Slovensko-tiacijonalen list.
.Jeseniška Straža' izhaja vsako soboto opoldne - Naročnina za celo leto 3 krone; ako se naroči dva ali več izvodov, pa po 2 kroni izvod. Naročnina naj se pošilja na iipravništvo „Jeseniške Straže' (tiskarna Iv. Pr. Lampretj v Kranju. Na naročbc brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. Pos. številke po 10 vin.
At. >.
svoboda, čast, narod, rcsnica.
Oglasi in poslanice sc računajo po petit-vrstah, če Uskano enkrat 10 vin., dvakrat 15 vin., trikrat 20 vin. Večje črke po prostoru. Če se oznanilo priobčuje večkrat, je cena posebno znižana. — Rokopisi sc ne vračajo. — Dopisi naj se izvolijo frankirati in naj se pošiljajo na uredništvo „.Icrcriške Straže" v Kranju.
I. l«e-to.
V ICl-C А.ЛЈ'J IT, l.>. iiiti	ti-t	14>(>С5.
Tovarna in delavstvo.
Kndar se imenuje tovarna in delavstvo, navadno pod tem ne razumevamo nikakoga političnega razmerja, marveč vedno mislimo le na razmerje delodajalca proti delojemalcu,katero r a z m erje je p a s o c i j a 1 n e g a znač a j a.
Podjetnik ima svoje interese, istotako pa tudi delavstvo svoje zahteve in glede teh gresta lahko roka v roki, ali pa se borila za nje. Delavec zahteva od svojega gospodarja 11, K) ali 8urno delo, zahtevali mora zdrave delavnice, določi skupno s podjetnikom starost nčciicev, kateri se sprejemajo v delo, p roti vi se sprejemu delavk-maler v delo, zahteva za se prosto nedeljo in praznike, oporeka čezurnemii delu, bori se za zvišanje mezde, nastopa proti nadzornikom in podobno. Delodajalec pa se brani, ugoditi tem zahtevam, ali jim pa ugodi. Zahteva pa od svojih delavcev po pravici pridnost in vestnost pri delu. V tem okviru se ima gibati razmerje delodajalca in delojemalca. Kakor hiiro pa prekorači eden ali drugi te meje, sc rode iz tega nezdravi pojavi in posledice. Kakor hitro stopi delodajalec na politično jiozorišče in pri tem zlorablja materijalno odvisnega delavca v strankarske namene, mora naleteti na odpor tudi pri ljudeh, proti katerim so naperjeni ti nameni. Kadar se pa spozabi delodajalec tako daleč, da se dotakne vere in narodnosti svojih delavcev, v tistem trenotku mora nastopili tudi delavec proti svojemu gospodarju, četudi sta se prej razumela.
Mislilo se je dolgo časa, da kranjska obrtna družba ne bo prekoračila okvira, katerega jej je začrtalo socijalno vprašanje. In tudi tovarniško vodstvo samo je zatrjevalo skozi dolgo vrsto let, da ne misl^ teh mej zapustiti, četudi so dejanske razmere drugače kazale in jim njihovih trditev nismo verjeli. Skrivala je tovarna svoj vsenemški program dolgo časa za plaščem, da hoče samo svoje in delavske koristi zastopati v občini, ali pred kratkim je б v a b s k o vodstvo tovarne povedalo tlovolj jasno celemu svetu, da hoče izvojevali v naši občini zmago za Švabe. S tem nam je povedala tovarna vse, priznala je pa tudi, da je vodila našega dclavca za nos, potrdila nam je to, kar R'4o mi že zdavnaj zatrjevali: Naš delavec j C bil oni, kateri je šel za Švabe v Ogenj po ko s ta n j.
Vodstvo tovarne je v svoji razburjenosti vendar enkrat napovedalo očijn_o>boj nam Slovencem. Prej je n a-st^o pHi a'to v a r n a proti nam z a \' r a t n o. D a n c,s 1« ž i p r e d nami jasno priznanje. Ako tedaj nastopamo mi proti njej, naj. si posledice tovarna sama zapiše za ušesa. In to naj si tudi zapomni! B ra n i 1 i se bomo napram njej prav do zadnje srage krvi, do zadnjega diha se bomo borili s to šva 1)sko postojanko na Slovenskem. In kdo nam bo zameril to! Saj se borimo za svoj narodni obstanek.
Ce vlada danes napeto razmerje med nami in tovarno, nismo (cga zakrivili mi, temveč vodstvo tovarne, katero je s svojo v s e n e m š k o p o I i t i k o i z z v a 1 o to napetost. In če je 'provzročila napetost tovarna, naj jo tudi ona uteši. Mi jo ne bomo, četudi vemo, da nebo prinesla ta napetost nobenih dobrih posledic, četudi preide ta boj v meso in kri vsakega posameznika. Vemo pa danes tudi, da bo ta napetost škodovala največ tovarni sami. Лко se tedaj hoče tovarna obvarovati škode, naj opusti politiko, katero je pričela. Mi se borimo za svoje narodne pravice in vemo pri tem tudi, za katerimi smotri siromi tovarniško vodstvo, in zato ne odnehamo. Znano nam je pa tudi, da zlorablja vodstvo tovarne svoj tip H v na dela v s t v o i n o d podjetja odvisne ljudi in zato je naša dolžnost, da vzdra-mimo tudi ono naše delavstvo, katero se je dalo z raznimi agitacij-skimi sredstvi preslepiti, katero j e d a n e s še okovano v okove n e-razsodnosti in nevednosti.
Zapiše pa naj si vodstvo tovarne tole za tišesa: Slovenski, posebno gorenjski delavec je miren in ga ne razbttriš tako hitro, toda, kadar j e ni e r a n a s i 1 s t v a p o 1 n a, zna biti tudi on nasilen in to v t a k i meri, da mu niti njegovo lastno življenje ni mar.
Toda nami ni treba opozarjati tovarne na to, kaj se še vse lahko zgodi; sama naj s tem računa i Govoriti pa hočemo našemu delavstvu, katero vzdržuje s svojimi žulja vi mi rokami tovarno. Naše delavstvo je danes še v veliki meri zaslepljeno, zaslepljeno po lažnivih agitacijskih sredstvih tovarne, zaslepljeno po puhlih grožnjah tovarniškega vodstva.	Kmioc prili.
Kaj je z našo industrijo ?
Piše slovenski delavec.	Dalje.
Ako upoštevamo dalje v deželi nahajajoče se surovine, pridemo do zaključka, da bi se dalo poklicati v življenje tudi še marsikaj novih, industrijskih podjetij. Ako bi hoteli vpeljati svoje steklarne, papirnice in tovarne za iz delovaje porcelanskih posod, bi nam tudi odjemalcev za te izdelke ne zmanjkalo. Tudi za slo\enske cementne tovarne imamo dovolj materijala v deželi. Na Dovjem n. pr. je last skupnih posestnikov velikanska množina materijala za cement in že bijejo dolgo vrsto let boj zanj. Ah ravno v tej stroki moramo počakati še nekaj let, ker na tem polju delajo danes tuje tovarne tako koi\kurenco, da za sedaj še ne moremo uspešno tekmovati s tujimi izdelki. S tem pa seveda še ni rečeno, da naj preji u s t i j o posestniki na D o \ j e m m a-terijal, kateri je njihova last, sedi a j ni nemški tovarni, marveč je veliko boljše, da počakajo še nekaj let in da si ga ohranijo; potem pa, ko se razmere zboljšajo — m te se bodo v dogled-neni časti — se sami popri mejo dela.
Tudi za izdelovanje nekaterih kemikalij in s u roga to v imamo predpogoje v deželi sami, toda treba bi bilo naj-prvo vzgojiti našega kmeta.
Če se vprašamo nadalje po tržišču, torej po tem, kje naj bi svoje pridelke raz-pečali in ali jih bomo mogli raz pečat i, se nam tudi v tem oziru nudi marsikatera ugodnost, katera nas vabi, da postavimo svoja industrijska podjetja. Pri tem nam je seveda v prvi vrsti treba upoštevati potrebe dežela nov samih in ako sc s tem vprašanjem uspešneje bavimo. uvidimo, da bi obstajalo lahko marsikatero podjetje, katero bi imelo dovolj opravka, da zadosti potrebam dežele same. Nekatera podjetja bi dobro u s p e va I a, če t u d i bi ne računala z izvozom. Vzemimo samo papirnice. Niti jedne večje svoje papirnice nimamo do danes. In koliko rabimo papirja 1 Koliko ga porabijo časopisi, koliko se ga potrebuje pri knjigah, koliko pri trgovinah! Prav poniževalno je za nas, da le svoje potrebe krijemo z izdelki naših najhujših sovražnikov.
Seveda je pri tem velevažno tudi drugo vprašanje. Prodreti bi morala prav do zadnjega seljaka narodna zavest, prav do
zadnjega moža bi se morali držati gesla „svoji k svojim". Toda ravno pri nas je še ukoreninjeno mnenje, da je domač izdelek slab in da se sega raje po tuji robi in se jo hvali, četudi je še tako slaba. Velikokrat se kupujejo pri nas stvari pod imenom „pristno francoski —„pristno angleški izdelki" in to zbog vsied tega, ker se glasi ime tako. V resnici so pa ti izdelki naši, odposlali so se od nas na Francosko ali Angleško, premeten tujec pa jim je dal samo svojo masko in jih poslal zopet nazaj k nam. Seveda bi te izdelke doma veliko ceneje dobili, ker bi nam ne bilo treba plačati troškov za vožnjo, carino i. t. d. Da ima pri takih izdelkih tujec še mastne procente, je samoobsebi umevno. Tako se dela n. pr. pri sedlih, pri gumbih i. t. d.
Marsikaj bi se izdelovalo lahko doma in to ceneje, kakor pa plačujemo tuje izdelke. Zahtevati bi se moralo pač v slučaju, da bi se strogo izvedlo geslo „Svoji k svojim", od naših podjetnikov, da vsIed tega ne izdelujejo slabših izdelkov, da ugodijo zahtevam časa, da je njih blago vsaj enakovredno z onimi tujih tovarn, če ne boljše.
Pa tudi naš tovarnar in kmetovalec bi šla lahko roko v roki, podpirali bi lahko drug drugega in na gospodarskem polju bi imeli veliko lepšo bodočnost pred seboj kakor danes. Vzemimo, da bi se postavile v deželi tudi tovarne za izdelovanje sladkorja, špirita i. t. d. Danes bi se te še slabo obnesle tu in to ne vsled tega, ker nam manjka tržišča, marveč vsled tega, ker nimamo za te izdelke še zadostne množine surovin v deželi. Treba bi bilo najpreje našega kmeta vz dram iti iz zastarelih nazorov, treba bi ga bilo najprej privesti do tega, da se poprime modernega obdelovanja polja. Tu so seveda v prvi vrsti šole na mestu, toda teh nam naša dobra država ne privošči. Ako bi se vzdramil naš kmet iz svojega spanja, bi bilo tudi mnogo več potreb v deželi sami, dobavljali bi pa tudi lahko od njega surovine za svoja industrijska podjetja.
Torej že samo domače potrebe kličejo v življenje domača industrijska podjetja. Toda računati ne smemo pri svofih podjetij samo s tem, da zadostimo potrebam deželanov, računati moramo tudi z izvozom. In glede izvoza imajo ravno naše slovenske pokrajine marsikatero udobnost pred drugimi deželami v Avstriji. Kakor sploh naši smotri težijo proti jugu in vzhodu, tako moramo tudi pri svojem tržišču gledati na to, da si ga zasnujemo na vztoku. Bližina jadranskega morja, ugodne zveze s Trstom in nizka voz ni na po mokrem nam kažejo pot, po kateri naj izvažamo svoje izdelke. Sprednja Azija in severna Afrika nam dajeta ugodno tržišče. Pa tudi v balkanskih deželah bi razpečali lahko dovolj svojih izdelkov.
Konec prill
Dopisi.
z Dovjega. Baurat Holle, ali kakor mu nekateri tukaj pravijo, Fraurat Hlllie, prav pridno priiiaja k nam. Pa šlafernice, katere je menda že tu dobil zaradi nedovoljenega pristopa, mu delajo težko vest, da si drugače
ne upa priti na Dovje kot oborožen ali pa ima trop psov s sabo. Pa ti psi, čeprav imajo tajčpildengo, vendar ne razumejo posebne prijaznosti in vljudnosti, kajti prejšnji teden je eden Frauratovih varliov vgriznil na ulici dečka in ga precej poškodoval in to brez povoda. Zakaj pa Hiille tako pogosto dohaja na Dovje? I, kaj? Mara ga vleče tu sem. Vselej ga že željno čaka, in ko skupaj prideta, pa veselega hileniaro-vanja ni konca ne kraja, včasih šele zjutraj. Kdaj pa Htillemara drugi dan pride v šolo in kako poučuje? Ali našim šolskim možem ni nič znano? Ali le nočejo vediti? Vprašajo naj otroke. To naj bo za boganco. Morebiti za pirhe kaj več povem o hilema-ranju i. t. d.	Dovžan.
^ovičar.
Kazenska razprava se je vršila minulo sredo pred okrajnim sodiščem v Kranjski gori vsled tožbe gospoda Jurija Auerja, šefa tvrdke G. Auerjevi dediči v Ljubljani, zoper g. Karla Luk m an a, ravnatelja kranjske industrijske družbe na Savi-Jesenicah, zaradi razžaljenja časti. Le-ta se je namreč o priliki izvolitve častnih občanov na Jesenicah, med katerimi je bil tudi g. Auer, razžaljivo izrazil o zadnjem. Pravda se je končala s poravnavo, vsled katere je dal g. ravnatelj Lukman obtožitelju gospodu Auerju častno izjavo, se zavezal plačati za jeseniško podružnico „Družbe sv. Cirila in Metoda" 200 kron in vse pravdne stroške. — Tožitelja je zastopal dr. T r i 11 e r, obtoženca pa dr. Val len t sc h a g iz Ljubljane.
Znani inšpektor Frisch, uradnik c. kr. državnih železnic, ki živi od denarja po večini slovenskih davkoplačevalcev, sc je začel z veliko vnemo vtikati v politične razmere naše občine. Mož je podpisal vse rekurze, ki so jih vložili Nemci proti izvolitvi častnih občanov. Ni čuda, da je morala država pri alpskih železnicah prekoračiti proračun za celih 90 milijonov K, ker se njeni uradniki bolj zanimajo za politiko, kakor pa za svoje uradne zadeve, inšpektorju L'rischu svetujemo, da naj sc raje zanima za škandalozno slaba pota na Jesenicah, po katerih ni človek varen življenja, ker jih je železniška uprava skoraj skozinskoz nerodno zabarikadirala. Polovica tukajšnih uradnikov pri železniški upravi se zanima za nacijonalno nemško politiko in vse to sc godi pod upravo inšpektorja 1'rischa. Za take nemške možakarje, ki delajo v občini le zgago in ki žive pri nas od danes do jutri, moramo biti državi res hvaležni.
Nepopisno slaba pota imamo sedaj na Jesenicah. Človeku sc smili živina, ki mora vlačiti po takih cestah težke vozove na kolodvor. C. kr. gradbeno vodstvo opozarjamo, da naj skrbi, da se temu opomore.
Staro državno cesto med Jesenicami in Savo bodo kmalu zaprli. Vse nove ceste so prava sramota za gradbeno vodstvo, ker se moramo res čuditi, da morejo državni tehnični veščaki vstvarjati take tehnične karikature.
Tvrdka Madille & Comp. prav lepo gospodari s svojim delavstvom. Razne agenle pošilja v tuje kraje, da privabi cele trume delavstva k tukajšni grad bi železnice, poleni se pa kar kratkim potom brez odškodnine
odpuščajo. Najboljši delavci služijo pri tej tvrdki na uro 10 kr. Čuditi se je, da more delavstvo pri tej sramotni plači sploii še životariti. O stvari bomo še v priliki natančneje govorili,
Peter Rozman še vedno toči v svojem „templu" brez koncesije. Radovedni smo, kaj bi rekla politična oblast, če bi delal to kak naprednjak, kar počenja ta klerikalno-švabski krčmar.
Jasen dokaz za brezdomovinstvo kle rikalizma je tudi to, da telovadijo v gostilni največjega jeseniškega klerikalca Petra Rozmana — nemški turnarji. Ali ne diši to po klerikalno - nemški zvezi ?!
Baurat Hiille je šel sredi meseca svečana v cilindru in fraku v Ljubljano tožit „Jeseniško Stražo", pa kakor vidimo, ni opravil nič. Resnici nihče ne more do živega.
Pojasnilo. Notico, ki smo jo priobčili o občinskem odborniku g. Krašovcu, resnici na ljubo pojasnimo, da ni bil Lukiuan ml. pri njem in mu tudi ni grozil s konsumom. Notica je bila toraj priobčena vsled napačne informacije.
Na ustanovni shod podružnice sv. Cirila in Metoda opozarjamo tem potom še enkrat. Isti se vrši na cvetno nedeljo 16. t. m. ob pol 3. uri popoldne v gostilni g. K. Višnarja. Na dnevnem redu je poročilo pripravljalnega odbora, vpisovanje novih članov ter volitev načelništva. Upamo, da ne bo nihče manjkal na tem velevažnem ustanovnem zborovanju.
Radovljiška podružnica „Slovenskega planinskega društva" priredi v nedeljo dne 16. aprila ob 3. uri popoldne v prostorih hotela Petra n na Bledu svoj redni občni zbor. Razpravljalo se bode o važnih točkah, posebno glede planinskih koč in se člani in prijatelji društva vabijo na mnogobrojno udeležbo.
Kavarna bi bila na Jesenicah prav potrebna. Razmere so danes pri nas take, da jo prav težko pogrešamo. Želeli bi, da jo kdo kmalu otvori, ker bi mu šla gotovo tudi občina na roke.
Razprodajo časopisov „Slov. Narod", „Gorenjec" in „Jeseniška Straža" je prevzel vrli narodnjak, obč. odbornik g. Jakob Mesar, posestnik in gostilničar na Jesenicah. To so edini listi, ki nesebično zastopajo koristi jeseniško - savskih Slovencev.
Svoji k svojim. Piše sr u.mi: Nem.ška Kalliroinerjova tovarna pov.sod tudi pri nas vsiljuje 7. velikansko reklamo po svojih agentih, lepakih in ča-niškdi objavah svojo lako/vano »sladno kavo« iz navadnega prc/.ga ječmena. К(!Г se sciliij I udi na Slovenskem proda mno^o te^a bla^a m sc s lem podpna nam sovražne Nemce, katerim smo mi dobri in iavnoj)ravni samo takrat, kadar polnimo s svojim denarjem in svojimi žulji njihove po-žrešn(! žepe, naj bi odslej vsi zavedni Slovenci namesto Kathrelnerjeve sladne kave uporabljali ee&ko žilno kavo, ki je nnioj^o bolj.'^a in cenejia kakor Kaihreinerjeva ter se navaža v vrečicah po Г) kj^ pod tem-le naslovom: Vydrova tovarna žitne kave v Pragi VIII. (Češko), i'ošiijatev po o кк slane 4 K Г)0 vin., poštnino pa plača tovarna sama. Povrhu pa še dobiva vsak odjemalcev Vydrove žitno kave popolnoma zuslonj leposlovni lisi «1)0-maei Prijatelj«, ki izhaja vsak mesec ter prinaša lepe povesti, pesmi in razne drn^e zanimive, kratkočasnr in ponene si vari, kar je liidi nekaj vredno.
Tat, tat! Primite ga! Vpije sedaj „Slovenec", da bi prikril svojo zvezo z Lukma-noiii. Na vsa ta sumničeiija, osobito na podli napad na našega gospoda nadpoštarja Schreya imamo v odgovor le zaničevanje. Na „Jeseniške novice" pač spada primereno rek: „Kjer se osel valja, dlako pušča"!
Drugo predavanje „Akademije" v Kranju pod pokroviteljstvom „Slovenskega bralnega diušiva" se vrši jutri v nedeljo dne 16. t. m., točno ob pol 9. uri zvečer v dvorani narodne čitalnice. Predava ces. svetnik g. profesor Franke iz Ljubljane, in sicer „O plastiki" (s podobami).
Km I jćtfжгг sex'-e-tti.
Zlato so začeli kopati v Kns'jovlcu ])ri Plznu. Uspehi so dosedaj povoljni, kajti dobilo se je 21 gramov zlata na tono zemlje.
Lepotilni pripomočki v starih časih.
Sloveče dame v eh časov so uporabljale kopeli kot izvrstno sridstvo za izboljšanje kože in barve obra a. Odlične Rimljanke so so v la namen kopale v Oiličnem mleku ter so zalo na svojih potovanjih imele vfdno po več oslic s sabo. Izabela Bavarska si je dala skuhati velike množine kurjega drobovja ter pomeSala to »kašo« v svojo kopi 1. Angleška kraljica Elizabda se je koj)ala v vinu, Marija Stnart v mil kn, madama Tallien v soku zmečkanili jagod, cesari'a .Josipina v parl'u-m i ranem mleku. Ilalijan-ke dame slednjega veka so so kopale v topli krvi, lepotice 18. stoletja v juhi telečjega nusa, rožni \ odi, v soku medu ali ovsa. i emur jo 'o piimešale jajčji rumenjak. Za časa Katarino Medici in njene sloveči hčerke Margaiete Valois so si lepotico ovijali' rez noč obra/. z ruto, ki je bila namočena v soku svežih oranž in cilron; čestokral so pridevale fe sladkor, galun in — polži VI- sline. Lepolice na dvoru angleškega kralja Isarola IV, so si pokiivale obra/, z živim sr. hrom, bedasloča, ki se je v poziK^jših letih liuiio nia.ščcvali.
Lakota, nepremagljiva sila. I'red nekaj dnevi je zapazil ueki dunajski stražnik v 1!). okraju, kako je neki mlad revno oblečen lani z nekega p kovskega voza p legi,i! hleb kruha in ga na mestu /ačel jesli. Ko se mu je stražnik bližal, hitel jo lani požirati, kolikor je lo mogel, oslali k'uh je pa izročil stražniku. V soboto je slal lani, učctKc Konrad Slelzer, pred so liščem zaradi tatvine. Obtoženec je jokaje zatrjeval, da lakral, ko je hleb vzel, ži; tri dni ni niresar iižil; da je drugače pošli ii elove'<, da ga je pa pii poglrilu lolikrga kruha glad naravnosi prisilil, dajo vzel en hleb. K rje stražnik izjavo potrdil ko popolnonui veiji Ino, je šo lnik oprostil obtoženca, češ, da je glad v tem slučaju iii'prenutgljiva sila in da je lani moral krasli.
t Josip Juraj Strossniayer.
Ziiloslna vcsl jt; v soholo /vorcr prelclola I'liskoiiia lii valski! in slovenski' ilc/ilix piivi-šela j(! kol (ina plii a in svojo vrl ki- Intolini; P'M'nIi j(> razpela nail n:i4o zemljo. Ovila se j" H liij^o posesirima llrvalskii, ž njo social nje Slovenija na izpuhi pii'iliajjoeenej^a življenju. Kdor jo zaslišal zadnje dneve zlogolka po-
ročila o bolezni velikfga biskupa, je trepetal v slrabu, da ne bi osirolele naše dežele, da ne bi izgubil jugoslovanski narod moža, ki ga s polnim pravom imenuje svojega očeta, svojo slavno diko. Osar smo se bali. to se je zgodilo.
Strossmayerja ni več. Ž njim je umrl največji .Jugoslovan, naš prvoboriti Ij, plame-neči zagovornik veličastne misli 'duševne in kulturne skupnosti jugoslovanskih plemen. Umi 1 je velikan hrvatskega naroda, in za njim plakajo ne samo Jugoslovani, temveč tudi ostali Slovani in ob njegovi smrti se ga spominja ves svet.
SIrossmayer je bil n ijslavnej-i zastopnik Jugoslovanstva, svojo dobo je zaznamoval in osvetlil s svojo individualnostjo, hrvatskemu narodu je pa pr dobil ugl d ku.turnega naroda in ga prosla\il daleko i^reko domačih mej.
Strossmayer je učakal starost devetd -selih let, in spričo tega ni n kogar presenetila vest o njegovi smrti, a bolno je zadila v srce vsakega rodoljuba. V dolgem svojem življenju je la mož deloval nculrudljivo za blagostanje jugoslovanskih naiolov, ustvaril je mnogo velikih in lepih stvari, vse svoje znanje, vso svojo moč, vse svoje imetje je posvetil edino svoji domovini.
Strossmayer je ustanovitelj «Jugoslovanske akademije znanosti in unutnosli«, katero je otvoril leta 18(37 s slovesnim nagovorom. Sam jo žilvoval za akadem jo Г)47.()()и goldinarjev, vrhutcga ustanovil krasno slikarsko galerijo, v kateri je okrog 400 umotvorov in ki jih je po večini nakupil sam z ogronuiimi sirotki, presegajočimi 100,000 goldinarjev. Položil je prvi tiunelj hrvatskemu vseučilišču, ko je velikodušno daroval zanj 50.000 goldinarjev. Sezidal je veliko c. rkev prvostolico v Djakovem, ki je dandanes najkrasnejti biser aihilekinre na jug". Kako ogiomna je bila njegov.I poži t vovaliiost, dokazuje I o. da je daroval za eeikvem- namene I milijon 12 tisoč 7!1Г) goldinarjev, za narodm; kuliurne namen pa I milijon .')().") tisoč 447 g, I inaiji v.
(jloboko obžalujemo Slovenci nenadomestljivo izgubo vlaihke Strossmayerja, Izgubili smo I Г'ја1е|ја, sojega zaščilnika, svojega vel kiga (lohiolnika, on je bil naš u/.or, ki je sijal kakor soluce med iniiii, ki nas je ogrev.d in prešinjal z žaiki svete Ijnhe/.ni do naroda.
Sliossmayer se je rodil 1. 181Г). v Oseku, pre,Ino je bil si ar 20 hI, že je bil promo-viian doktorjem lilo/.ofije. L. |НЛ8. je i)il posvečen za mašnika, za škofa je bil imenovan 1. 1840. Zaseilel je iz|)ra%iijeno biskiipsko stolico v Djakovn, kjer se je trudil ves čas svojega vzvišenega paslirovanja za Hoga in naro '.
Slava Strossmayerja!
Svarilo.
Svarim vsakogar, naj nc da moji ženi Mini PeterneiJ, roj. Brane, ničesar na "panje, ker jaz nisem plačnik za dolgove, katere ho napravila.	28 i
Franc Peternelj, p. d. Brk posestnik na Hrnšici št. 13.
na Savi pri Jesenicah v bližini tovarne novo sezidana
hiša

Z vsemi pritiklinami.
Poslopje je lo metrov dolgo in 10 Široko ter ima 10 sob in dve kleti. Poleg hiše je i;3 metrov (iolga in Г) metrov .2;iroka drvarnica.
Ceno in druge pogoje pove Janez Mencinger si., posestnik na Savi, št. 101) ])0šta .lesenice.	24- 2
Imam v kleli
23—7
več sto hektolitrov
pristnega belega in črnega vina, nekaj fine rakije in brinovca ter namiznega olja lastnega izdelka.
Vse solidno postavljeno I udi v moji posodi n;i tukajšnji državni kolodvor po primerno nizki ceni.
Ivan Pujman
posestnik in trgovcc, Vodnjan-Dignano (Istra).

"1
Poskusite! Vzorek dragovoljno! '
Vydrova žitna kava
Poštna 5 kg. pošiljka !!4K 50 h franko!!
DOMAČI PRIJATELJ"
vsem odjemalcem zastonj poiitjani mesečnik.
Vydrova tovarna žitne kave Praga-VIII,
Naprodaj je 40 centov
sena.
Ve^ pove l.iika Hi/.jaU, lesni trgovcc in posestnik mi Jcsenic:ili ((jorcnjsko).	25-1
1 ali 2 učenca
zn pleskarsko in črkoslikarsko obrt sc sprejme. — Plača prvo Iclo 40 vin., drugo in tretje leto 1 K na dan.	1
J. Bricelj, pleskarski mojster Jesenice (Gorenjsko).
Lokal
za prodajalno ali pa že obstoječa gostilna se išče v najem.	27 -1
I'oini(Jbe na iipravniStvo .Jeseniške Straže".
Krojaški salon za gospode
Ivan Magdić
Ljubljana, Stari trg št. 8
Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših žarnalih iz najmodernejšega in najboljšega tuzemskega in inozemskega blaga.	i 17 Uniformiranje in zaloga potrebščin za Sokole.

m ШР #
HOTEL „ILIRIJA
a
Ljubljana Kolodvorske ulice št. 22
3 minute od južnega kolodvora.
Shajališče vseh Gorenjcev.
Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema najnovejšima biljardoma ameriškega sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. — Kopalne sobe v hiši. — Točijo se najboljša štajerska naravna vina, pristni dolenjski cviček iz Gadove peči, kakor tudi priljubljen hrvaški pelinkovec. — Izborna kuhinja. Postrežba točna. Cene nizke.
Zii ninogobrojeii obisk prosi spoštovanjem
Fric Novak.
f 4
Љ

'j'
H'vil'f"-''
Kaj jc
џ
SEVDL^
Priznano najboljša, po najnovejSili Izkušnjati lilgenije sestavljena in večkrat odlikovana kozmetična
ustna voda.
Dobiva se pri g. A. Trevnu in gospej Jerici Morič.
Izdelovalec: O. Seydl, Ljubljana, Špi-tajske ulice 7.	3—Ki
i Шт Шт #
w
I v 3?« I *?* 'I f
I	YT' Y*y
', «?• 'I \ #?• j ,
,	'. 'R-	/*\
urar na Jesenicah
priporoča svojo velii^o zalogo
vsakovrstnih ur
kakor žepnih, stenskih ur in budilk, verižic, prstanov, uhanov i. t. d., dalje zlatnine in srebrnine od najfinejše do navadne.
Sprejme tudi popravila, katera izvršuje natančno in točno po zelo nizkiii cenah.	6—18
0
Jesip Briulj
pleskar na Jesenicah št. 6
se priporoča slavnemu občinstvu za vsa
V pleskarsko stroko
spadajoča dela, katera izvršuje liitro in po nizkih ccnali. 5 IG
Izdeluje tudi napise na grbe, zid i. t. d.
Postrežba točna!
5 W Ч

piVoVarna
б. Aiicr-jdih
V Ejnliljani
Wolfove ulice št. 12
priporočil slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje
izborno marčno in na bavarski način varjeno pivo.
Pivo sc oddaja v sodcili in zabojih.
Zaloge: v Kranju, Idriji, Dobrepoljah, na Robu, v Mokronogu, Metliki, Vačah, Polhovem gradcu, na Igu, na Dobrovi, v Št. Vidu na Dolenjskem, v Mirni, v Podbrdu in na Grahovem (Goriško) in v Podgradu (Istra).
Ustanovljena leta 1854.
Tvrdka jc bila v letu 1904 v 1'arizu in v Londonu odlikovana z najvišjim odlikovanjem, namreč z „grand prix", častnim križcem in zlato kolajno.
'в*.*

9- Ki
Qostilna
Jakob JIfSesar
na Jesenicah šh 100
tik državne železnice in v neposredni bližin novega kolodvora sc priporoča si. občinstvu na Jesenicah in z okolico. Toči raznovrstna najboljša domača pristna vina in neprekos-Ijivo GOssovo ter Kcrnovo pivo. Tu se dobe vedno topla in mrzla jedila ter vsak čas iz-boren čaj in dobra kava po najnižjih cenah. Na razpolago ima udobne prostore. Postrežba točna. Za mnogobrojeii obisk sc prav toplo priporoča
Jakob Mesar.
it® ••Mt*
Mdli. Breme
ključavničarski in kleparski mojster na Jesenicah
sc priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča dela in naročila. Popravila in zunanja naročila točno in po nizkih cenah. Obenem priporoča slavnemu občinstvu svojo
trgovino s kuhinjskim orodjem, že-ieznino i. t. d. n 17
M M M
(S^Ser^J (5^^
Izdaja narodni konzorcij .Jeseniške Straže",
Od^fvornl urednik Andrej Sever.
Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.