LJUBLJANA V SLOVENSKI PESMI VERA DOSTALOVA Kakor slovenska povest (gl. Kronika 1935, str. 38), tako omenja večkrat Ljubljano tudi slovenska pesem. Mnogokrat jo omenja že narodna pesem, kar kaže, kako si je pridobila Ljubljana pomembno mesto v ljudskem čuvstvovanju. V pesmi o Pegamu in Lambergarju (štrekelj, Slov. nar. pesmi I, 46) vprašuje Pegam cesarja, kje ima njemu enakega junaka. Cesar mu odgovarja, da ga ima: »V beli je Ljubljani doma, / Lambergar junak je ta«. Lambergarji so bili sicer doma na Črnelem pri Dobu, toda narodna pesem imenuje glavno mesto dežele, ki je bilo bolj znano. — Pesem o Ravbarju (štrekelj, n. d. str. 51) pripoveduje, da je poglavar Siska prosil za pomoč proti Turkom deželo štajersko, koroško in »lepo londšof lublansko«. Ko so »beli list Lublanci brali«, so se odločili, da bodo šli nad Turke, kajti če bi ti zmagali: »mest Lublana bo pokrajna / kranjska dežev turška drajna«. Ljubljančani so pisali plemenitašu Ravbarju na Krumperk, ki je pozval svoje hlapce: »Hodmo v belo Lublano, / velko, široko in prostrano«. Ko je prišel Ravbar v Ljubljano, je klical: »Oj, Lublanci ste zaspanci!«. Ljublanke so hodile za njim, da bi si odkupile može, a Ravbar je vztrajal in s hrabrimi Ljubljančani premagal Turke pri Sisku. V pesmi »Turek označuje naše zastave« (štrekelj, n. d. str. 64) prizna Turek, da se boji »bandera iz ljubljanske londšofti« in takole popisuje Ljubljan čane: »To so tatje štebalarji . . . / Oni so res života drobniga, / pa so srca hudobniga«. Narodna pesem nam je ohranila tudi nekake slike iz družabnega življenja v Ljubljani. Tako pripoveduje ena (štrekelj, n. d. 135), da je v »Lublanci« živela Špelca, ki je nagovorila svojega ljubimca, da je od rezal svoji ženi prsi, nato se je pa spremenila v kačo, ki lazi okoli gradu. — Druga pesem (Lahkožive sanje, Štrekelj, str. 205) pripoveduje, da se je nekemu lahkoživcu sanjalo, da je bil v beli Ljubljani; od »Roženpoha« je pritekel studenec, po njem pa so plavale tri rožice. Šel je res v Ljubljano, kjer so ga zaprli. Ko se je rešil, je dejal: »Kolikorkrat sem v beli Ljubljani bil, / vselej so mi dali piti in jesti«. — Nezakonska mati je umorila otroka, šla je v Ljub ljano, kjer so jo obsodili in obglavili. (štrekelj, str. 247.) — Ljubljana služi v narodni pesmi tudi za označitev manj znanih vasi: »Eno miljo za Lublano / stoji, stoji Dobrava« (štrekelj, str. 536). — Najbolj znani verzi o Ljubljani so v pesmi o previdnem de kletu (štrekelj, n. d. str. 677): »Stoji, stoji Ljub- ljan'ca, / Ljubljan'ca dolga vas.« Sredi Ljubljane pod lipo zeleno so se trije fantje menili o svojih dekletih. Eden izmed njih je dejal, da bi jo ustrelil, kar je slišalo dekle in mu ni odprlo kamrice. — Tudi ptičja svatba (štrekelj, str. 803) se vrši »proti beli Ljub ljani«. »Tam dol pri Ljubljanci / so ozke mejice, / k' so se ženile tiče.« Tudi »zaljubljene« pesmi se spominjajo Ljubljane. Neka pesem pripoveduje, kako je fant nagovarjal dekle, naj sprejme od njega prstan in naj reče ma teri, da ga je našla na vrtu. Dekle ga zavrne, fant pa pravi: »Jaz sem hodil po Ljubljanci, / po ljubljanskih travnikih«, kjer je videl lepše rože (štrekelj, str. 136). — V štajerski redakciji pesmi »Nocoj bo slanca pala« — se prične tretja kitica: »Kadar pridem vrh Ljub ljane, pa se ozrem spet nazaj ...« (štrekelj, str. 147). — Tudi v pesmih, ki so nastale za časa francoskih bojev, ima Ljubljana svoje mesto. Dekle se boji: »Ti boš v Ljubljanci na vahti stal in si boš druzga de kleta zbral.« (Štrekelj, str. 229—233.) — V drugi vojaški pa pravi fant: »V Ljubljano bom marširal / nazaj se bom oziral: / Ljubljanca je ena dolga vas / in tam je kratek čas.« (štrekelj, str. 237.) — Zani miva je primerjava ljubice z Ljubljano: »Rajš' bi videl nje roke, / ko v Ljubljanci vse gore. / Rajš' bi videl njen obraz, / ko v Ljubljanci vsaki Špas. / Rajš' bi videl nje oči, / ko v Ljubljanci vse reči«, (štrekelj, str. 294.) — V Ljubljano se pelje dekle, da bi rešila svojega fanta vojaške službe (str. 298). — O vojaku govori druga pesem, ki pravi, da »Tam zadaj za belo Ljubljano, ena zvezda prav močno svetli« in »tam za daj za belo Ljubljano špancira en mladi soldat« (štre kelj, str. 314). — štajerski voznik poje, da bo v »Ljub ljani nalaga (I), / na Dunaj bom pela(l)«. Končuje pa se pesem z varianto slavnih »Zagorskih zvonov«: »Ljubljanski zvonovje / tak lepo zvonijo . . .« — O smrti ljubice govori tudi druga prieška, ki pravi, da bi šle za njenim pogrebom »vse loblanske deklice« (štrekelj, str. 427). Med znanimi slovenskimi pesniki je že prvi — Valentin Vodnik, doma v Zgornji Šiški, omenjal Ljubljano v več pesmih. V »Vršacu« (1806) popisuje razgled z vrha v Triglavskem pogorju in mu je »bliž nji sosed Ljubljana«. Slika ljubljanskega veselja škega tipa je »Plesar« (1806): »Sem po Ljubljan — lepo poznan, — v mestu, pred mestam, še na Poljan.« »Moj spomenik« omenja med vplivi, ki so oblikovali pesnikovo duhovnost, Savo in Ljubljansko polje. »Vinske mušice« slikajo pijanke, ki »še take namake so tudi v Ljubljan«. (Obe zadnji v Grafenauer. izd. Izbrano delo str. 48, 51.) V L zv. Kranjske čbelice je objavil Jakob Zupan pšico »Iblana«: »Se lepša Iblana, / močvino suši, / bolj vedno poznana, / bolj vedno slovi.« Poleg hudomuš nosti veje iz tega epigrama tudi že ponos na slavo glavnega mesta Kranjske. Izmed slovenskih pesnikov omenja Ljubljano naj večkrat France Prešeren. V elegiji »V spominj An dreja Smoleta« (Zbrano delo str. 18) pravi o svojem prijatelju, da »boljga srca ni imela Ljubljana«. V pesmi »Od železne ceste« (n. d. str. 19) govori ljubi ljubici, da se veseli nove železnice, ker »iz Ljubljane v druge mesta, kakor tičik poletim«. — V Ljubljani je pozorišče balade Povodni mož s pričetkom: »Od nekdaj lepe so Ljubljanke slovele« in s pripovedo vanjem o plesu pod lipo zeleno na Starem trgu (n. d. str. 43). — Tudi v najbolj intimno osebno pesem je vplel Prešeren ime Ljubljane; v 5. gazeli ugotavlja o svoji izvoljenki: »Med otroci si igrala lani draga, čas hiti; / letaš že unemaš serca po Ljubljani čas hiti.« (n. d. str. 77). — V sonetu »Očetov naših ime nitne dela« napoveduje pesnik, da bo »Homerov naših pesem pela« o slovenski zgodovini, katere važen del je tudi to, »kaj je do zdej Ljubljana doživela« (n. d. str. 80). — Sonet »Verh sonca sije soncov cela čeda« pravi: »kar zvezd nebo, deklet ima Ljubljana; / rad ogledujem vas cvetečo - lične, ljubljanske ljubeznive gospodične!« (n. d. str. 81). — O ljubici Ljubljan- 60* čanki govori tudi v sonetu »Dve sestri vidile so zmoti vdane oči«, ki sta »obe lepote cvet in čast Ljubljane.« V slovitem sonetu »Je od vesePga časa teklo leto« pripoveduje Prešeren, kako na veliko soboto »po cerkvah tvojih hodil sim, Ljubljana!« in kako je ob deseti uri v Ternovu, kraj nesrečniga imena, zagledal njo in od tedaj mu tli v srcu iskra ljubezni. — V tožbi »Elegia svojim rojakom« opominja nebrižne ro jake, da je že »Navport umiral / več sto let Emone zid«, ko je bil ustanovljen Rim. V naslednji kitici se vprašuje: »Kaj de ptujc ne ve od mesta, / ko de tu megle je dom, / ko de skozi pelje cesta, / kje kjer val morja se lom'?« (t. j. Trst). Ljubljanskemu županu Janezu N. Hradeckemu je posvečena Prešernova pesem ob petindvajsetletnici, kar njemu izročeno »varstvo je Ljubljane«. Pesem slavi Hradeckega socialne za sluge: ustanovitev hranilnice in ubožnice, osuševanje barja in graditev novih mostov v mestu. V tej pesmi je zapel Prešeren najlepši slavospev mestu, v katerem je preživel večino svojega življenja, v verzih: »Kak tvoje je bilo srce goreče / za čast in prid in blagor- stvo Ljubljane, / Ljubljane, ljubice nebes in sreče!« (n. d. str. 144). — Ljubljani je posvečena »Nebeška procesija«, nastala 1. 1845. Pesem pripoveduje, kako je »na vsih svetnikov dan« 1835 v nebesih šla proce sija duš, ki so bile prejšnje leto zveličane. Prikaže se bandero »Krištofa Ljubljanskega«, t. j. patrona ljubljanskega pokopališča. Bog ga ustavi in mu pravi, da edino on še vodi nekaj gospode v nebo, iz ostalih mest dobiva manj gospode kot iz Ljubljanske srenje. Vpraša ga, »kaj Ljubljance moje var'je; / de jih manj pekel požre?« Krištof odgovarja, da ima zlodej v Ljubljani menda zato manj moči, »ker je revno nje gledišče, — že trohljivo nje plesišče, strelišče je od ročno, ples preberaški, torej gre Ljubljančan raje v cerkev nego v omenjene kraje »tlako delat za pekel«, skoz ključavnico je poslušal satan in si izmislil za Ljubljance nove limance: vdihnil jim je, naj zidajo kazino, kje kaze mladino z materami; strelišče zbira »malo gospodo«, koloseum zidajo, kjer bodo hudiču peli »Te Deum«, spomladi pa se bo zidalo gledališče. Prešeren je tu naštel zabavišča, ki so jih v Ljubljani postavili med leti 1835—1845. Zato: »čaka te velika sreča, / ti Ljubljana spačena! / Ti kosama boš slo veča / satana peklenskiga!« (n. d. 146—150). Podobne vsebine je zabavljivi napis »Božje in hudičeve hiše«, v katerem našteva Prešeren pet farnih cerkva »v naši Ljubljani« in zabavišča, ki jih »ima hudič«. — Končno je Prešeren posredno imenoval Ljubljano tudi v nemški pesmi, ki jo je prevel iz poljskega iz virnika Emila Korvtka: »Den schonen Laibachs« (n. d. 234). Simon Jenko je ovekovečil kraj izida svojih pesmi v verzih: »Ko tvoj v Ljubljano pride mož, / tud ti do bila ene boš«. (Pesmi 1865, 95.) Večkrat se spominja Ljubljane v svojih pesmih Josip Stritar. Njej je posvečena ena izmed »Popotnih pesmi«: Pozdravi Bog te, belo mesto, / nad tabo sivi, stari grad«. — V »Nosanu« pripoveduje nesrečnik o začetku svoje poti v boljše življenje z besedami, ki označujejo mnogega slovenskega dečka: »ker bil sem dobre glave, a šibkejši, / sklenili so v Ljubljano me (Dalje na str. 63*) 61* poslati« (Strit. antologija str. 217). Podobno pravi pesnik o sebi v ciklu Doma: »Oditi sem moral v šole v Ljubljano, / tja v daljnje mesto, mesto neznano« (n. d. 246). — V ostrih Dunajskih sonetih omenja Ljubljano večkrat. V IV. ironizira vsevednost pr vakov: ».. . obilost podeli se ti modrosti, — v Ljub ljano pojdi ter se poprvači« (n. d. str. 136). V XVI. sonetu ugotavlja: »dve stranki imate sedaj v Ljub ljani« (n. d. 141). Ljubljano omenja še v XXII., XXV. in XXXV. sonetu. — Ob priliki ljubljanskega potresa 1895 je napisal Stritar več pesmi. »Slovenska Lizbo na« (Zbr. spisi II, 13) popisuje potres in prosi: »Ljub ljana, prej po svetu malo znana, / imenovana redko med narodi! / zaslula boš povsod po ti nezgodi; Liz- Dono bodo te slovensko zvali, rodovi pozni še te mi rovali«. Ob koncu kliče na pomoč nesrečnemu mestu. V pesmi »Kje si ti, država« (r. t. 16), poziva državo, naj pomaga Slovencu, »da sezida novo si Ljubljano«. Slovence poziva v novi pesmi, naj ne klonejo v ne sreči: »Pokonci glave!« in »spet lepša bela bo Ljub ljana«. — Stritar, ki je Slovencem Prešerna odkril v »Klasju« 1866, je pozival v pesmi »Prešernu spome nik v Ljubljani!« (r. t. 30): »Ljubljana, ti Slovenije središče, — kje imaš svojega Prešerna ti?« Tudi »Vseučilišče v Ljubljani!« je zahteval Stritar v po sebni pesmi (r. t. 31). Ogorčeno popisuje bedo slo venskega visokošolca v tujini. Da »srce ohranijo na rodu zvesto«, zato »grad vedam dvigni v beli se Ljub ljani !!« Anton Funtek je opeval Ljubljano ob potresu (Izbrane pesmi 1895.), enako Anton Hribar (Dom in Svet 1895, str. 291). Največkrat omenja menda v svojih pesmih Ljub ljano Anton Aškerc. V prednici Ljubljane, rimski Emoni, se dogaja dejanje njegove pesnitve »Atila v Emoni« (1912). Aškerc je opeval vsa važnejša raz dobja slovenske zgodovine. Reformaciji je posvetil pesnitev »Primož Trubar« (1905). V Ljubljani je lo- kaliziral Trubarjevo pridigo in njegov prepir z me nihom odpustkarjem (str. 34—41), Trubarjevo godo- vanje (str. 50—60), pogovor šentjanškega kaplana Fr. štrausa in Janeza Varaždina o Trubarjevem od hodu v št. Jernej (tsr. 61—67). V devetem poglavju (str. 85 si.) pripoveduje, kako »v Ljubljani se pri kazalo je čudo« — slovenska knjiga; v naslednjem spevu je prikazan Trubarjev prihod v Ljubljano, v dvanajstem pa opeva Trubarjevo sodbo pred škofom. — Iz časa protireformacije je zajel Aškerc snov za svojo knjigo »Mučeniki« (1906). Pesem Trije sodi (str. 24) pripoveduje, kako so ljubljanski meščani dobili v sodih iz Nemčije Dalmatinovo biblijo. V drugi pesmi spet opisuje, da je moral ljubljanski me ščan Jurij Bohinjc v zapor, ker je bil luteran (str. 44), v tretji kaže škofa Hrena v cerkvi svete Lizabete (str. 69). — Tudi razdobja Ilirije se je Aškerc spom nil, tako v pesmi Napoleonov večer: »Hej, to je god vesel nocoj / v Ljubljani pri maršali!« Maršal Mar- mont slavi Ljubljano, zastopniki meščanstva pa slave zasluge francoske vlade za Slovence. Največ pesmi iz te dobe obsegajo »Pesnitve« (1910). »Pesem starega Ljubljančana« (215) popisuje francosko zasedbo Ljubljane (1809); »Pritožba meščana Nadloge« (222) govori o nadlogah, ki so jih povzročali francoski vo jaki. — Pesem »La Rosiere« pripoveduje, da je leta 1813. živela na Poljanskem nabrežju neka Anka, ki je bila še z neko deklico na Napoleonov rojstni dan 63* obdarovana kot vzor kreposti. — Neka druga pesem opeva obleganje ljubljanske trdnjave. Meščani so no sili na grad Francozom živila; ko je avstrijski po veljnik to opazil, je premagal sovražnika, ker je pre prečil prinašanje hrane. — V pesmi »Prešeren v go stilni Pri zlatem grozdu« (Nove poezije 83—92) pri kazuje Aškerc razgovor ljubljanskih meščanov leta 1847. o pesnikih in o Prešernu, ki se medtem pojavi med njimi. — V tej zbirki je tudi pesem »Luteranski kres« (str. 101), ki opisuje zažiganje luteranskih knjig v Ljubljani. Novejši pesniki se ne spominjajo več toliko Ljub ljane v svojih pesmih. Izjema je Oton Župančič, ki je ovekovečil slovensko središče v nekaterih zname nitih verzih, že v svoji prvi zbirki časa opojnosti se spominja Ljubljane v pesmi »Albertina«, kjer v prvi kitici fantje prepevajo: Stoji, stoji Ljubljan'ca . . ., a pesniku »zletijo misli v Ljubljan'co, dolgo vas«, da »bi uzrle predrage deve obraz«, ki ga »tam na po ljanski cesti / ob okencu uzro«. — Pesem »Z vlakom« (Samo govori), slavospev domovini, vpleta v svoje blesteče verze tudi duševno središče domovine, od koder odhaja pesnik v svet: In kako ovije se val okrog skal, ob Gradu se lije Ljubljana, vsa z mesecem posejana; boječe se strehe stiskajo, po vrsti mi križi bliskajo poslednji, zlat pozdrav in gasnejo v mraku daljav. Vso pesem »Ljubljansko polje« je posvetil pesnik okolici mesta; v njej je izrazil svojo navezanost na zemljo. Kakor v prozi, tako je tudi v slovenski poeziji Ljub ljana ovekovečena kot snovni in čuvstveni motiv — med slovenskimi mesti najbolj in tako, kakor noben kraj ali del slovenske zemlje. 64