udaril v smeh. »Ne pravim, da niste Bili Patterson — to morate sami vedeti. A jaz nisem Remer. Čudno, koliko podobnih ljudi se klati po tej prijazni zemlji. Če človek pomisli, koliko je ljudstva, mu kar v glavo ne gre, da se ne dogaja še več zamenjav. Smilite se ml Upam, da srečate svojega prijatelja pri drugi priliki.« Obrnil se je in hotel kreniti dalje, a Bili ga je zadržal. »Ali boste nemara trdili, da vas nisem pred nekaj dnevi srečal v Tolpuddlu?« »Zastran mene ste me lahko videli tam in še kje drugje. Ako je človek na potovanju.. « »I, kje neki! To bi pomenilo, da potujete kakor polž. Kam ste pa zdaj namenjeni?« Mož mu je zlovoljno strmel v obraz. Kadar ie bilo treba speljati koga za nos, je bil še malokdaj potegnil krajši konec. »Čujte, mladi človek,« ie robato odvrnil »Imeli ste me za znanca, in to je bilo pomota. S tem je stvar zame opravljena. Dober tek!« »Kam pa, kam? Ta pot vodi k neki kmetiii.« »Tako? Torej sem enkrat jaz tisti, ki se motim! Tu človek lahko zaide « »Nekam vendar morate biti namenjeni?« »Čemu le? Se malo postopati mislim, preden se odpeljem nazaj v London « »Še danes?« »Da.« »Tedaj se morate podvizati. Zadnji vlak oddaja iz Bournemoutha ob šestih osem in trideset. Druge zveze za London ne poznam.« »Bom že kako ukrenil.« »Poslušajte,« je mahoma rekel Bili. »Če je bilo moje mnenje, da vas poznam, zmotno, tedaj mi je žal, da sem vas ... hm ... nadlegoval Zdaj moram t*k» in tako v Bournemouth. Prisedite, pa vas vzamem s seboj. Tedaj lahko še ujamete vlak ob šestih osem in trideset« Mož se je nekaj trenutkov obotavljal Ali naj sprejme ponudbo ali naj se skuša kako drugače otresti vsiljivega vpraševal ca? »Dobre ponudbe nikoli ne odbiiem,« je reke! nazadnje. »Velja. Zelo ste prijazni.« Sedla sta v avto, še enkrat ustavila pred majhno hišico, kjer je tujec vzel ročni kovčeg, in se nato obrnila proti obali. Bili je uredil vožnjo tako, da je dospel v Bournemouth le nekaj minut pred odhodom vlaka, in spremil potnika na postajni hodnik. »Čudna reč«, je rekel Bili. »Tisti človek v Di-nardu je trdil, da me pozna, jaz pa lahko prise-žem, da ga svoj živ dan nisem videl. Zdaj lahko trdim, da ste vi tisti mož iz Dinarda, vi pa prisegate, da me niste nikoli videli!« Kakor hitro je vlak odpeljal, ie Bili iadrno pognal proti domu. Zani ni bilo niti najmanjšega dvoma, da je to res tiriec, ki se mu je b1*! v Di-nardu predstavil kot Remer. Kaj je neki iskal v Puddletown'u? Ali je to pomenilo, da so Carterjeve izsledili v novem pribežališču? Ali so mar kanili novo hudobijo zoper malega Dorieja? Prav ni-kakega dokaza ni bilo. da bi bil Remer zapleten v zadnji naklep proti Dorieju. a njegovo pojavljenje v tem kraju je bilo vendarle sumliivo Bili je sklenil, da stricu ničesar ne omeni. Čemu bi ga razburjal. ko treba ni? Vse bolj važno je bilo. da podvoji svojo lastno čuječnost. Bili je bil v skrbeh za malega bratranca, a že čez n^kai ur je moral obrniti svojo pozornost na čisto druge stvari... on noai po vrvi EžSSnstveno čudo dresure mladega krotilca Doslej se ni še nobenemu krotilcu posrečilo zdresirati slona za hojo po vrvi. Zdaj pa poročajo, da je to stopnjo dresure dosegel mladi krqtitelj slonov Rolf Knie iz Švice, ki se lahko ponaša kot edini krotilec na svetu, ki se mu je posrečilo privaditi slona na hojo po vrvi. Za slona, ki tehta dve toni, je bilo treba najprej izgotoviti primerno debelo vrv, ta sicer so vzeli dve žični vrvi po 5 cm debeline in 6 m dolžine. Napeli so ju v višini 1.50 m. Znano je, da se sloni ne dado za nobeno ceno izvabiti na majajoče se mostove ta slična nesigurna tla. Osemletni indijski slon, kl ga je zdreslral Knie, pa je to skušnjo srečno prestal. Storil je to z mirom ta sigurnostjo, kl sta osupnila vse navzoče. Slon-vrvohodec se bo zdaj v krat- kem predstavil cirkuškemu občinstvu cirkusa Knie v nekem švicarskem mestu. Selitev francoske admiralitete Iz Vichyja poročajo, da se poveljstvo francoske vojne mornarice seli v Marseil-le, kjer je bila ustanova decentralizirana. Admiral Darlan je že podpisal pravilnik o preselitvi Vlada je v Marseilleu vzela v najem hotel »Louvre« in nekaj drugih hiš, kjer se bo nastanilo ministrstvo. Mar-seille je, kakor znano, največja francoska luka v nezasedeni Franciji Japonski zunanji minister Macuoka se mudi te dni v prestolnici Nemčije ANEKDOTA Nemški general von Mannstein, ki se je udeležil vojne 1. 1870. je bil povabljen na neko slavnost, ki so jo priredili njegovi bivši vojaki. Slavnost se je vršila v majhnem kraju, ki je bil še brez vodovoda. Ko je general zapustil gostilnico, katero so mu bili določili za bivanje in si je ogledal kraj, je vprašal spremljevalce: »Ali ste v zadnjem času zgradili kaj novega?« »O, zgradili smo, zgradili! Poglejte: tamle stoji nova pivovarna.« »Pivovarna?« se je namrdnil general. »Kaj pa vodovod? Ali ne bi bu ta potrebne jši?« »I seveda bi bil potrebnejS!,« se je vmešal gostilničar, »ampak če bi ljudje imeli vodo na pipi, bi potrošili manj piva...« VSAK DAN ENA Prva državna galerija Zedinjenih držav je bila te dni odprta za javnost na svečan način. Vrednost zbirke, ki jo je daroval državi pokojni milijonar Andrew Mellon iz Pittsburgha, cenijo na petnajst milijonov dolarjev. Pri otvoritvi galerije je bil navzoč tudi prezident Roosevelt, kl je govoril ta naglasil, da razstavljena dela starih mojstrov niso samo umetnine, ampak tudi simboli ljudskega duha ta njegove svobode če še ne veš, zdaj izveš: da se je Wendell Willkie s svojo ženo pripeljal na obisk v Montreal; da so Zedinjene države začele zbirati ogromne zaloge rezervnih živil za Veliko Britanijo; da se je neki nemški vojaški aeroplan vrnil s poleta nad Anglijo v svoje oporišče kljub 150 zadetkom; da ima Francija samo še za mesec dni hrane; da je bolgarska industrija zadostno preskrbljena s sirovinami, posebno s kovinami; da bo japonski zunanji minister Macuoka obiskal tudi zapadno bojišče; da so Zedinjene države kupile 500.000 bal volne v Avstraliji Znani boksar Schmeling (prvi na levi) jo uvrščen v neki padalski oddelek nemška vojske Topovi za obrambo Egipta Pohod Skozi Bolgarijo Oddelek nemške vojske koraka čez bolgarsko ozemlje proti grški meji Angleški topovi ob izkrcanju v neki egiptski taki V gradu strahov »Jod. Joj, danes pa so že take vesti, da ml kar strah leze v kosti...« (»Guerta Meschino«) Kulturni pregled Hrvatska enciklopedija Izid prve knjige »Hrvatske enciklopedije« pomeni resničen kulturni dogodek ne le za ožji hrvatski krog, ki mu je predvsem namenjena, marveč tudi za celotno kulturo Jugoslavije. Začelo je izhajati največje enciklcped čno delo na slovanskem jugu. Njegove prve knjige ne moremo sprejeti lepše kakor z željo, da bi bilo mogoče v miru, brez zastoja in vnanjih motenj, dovršiti velikopotezno zasnovano delo! Sredi viharja, ki lomi svet in ki je pri tolikih narodih osiromašil duhovno življenje in sila zožil še nedavno bujni tok knjižne proizvodnje. se je v Zagrebu začelo delo, ki naj v najvidnejši obliki predstavlja sproščeno tvorno silo hrvatske kulture v avtonomn* Hrvatski. Je to delo, ki nima v vsem našem širokem krogu predhodnika ne po obsegu, ne po obdelavi in opremi. Za uspeh ustanoviteljev, izdajateljev in urednikov »Hrvatske enciklopedije« je samo laskavo če priznam, da je marsikdo gledal s prilično skepso na njihove napovedi. Izdajanje enciklopedičnih del velikega obsega je tudi pri zap3dnih narodih redko in tvegano dejanje, a njih popolni izid kulturni dogodek. Predvsem se je zdelo, da je čas neprimeren, z druge strani pa so izkušnje s prejšnjimi, čeprav že v naprej skromnejšimi poizkusi, izmed katerih je bila Stanojevičeva Narodna enciklopedija največja in hkrati najbolj pomanjkljiva, opozarjale na nevarnosti prenaglega dela in preveč improvizirane organizacije. Bali smo se, da bo zasnova tudi tu več obetala, kakor bo delo samo moglo dati. To dobrohotno skepso je prva knjiga do dobrega zavrnila. Pokazala je, da je organizacija dela za »Hrvatsko enciklopedijo« v sposobnih rokah. Prof. dr. Mati U j e -viču, ki je skupno z ravnateljem S c h u 1-h o f o m in s predsednikom Seljačke sloge Rudolfom Hercogom kot izdajateljema zasnoval izdajo v takem obsegu in v taki opremi, je uspelo rešiti v sorazmerno kratkem času vsa vprašanja, ki so zvezana z načrtom tolikega obsega in pomena. Vprašanja programa in organizacije sotrud-ništva sodijo pii tem med najvažnejša in najtežja, široki štab sodelavcev, ki so se zbrali okrog glavnega urednika dr. Ujevi-ča in njegovega uredniškega sveta, ni slučajno zbrana družba, marveč so vsi po vrsti strokovnjaki, ki so večidel znani tudi po svojem peresu. Tako je »Hrvatska enciklopedija* delo narodne elite. Okrog 600 hrvatskih in okrog 100 nehrvatskih sodelavcev tvori največjo delovno skupnost, kar je kdaj nastala okrog neke knjižne izdaje na slovanskem jugu. Dejstvo, da ima vsaka stroka urednika iz prve roke; dalje, da je svetovalec za umetniške priloge sam Ivan Meštrovič, a njih urednik slikar Klja-kovič in da je za redno delo redakcional-nega in tehničnega značaja nastavljenih cela vrsta znanih strokovnjakov — že to dejstvo govori dovolj v prid sodbi, da gre za smotrno organizirano delo. Mogli bi samo ohraniti dvom, ali se bo mogel uresničiti tako velikopotezni načrt v času, ko celo najugodnejše presojanje položaja ne more izključiti negotovosti in vidnih ali v naprej nevidnih ovir?! Vse to — razen skrajne vis maior — pa ne more zadržati poteka dela, za katerim čutimo močan de- lovni vzgon, veselje z delom in ljubezen do včlikega načrta. In tudi enciklopedije niso ln ne bodo nastajale brez teh, sicer latent-nih sil v onih, ki jim s svojim vodstvom ir. tudi s podrobnim delom pomagajo od zasnove do uresničenja. Prva izmed dvanajstih knjig »Hr-taske enciklopedije« šteje 808 strani leksi-kalnega formata; strani so razdeljene v dva stolpca. Velik del strani ima slike v besedilu, dalje risbe in diagrame, v prilogah pa so reproducirana razna umetniška dela (delno kolorirana) in množica ilustracij geografskega, prirodopisnega ali drugačnega značaja; nekatera gesla so opremljena tudi z zemljevidi in z geografskimi skicami. Enciklopediji dajejo vnanje lice »zrcalo« strani in reprodukcijska uspelost ilustracij. »Zrcalo« karakterizlra poleg dvostolpčne razdelitve prostora lahko čitljiv, jasen in prijeten tisk. v katerem se začenjajo gesla s polmastnimi črkami, v tekstu poudarjene besede in navedbe so v kurzivi, bibliografske opombe ob koncu posameznih gesel pa v drobnem tisku. Ta ugodno ubrana menjava črk olajšuje preglednost m spominja na odlično Italijansko enciklopedijo najnovejše izdaje. Ilustracije v tekstu so glede velikosti in po razvrstitvi večidel prav srečnp včlenje-ne v stolpce in dajejo stranem pestrost in optično mikavnost. Reprodukcije so večidel natančne in zlasti pri koloriranih podobah skrbno dognane. Papir je fin in primerno debel, kar je pri enc:kloped;ji, ki se mnogo lista, važna vrlina. Vezava in oprema ovojnega lista kažeta starohrvatsko ornamentaliko. Vsebinsko je v prvo knjigo zajeta tvarina od A do automobil: prvih osem sto strani ni potemtakem izčrpalo niti prve črke! Nekatera gesla, med njimi zlasti geografska, kakor so Afrika, Amerika, Avstralija in Avstrija, so obdelana zelo obsežno, tako da bi posamezno geslo dalo kar brošuro. Glede tvarine in nje obdelave je videti, da so imeli uredniki in sodelavci pred očmi najboljše tuje vzore in vzorce, vendar je vsak delal samostojno in kjer le mogoče upošteval tudi domače razmere, pojave in primerjave, tako da ima HE zlasti v nekaterih geslih edinstven značaj. Uredništvo bo moralo še skrbneje paziti na korekturo, zakaj tudi v te desetletjem namenjene stolpce se je »umel« vtihotapiti tiskarski škrat. Glede udeležbe Slovencev in slovenskega gradiva v HE je »Jutro« priobčilo pred meseci izjave glavnega urednika za Slovenijo dr. J. G1 o n a r j a, ki je zlasti poudaril, da bo HE obenem največja enciklopedija o Sloveniji in Slovencih. Kolikor je mogla pokazati to črka A. ki ne zajema mnogo slovenskih gesel, je vsebina v skladu z napovedmi. Izmed kulturnih gesel ©menjam posebej članek o Emilu Adamiču (dr. D. Cvetko), o Louisu Adamiču (dr. J. Glonar), o Aškercu (dr. A. Slod-n j a k). V celoti je prva knjiga »Hrvatske enciklopedije« prinesla prijetno presenečenje ter izpričala resno prizadevanje in veliko sposobnost tistih, ki so prevzeli zanjo ne-lahko odgovornost. —o. Koncert „Kola" v Mariboru Najstarejše hrvatsko pevsko društvo jK olo« je priredilo v soboto 22. t. m. v dvorani Sokolskega doma v Mariboru koncert pod vodstvom znanega hrvatskega skladatelja in dirigenta Borisa Pa-p a n d o p u 1 a. Koncert, katerega se je udeležilo številno občinstvo, je bil združen tudi z nacionalnimi manifestacijami obeh bratskih narodov. Zadnjič je koncertiralo v-Kolo« v Mariboru nekako pred enim de-cenijem s širolovim obširnim oratorijem a capella »Sv. Ciril in Metod«, s katerim je zbor nastopil takrat tudi na mednarodnem festivalu za sodobno glasbo v Frankfurtu. Spored tega koncerta je obsegal samo dela hrvatskih komponistov, če izvzamemo eno skladbo Rusa Bortnjanskega in Adamičevo »Kaj pa delajo ptički«, ki pa ni bila v sporedu in je zbor vnesel to delce v spored samo mimogrede. Prvi del sporeda je bil posvečen delom duhovnega karakterja: 1. D Bortnjanskega »Gospodi silo ju Tvoje ju«; 2. L Lukačiča »Pa-n i s a n g e 1 i c u s«; 3. M. Cipre »P s a 1 m I«; 4. M. Ivšiča »Hvalite gospoda s nebes« in 5. B. Papandopulovo »Z a -v j e t n a«, n. posvetni del je obsegal: I. Brkanovičevo »K onavsko p i r o v a -nje«; 7. I. Zajčevo »Ptičice« (ženski zbor); 8. V. Zgančevo »Zagorsko rapsodijo«; 9. S. Zlatičevo »Sljepač-k o«: 10. J. Stolcerjevo »Ru g al ico« in 11. R. Matzovo »S onu stranu vode Save«. Drugi del programa je torej vseboval zgolj hrvatsko folkloro, obravnavano po načelih blagoglasne in dokaj konservativne kompozitorne tehnike, v kateri so hratje Hrvatje očitno našli svoj cilj, preko katerega si ne žele. Zato je bil spored tudi dokai monoton in je vela iz njega očitna enoličnost Povsem drugačni so naši in srbski, domači in turnejski sporedi, ki so izpolnjen) navadno z izbranimi deli jugo-slovenskih skladateljev. Luksuzni sporedi, ki sc se prodajali v dvorani, so vsebovali v uvodnem delu kratko zgodovino »Kola« in na koncu življenjepise v sporedu zastopanih skladateljev Ne morem preko jezikovnih in pravopisnih netočnosti »slovenščine«. ki je bila uporabljena v sporedih. Bil je kveč-emu nekak monstrum jugoslo-venščine. Mnogo bolje bi bilo, da so bili sporedi tiskani v srbohrvaščini, če že niso mogli biti v čisti slovenščini. Nedvomno so hrvatski komponisti veliki r-?ojstr' v obravnavanju fo^lornega sloga in podčrtati moram še posebno Zlatičevo »Sljepačko* in Papandopulovo »Zavjetno«. Ciprov »Psalm« je sicer nekoliko odmaknjen od konservativne poti ostalih skladateljev. vendar ga še ne moremo označiti za modernista. Kakor že rečeno, je predstavljala večina skladb sporeda v pogledu vš.'cs» e in komp 'itir»:ega obravnavanja veliko bogastvo in širokopoteznost hrvatske folklore Priznati moramo v polni meri hrvatskim komponistom, da ob-vJ»riajo mojstrsko vokalno kompozitorno tehniko In da znajo pisati za zbor v resnici odlično. Nastopilo je nekaj nad osemdeset pevk ln pevcev. Zbor je glasovno odlično izdelan ter predstavlja v vsakem pogledu višek, ki ga lahko doseže tovrsten glasbeni korpus. Naravnost občudovati smo morali glasovno kvaliteto posameznih glasov, ki so bili med seboj tako izenačeni, da so tvorili nadvse prijetno in popolno zvočnost, V vseh glasovih tega odličnega zbora prevladuje lirski značaj, ki daje zboru toplo in mehko barvo. Stara pevska tradicija, ki vlada v tem zboru že skoraj osemdeset let in s katero so zborovi odlični dirigenti spravili zbor na svetovno višino, je trium-firala tudi na tem koncertu; kajti vsa dela sporeda je zbor podal z največjo pevsko disciplino, absolutno intonacijo in prepričevalno deklamacijo. Seveda gre za tako odlično izvedbo tega sporeda zasluga predvsem prvovrstnemu dirigentu in znanemu hrvatskemu skladatelju Borisu Pa-p a n d o p u 1 u, ki je prevzel vodstvo zbora šele pred dvema letoma. V njegovem mirnem dirigiranju postane prozorna vsa plastičnost prednašane kompozicije, katero razčleni dirigent jasno m prepričevalno v pogledu kompozitorne logike kakor tudi notranjega doživetja tako, da zaživi sleherni poslušalec s prednašano umetnino. Dirigent, kateremu je dana tudi moč ustvarjanja (komponist), dvigne dirigentski kult lahko do popolne umetniške višine — zato imamo najlepši dokaz v vzornem dirigentu in skladatelju Papandopulu. Mariborsko občinstvo je sprejelo bratske hrvatske pevce zelo prisrčno. Napolnilo je veliko sokolsko dvorano, burno aplavdra-lo posameznim točkam sporeda in obsipavalo dirigenta in pevce s cvetjem. Zbor je sredi sporeda zapel še Adamičevo narodno »Kaj pa delajo ptički«, dodal Vilhar-jcvo »Ruž'co« ter na burno vzklikanje občinstva zapel še Jenkovo »Naprej zastava slave«. Z nastopom »Kola« smo v Mariboru doživeli zopet pevski praznik, kj nam bo ostal še dolgo v spominu. Prof. K. Pahor. ZAPISKI JURIJ VODOVN1K Znani mariborski potopisec ln folklorist prof. dr. Fran M i š i č je pravkar Izdal v lastni založbi nekaj nad 80 strani obsega-jočo knjigo »Izbrane peSml pohorskega pevca in pesnika Jurija Vodovnlka«. (1791 do 1858.) če o katerem pesniku, velja o tem po svojem originalnem ljudskem pevcu Goethejev rek, da je treba poznati pesnikov rodni kraj, če hočemo popolnoma doumeti njegove pesmi. Tako je prof .dr. Mi-šlč združil življenjepis pohorskega ljudskega pevca in izdajo njegovih Izbranih pesmi z opisom zapadnega Pohorja, čigar »bard« je bil skomarskj Jurij. Dne 22. aprila letošnjega leta bo 1501etnica rojstva Jurija Vodovnlka, ki je bil v pravem pomenu besede ljudski pevec in pesnik. Njegove pesmi so ponafodele, pravi pisec, postale so pristno narodno blago, ki se je vedno spreminjalo kljub rokopisom, ki so že izginili, ln kljub ponatisom, ki med narodom niso bili razširjeni. Kralju smo zvesti in vdani! Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v LJubljani je v imenu svojih 140 podružnic poslalo preko maršalata dvora svoja najgloblja čuvstva, zvestobo in vdanost Njegovemu Veličanstvu kralju Petru H., vedno pripravljeno službi domovine. .Zveza jugosiovans&h naprednih akademskih starešin je poslala naslednjo brzojavko: Zveza jugoslovanskih naprednih akademskih starešin v Ljubljani iskreno pozdravlja Nj. Vel. kralja Petra n. ter izraža svojo globoko vdanost. Dr. Simon Dolar, predsednik. * Organizacija jugo»lovenskih nacionalnih akademskih starešin je poslala naslednjo brzojavko: Organizacija jugoslovenskih nacionalnih akademskih starešin pošilja Njegovemu Veličanstvu kralju Petru n. ob nastopu vlade izraze globoke vdanosti in odločne volje za varstvo prestola in domovine. — predsednik ing. Mačkovšek Janko. ★ Sreska organizacija vojnih dobrovoljeev je poslala naslednjo brzojavko: Vojni do-brovoljcl Sreske organizacije Saveza rat-nih dobrovoljaca Kraljevine Jugoslavije v Ljubljari smo z neizmerno radostjo in zadoščenjem sprejeli vest o prevzemu kraljevskih dolžnosti po Vašem Veličanstvu kot sinu Vašega Velikega očeta, blagopo-kojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja in našega vrhovnega komandanta, V zmagonosnih borbah za Jugoslavijo stojimo vojni dobrovoljci kot preizkušeni borci zvesto ob strani Vašega Veličanstva, pripravljeni na vsakršne žrtve ža svobodo, čast in veličino Jugoslavije. — Predsednik Josip Jeras. ★ Oblastni odbor Udruženja vojnih Invalidov za Slovenijo v Ljubljani je poslal naslednjo brzojavko: Ko prevzema Vaše Veličanstvo kraljevsko oblast, izrekamo v imenu vseh vojnih žrtev Slovence s^jemu najvišjemu pokrovitelju najiskrenejše izraze neomajne zvestobe in vdanosti, pripravljeni vedno z vsemi močmi braniti svobodo, nedotakljivost in neodvisnost Jugoslavije v dobrobit kralja in domovine, živel kralj Peter H.! ★ Narodna strokovna zveza je poslala NJ. Vel. kralju Petru H. naslednjo brzojavko: Narodna strokovna zveza, organizacija vsega nacionalnega delavstva v Sloveniji pošilja Vašemu Veličanstvu ob nastopu vladanja vdanostne pozdrave z željo za dolgotrajno vladanje na srečo vseh državljanov in z zagotovilom večne zvestobe Vašemu Veličanstvu in neodvisni domovini Jugoslaviji. Narodni delavci bodo čuvali kraljevski dom in svobodo domovine. — Dr. Joža Bohinjec. * Glavni odbor legije koroSkih borcev: »V imenu nad 5000 organiziranih članov izreka Vašemu Veličanstvu glavni odbor legije koroških borcev v Ljubljani o priliki prevzema vladarskih poslov izraze najgloblje vdanosti in zvestobe z zagotovilom, da so vsi bivši koroški borci vedno pripravljeni izvršiti swojo dolžnost za kralja in domovino.« — Ministru vojske in mornarice je bila posllana naslednja brzojavka: »Bivši severni borci, organizirani v legiji koroških borcev, pošiljajo vdane pozdrave z zagotovilom, da bodo kot stari vojaki vedno pripravljeni izpolniti svojo dolžnost na braniku domovine v korist kralja in neodvisnosti Jugoslavije.« ★ Jugoslovenska ženska zveza v Beogradu: »Žene, ki smo z materinsko nežnostjo in ljubeznijo spremljale prve korake Vašega Veličanstva in se trudile, da bi izpolnile naročilo Vašega vz riše nega očeta kralja Zedinitelja, prisegamo, da bomo tudi da nes čuvale Jugoslavijo, in pozdravljamo našega dičnega kralja, ki je herojsko sprejel vladarsko odgovornost. Živel kralj Peter II.! Živela kraljica Marija!« * Poverjeni^tvo dentistlčne zbornice je na svoji izitdn,- svečani seji odposlalo povodom zgodovinskega dogodka naslednjo brzojavko: Poverjeništvo dentistične zbornice v Ljubljani navdušeno pozdravlja Vašo coločiloo rešitev ter Vam zagotavlja svojo neomajno zvestobo in vdanost. Kolo srbskih sester v Beogradu: »Kolo srbskih sester, prepolno največje radosti čestita Vašemu Veličanstvu, ko stopa na prestol velikega očeta, in najiskrenejše želi, da bi bila Vaša vladavina srečna in dolga, da bi bila slavna dinastija Kara-djordjevičev ovenčana še z večjo slavo in lepoto.« Nositelji albanske spomenice: »Stari bojevniki, nositelji albanske spomenice, voj ni tovariši Vašega vzvišenega očeta, so danes najsrečnejši, ko iz dna duše pozdravljajo na prestolu Karadjordjevičev dragega prvenca svojega prvega vojnega tovariša, viteza in kralja Zedinitelja. Boga prosimo, da bi srečno vladal jugoslo-venskemu narodu in vzklikamo: Živel kralj Peter II.! Živela Jugoslavija!« * Svečana šefa rezervnih oficirjev v Ljubljani Pododbor združenja rezervnih oficirjev v Ljubljani sklicuje sejo za petek, 28. marca ob 11. dopoldne v društvenem lokalu. Vsi člani uprave, nadzornega odbora in častnega razsodišča naj se udeleže seje brez posebnega poziva. Po svečani seji bo uprava pododbora ob 11.30 položila venec pred spomenikom Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. K polaganju venca so vabljeni vsi rezervni oficirji. — Upravni odbor. ★ Slovenskemu obrtništvu! Ob zgodovinskem trenutku, ko prevzema vodstvo države v svoje roke naš ljub-8jeni mladi vladar Nj Vel. kralj Peter II. Karadjordjevič. pozivamo vse slovensko obrtništvo, da se v ljubezni m zvestobi strne okrog našega mladega vladarja. Usoda nase močne in velike kraljevine Jugoslavije naj nam bo prva skrb in ljubezen do nje naj nas bodri v delu za njeno neodvisnost Z ljubeznijo, vdanostjo in ponosom podpirajmo našega kralja, da sri trajno oču-vamo svobodo svoje domovine pred vsakomur in četudi za najdražjo cena Živel kralj Peter II.! Živela svobodna in nedelje/vs Jugoslavije! Zveza obrtnih društev za dravsko banovino v Ljubljani „S sosedi hočemo živeti v miru in prijateljstvu!" Prva sej a nove vlade ob navzočnosti hrvatskega bana Pomembne izjave ministrskega predsednika generala Simrovica Beograd, 27. marca. p. Centralni Pres-biro je nocoj objavil naslednje sporočilo: Ob 21. se je sestala kraljevska vlada pod vodstvom predsednika armijskega generala Dušana Simoviča. Seji je prisostvoval tudi ban Hrvatske dr. Ivan šubašič. Po seji je predsednik vlade general Dušan Simovič podal za tisk tole izjavo: »V resnih dneh se je jugoslovenski narod čutil nemirnega zaradi načina, kako so se bili opravljali javni posli. Nezaupanje napram stanju poslednjih dni se je manifestiralo s toliko silo, da je nastala nevarnost za javni red. Spričo tega vznemirjenja javnosti, je prišlo do današnjih sprememb. Za to vznemirjenje ni več razloga od trenutka, ko je Nj. VeL kralj Peter IL prevzel oblast in sestavil vlado narodne sloge, ki je tudi izraz razpoloženja naroda srbskega, hrvatskega ln slovenskega. V imenu vlade, Id jI načeljujem, posvečam svojo prvo besedo kot poziv vsem državljanom kakor tudi vsem oblastem, naj pod-pro kraljevsko vlado pri izpolnjevanju njene, v tem trenutku prve naloge: ohraniti red v državi ln mir na zunaj. Apeliram na vse rodoljubne državljane Jugoslavije, da opuste vsakršne manifestacije, ki bi mogle poslabšati naše odno-šaje s sosedi, s katerimi hočemo živeti v miru in prijateljstvu. Apeliram na vse državljane, naj se ne dajo zavesti k nikakršnim nepremišljenim dejanjem, pa naj pride pobuda zanje s kakršnekoli strani. Posvetimo se skrbi za sebe, za svoje, neodvisno in dostojanstveno! Strogi red ln korektno zadržanje sta prvi pogoj uspešne izvedbe nalog, ki so pred nami.« Snočnje grško vojno poročilo Atene, 27. marca. (At. Ag.) Vrhovno poveljstvo grške vojske je nocoj objavilo naslednje 151. službeno vojno poročilo: Omejeno delovanje patrol in medsebojno topniško obstreljevanje različne jakosti. Državno pod tajništvo za javno varnost beleži v svojem nocojšnjem komunikeju, da je vlddal v notranjosti države mir. O Juriju Vodovniku sodi njegov raziskovalec, da mu noben slovenski ljudski pevec in pesnik ne sega niti do brade, pa naj pogledamo na Štajersko, Koroško, Kranjsko ali Primorsko. V Rušah igrajo vsako poletje pod milim nebom ljudsko igro s petjem »Od pohorskih kmetov vam hočem zapet'« ln skladatelj prof Vasilij Mirk je nekatere Vodovnikove pesmi spretno harmo-niziral ter priredil za moški zbor v zbirki »Naša pesem v Podravju«. Dr. Mišič je prevedel nekaj Vodovnikovih pesmi na nemški jezik in jih opremljene z obširnimi uvodi objavil v Mariborer Zeitung*. Mohorjeva družba v Celju pripravlja kritično izdajo Vodovnikovih pesmi. — Vsekako je dr. Mišič s to svojo knjigo, ki združuje Vo-dovnikovo ime in delo z domoznanstvom širše okolice njegovega domačega kraja, objavil precej gradiva o rojaku iz Sko-marja. Pisec navaja poročilo Bleiweisovih novic lz leta 1854. o Vodovniku, ponatisku-je poročilo »Drobtinic« lz leta 1862. ln članek V. Kramaršlča, objavljen leta 1900 v »Domu ln svetu« z naslovom »Jurij Vodov-nik, slovenski trubadur«. Nadalle opisuje dr. Mišič Vitanje m Skomarje, Slovenske Konjice, Sveti Jakob na Resniku, gradove na obvodju gornje Hudinje, razpravlja o postanku cerkvš ob zapadnem Pohorju, prikazuje Slomškov odnos do Vodovnika, podaja pregled življenja Jurija Vodovnlka, vmes pa vpleta razne njegove pesmi ter objavlja ob koncu note dveh Vodovnikovih pesmi v glasbeni priredbi Vasilija Mirka. Vsekako je bila originalna osebnost pohorskega pevca, pivca in pesnika Jurija Vodovnika vredna, da je prizadevni folklorist dr. Mišič ob 1501etnici obudil spomin nanjo ter jo pokazal v tesni sovisnosti z zapadnim Pohorjem. Kdor koli bo hodil po teh lepih krajih, bo s pridom prebiral na njihovih tratah ali v senci mogočnih gozdov knjigo dr. Mišiča, uživajoč pri tem pristnega ljudskega duha, ki veje iz Vodovnikovih verzov. (Knjiga se naroča pri avtorju prof dr. Mišiču, Maribor, Smetanova ulica 34. Stane 22 Din.) Sofoklejevi tragediji »Edfp kralj« ta »Antigona« v prevodu pesnika Frana Al-breehta in v izredno lepi opremi sta pravkar izšli pri Slovenski matici. Kartoniran Izvod velja za naročnike 30 Din, platnen izvod 45 Din. Ljubljanski naročniki lahko dvignejo knjigo vsak delavnik v Matični pisarni. Zvez« obrtnih društev za dravsko banovino v Ljubljani je poslala naslednjo brzojavko: Prežeti najgloblje vdanosti in velikega domoljubja pozdravljamo sJovenski obrtniki Vaše kraljevsko Veličanstvo in Vam ponovno izražamo svojo globoko vdanost, danes, ko prevzemate v svoje roke vodstvo^ naše ljubljene in svobodne Jugoslavije. Iskreno želimo, da Vas v tem težkem poslu spremlja božji blagoslov, ljubezen in zvestoba naša pa sta z Vami. * članom Oblastnega odbora UJN2B Ljubljana V teh težkih trenutkih, katere preživljata Jugoslovanski narod ln država, pozivamo vse narodno zavedne jugoslovanske železničarje, da se v polni meri odzovemo klicu Nj. Vel. kralja Petra IL in da se zberemo vsi Srbi, Hrvati in Slovenci okrog prestola ter z vsemi našimi močmi delamo za dosego nadvse vzvišenih ciljev naše narodne in državne svobode. Železničarji, izvršujmo v polni meri naše vzvišene dolžnosti! Naj živi Nj. Vel. kralj Peter n.! Naj živi visoki kraljevski dom Karadjordjevičev! Naj živi svobodna Jugoslavija! Predsedstvo Oblastnega odbora Udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev ln brodarjev Ljubljana ★ Pozdravi predsedniku vlade Narodna strokovna zveza je poslala predsedniku vlade naslednjo brzojavko: Narodna strokovna zveza, organizacija nacionalnega delavstva v Sloveniji, je z vse-nr. silami na razpolago ✓ladi ki ji Vi na--elujete, in Vam obljublj i v imenu nacionalnega delavstva svojo pomoč vselej, kadar «<■ bo fot' ei cvala svol*> la in neodvisnost domovine. — Dr. Joža Bohinjec. ★ Pozdravi ministru za socialno politiko Narodna strokovna zveza je poslala mi nistru socialne politike naslednjo brzojavko: Nacionalni delavci, združeni v Narodni strokovni zvezi v Sloveniji Vam zagotavljajo pomoč, ki jo bo potrebovala naša domovina Jugoslavija. Najboljše poroštvo za dobrobit vseh državljanov je urejena socialna zakonodaja. — Dr. Joža Bohinjec. Oblastni odbor Udruženja vojnih invalidov za Slovenijo v Ljubljani je poslal naslednjo brzojavko: Vojne žrtve Slovenije, zbrane okrog prestola svojega najvišjega pokrovitelja Nj. Vel. kralja Petra H. pozdravljamo Vas in vso kraljevsko vlado in izjavljamo, da smo vedno pripravljeni braniti svobodo in nedotakljivost Jugoslavije. Naj živi Nj. Vel. kralj Peter n.! živela svobodna »n močna Jug->>H' l*3' živela naša narodna vojska! živela kraljevska vlada! * Pozdravi vojnemu ministru Legija koroških borcev je poslala ministru vojske in mornarice naslednjo brzojavko: Bivši severni borci, organizirani v Legiji koroških borcev v Ljubljani, pošiljajo vdane pozdrave z zagotovilom, da bodo kot stari vojaki vedno izpolnili svojo dolžnost na braniku domovine v korist kralja ln neodvisne Jugoslavije. — Predsednik polkovnik Viktor Andrejka. Sreska organizacija vojnih dobrovoljeev je poslala naslednjo brzojavko: Sreska organizacija Saveza ratnih dobrovoljaca Kraljevine Jugoslavije v Ljubljani izjavlja odločno voljo braniti neodvisnost Jugoslavije, pripravljena na žrtve v borbi za zmagovito jugoslovansko bodočnost pod vrhovnim vodstvom Nj. Veličanstva kralja Petra n. živel kralj! živela naša narodna vojska! — Predsednik Josip Jeras. Sklicanje mestnega sveta ljubljanskega Gospodu podpredsedniku mestne občine in vsem gg. članom mestnega sveta! Njegovo Veličanstvo kralj Peter n. je danes prevzel kraljevsko oblast v Svoje reke 2>e davi sem i^jegrvemu Veličanstvu kralju Petru II. brzojavno sporočil vdanost in zvestobo mesta Ljubljane. Da mestni svet ljubljanski izkaže svoja čustvi Njegovtmu Veličanstvu kral,u Petru H. ob tej zgodovinski odločitvi, sklicujem po § 69 zakona o mestnih občinah izredno rojo mestnega bveta .jubljanskega v petek dne 28. marca 1941 ob 12. url v ve-l'ko sejno dvor:*, io mestnega poglavarstva v Ljubljani. — Predsednik dr. Juro Adle-šič. 1. r. * Proglas četnikov Beograd, 27. marca br. Glavni odbor Združenja četnikov kraljevine Jugoslavije je izdal na vse pododbore v državi naslednji poziv: Sprejmite z vsem patriotskim žarom novo stanje Pridružite se naši hrabri vojski, na čelu katere je naš mladi kralj Peter II. Vse naredbe vojske iž-vršujte! Red in mir je treba ohraniti za vsako ceno. Disciplina mora biti na največji višini. Čuvajmo Jugoslavijo! Živel kralj Peter II.! Odrnienje četnikov dravske banovine (pododbor LJubljana) Izreka VNUKU PRVEGA POBORNIKA za narodno osvoboditev ta SINU VELIKEGA OČETA KARADJORDJEVIČEV neomajno zvestobo ta vdanost za očuvanje In dosego narodnih pravic. * »v«! Senator dr. Gustav Gregortn je poslal naslednjo brzojavko: Prllikom od Njegovog Veličanstva poverenog Vam pre-uzlmanja vlade Vas molim da izvolite primi ti moja najodanija čestitanja uz želju da bi Vam uspelo vršiti u tim težkim danima preuzetu zadaču na sreču Njegovog Veličanstva kralja i naše domovine, čuvajmo Jugoslavlju! ŠPORT O delu in skrbeh Avtokluba Še nekaj podrobnosti iz izčrpnih poročil na občnem tborn ljubljanske sekcije Slovenskega avtomobilskega kluba Kakor smo na krotko o poteku poročali že včeraj je bil v sredo zvečer I. redni občni zbor ljubljanske sekcije Avtokluba, na katerem so bila soglasno sprejeta vsa poročila o vsestranskem prizadevanju kluba za izboljšanje motorizacije pri nas, ne kar je bila po izvolitvi novega odbora odnosno potrditvi starega sprejeta daljša spomenica, v kateri se slovenski avtomo-bilisti s poudarkom zavzemajo za ukinitev znanih določb o časovni omejit-vt prometa z motornimi voziti, ki je ne samo neumestna, temveč celo škodljiva. Iz izčrpnih poročil posameznih funkcionarjev, ki so izpolnila ves enotirni potek občnega zbora, posnemamo se nekatere najvažnejše ugotovitve: Predsednik sekcije g. Avgusit Praprotnik Je v svojem poročilu uvodoma naglasil. da so za avtom ob i liste v zadnjem času nastopile razne nevšečne odredbe, ki pa jih še ni bilo mogoče docela odstraniti. V zvezi s tem se je dotaknil vprašanja omejitve motornega prometa, ki ni rešeno niti posrečeno, še manj pa dobro, temveč je treba doseči, da bedo avtomobilisti lahko uporabljali vozila pri omejeni količini bencina po svoji volji in želji. V ostalem je tudi v interesu narodne obrambe, da so vsa motorna vozila v uporabnem stanju. V nadaljnjem je govoril o organizacijskih spremembah v avtomobilskem klubu in omenil, da Hrvatski avtomobilski klub še ni včlanjen v zvezi Avtomobilskih klubov kr. Jugoslavije, kar bo treba čimprej izvesti in je slovenski klub pripravljen prevzeti vsako pobudo v tej smeri Mr-torizaci-ja preživlja v sedanjih časih hude preizkušnje in treba je zastaviti vso vJljo in energijo, da bomo prebrodili vse te težave. Geslo, da je v skupnosti moč, velja tu-da za avtomobiliste in motocikiiste, kajti le združeni bodo lahko dosegli vse svoje zahteve. G. predsednik je nato napovedal, da se v prvi polovici maja pripravlja večja turneja avtomobilistov na Madžarsko in v njeno prestolnico, katere se brdo v posebni koloni udeležili tudi člani Slaka, deloma iz ljubljanske, deležna pa iz mariborske sekcije. Priprave za ta izlet so že v teku in bodo interesenti v najkrajšem času dobili vse podrobnejše informacije. Najbolj podrobno je bilo poročilo tajnika g. Jakoba Birimiše, ki ni pozabil omeniti nobenega še tako podrobnega dela v sekciji, bodisi v organizacijskem, propagand- ' nem ali družabnem pogledu. Iz skoraj 10 tipkanih strani obsegajočega poročila 9e omejujemo samo na naštevanje glavnih podatkov. Ljubljanska sekcija je imeila največ dela in skrbi zarodi omejitev, ki jih je prizadela motorizaciji omejitev tekočih goriv in prometa z motornimi vozili sploh. Vsa prizadevanja za omiljenje so imela do-zdaj prav za prav samo skromen uspeh. Zaradi pomanjkanja tekočih goriv je stopilo še bolj v ospredje vprašanje domačih pogonskih sredstev, glede katerih uporabe pa pri odločilnih faktorjih se zmerom ni pravega razumevanja. K vsem tem težavam se je pridružilo še pomanjkanje pnevmatik, katerih uvoz je v zadnjem času zelo omejen. Klub je storil vse pofrebno, da bo tudi glede tega dosegel kar se da zboljšanja. V razvoju cestnega omrežja je tajnik omenil nekatere razveseljive podatke o novih cestah, ki pa seveda še zdaleka ne zadostujejo našim potrebam. Medtem ko modernizacija kolikor toliko le še napreduje, pa je vzdrževanje že obstoječih glavnih prometnih žrl zelo slabo. Naraščajoči motorni promet zahteva na naših cestah vedno več discipline in s te strani je sekcija na razne načine vzgojno vplivala na cestne uporabnike. Svoje delovanje je klub v minulem letu posvetil tudi vzgoji novih vozačev, in sicer to pot žensk, ki naj bi po potreba nadomestile moške moči. Uspeh 6-t eden skega teoretičnega tečaja in tudi poznejšega praktičnega pouka je bil prav zadovoljiv. Med športnimi prireditvami beleži klub lani eno samo, in sicer ponovno ocenjevalno vožnjo za avtomobile in motorje po Gorenjskem, ki je tako po udeležbi kakor tudi po uspehih v celoti dosegla svoj namen. V okviru vsakoletnih družabnih prireditev je bil tudi lani tradicionalni izlet kilubo vega članstva, združen s proslavo patrona Sv. Krištofa, in siicer na Planini pri Rakeku, kjer je bila obenem otvorjena nova carinska zgradba z poslovnimi prostori obmejne ekspoziture sekcije Za članstvo je bilo v zimski sezoni več družabnih prireditev, ki so spet dvignile njihovo priljubljenost v javnosti. Izredne razmere ar deloma neugodno vplivalle na število članstva, pri čemer pa je razveseljivo. s I ovo v *7a1manjSI za enkratno objavo oglasa Din 20 — Kupim VSAKOVRSTNO ZIAT0 SREBRO - PLATINO BRIL3PMTE ihbrbtdesrfikji »mil« BISERE ITD ITNIHn . . hskite tek umetnine PO NRJVIŠJIH CENAH stud«tvrbkfi Jos EBERLE LJUBLJRMB. TTRjEVA 2 HOTEL W SION Službo dobi Betonerje za umetni kamen zanesljive in samostoj ne. sprelme v stalno siu žbo takoj Jos Clhlar Ljubljana, Tyrševa c 69 6738 1 Korespondentko aerllna starejša, (even tuelno upoko'enka) per fektna. samostojna. z znanjem nemškega, sr bohrvatskepa ln sloven skesa Jezika v pisavi in govoru, ki bi obenem vodiia knjigovodstvo in vsa ostaia pisarniška de la. se sprejme Nastop 1. aprila Pismene po nudbe na poaružnlco Jutra v Kranju pod 61 fro »S>užba v Kranju« 6744 1 Perfektna hotelska sobarica z znanjem nemščine, srednjih let se sprejme. Ponudbe s sliko na Park hotel. Bab. 6727 1 Službe išče Pekovski pomočnik vsestransko izurjen IS e zaposlitve. Gre tudi v kako večjo trgovino ali hotei za slugo ali kaj sličnega. Sovič Ivan, — pri černetu. Jesenice, Kralja Petra cesta. 6754 2 ■REAlITETAe postitna posredovalnica » Ljubljani j« »aao * PREŠERNOVI ULICI 54 »asproti glavne po»te Telefon 44-20 Prodam Češke emajlne ploščice za oblogo kopalnic, šte-dJinlkiorv i tod. se zopet dobe pri Antonu Kova čiču, lzde2ovatelju peči. Ljubljana. 132 6 Tehtnico dec trna. ko za 500 kg ln Jamsko kolo, dobro ohranjeno proda ABC. LJubljana. Medvedova c. 8 (poleg kol. šlške). 6766-6 Steyr 200 — limuzina tatao dobro ohranjena, ugodno naprodaj Infor maclje telefon 3424 od 9. ao 14. ure. 6742 1C Motorno kolo Puch 200 prešani okvii 1938 za Din 5 000 v Ce lju naprodaj. Nasiov se izve v vseh po6lov. Jutra. 6762 10 Kolesa Moško kolo p.egantno dobro ohra njeno, dobre gume. pod ceno proda takoj Dobov sek Ivan Ježica 85 — Ljubljana. 675311 Trgovski lokal tudi s stanovanjem ugo dno oddam. Vodnikova "esta 71. 6751 19 2222233223 ar •iiTiir-ii s Enosobno stanovanje oddam za 1. april Kamniška 19. I. nadptr. 6739 21 Stanovanje enosobno, vlsokopritlift-no in soinčno. oddam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 6743 21 Dvosob. stanovanje oddam s 1. aprliom. — Naslov v vseh posloval nlcah Jutra. 6767 21 Informacije Obvestilo Tome Rado lz Ljubljane nI več naS zastopnik ter ni upravičen spre lemati zavarovaine ponudbe ter lnkaslratl premije za naš zavod. Vzaje-r na zavarovalnica v Ljubljani. 6749 31 % I JI. Stanovanje 3—4 sobe izščem za ta koj ali kasneje Ponud be na ogl odd. Jutra pod »3 osebe«. 6299-21 a Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelku Avto 30, Avtoibranža. Brezhiben. Bežigrad. — Čimprej. Cista stranka, Carmen, Dober slikar, Denar. Dobra stalna služba. Dobre znamke. Dober dohodek. Dobre gume, Dobro vpe.Jan, D. D., Donosno, Ena oseba. FIlm, Potctrgovi-na Ljubljana. Gorenjsko 6189 Gumi vozove, Gotovina, Gospa, Inženjer. Izolacija, Idealna, Krasna lega. Kupim., Kongresni trg. LJubljana. — LJubljana 30. — Lesna stroka. Mirno. Miren dem. Močna hiša, Malo posestvo. Mala matura. Marljiva, M.ad fant. Nova št. Vid, Ne vsakdanja, Na svidenje. Na-ge.Jai rdeči, Od 45185, Opera M. Odpedfce. Odpadke. Odvlšne ploščic«. Plačam tekoj 200 — 500. Položim gotovino. Promet Pisalna miza Podjetje, Parcela Tyrševa o. Pour la arm6e. Pričakujem, Primerno upokojencem. Proga, Poštenjak 17 t ln Sv. Jakob. Potrebno 22.000, Pušte-na. Radio. Res ugodno. Različni štofV Re. hotelom vse v najbolj Sem stanju, naprodai za 2 do 3 milijone Ponud be na ogl odd Jutra pod »Savinjska dolina« 6027 20 Hišo s trgovskimi lokaJ 1 ln trgovskim inventarjem proaam ugodno zaradi družinskih razmer. Podrobnosti pri Vldicu Jo sipu. teh. pisarna. Ljub ijana VTI. Jemejeva 24. 6752 20 AN LANSKI SEJEM 12.-27. aprila 1941 NAJVEČJE TRŽIŠČE ITALIJE Dfl IACIIII A« Generalno zastopstvo Milanskega velesejma rUJnONILn! za Jugoslavijo: Dipl. Ing. Uroš Mikio, Kralja Petra 36, Beograd. — Fiera di Milano, Via Domodossola, Milano. En te Provinciale Turisano, Milano. TEKSTILNA TVORNICA išče tkaskega mostra absolventa tekst, šole z dolgo prakso, dobro verziranega v vseh vrstah bombažnega blaga (schaft- in modno blago) kakor tudi v vseh vezavah, ki zna popolnoma vsa pripravljalna dela, katera ob enem vodi. Prednost imajo Cehi — jugoslov. državljani. — Izčrpne ponudbe z navedbo plače poslati na oglasni oddelek »Jutra«. -V -;*•-l- -V..V/r 's »V f I Zapustila me je za vedno moja nad vse ljubljena mama, gospa Roza Mesaric Pogreb bo danes iz 2a1, kapele sv. Petra, ob pol 4. popoldne. Ljubljana, Trst, 27. marca 1941. DANICA RAVNIKAR-RA2EM Umrla nam je nenadoma v 56. letu starosti naša predobra mama, gospa Marila Kiefer vdova uradnika TPD Pogreb nepozabne pokojnlce bo v soboto, dne 29. marca ob pol 5. popoldne iz hiše žalosti, Rožna dolina, Cesta V/33, na pokopališče na Viču. Ljubljana, Zagorje, 27. marca 1941. žalujoči: VALTER, sin; DORA, hčerka: HEDVIGA, snaha. Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja a konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskamo d, d. kot tiakarnaija Fran Jeran. — Za tnaeratnl del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi ? Ljubljani.