Leto 2. —. Lienz,30.U6 — StevA Eden izmed mož,ki so največ -storili, da bi zboljšali razmere svoje dobe in da= ii ljudstvu, zlasti ubogim tisto jjfc-sto, ki jim gre v družbi, je bil sin.italijan= skega trgovca Frančišek Asiški.Prostovolj= no je postal ubog med najbolj ubogiml1. januarja. Kakor skrben oče nad svojimi sinovi, tako je čuval don Bosko nad 1500 deč= ki, ki so obiskova= li mladinski dom sv.Frančiška in sv. Alojzija. Pri tej veliki skrbi pa ni pozabil malega števila svojih gojen= cev, katere je vzgajal v svojem stanovanju. Tem je moral poskrbeti vse: vzgojo, obleko in ži= vež. Zato ga vidimo večkrat zdaj pri enem, zdaj pri drugem dobrotniku v mestu. Ker *don Bosko ni imel sredstev, da bi plačeval- služinčad, je moral sam pomagati materi. Delal je dečkom novo obleko,šival staro, žagal in cepil drva, kuril peč,po= metal sobe in lupil krompir. Večkrat je v belem predpasniku, s kuhalnico v roki stal pri peči in kuhal: kosilo. Dečki so se ču= dili njegpvi ponižnosti in ga še bolj ljubili; bodili so okrog njega in se zaba= vali, med tem ko se jim je don ^osko smeh= Ijal in se šalil. ^Tak dan, ko je kuhal don -osko, se je dečkom zdele, da sta bili juha in polenta bolj tečni in trudili so se, da bi storili čast ljubeznivemu kuharju. Se veliko bolj kot za telesni blagor se - -3 - je trudil don Bosko za dušno korist svo = jih. fantov. Od mojstra co. mojstra je h©= dil in izpraševal o obnašanju mladih pri= jateljov, Kadar so bili dečki doma, je bil navadno vodno med njimi. Ko so se vr= niii iz mestaj jih je izpraševal, kaj so videli in slišali. Kakor izkušen zdravnik se je trudil, da bi izbrisal slabe vtise, 1 kateri so se čez dan vtisnili v mlada srca. So/reki M.biiprdmm \ Darčku šanjarčku se toži po domu, solze debele po licih teko mu. Daleč je, daleč za Črno goro hišica bela, škrjanček nad njo. Vsega že stradajoi mleka in kruha. Teta celo je postala bolj suha. Ko je zatisnila trudne oči mamica zlata-na tuje so šli. Darčku sanjarčku se toži po domu, solze debele po licih teko mu. Daleč je daleč vse tam za goro s hišica bela, škrjanček nad njo. - 4 - MM O PISMNTU u tam raziskovanju zapa= v zidu nekaj vratom podobne gp. Skuša odpreti, pa se ne da. Še isti dan pokliče mojstra. Odprli so skriv= nostna vrata, čudo! Za vrati so bile stopnice, ki so vodile nekam doli. TS^aJF^:-— prižge^o luči. Voč pogum« 'nih mož se okorajzi in z župnikom v sredi se odpravijo doli po skrivnostnih stopnicah* Nasproti jim dahne zatohel zrak♦Pet* najst stopnic je vodilo doli. Komaj pridejo doli, zagledajo v svitu mračne petrolejke oltar in na njem iz= postavljeno monštrranco* Pred oltarjem pa leži kup razpadajoče ministrantske obleke. Eden od navzočih je prijel za obleko.Za= ropotalo je. Iz obleke so se vsulc. kosti. Vse je prešinila groza. Nihče si ni znal razložiti teh Čudnih stvari. Se isti dan se je po vsem mestu raz= nesla vest c čudoviti,najdbi v cerkvenih katakombah. Po vseh mestnih uradih so prelistali stare kronike, Če bi morda kje našli rešitev čudovite zagonetke. V za= piskih stolne cerkve so našli staro pisa->_ nje izpred 200 let nazaj, ki jo govorilo, kako so neko jutro po sveti masi vdrli v cerkev razbojniki in so ob tej priliki odnesli monštranco z Najsvetejšim. Isti dan je z razbojniki izginil tudi mali ministrant Ivan. Župnika se je začelo svitati.Razboj= - 5 r strant. Stekel je k oltarju,vzel iz ta= bernuklja Najsvetejše in bežal z njim,kam? Kot ministrant je vedel za vse skrivnosti curkve, tudi za spovednico je pretaka nil. Vedel je za skrivni vhod. V skrbi z& Jezusa, je bežal proti spoveanici in v strahu zaloputnil vrata, ki so se odp:ira-la^samo od zunaj.Tako je bil izgubIjer. Rešitelja ni bilo. Kot živa večna luč je izgorel^pred Najsvetejšim.Morda je še nje= gova dušica rabila pomoči, ali pa zato,da poveliča Bog junaštvo mehkega dečka,je Eog dopustil, da se je mali ministrant prika= žovol. Nasluanji dan so se darovale svete še za dušni pokoj malega ministranta in odsihnial se ni več prikazoval. veaeraa / učna ura kaj nasvetov za gledali« J-/J- IJ.&-1. UUJ.UOJ.J \JJjJtiiilAlll J da prav pridno zahajate v gledališče in kino.Ni= man nič proti,če greste vedno z dovoljenjem star= šev in samo na take pred= stave, ki so primerno za otroke. ščo in se ravnajte po njih, Sedaj pa poslušajte no= Dragi otroci, opažam ^da se ne bodo starejši ljudje vedno prito= zevali nad otroki, čemu jih puščajo v gle= Cališče, ker delajo samo n^mir. 1. No pridi nikoli prepozno! 2. Pri vhodu ne bodi vsiljivi 3. Dečki naj bodo v dvorani odkritij Ne kaži svoje nestrpnosti, če se t«c= koj ne začne ] 5. Med predstavo ne govori, ne delaj medvzklikov in ne. vstajaj! 6. Nikoli^se preglasno ne smej! 7* Ne tolči z nogami pri muziki in pet= ju! 8# Ne ploskaj pretirano! 9. Med odmori ne razsajaj in ne kriči! 10. Po predstavi pojdi počasi in mirno iz dvorane. Pa še nekaj! Naj ne gre igra mimo vas brez koristi, kajti igre nimajo namena sa= mo zabavati ljudi, ampak jih tudi navduše= vati za pošteno in lepo življenje. Zato z zanimanjem sledite igri in si vedno vzemi= - 7 r to i/, nje, kako lepo misel ali nauk za svoje Življenje 1 Ne "bodite pa taki kot je ^oeina otrok, ki samo čakajo, kje bi se lahko zasmejali. Tako navadno v naj= resnejšem trenutku s svojim smehom pokva= rijo dober vtis gledalcem in igralcem. REŠIM UGaNK IZ 3.ST2V. BEGUNSKE MLADINE", Najprej z ovco čez vodo, potem pa volka koj za njo. Zatem pa spet nazaj ovco in gre po zeljnato glavo, Nazadnge je po ovco šel in srečno čez vodo prišel. Čop Avgust, dijak II.raz.gimn. Ta pastir je res stal pred težavno na= logo, pa vendar ni zaradi nje obupal in skočil v potok. Če kdo reši težko nalogo, jo bo rešil pastir. Seveda mora biti "na= loga pastirska.Jaz bi zase to pastirsko nalogo takole rešil: Najprej bi spravil v Čoln ovco, ker je ovca pač pastirju najljubša žival takq rad jo imam, da bi ji tudi zeljnato glavo pri= voščil, ko bi jo smel. Ovco bi prepeljal na drugi breg« Nato bi se v it ."'.1 '- n zlepa spravil v Čoln volka; z volkom -e namreč mora lepo ravnati, ker se raa u; ■:;:iJPrepe= ljal bi" volka in da bi mi tqm i . pojedel ovce, bi jo Še ^ntrat peljal na^-aj, kjer - s - se nahaja zeljnata glava. Izkrcal bi ovco iz Čolna na pašo, ter peljal zeljnato gla= vo k volku; volk namreč zelja ne je. Nato bi se vrail še enkrat čez potok po ovco, ki se je med tem časom najedla sočne tra= ve do sitega. Tako upam, da bi brez ško = de spravil vse na drugo stran. Ta zgodba kaže, da so pastirske nalo= gc težavne in da so pastirji res prebri= sani ljudje. t Mavec Jožo,I. razred višje ljudske šole Peggez. Od nobenega ne moremo zahtevati, da bodi bogat, učen, slaven;'nekaj pa lahko od vsakega zahtevamo, da bodi dobor I Sam moraš gojiti željo postati dober, posten In čistega srca. «* + 53 REŠITEV UGANK IZ k.ŠTBV."BEGUNSKE MLA.gTTTS" Čuden napis: Le'dobra dela so odkup, za večnega življenja upi Prem ikalnic a: Slomšek, Posetnica ¡Krojaški mojster, Zreb je določil nagrado Malovrhu Jože= tu.