Uredništvo
inupravništvo:
Kolodvorske
ulico Stov. IB.
Z urednikom bo more govoriti vsak dan od 11,' do 12. ure.
Rokopisi so no vračajo.
tnserati:
Soats topna petit-vrata 4 kr., pri večkratnem ponavljanji dajo bo popust.
Velja
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov oto 55. uri zvečer.
za ZOnblJano
v upravništvu: za oelo loto G gld., za pol lota 3 gld., za čotrtleta 1 gld. 60 kr., na meaoo 50 kr., pošiljatev na dom volja me-sočno 9 kr. več.
Po posti velja
za oelo leto 10 gl., za pol lota D gld., za čotrtleta a gld. 60 kr. in za jeden moaoo 86 kr.
Štev. 48.	 V	Ljubljani	y	soboto,	28.	februvarija	1885.	Tedaj	II.
Vabilo na naročbo.
Z marcijem 1885 prične se nova naročba na naš list. Prosimo torej naše čast. naročnike, naj naročbo ob pravem času ponove, da se pošiljanje lista ne pretrga. Najbolje se to učini po poštni nakaznici, na čegar odstrižete treba prilepiti le naslov, ki je na pasku vsacega lista.
Naročnina je, kakor doslej, namreč:
Po posti:
za colo leto......................gld.	10-—
„	pol leta.......................... 5‘—
„	četrt leta.........................  2-50
„	en mesec.......................... —-85
Za Igubljano:
za celo leto..................  .	gld.	0-—
„	pol leta............................  3*—
„ četrt leta........................„	1’50
zn donašanje v liišo vsak mesec 9 kr.
V	Ljubljani, 28. februvarija.
»Mir v Evropi je za leta in leta zagotovljen; med vsemi državami evropskimi vlada najlepše soglasje; države skrbele bodo zdaj lehko za SVOje okrepljenje v notranjem, da povzdignejo propadajoče kmetijstvo, da za-tarejo nevarne elemente, kateri pretijo imenju in življenju mirnih državljanov, da zboljšajo državne finance", tako se zatrjuje uže delj časa. In kedo ne bi verjel, če vidi na lastne oči in sliši na lastna ušesa, da si državniki raznih držav stiskajo roke ter si zagotavljajo neminljivo prijateljstvo.
Vse evropske države želijo miru, in Evropa bode imela mir; državljani ne bodo brusili bridkih mečev in sekali glav preširnemu sovražniku. Gotovo, v Evropi ostane mir, ni se bati vojske, a nastal je v slednjem času drug boj, gospodarstven boj. Vse državesku-
Listek.
Lasar.
Bil je to mož uže osivelih las, sreduje postave, jasnega in donečega glasu ter je kupoval — lase po kmetih. V katero koli vas je prišel, povsodi se je po njegovem odhodu Pobesila mlada glava globoko na prsi, kajti včeraj so krasili to glavo bogati, mehki, valoviti lasje, a danes se sebi zdi — beračica.
Osiveli laskr niti ne čuti, da v trenotji, ko škarije smukajo pod gostimi lasmi, srce pri tem zvoku poka in se v glavi vrti. In ta-cih bolestij naseje on v vsaki vasici vsaj v jedno srce, in skoro povsodi čuje za seboj žalostno vsklikanje:	„0 moji krasni lasje,
škoda, škoda vas!“ In vender se mu, ko Pride čez teden po končanem opravku v svojo kočo nazaj, iskri oko v divnem svitu in okolo tenkih usten poskakuje mu usmev kot zakriti žarek solnčni spod zamračenega sivega obnebja listopadovega.
Smehlja se tako čudno, ko poklada zavitke las jednega tik drugega na mizo. Videti je, kakor bi v vseh še tičala ta živa
šajo se obdati, zavarovati svoje meje, ne s trdnjavami, marveč s carino. Prva je Nemčija s hladnokrvno roko pisala določila, da mora tuje žito, katero prihaja čez njene meje, plačevati povišano carino. Za njo šla je Francija, in tudi nekatere severne države hote zdaj posnemati ta vzgled. In kdo se bode čudil, če bode tudi Avstrija primorana, tem določilom nasproti postaviti jednake propise. Knez Bismarck storil je prvi korak, korak nekoristen za avstrijske producente. Železni kancelar sicer sprijaznim obrazom slovesno zagotavlja, da s povišanjem carine nikakor ni hotel zadeti Avstrije, njegova politika na gospodar-stvenem polji da je obrnena samo proti Rusiji. Naj si bode, kakor hoče, zadeti smo, Nemčija pričela je boj, in naši državniki postaviti se bodo morali, da odbijojo ta udarec v gospo-darstvenem boji. In sešli so se uže tudi ogerski in avstrijski zastopniki, da se posvetavajo o korakih, katere treba ukreniti proti povišanji carine na žito od strani Nemčije. Zaradi tega ostanejo vender razmere med Nemčijo in Avstrijo neskaljeno prijazne; ta boj, dejali bi, je.življenjski boj, in kdo v6, če v tem boji ne bode ravno nemška trgovina in nemška obrt-nija poražena. Kdo ve? Sicer pa se bode to kmalu pokazalo.
In še drug boj imamo zabeležiti, boj proti mobilnemu kapitalu. Tudi v tem boji je Nemčija prva, strogo, neoinahljivo, neizprosno je nje postopanje. Vse se giblje, vsak hoče si zboljšati svoj položaj, in kdo bi mu to v zlo štel.
Ti dogodki vplivali so v prvi vrsti in najhuje na borze; bolestni kriki začuli so se z denarnega tržišča v svet. To je bil uže hud udarec.
In zraven pride še politika! V kratkem času po padu Kartuma — kako so se vse stvari obrnile na drugo pot. Angleška je tepena, umakniti se je morala, oslabljena je, vender mora ostati v Afriki, da na sudanskem obrežji reši svojo čast ter da zvrši misijo,
moč in sila, koja jim daje tak poseben lesk, in kakor bi po vsakem lasu konečno iskre sršele. Ležali so tu lasje vseh barv in odsevov, nežni, skoro beli, kakor konopnina, pusti, brez leska, skoro modričasti lasje, črne barve, in poleg njih bOdejo v oči jasno ognjeni, ru-deči, kostanjevi, plavi a zlati laski — vsi lež6 tu kot mrtvi, toda nekaj iz njih govori kot jok in st6k vseh teh mladih duš, kojim so bili ti lasje jedina radost, jedina tolažba. Samo oni-le zavitek tam na konci mize, zavitek sivih las, med kojimi se nahaja nekoliko porumenelih, molči, kakor bi spominal, da je jedenkrat tudi imel barvo, slično tik njega ležečim.
»Krasni, krasni lasje," pravi lasar, po-znavateljskim očesom zavitke pregledavajoč, »toda, pri moji veri, Bog vedi koliko let uže las&rim, mnogo, mnogo teh lepih kit sem odstrigel, toda niti jedna izmed teh nebrojnih kit nemore se primerjati lasem mojega an-geljčka!"
A v resnici! Vitka postava dekličina prikaže se v izbo. Val zlatih oblačkov obdajal je njeno glavo ter je z zlatom obseval njene čarokrasne lase. Dolge kite segale so jej skoro do peta, toda barve take, kojo navadno
katero je prevzela. — Nasproti pa jej stoji Rusija, o kateri se trdi, da hoče zdaj, ko je Angleška v zadregi, zasesti Herat. Angleška je osamljena, jedino na Italijo se more zanašati; v Londonu samem pa se strankarski boj bolj strastno kot kedaj bije, in dan na dan napada se ostro kabinet, dan na dan pričakuje se njegov odstop. Angleška angažovana na zunaj, v notranjem strankarski boji, kabinetna kriza — zraven še razen Italije brez prijateljice osamljena — njej nasproti pa Rusija. Da tak položaj ne more dobro vplivati na narodno-gospodarstvenem polji, je jasno.
Na drugi strani zopet Italija, Francija in Turčija. Turški denarstveni položaj, itak uže na slabi podstavi, moral je vsled najnovejših dogodjajev dobiti še hud udarec — Italija prisvaja si ozemlja ob Rudečem morji, in kaj se zmeni za glasne proteste do osrčja skoro uže gnjile Turčije.
Tak je v kratkih obrisih zdaj evropski položaj, mir je zagotovljen, vojske ni se bati, a bije se narodno-gospodarstven boj, valovi razburkanega denarstvenega tržišča se dvigajo in padajo, in kogar bi poplavili, gorje mu!
Iz državnega zbora.
Z Dunaja 25. februvarija.
(Izv. dop.)
Danes je imel državni zbor zopet sejo. Dnevni red je bil prilično kratek, in ni se bilo nadejati viharnih debat. Obe stranki se pripravljate na veliko govorniško borbo, katera se bode vnela pri državnem proračunu, vsled tega je naravno, da vsaka štedi s svojimi silami.
Mnogo se je v minolih tednih pisarilo o razpadu desnice, in protivne novine se danes še delajo, kakor da bi same bile uverjene o tem jim se ve da jako ugodnem položaji. Ne treba mi naglašati, da so to gole, prazne kvante. Desnica je v poglavitnih vprašanjih
prispodabljamo z zlatom ali barvo volne, ko se na njih zaziblje odsev večernih oblačkov.
Lasdr se nasmehne in se ne more vzdržati, da ne bi potežkal teh las, je potresel, da so se mu kar oči lesketale, ko so mu skozi prste silili ti laski, tako mehki, nežni in gladki kot najdražja svila. Lasar je bil kar zamaknen, ali ko je hčerka njegova ugledala zavitke las, utrnile so se jej debele solzč po krasnih ličicih.
»Niti jednih, da, nikoli nisem še videl takih las, kakeršne imaš ti, ljubček moj!" Med tem stopi v izbo starec, sosed, tudi lasar, vprašajoč: »No, kako ste kaj opravili, je bila dobra kupčija?"
»Dobra, vrlo dobra," pohvali se lasar, ko sosed pregledava zavitke las na mizi. Pregleda je z znalčevo podrobnostjo, potežka, potresa, pohvali, toda nakrat se obrne ter reče na pol važno, na pol v šali: „A vender bi dal samo za lase vaše hčerke toliko, kot za vse te tukaj."
»Verujem, verujem, sosed, toda ti lasje ne gredo pod škarije," odgovori lasar na pol v šali, a nekoliko bolj resnobnim glasom. Po glasu in na obrazu mu je bilo znati, da ga
složna kakor preje, budget sklenil se bode in sicer skoro po nespremenjeni vladni pred' logi, z veliko večino. Vender kažejo vsa znamenja, da se zasedanje kmalu zatvori. Poleg državnega proračuna pride še na vrsto dina mitni zakon, in rešila se bode vladna predloga o zavarovanji delavcev proti nezgodam Bržkone se tudi zagotovi zakon zoper anarhiste, ako ga dovrši dotični odsek. Le o pogodbi s severno železnico še ni gotovo, ali bode še tekom te sesije na dnevnem redu, ali pa se prihrani bodočemu parlamentu. Levica namreč klubuje na vse kriplje, dasi smo prepričani, da ne bi čisto nič ugovarjala, ako bi se pogajanje vršilo po miniserstvu njene barve. Žal, da se ravno v tej važni zadevi ista edinost pogreša med desničarji. Poljaci pač bodo baje brez izjeme podpirali nasvet železničnega odseka, po katerem je pogodbo spremeniti le v nekaterih točkah. Saj bode tudi njih rojak dr. Bilinski, jeden naj-spretnejših članov desnice, poročal v odseko-vem imenu. Tudi Čehi spoznali so, da je nasvetovana pogodba vender še bolj varna in bolj ugodna nego podržavljenje; le peščica Mladočehov se upira po nepotrebnem, in njih nazore razložil je v železničnem odboru prof. Tilšer. Hohenwartov klub, z njim i naši slovenski poslanci, tudi ne bode nasprotoval. Drugače pa je med Lichtensteinovo frakcijo, katera se še ni uredila, počenši od zadnjih homatij sčm. Skoro je videti, da se pristaši tega kluba bolj ravnajo po Lienbacherji, dasi niti ud ni klubov, nego po svojem načelniku. Strah pred volilci se jih je polastil, nekoliko je tudi takih poslancev, zlasti kmetskih, med njimi, kateri se ne spoznajo v zamotanih kontroverzah finančne in železnične politike, in tedaj je vender le mogoče, da stvar do posvetovanja v zbornici ne pride Potem bode novoizvoljenemu državnemu zboru izročena naloga, v prihodnji jeseni baviti se s tem pitanjem. Upor nemških konservativcev zaprečil bode baje tudi sklep o ureditvi ga-liških rek. Gospodje so pozabili, da so se velike svote brez pomisleka odločile na korist po povodnji ponesrečenim nemškim pokrajinam na Tirolskem in Koroškem, sedaj pa se bojč domače protiagitacije ter se postavljajo na ozko omejeno provincijalno stališče!
V	denašnji seji izročila je vlada štiri predloge o državni podpori za zgradbo novih lokalnih železnic, med katerimi bode jedna sigurno obradostila vsakega Slovenca. Za želez-nično progo iz Ljubljane v Kamenik nasvetuje namreč ministerstvo, da država prevzame za 200 000 gl. delnic, s tem uvetom, da tudi dežela kranjska 50000 gld. voli v isti namen. Če se ta pogoj spolni in če vladna predloga spremeni v pravokrepen zakon, potem bode kmalu hlapon žvižgal preko Save proti kame-niškemu mestu; kajti tehničnih težav ni posebnih pri tej zgradbi, izvzemši most črez
jeztš te besede ... no, tega še manjka, da bi zaškripale škarije v laseh moje .. .
A vender so zaškripale. Drugi dan lasdr potoži, da čuti v glavi neko »razbijanje1*. „Saj bo prešlo," tolažil se je, „in v ponedeljek bom v Zalesu zopet strigel, da bo veselje. Tam je toliko lepih „lasatic“.
Toda dan za dn<šm je bilo huje, v lasar-jevi glavi in v gospodinjstvu. Prištedki, kakor bi na njih ne bilo blagoslova, razpršili so se kmalu na zdravila in na najpotrebnejše reči, in predno se je kedo nadejal, priletela je beda na lačnem konji.
„Deca“, vzdihal je lasar, bled kakor zid, »ko bi imel plošček gorke juhe!8 . .
Jedva je to spregovoril — v tem tre-notji, ko se stari lasar spomina, kako se mu je nekoč streslo srce v nenavadnem čutu, ko je strigel v Gasinji krasnemu dekletu dolge kite ravno nad tilnikom — mignil je sosed las&r dvakrat s škarijami, zaškripal z njimi, da bi imele ostreji rčz — škarije dvakrat za-blisnejo — in čuda, da je sivi starec mogel še obdržati v veli, slabi roki snop teh las.
Čuda, da je ni poljubljal; potem pa zajoče in se smeje ob jednem, ker se spomni,
Savo, in ostala potrebščina bode kmalu po krita. Odkrito tedaj rečemo, da [se tudi mi veselimo te koncesije. Vender se nam nehotč vsiljuje vprašanje, kaj da poreče naša dolenjska železnica, katera je sigurno dokaj bolj važna in dokaj bolj potrebna nego kameniška proga? Da vlada ni tako skopa in neizprosna našim težnjam nasproti, pokazalo se je pri tej priliki. Le trkati, neprestano in dosledno trkati, ob jednem pa doma gibati se v dosego zaželjenega cilja, in — srečno bodemo dospeli k njemu!
Budgetni odsek je vladni nasvet o potrebščini za preložitev državne ceste črez Gorjance nekoliko spremenil, in sicer v neugodnem zmislu. Vlada namreč postavila je za letos v proračun 15 000 gld. v to svrho, kot prvo polovico namreč skupne svote 30 000 gld., katera je bila za to odmerjena. Odsek je sicer svoto pridržal, ali razdelil jo je na tri leta, tako da se bode za letos le 10 000 gld. moglo potrositi za Gorjance. Ne vemo, bode-li kateri izmed naših poslancev v zbornici se oglasil za prvotni nasv&t, in skoro se nam vidi, da bode odsekovo mnenje navzlic eventualnemu ugovoru od večine sprejeto. No, bodi si tako ali onako, nekaj se je vender doseglo tudi v tem oziru, in če se bode prav letos le začetek storil z razmerno malo svoto 10 000 gld., delo bo vender napredovalo, in naši vinski kupci peljali se bodo kmalu v Belo Krajino po sladko metliško kapljico brez strahu, da se jim ves tovor pod »vahto“ ne zvrne doli po strmem pobočji v brezno.
Iz Novega Mesta došla je peticija za preložitev cesarske ceste v Št. Jarnej z desnega na levi breg Krke. Komur so krajne razmere količkaj znane, sprevidel bo na prvi hip, da je prošnja stvarno po polnem opravičena. Na ta način se da izogniti nadležnim strminam, ob jednem pa se prijazne in obljudene občine na levem krškem obrežji po dobri cesti zvežejo z dolenjskim središčem. Vender ni misliti, da bi se uže letos vslišala dotična peticija. Ali take prošnje imajo tudi tedaj nek vspeh, če se le stenografičnemu zapisniku priložč. Z jedne strani namreč se poslanci seznanijo z anormalnimi razmerami zanemarjene naše domovine, z druge pa ponuja se zastopnikom dotičnega okraja ali vsaj dotočne dežele ugodna prilika, oglasiti se ter z nekoliko besedami, krepko a jedrnato na-glašati to, kar narod želi in pričakuje od pravičnega parlamenta. Radi tega svetujemo slovenskim rojakom, večkrat v jednakih slučajih posluževati se peticijske pravice. Istina je vender le, da je morda ni v vsem ustavnem življenji važnejše pravice, nego ta, p&tem peticije direktno v zvezo stopiti s poslanci in z državnim zborom ter povedati jim, kje nas črevelj žuli. V politiki nič manj nego v pravnem življenji velja stara prislovica: Vujilantibus jura!
da ima v bolnici hči in da ta hoče imeti, da mora imeti kite do peta, in da on uže deset celih let išče jednakih las. Deset let ni mogel mirno spati, ker je vsak dan videl kite hčere soseda lasarja. Kar je premogel doma, vse je vsipal razvajenemu dekletu v naročaj — saj m mu je bilo tudi možno, kajti v desetih etih znosil je domdv lepo število kit, za koje je stržil tudi lepo svoto.
Brez kit, brez las, brez svojega glavnega crasa priletel je „ljubček“ v izbo. Stari lasdr je umiral...
»Ljubček, pojdi sem, da bi še jedenkrat, poslednjikrat potipal tvoje lase“, prosil je imirajoči. »Ljubček" obledi in se opotekaje bliža postelji. Lasar steza rokč, potiplje na glavo, in ko čuti ostre končke ostriženih las jod svojimi prsti — vsklikne in v solzi, ki je zablestela na bledem obrazu, povedal mu je ubegli duh, vznašajoča duša bolest in žal teh glavic, kojim je hladnokrvno jemal diadem, zašepetal, kar je občutil sam, ko je potipal ostre fončke ostriženih las, zlatih, kakor beli oblački volneni na večernem obzorji, in dolgi do peta. (»Č. P.“)	A. Sušnik.
Rusija in nemška carinska politika.
Kakor naravno, bavi se vse rusko časo-pistvo z neprijaznim položajem, katerega je za rusko eksportno trgovino z žitom provzro-čilo v nemškem državnem zboru sklenjeno povišanje carine na rž in pšenico in zaprtni zakon. Večinoma se tukajšnji listi prav hladnokrvno bavijo s to zadevo; samo jeden list je porabil priliko, da je napadel rusko-nem-ško prijateljstvo, katero po njegovem mnenji ni nič vredno, če ne zabrani, da se ruska trgovina z žitom vsled povišanja carine ne oškodava. Drugi listi izražajo obžalovanje o tej nemški naredbi, katera bode Rusiji pro-vzročila znatno škodo, a ob jednem priznavajo, da mora Nemčija naravno skrbeti najprej za svoje interese. Rusija ne more v tem oziru sosednjim državam ničesar predbacivati. Saj je dala sama vzgled z mnogimi znatnimi povišanji carine. Mnogo se izraža mnenje, da bo v prihodnjem letu morala Rusija v Avstrijo mestu v Nemčijo izvažati rž. Ker bode av-strijsko-ogerska rž še na dalje obvarovana pred rusko konkurenco po za zdaj v prvi vrsti za Rusijo povišani carini na rž, bode se ta privažala na trg, vsled česar se lehko zgodi, da bode avstrijski trg se spraznil, tako da se bode mnogo bolj popraševalo po ruskih pridelkih.
V	tem ko se na jedni strani preudarja, kje bi se moglo čez domačo potrebo pridelano žito prodati, napravlja na drugi strani zelo neprijeten utis, ko se čuje, da prostrani kraji ruskega carstva trpijo lakoto in da umrje za lakoto več ljudij, ne da bi se storili kaki resni ukrepi, da se odvrne to zl<5. Po najnovejših poročilih vlada ta b&da osebito ob izvirih rek Mesena in Vasjke. Tu prodaje se žito v tako visoko ceno, da je ne more kupiti £met, ker pokupijo razni krajevni spekulantje pravočasno vse zaloge in na pr. za kilo moke zahtevajo 20 kopejk. Da se razumi ta tako-rekoč kronična lakota, katera vlada v mnogih severnih okrajih evropske Rusije in nastopa 'asih zelo strašno, naj omenimo le nekaj podatkov iz slednjih uradnih in poverjenih poročil gouvernerjevih. V okraji Arhangel sta dve okrožji (Kemsk in Mezen), kjer ni najti nikjer obdelanega polja. V štirih okrožjih je samo 0-1 do 0 6 odstotkov obdelane zemlje in v okrožji Sjenkursk 17 odstotkov. Ravno tako slabo je v mnogih okrožjih v okrajih Vologde in Perma.	(np_ q
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Nj. veličanstvo naša cesarica podala se je v Amsterdam. V imenu kralja pozdravil jo je najvišji dvornik.
V	državnem zboru pričela se je včeraj budgetna debata. Proti oglasilo se je 17 govornikov, za pa 10. Med govorniki, kateri so se vpisali proti, je, kakor vsako leto tudi letos, pričel govoriti Carneri. — V gosp od-ski zbornici posvetovalo se je o zakonu, naj se po krivici obsojenim da odškodnina.
Avstro - ogerska carinska konferenca je v vseh vprašanjih v po polnem soglasji. Na predlog ogerskih zastopnikov se bode eventualno povišanje carine na žito, moko in slad vzprejelo v isti višini kakor v Nemčiji.
Poročila o posvetovanji škofovske konference so zel6 različna, ker nihče ne vč nič gotovega, vse so le domnevanja. Jedino to je gotovo, da je to vprašanje o kongrui glavni predmet in potem vprašanje o katoliškem vseučilišči v Solnogradu. Na dalje je baje na dnevnem redu tudi posvetovanje o šoli in o časopistvu. Kdaj bode konferenca zaključila svoje posvetovanje se ne vč, ker se tudi članovi gospodske zbornice hotč udeleževati teh razprav.
Tuje dežele.
Tretja ekspedicija italijanska na Rudeče morje znaša 61 častnikov in 1559 vojakov.
Iz Petrogada se poroča, da je tamošnje slovansko društvo vložilo prošnjo na sveto sinodo, naj bi pri ekumeničnem patrijarhu delala na to, da bode v dan 6./18. aprila, v dan tisočletnice apostolov Cirila in Metoda, grška duhovščina z gore Atos vkupno s tamošnjim ruskim duhovnikom v Solunu, v rojstvenem kraji Metodovem, obhajala slovesno božjo službo. Sinoda je ugodila tej želji.
Iz Varšave se poroča, da se bode v do zdaj po ministerstvu za notranje zadeve oskrbovane mestne in okrajne šole, v katerih je bila do zdaj izključivo nemščina učni jezik, vpeljala poleg te tudi ruščina. Nadzorstvo nad temi šolami prevzame zdaj naučnega mini-sterstva upraviteljstvo.
V angleški dtilenji zbornici izjavi! je Gladstone glede italijanske ekspedicije ob Rudečem morji, da je Italija nezavisna vlast ter da ni treba, da bi angleška vlada odobrila nje postopanje. Italija je v prijaznosti z Angleško, a ne obstoji nikaka zveza, nikak načrt vojaške kooperacije z Angleško v Sudanu. — Gorenja zbornica se je posvetovala o nezaupnici vladi. Salisbury je dejal, da, če pusti parlament obstati še to vlado, bode Angleška doživela samo izgube in sramoto. North-brook in Derby zagovarjala sta vladno politiko. Debata se je preložila konečno na naslednji dan.
Poročevalec v „Gaulois“ piše, da jo bil navzočen pri shodu irskih dinamitovcev v Parizu. Shoda udeležilo se je jednajst oseb: dve za Irsko, tri za Ameriko, dve za Irce, živeče v Angleški, dva takozvana nezmagljiva in dva poslanca iz vzhoda. Razen teh sta bila dva zastopnika ruskih nihilistov in jeden posestnik dinamitne tovarne, kateri je ponudil svojo pomoč Ircem. Predsednik govoril je dolg govor ter priporočal, naj se odpravi slabo angleško gospodarstvo v Irski, in sicer s tem sredstvom: Dinamit in zopet dinamitI Potem se je sprejela resolucija, naj se izvrši v Londonu kolikor možno mnogo eksplozij, in sicer ob jednem. Tudi v drugih mestih in vaseh naj se rabi dinamit. Stavil se je predlog, naj bi se ženskam in otrokom prizanašalo, a ni se vzprejel. Ponujena zveza z ruskimi nihilisti se ni vzprejela, ker je Rusija Angleški sovražnica, torej se jej ne sme nasprotovati. Konečno se je sklenilo, naj odideta dva dina-mitna tehnika v Mahdijev tabor. . . . Tako glasi se čudovito to poročilo.
Vspehi v Tonkingu in v kitajskih vodah vzbujajo v Parizu mnogo zadovoljstva. Goji se nadeja, da se dobi kmalu v oblast ves Tonking ter da bode potem možno dalje prodirati proti južni Kitajski ter tako prisiliti kitajsko vlado, da se uda. Da bi pa tu posredovale druge vlasti ni govora.
Iz Suakima se poroča: Na vseh straneh vršijo se brzo priprave za ekspedicijo v Berber, katero je sklenila angleška vlada. Ta ekspe dicija bi bila spomladi lanskega leta mnogo lažja, tedaj ko je general Graham priboril si zmago nad vstaškim vodjem Osmanom Digmo. Danes treba je mnogo več vojakov, da se bode možno nasproti postaviti pomnoženemu sovražniku. Vlansko leto je v marciji dobil general Grabam povelje, naj se zaradi prevelike vročine umakne z bojišča, letos pa se ravno ob tem Času namerava nova ekspedicija.
Iz Novega Jorka se poroča, da je predsednik Cleveland izdal okrožnico, v kateri priporoča, naj se vstavi kovanje srebernega denarja, češ, da bi nadaljevanje kovanja srebernega denarja provzročilo finančno krizo.
Razne vesti.
— (Probi valstvo v Rusiji.) Po najnovejših statističnih podatkih ima Rusija v Evropi 77 869 521 prebivalcev, in sicer 38 651977 možkih,
a 39 277 544 žensk. Ako se prišteje še prebivalstvo v Aziji, ima to cesarstvo vsega vkup sto in dva milijona prebivalcev. Leta 1882 rodilo se je v Kusi ji 3904577 ljudi, a umrlo jih je 3033569. Porok našteli so to loto 716247.
— (Švedija svojih pesnikov) no čosti samo, ampak jih tudi gmotno podpira, kar se drugje le prevelikokrat pogreša. V tej zadevi se poroča, da dobivata pesnika in pisatelja Bjorn-stjerno BjOrnson in Henrik Ibgon uže več let državno podporo v znosku nekoliko tisuč kron, da jima ni treba ubijati so za vsakdanji kruh in da se lehko po polnem posvetita literarnemu delovanji. Leta 1883 pa je ljudski zastop pisatelju J. Gloersonu dal enkratno podporo 2000 kron, in sodaj se čita, da je ta pisatelj vložil prošnjo, da so mu dovoli letna državna podpora 1000 kron, katera prošnja so mu bo, kakor se bore, gotovo tudi vslišala. Pač srečni kraji to, kjer so slovstvo na tak način podpira.
— (Zvijača ljubezni.) Nek parišk humorist pripoveduje o lopi gledališki igralki, v ka-toro so je nok plemič zagledal tor na vso načino skušal prikupiti se ji. Igralka ostala je navzlic vso j darežljivosti in drugim dokazom gorečo ljubezni plemiču nasproti mrzla kot marmor. Ta, ki je bil do sedaj navajen, v enakih slučajih vselej doseči svoj smoter, ni bil malo užaljen in srdit ji je pri neki priložnosti zaprisegol: „Madame, svojo častno besedo vam zastavim, da mo boste prej ali slej še objeli!" Igralka zmajala je z ramami, so nekoliko zaničljivo nasmehnila, potem pa na vse to pozabila. Nekoliko mesecev za tem predstavljala se je igra, v katerem nastopijo tudi milosrdnice, in sicer ima v drugem činu načelnica usmiljenih sester ranjenega vojaka iz postelje vzdigniti. Ta igra se jo na veliko veselje galerije mnogokrat ponavljala. Ko se je nek večer zopet igralo in ko milosrduica — prodstavljala je to rolo lepa igralka — ravno z obema rokama objame hudo ranjenega vojaka, hotč ga vzdigniti, odpre ta naenkrat oči in pošepeta umetnici na uho: „Madamo vam li nisem prisegel, da me boste še objeli? Kakor vidite, som svojo prisego dobro držal!" — Prevar-jona umetnica jo plemiču baje pozneje odpustila.
— (O padcu Chartuma) so sledečo poroča : Chartum padel jo res vsled izdajo, vondor ni bil Faray-paša sam izdajalec, temveč je imel še mnogo prijateljev Mahdijevih za pomočnike, ki so uže delj časa prod katastrofo klatili se po Chartumu. Faray-paša zapovedoval jo namreč na zahodnji strani mosta, ravno nasproti Mahdijevih čet. Tu imel jo tudi nalog, sovražno begunce sprejemati ter zanje skrbeti. Zadnji čas se je število teh nenavadno množilo. Trdili so, da jih jo sama lakota privedla do bega. V Chartumu so jih gostoljubno sprejemali, in kor so ti bogunci vsi prosili, da se uvrste med vojake Faray-paše, tako da bi si z oči v oči stali s svojim nekdanjim poveljnikom, spolnila se jim jo ta prošnja. — Dne 21. janu-varija pa jo Faray-paša Gordonu sporočil, da je potroba in sila v Mahdijevem šotoru do vrhunca prikipela in da bi na stotine sovražnikovih ljudij ubežalo, ako bi le še čez vodo (čez beli Nil) mogli. Gordon jo tem besedam verjel ter jo vsled tega zaukazal dvema parnikoma, da se po Nilu proti sovražnikovemu šotoru podasta ter begunce sprejemata. A tudi kapitana teh dveh parnikov bila sta od Malidija podkupljena in tako sta v noči od 25. do
26. januvarija pripeljala na stotino Mahdijevih vojakov v Chartum skozi vrata na zahodni strani mesta. Ob 4. uri zjutraj odprl jo Faray s pomočjo teh in užo prej v mestu se nahajočih Mahdijevih pripadnikov mestna vrata, Mahdijeve četo so brez težave prodrle, in mesto, kojega je Gordon tako dolgo hrabro branil, bilo jo v sovražnikovih rokah.
— (Prvi most čez reko Jordan.) Dnd
27. jauuvarijd t. 1. odprli so most, katerega je na povelje turške vlade inžener Georges Tereughia čez Jordan izvršil, prvi most, ki se je kedaj napravil čez to reko. Slavnosti, ki se je pri tem vršila, udeležili so se guverner jeruzalemski, Reuf paša, dalje civilni in vojaški uradi in cerkveni dostojanstveniki raznih veroizpovedanj, ki so na-hajojo v svotom mostu. Most postavljon jo blizu razvalin mosta Jeriho, jo vseskozi lesen in meri v dolžavi 45, v širjavi pa 5 metrov.
— (Požar v Philadelphiji.) Kakor smo prod nedolgim poročali, zgorela je v Philadelphiji blaznica za uboge in je pri tej priložnosti več bolnih prišlo ob življenje. Kako jo požar nastal, se prej ni vedelo, sedaj pa se je na pol blazen borač sam izdal, da jo zažgal, in sicer trdi ta, da ga jo bolniški strežnik Schroder k temu zapeljal, ki je neki srd imel na zdravnika tega zavoda, I-Iassa. Schroder je baje prej uže sam dvakrat poskušal zanetiti, a se mu nobonkrat ni posrečilo.
Domače stvari.
— (Provz. knezoškof ljubljanski,) dr. J. Misija, bil je dne 25. t. m. povabljen k obedu pri Nj. veličanstvu cesarju.
— (Doputacija suplontov na srednjih šolah) bila je minolo sredo pri nj. ekscelenci gospodu naučnemu ministru, proseča ga zboljšanja njihovoga položaja. Gospod minister jo izrokol nadejo, da bode naučnemu upraviteljstvu kmalu možno dobiti sredstva, da se vsaj zdatno število starejših suplontov imenuje stalnimi učitolji na srednjih šolah.
— (Imonovanje.) Gospod doželni predsednik imenoval je c. kr. sanitetnega asistenta dr. Ivana Vavpotiča v Postojini c. kr, okrajnim zdravnikom druge vrste. Novoimenovani ostane na dosodanjem svojem mestu.
— (Premeščenjo.) C. kr. sanitetni asistent dr. Julijan Kotzmuth v Ljubljani premeščou jo k c. kr. okrajnemu glavarstvu v Črnomlji.
— (Duhovenske spremembo v lavantinski škofiji.) Gosp. Mat. Novak, župnik v Podsredi, je umrl 57 let star. Prestavljeni so gospodje kaplani: Jos. Kranjec v Pišece, Gregor Hrasti v Keichonburg, Jakob Hribernik v Braslovče, Lovro Kramborger v Trbovljo.
— (Porotno obravnavo,) katero se prično dn6 2. marcija, imajo naslednji spored: 2. mar-cija: Anton Mihelič, zatožen zaradi zločinstva uboja; 3. marcija: Matevž Škrbec zaradi posilstva; 4. marcija: Miha Bokalič in Martin Jelovčan zaradi uboja; 5. marcija: Anton Hribar in Janez Zaletel zaradi posilstva; 6. marcija: Janez Kokolj zaradi ponarejanja denarja; 7. marcija:	Alojzij Majar zaradi umora; 9. marcija: Janez Kavčič zaradi požiganja in France Volčič zaradi uboja; 10. marcija: Janez Peternel zaradi ropa in tatvino!
— (Konečni izpiti za babice s slovenskim občevalnim jezikom) pričeli so so včeraj na tukajšnji porodišnici v civilni bolnici.
— (Slovensko glodališče) bode jutri zvečer, dne 1. marcija. Predstavljal so bode „ Zapravljivec", čarobni igrokaz v treh dejanjih. Po Ferd. Raimundu poslovenil J. Ogrinec. Vspeh, s katerim so je predstavljal omenjeni igrokaz lansko sezono, zagotavlja nam tudi ta večer polno hišo. če še omenimo, da pri tej predstavi sodeluje iz posebne prijaznosti oddelek gospodov pevcev slavnega pevskega društva „Slavec“, preverjeni smo, da bode gledališče razprodano do zadnjega prostora.
— (Uboj.)	Iz	kranjskega okraja	se	nam
piše: Dne 22. t. m. pila sta posestnikov sinova J. Urbanc iz Zaloga in J. Rotar iz Srednjo Vasi v gostilni Antona Bohinca v Goričah žganje, in sta se začela, ko sta bila užo precej pijana, prepirati. Prvi gre čez nekoliko časa ven, se oboroži s polonom ter jamo onega klicati, da naj prido ven, ako ima „korajžo“. Ta preskrbi se na to tudi s polenom, stopi ven in mahno Urbanca s tako močjo po levi strani glave, da se je takoj zgrudil in je 25. t. m. ysled poškodbe tudi umrl. Da poškodovani	sam	udarca ni imel	za	posebno hudega, ali	vsaj	za smrtnega ne,	kaže to,
da se je pred ta	dan	še z Rotarjem za	25	gol-
dinarjev pobotal, da ne bode o tem nič sodniji naznanil. Ko je zločinec slišal, da je ranjeni umrl, pobegnil je rekoč, da so ne da po žandarjih pro-peljavati, da so pa bo v nekoliko dnoh sam sodniji izročil. Do sodaj ga k sodniji šo ni bilo in ga vsled tega pridno iščejo.
— (Velikodušen dar.) Vdova baronovka Rittmayor v Trstu izročila je tamošnjemu magistratu 10 000 gld. za dobrodelne namene.
— (Zlat prstan) našli so v „Zvezdi“. Kdor ga je izgubil, naj se oglasi pri mestnem magistratu.
— (Pobegnil) je včeraj iz zapora tukajšnjo c. kr. okrajne sodnije postopač Anton Poteaui,
— (Mrtvega našli) so v hlevu biše št. 2 na Križevniškem trgu berača Janeza Križaja iz Medvod. Prenesli so ga v mrtvašnico k sv. Krištofu, kjer so ga uradno pregledali.
— (Življenje svobodno — kako lepo!) mislil si je včeraj prisiljen delavec Jurij Miklavčič, doma iz Ambrusa, okraja novomeškega. Vtaknili so lenuha v prisilno delarnico, tam moral je ostajati med štirimi stenami, le redko pozvali so ga na delo zunaj — in tedaj uvide val je še le, kafc> so srečni ljudje tam zunaj, kateri uživajo svobodo. In neskončno hrepenenje po svobodi vzbudilo se mu je v srci. Včeraj pa so ga poslali iz prisilne delarnice na Lichtenthurnov vrt na Poljanah, in tam je v potu svojega obraza tolkel trdo grudo, prirejal gredice, kjer bodo rastlo nežne cvetke, oznanjevalke krasne pomladi, a njemu no bode gledati jih — in zopet se mu jo srca še bolj polastilo hrepenenje po svobodi. Odvrgel je orodje, zapustil tihotapsko vrt in zbežal v širni svet, uživat svobodo. A „dolgo ure radosti" mu pač ne bodo dane.
— (Ptujski odvetnik dr. Strafolla) izbrisan je iz zapisnika odvetnikov. Kakor znano, ni še dolgo, odkar se mu je za nekaj časa prepovedala advokatska praksa.
— (Graščino Ebensfeld) na Štajer-skom kupila je »Prva avstrijska hranilnica na l)unaji“ za 128 205 gld.
— (Trboveljski premog) žgal se bodo zanaprej pri naši c. kr. mornarici; do zdaj se jo rabil angleški premog.
— (Nenadna smrt.) Poročali smo pred kratkim, da so v C el ovci našli sodnijskega praktikanta Sticha mrtvega ležečega na stopnjicah pred neko dvorano. Tedaj bila je razširjena vest, da si je Stich hotel s silo priboriti vhod ter da so ga tudi s silo odbili. Kakor pa je sodnijsko preiska-vanje pokazalo, bil je Stich zelo pijan; hotel ga je odpeljati nekov drug, a Stich se mu je iztrgal iz rok in nesrečno pal čez stopnjice.
Uradni glasnik
z dne 28. februvarija.
Eksekut. javne dražbe: V Trebnjem posestvo Ant. Rapuša iz Trebnja (700 gld.) dne 30. marcija, 30. aprila in 30. maja. — V Ribnici zemljišče Marjete Weber iz Žlebiča (321 gld.) dne 28. aprila, 29ega maja in 30. junija; — posestvo Fr. Kosine iz Jurjeviče (1365 gld.) dne 28. aprila, 29. maja in 30. junija. — V Vipavi zemljišča Antona Peterlina, oziroma njegove zapuščine, iz Vipave (1300 gld.) dne 24. aprila, 26. maja in 26. junija. — V Logatci posestvo Jovane Milavec iz Gorenje Planine (1800 gld.) dne 26. marcija, 28. aprila in 28. maja. — V Crnomlji posestvo Matije Kumpa iz Svetlega Potoka (340 gld,) dne 27ega marcija, 24. aprila in 29. maja; — posestvo Mihe Urha iz Ratečne Vasi (292 gld.) dne 27. marcija, 24. aprila in 29. maja. — V Trebnjem posestvo Jos. Brezarja iz Breze (3762 gld.) dne 31. marcija, 30. aprila in 30. maja. — V Vipavi zemljišče Antona Mesesnela iz Podrage (499 gld.) dne 24. aprila, 26. maja in 26ega junija.— V Novem Mestu posestvo Jos. Kobeta iz Riglja dne 18. marcija (3 narok).
Telegrami »Ljubljanskemu Listu
London, 28. februvarija. Gorenja zbornica je na predlog Salisburyja sklenila nezaupnico kabinetu s 198 proti 68 glasovom; dolenja zbornica pa je North-cootejev predlog, naj se kabinetu izreče nezaupnica, s 302 proti 288glasovom zavrgla. Z manjšino je glasovalo 39 Parnellitov in več liberalcev.
Lin ec, 27. februvarija. Pri volitvah v tukajšnjo trgovinsko in obrtno zbornico prodrli so v vseh volilnih oddelkih liberalni kan-didatje.
Hamburg, 27. februvarija. Anglešk parnik „Cumberland“ in švedsk parnik „Norden“ sta se blizu Cuxhavena zadela. „Norden° se je potopil, „Cumberland“ je hudo poškodovan.
London, 27. februvarija. V Dongolo do-šlo je od neke nune iz katoliškega misijona v Omdurman pismo, v katerem potrjuje, da se je dva tisoč oseb v Kartumu pomorilo, med temi vsi Evropci.
Telegrafično borzno poročilo
z dn6 28. februvarija.
gld.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih.....................83-65
»	»	>	»	srebru........................83-95
Zlata renta........................................108'40
5°/o avstr, renta......................................99-30
Delnice n&rodne banke.............................. 866- —
Kreditne delnice..................................... 306-40
London 10 lir sterling................................124-30
20 frankovec.......................................... 9-805
Cekini c. kr....................................... 5'81
100 drž. mark......................................60'50
Tujci.
Dn6 26. f ebruvarija.
Pri Maliči: Schulte, trgovec, iz Monakova. — Herzl, Zoliler, Pikes, Gerstendorfer, Stein, Kriser, Schnei-der, trgovci, z Dunaja.
Pri Slona: Marzella, trgovec, iz Reimsa. — Klotzl, trgovec, iz Hamburga. — Nagy in Frankenberger, trgovca, z Dunaja. — Vik, župan, s soprogo, iz Vinogradov. — Auchmann, tovarniški vodja, iz Peggaua.
Pri Avstr, carji: Gensterle, talovnik, iz Gradca. — Mayer, zasebnik, z Dunaja.
Umrli so:
Dnč 25.	februvarija. Janez	Jeras,	gostač,
77 1.,	Kravja dolina št. 11, opešanje.	— Tomaž Al-
bauer,	dninar,	43 1., Poljanski nasip	št. 50	(prisilna
delarnica), plučno otrpnjenje.
Dnč 26. februvarija. Josipina Skedl, kleparjeva vdova, 62 1., Florijanske ulice št. 13, pohabljenje pod-trebušnih organov. — Janez Križaj, gostač, 50 1., Vegove ulice št. 9, plučno otrpnjenje.
V civilni bolnici:
Dn« 26.februvarija. Jakob Škerjanec, delavec, 28 1., jetika.
Dn6 2 6. februvarija. Janez Kunaver, pek, 511., jetika. — Terezija Ostanek, dekla, 21 1., občna vodenica.
Meteorologično poročilo.
Čas
opazovanja
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
Štanjo baro-motra v mm
742-08
74106
741-16
Tompo-
ratura
1-8
6-8
4-4
Votrovi
bzv. zpd. sl.
Nobo
megla
obl.
Mo-krina v mm
000
Pomaranče ali lemone
najfmeje, zrele, izbrane, iz Messine, 30 do 40 komadov, po velikosti, skrbno vložene v lepe košarice po 5 kilo težke, razpošilja po pošti po vsem Avstro-Ogerskem, carine prosto in franko, proti povzetji za znesek 1 gld. 75 kr.
Er. Gioppo
v Trstu, Via Belvedere št. 19.
Ako se naenkrat naročž po poštni nakaznici tri košarice in odpošljejo na naznačeno adresso, zadostuje znesek 4 gld. 90 kr.
Cenilniki od kave in druzih predmetov so brezplačno in franko na razpolaganje.	(20)	6—2
Protikataralione
salicilne kroglice
izdelovane po G. PiccoUji, lekarji ,,pri angelju", Ljubljana, Dunajska cesta. Pomirijo dražest in so močaste in raz-tvarjajo slezo, so izborno sredstvo zoper kašelj, hripavost, bolesti v prsih in vratu in zaradi antiseptičnega učinka vsled nahajajočega salicilno-kislega natrona najboljše varovalno sredstvo zoper davico ali difteritiko. 1 škatulja 20 kr.
Naročbe z dežele izvršujejo se nemudoma po pošti.	(106) 15—10
Velikanske izgube, katere so zadele veliko londonsko tovarno za železne meblje, Godoridge Brothers and Comp., pri najnovejšem padcu glasgovske banke, so isto tako silno omajale, da jo sklenila, tovarno zapreti ter velikansko zalogo, zlasti pri vseh izložbah s zlatimi kolajnami odlikovanih mebljev za četrti del pod tovarniško ceno po polnem razprodati. Prodajam torej pri meni od gori omenjene hiše v zalogi se nahaja-
Postelje so skoro tu narisani slične.
joče čudalepe 400 železne postelje za odraščene (nedosežna krasota za vsako stanovanje in sobo) po ba-jeviti, tu še nečuveni smešni ceni, komad le po 8 gld. (prejšnja cena 30 gld. 50 kr.) Izvršujem tudi posamezna naročila, dokler zadostuje zaloga, v vedno izbornih in brezhibnih izvodih takoj proti vpošiljatvi gotovine.
Bugd,nyi
zaloga strojev, Dunaj, Landstrasse, Krieglergasse.
Zlasti spomladi in poleti se železnim posteljam, ker za vse slučaje vedno podajejo varnost zoper mr* čese in nesnažnost, dalje nepokončljivo vztrajejo in se mogo lehko skupaj skladati, ddje prednost pred lesenimi.__________________________ (21)	10—1
;xxxxxxxxxxxx:
V Ameriko
pride najceneje, kdor se obrne na
Arnolda Reifa, Dunaj, L, Pcstalozzigasse I,
najstarejša tvrdka te vrste.
Natančneje izpovedbe ln prospekti zastonj. (22) 50—1
Ul
pivo
■v steklenicali
priporoča
A. Mayerjeya trgovina piva v steklenicah
v Ljubljani. (1) 51—10
Blago za obleke
za moža srednje ovčje volne;
le iz trajne ovčje volne,
velikosti
3-10 metrov f	za	gld.	4,96	iz	dobre
za <	»	»	8,—	»	boljše
jedno obleko I	»	»	12,40	>	jako fine	»	>
Popotno	ogrinjače,	komad po	gld. 4, 5, 8
in do gld. 12,— Najfmeje obleke, hlače, prevle-kače ali svrhne suknje, blago za suknje in dežne plašče, tifl, loden, komis, predenino, cheviot, tri-cot, ogrinjače za dame in biljardne preproge, peruvien, toskin priporoča
“5 M StiMSK? E3EE
fa/torišlra zalog-a. -v Brzvu..
Vzorki franco. Vzorki (ogledniki) razpošilja-vajo se gg. krojaškim mojstrom nefrankovano. Pošiljatve proti povzetji čez 10 gld. franoo.
V zalogi imam sukna vedno za več nego 150000 gld. av. v. in umeje se, da mi pri veliki svetovni trgovini ostane mnogo suknenih ostankov, dolzih od 1 do 5 metrov, in sem torej primoran, take ostanke po jako nizkih fabrl&kih oenah razpečavati. Vsak pametno misleč človek mora sprevideti, da od tako malih ostankov ni možno razpošiljati vzorkov na ogled, ker bi marveč vsled nekoliko stotin naročenih teh vzorkov ne ostali v kratkem nijedni vzorki a je torej skozi in skozi sleparija, ako lirrne sukne-nega blaga inserirajo suknene ostanke; v tacih slučajih so vzorki odrezani od celih kosov a ne od ostankov, torej je namen takega postopanja očividen.	(7)	24—4
Ostanki, ki ne ugajajo, se zamenjavajo ali pak se pošlje nazaj denar.
Dopisi vzprejemljo se v nemškem, ogerskem, češkem, poljskem, laškem in francoskem jeziku.
Odgovorni urednik J. Naglič.
Tiska tu in zalagata fg v K!einniayr A Fed. Bamberg v T.jubljnni.