PA JEK Cveto  Preželj
I
Pajek čaka na steni,
da se na dnu kavne skodelice odpro
beli gradovi majhnih bogov.
Da z njimi poišče
osute cvetove,
sok črnih, lepljivih jagod izpije,
misel hroščev s prejo odene.
302
II
Vstopil je.
Črne kute bogov so žarele
v odsevu večnega ognja.
III
Ko so pili lepki sok,
se utapljali v njem,
so vstali mrtvi,
zamahnili proti jugu.
Na severu so se zvrstile dolge kolone oblakov.
Obzorje je potemnelo.
Ko so pili črni sok,
so se krilati hrošči zapletli
v mehanizme ur
in zdrobib čas.
IV
Kratke ure,
malo sreče.
Nit preteklosti navzdol.
Prijatelj spodaj,
zgoraj blisk,
tukaj vrag in bog.
V
Svet zaprt je vase. Grenka črna jagoda. Večer ogorek je ugasel. Pajek je prišel do dna.
303