Ini. France Urhas: Naša rodbinska in hišna imena Pri čaši dobre potrgalke. ko so se nam oma- v naših rodbinskih in domačih hišnih menih— jali jeziki, so oni dan razkladali nekatera naša rodbinska in hišna družinska imena. Potrgalka pravijo dolenjski gorniki portugal- ki. »Potrgalka dozori prva in kar potrgati jo je treba in prec izpiti vino, kei se ne drži«, tako vam očanec pojasni ime vina Kapljica — da bi jo pili sami angelčki — nam je razvezala jezike. Žugali so mi. naj kakšno svojo zinem v njih zboru in p/ereki. Kaj žaltavo je to hišno razkladanje, ker ne- vede in nehote sežeš v sosedov zelnik, kjer se že bohoti njegova okolkcmma diploma. Jezi- kovna razkladanja pa so pn nas tako rada je- zično trpka, čeprav bi take stvari razpravljali lahko z veseljem in ljubeznijo Malo je naših rodbinskih, še manj domačih hišnih n družinskih imen. katera bi izvirala še izza dobe nate naselitve na primei: Bojan. Božjak, Bratina. Budin, Cvetko. Dobrila. Dra- govan. Glavač, Godež Gostiša. Hrast. Jelen, Kasne. Kragulj, Kajtimar, Ljubej. Ljubic. Med- ved. Nedei, Petanko. Radonja. Sejan. Svetec, Svetin, Svetina. Stojan, Trebeč. Truden. Videč, Vončina. Voikun. Železen. Žilič — pa še druga imena in seveda vse izpeljanke iz teh imen. Pretežno večino imen po živalih in rastlinah lahko štejemo med prvotna imena. Sem spa- dajo' tudi vsa imena, katera označujejo kako lastnost, napako ali telesno značilnost osebe. Vendar ni nujno, da bi se taka 'mena pode- dovala skozi več rodov. Vsaj tista, ki povedo kakšno napako, se najbrže niso podedovala kar tako meni nič tebi nič od očets na sina n vnuka. Velika večina naših rodbinskih in domačih hišnih imen je nastala šele z nastankom go- spoščinskih urbarjev cd srede 13. stoletja dalje. Od tod ima svoj izvoi velika množica imen. ki označujejo posel, obrt m stan nositelja. ka- kor: Brodar. Brusač. Čolnar, Caf. Godec. Go* zdar, Gruntar Govejkar, Kopač. Klobučar, Kovač, Kolar, Kmet, Komata!. Kozjak, Krav- car. Lončar. Lužnik, Mežnar. Mlmar, Malnar, Mesar, Medničar, M:kec. Pečnik Fadar, Pu- ška, Repič, Rešetar. Rutar. Sitar, Sedlar. Struž- n k. Sluga, Sodar, Škafar. Ščetar. Tkaiec, Tesar. Vilar. Vodnik, Župan, Zidar. Zlatar, Žagar in seveda še druga ter vse njih izpeijanke in še mroge naše inojezične enačice. Iz rastlinstva in živalstva so dobili drugi svo- ja imena, nekateri po kraju naselitve ali po pokrajini svojega izvora, tretji od drugod. Zne* mar puščam to obširno njivo imen kjer je še dovolj dela in opravka za mnogo glav in kjer tiči v teh imenih še mnogo našega besedja. gradiva in jezikovnih zakladov. Skušal bi samo razložiti pometi nekaterih 'men, ki pcmeajajo predvsem kakšno orodje, pripravo. Kak opravek ali vrsto deia, obrt, te- daj" skratka imena z nekakšnega tehničnega poprišča. Ako bom segel kje preko označene ograde ;n zašel na stranpotico. me je pač za- vedla moja jezikovna žilica. Tudi se ne bom priverjal in pridušal. da d-ži do ?adr,je pike •»quod seripsi«, ampak bom zelo zelo vesel onega, kdor mi pcm3ga na pravo pot. Le začniva pri Homeru naših epikov; Aškerc = aškrt, aŠkrtec je odrezek blaga, platna, sukna. kar kdo odškrtne od večjega kosa, od tod ime. Odrezek. odstrižek, aškrt, aškrtec je prav. napačne pa so najrazličnejše flike in druge spake. Arnoži, Arnoši, Arnožniki. Arnuši so do- bil' svoje ime od železnega oklepa, katerega so laši dedje zvali: arnož-a m., po tujih ponašeno z arnese m., Harnisch m. Ti predniki naših Amožev so bili kaj imenitni ljudje m so njih ?edanji potomci pač lahko ponosni na svoje poktflčnje in izvor. Ajdniki pričajo o veliki porabi ajdovnika = ajdovega kruha pri naših prednikih Zmot* nc pa bi bilo mnenje, cla so bili ti ljudje ajdje pagani. Ko je nastalo ime so bili najbrž že dolga stoletja pobožni kristjani Po nekaterih živilih imamo celo kopico lep h imen, na pri« mer: Ajdnik Kruh Močnk. Rženjak Žitnik Rženjak (kruh iz rži), Žganec. Cmok i pod. Osebno ime Žganec pove. kako so spošto- vale žgance že davne prednice naših skrbnih gospodinj. Ime samo pa priča, da žai ni več dobrih, pristnih starih žgancev. kajti naše žgančarice so izgubile pravo navodilo za pri- pravo žgancev, ker jih zdaj »kuhajo« ne pe žgejo a]i palijo, kakor pove ime. Izdal bi pravo navodilo, če bi si katera upala in postopila rešiti to našo pristno narodno jed Beseda sama pove. da je treba tako nekako kakor za prežganje za prežganko — samo na primemo zelo obilni količini razbtljene masti — moko v ponvi ali kožici nekaj časa žgati. pražiti; vendar manj kakor za prežganje. Nato se šele polagoma doliva zelo zmerno nekaj KULTURNI PREGLED malega vode. Taki žganci so vdiko bolj okusni, ni jih treba drobiti in beliti. Pri dolivanju vode se tvorijo sami od sebe iz pražene moke ka- kor oreh veliki žmuklji, kepice. Samo enkrat sem jedel takšne prave žgance, ko mi jih je spražila stara gradiščanska Hrva* tica. In kar je najbolj zanimivo: spomnila me je, da je treba moko žgati — od tod ime jedi, ns pa kuhati, kakor sem trdil jaz. Prec me je prepričala o moji kuharski in jezikovni po- moti, še bolj pa so me prepričali odlični žganci sami. Katera naših ljubeznivih žgančaric pa mi tega ne verjame, kar poskusi naj! Kar voda naplavi, zlasti naplavljenemu lesu. rečemo avber. Naši Avberjj so pač imeli kak- šen opravek z lovljenjem ali nabiranjem teh naplavin. Ni še potrebno, da je vsak Burnik ali Burja burjast, vihrav in nagel človek. Bumik so ime- novali m še zdaj pravijo odprtini ali tudi že- leznemu okovu, kamor za pahnemo zapahe pri vratih in oknih, kamor zapadajo zapadnice in zapahi naših ključavnic. Izraz je nenavadno lep, pristno domač m gotovo zelo star. Nastal je od tod, ker je burja burila pri teh režah — burnik ih v nekdanje preproste stanove. Ne» kaj podobnega v poimenovanju imamo tudi v nekaterih drugih jezikih, na primer v angleščini pomeni window n. == okno. dobesedno pa je to nastalo iz »Windauge« — vetrovo oko, ker je tudi pri njih enako skozi to »vetrovo oko — okno« buril veter v hišo. Sicer pa sta naše oko in okno v sorodu, ker je okno samo oko hiše. Čisto podobno je nastal naš izraz vetr- nica = Fensterlade in veternice = polknice a4i žaluzije. Jurijev lit knežev Kolednica, ki jo pojejo pastirji v BeJ Krajini, ko vodijo Zelenega Jurija, ima na koncu vsakega st 4* < ? .s* r* v v - --r^m Mm Fronte tunisino: N ostri pezzi di artiglieria, opportu namen te maseherati, aprono il fuoco contro concentramenti nemiri — S tuniškega bojišča: Italijanski, dobro zakrin- kani topovi streljajo na sovražne koncentracije D®bro dela Italijansko napisal Pietro Madino. Sklenil sem bil, da postanem dober človek. Najmanj dvakrat na leto se po- rodi v meni tak sklep. Prej razmišljam ure in ure, kako lepo bi bilo na svetu, če bi hoteli ljudje pomagati drug drugema. Ljudje bi se poboljšali, sem si rekel. Skle- nil sem, da postanem dober človek. Na jutranjem sprehodu se mi je nudila prilika dokazati to novo Gobroto in pri- pravljenost da pomagam. Videl sem, ka- ko se je trudil šibek deček, da spravi težko obložen ročni voz preko strme reb- ri. Na vozu so bile deske tn dečkov suhi obraz je že ves pordeval od nenavadnega napora. Sklenil sem, da mu pomagam. Z vso močjo sem sc uprl zadaj v voz in potiskal. Deček se je ozrl in mi hva- ležno pckimal. Tako je šlo nekaj časa; on je vlekel, jaz potiskal. Škripa je se je pomikal voz naprej. Mogoče bi bilo le bolje, če stopim k dečku in potegnem tudi jaz za oje, sem razmišljal. In nato sva vlačila voz vštric. »Kdo te pošilja s takim bremenom na- vkreber?« sem se srdito zadri vanj in opa- zoval dečka, ki se je bil ves izpremenil v obraz, odkar sem mu pomagal. »Mojster,« je odgovoril deček lakonič- no. In zvedel sem, da je bil vajenec pri nekem mizarskem mojstru. Sc pihala sva dalje. To se pravi, pred vsem sem sopihal jaz, Ker sem hotel dečka čim bolj razbremeniti. Voz z de. r,kan t i je bil salamensko težak. Slednjič sva se le povzpela dc vrha. Pot sem si obrisal s čela. »Hvala lepa, sedaj ga te lahko sam po- vlečem dalje,« je dejal deček. »Le to bi rad vedel, kaj neki si Je ml- sHI tvoj mojster, ko te je poslal z vozom sem gori?« sem dal duška svoji nevolji. Deček mi je zaupno pogledal v oči. »Mislil? Mojster je dejal: Vzemi voz, do klanca ga že spraviš. Potem se pa že naj. de kak norec, ki ti bo pomagal!« Na to se ni dalo nič odgovoriti. Mojster je bil moder; norec se je že našel! Spet sem potreboval pol leta, preden sem vno- vič sklonil, da postanem dober človek. Metuzalemi med živalmi Človeku ni dano živeti tako dolgo kakor nekoiterim živalim, čeprav je najpopolnejši stvor po svojem razumu. Izmed vseh živaili doživi kit največjo starost, in sicer do 500 let. Tudi 9okol doživi visoko starost 150 let. Za njim ne zaostajata mnogo želva in kro- kodil. Izmed ptic, ki dosežejo starost 100 let, je treba omeniti jastreba, gavrana, la- buda in papagaja. Za kitom najdalje živi izmed sesalcev slon, tudi on doseže starost okoli 100 let. Vrana doživi 80 let starosti. Med ribami najdelj živita som in ščuka. Tudi ta dva sta na glasu, da doživita 100 let. Med stoletnike prištevajo tudi biserno školjko. GLEDALIŠČE DRAMA Četrtek, 6. maja, ob 17: V času obiska- nja. Izven. Zaključena predstava za šolsko mladino. Petek, 7. maja, ob 17: V ča«u obiskanja. Zaključena predstava za šolsko mla- dino. Sobota, 8. maja, ob 15: V času obiska- nja. Zaključena predstava za šolsko mladino. Nedelja, 9. maja, ob 15. uri: V času ob- iskanja. Izven. Znižane cene od 15 Lir navzdol; ob 18.30: V času obiskanja. Izven. Zni- žane cene od 15 Lir navzdol. E. Gregorin: »V času obiskanja«. Pasi- jonska drama v šestih postajah. Osebe: Marija - Starčeva, Jezus - Gregorin, Ja- nez - Verdondk, Peter - Bratina, Juda - Nakrst, Magdalena - Sancinova. Jcžef iz Arimateje - Košuta, Nikodem - Plut. Kai- fa - P. Kovič, Aminadab - Raztresen, Gamaliel - Presetnik, Juda - Gorinšek, Sadok - Lipah, Levi - Blaž, Amos - Bre- zigar, Poncij Pilat - Peček. Petronij - Drenovec. Veronika - Simčičeva. Režisur: E. Gregorin, scenograf: inž. E. Franz, scenska glasba: prof. M. Tome. Nova premiera v Drami. Prihodnji te- den, v torek 11. t. m. bo premiera D'An- punzijeve pastirske tragedije v treh deja- njih »Jorijeva hči« za red premierski. V delu je prikazana moč tradicije, vere in mistike, ki so jez proti slepim ljudskim strastem. Obenem pa je povozan z ojimt konflikt, ljudi, ki žive izven meja triuicije po svojih notranjih nravnih zakonih. Delo odlikuje vifcok posniSk, in odrski sijg. ki se naslanja na koncepcijo antičie trage- dije. Igro bo zrežiral Milan Skrbanšek. OPERA Četrtek, 6. maja, ob 18: Janko in Metka. Red Četrtek. Petek, 7. maja: zaprto (generalka). Sobota, 8. maja, ob 18: Prodana nevesta. Prvič v sezoni. Red Premierski. Nedelja. 9. maja, ob 17: Evgenij Onjcgln. Izven. Cene od 28 lir navzdol. * E. Humperdinck: »Janko in Metka«. Pravljična opera v treh dejanjih. Osebe, oče - Janko, mati - Poličeva, Janko - Go- lobova, Metka - Mlejnikova, Hrustaj baba - Karlovčeva, Trosi-možek - Barbičeva, Rosa-možek - Urbaničeva. Dirigent: Nino štritof, režfja in scena: C. Debevec, zbo- rovodja: R. Simoniti, koreograf • ing. P. Golovin. Nov Janko v »Prodani nevesti: V upri- zoritvi Smetanove »Prodane neveste«, ki bo letos ponovljena za abonma, bo pel pr- vič partijo Janka Drago Čuden. Nova bo tudii Elza Karlovčeva v partiji matere Kate. Ostala zasedba z Vidalijevo kot Ma- rinko in Lupšo kot Kecalom bo ista kot lani. umetninah više kakor številnejše v perifernih. Na primeru Sonetnega venca m sonetov Juli- jine dobe se loti pisec vprašanja: »Kakšno mesto zavzema antika v Prešernovi umetnosti glede na motive? Ali so antične snovi perifer- nega ali centralnega značaja? Kakšne stilne funkcije vršijo — ali so klasicistično poimo- vani rekviziti ali romantično ustvarjene po- dobe?« V Sonetnem vencu je zastopana antika samo z dvema motivoma in nekaj imeni. Avtor za* nika, da bi imela očitna simetrija, ki je v Vencu, kakšno zvezo z apoliničnim nomom in Puntarjevo razlago, hkrati znova zavrača Žigonove arhitektonske konstrukcije; simetrija je »dana iz fakta samega iz nujnosti, da se široka zasnova ljubezni do žene in domovine uredi v Vencu«, ni »ne princip, ne cilj, tem- več zgolj pesniško stilno sredstvo«. Podrobna primerjava verzov prvih objav in končne re- dakcije 1847 »daje naslednje rezultate: Pesnik je v prvi debi antična mitološka imena upo- rabljal v klasicistični praksi, ne pa pc kaki specialni teoriji ..., pozneje je tako teorijo še manj upošteval«. — Avtor nato preišče oba prava antična motiva v Vencu — Orest ;n Orfej. Ugotavlja, da izhaja Prešernov Ores: iz mlajše plasti mita o Atrid;h. ki ga je usta- lil Evripid in uporabil kasneje Goethe: v Ven* cu nastopa kot »simbol pesnikove ljubezenske bolečine; z njo je združena narodna v pnstno romantični sintezi«. Z Goethejevo »Ifigenijo« ni duhovne sorodnosti; tam klasicizem pri Pre- šernu romantika. Prešeren je dobil svoj motiv Oresta »direktno iz klasične izobrazbe«. No- tranje podoben je motiv Orfeja, naš pesnik je tudi tu sledil splošni vulgati o Orfejevem mitu. vendar ga je izza Nove pisarije premaknil v jedro svoje pesniške izpovedi. Orest in Orfej sta uporabljena klasicistično brtz lastne pro- blematike, a sta važna, ker je v njiju videl pesnik dva bistvena simbola svoje osebne uso- de. »Centralna ideja Venca ni antična, a oba antična motiva se z njo debro skladata.« V nadaljnjem pisec s svojega vidika podrob* no obravnava tekste. Budni prešernoslovec se skoraj ne more strogo omejiti na temo; nje* gova izvajanja so polna tehtnih opažanj in opozoril, ki bi utegnila biti še izhodišče kasnej- ših raziskav. Zanimiv je odlomek, ki obravna- va Prešerna in morje. Če pomislimo, koliko znanstvenega truda in filozofskega razmišljanja je posvetil Guardini Holderlinovim »Strome«, se nam tudi ta Kastelčev prispevek ne bo zdel odveč. — Tudi Puntarjevo misel, da se je Prešeren cb enem svojih nemških sonetov naslanjal na Politeio. Kastelic odklanja. Sploh je značilno, da moderno prtšernosovje ne čuti več potrebe, da bi utemeljevalo pesnikovo veli- čino s prominentnimi viri. iz katerih naj bi bil črpal, temveč spoznava njegovo enkratnost in originalnost. In Kastelic ni le klasični filolog, kot estet. ki mu ni tuj problem umetništva. se izogiba slehernemu apriornemu teoretizira* nju in ugotavlja avtonomnost Prešernove umet- niške tvornosti. Pisec takole resumira svoja raziskavanja: V dobi pred 1833 je v Prešernu mnogo motivnih in stilnih elementov antike. »Toda ta snov ni v nobeni pesmi sama po sebi nosilec doživlja- nja in iz nje nikjer ne izvira problematika pesniške teme.« »Antična prvina živi svoje lastno življenje izven notranjega pesniškega lika, njena neprizadetost in osamljenost jo od- tujuje celoti.« »Pesnikov odnos do antike pred 1833 je površen odnos tedanjega v klasicistič- nem duhu šolanega človeka.« »Čas klasicizma je bil za pesnike takega koncepta, kakršen je bil Prešeren, tudi pri zamudnikih že v zatonu « Najmanj antike je v Sonetih nesreče Memen* to mori i. pod. — Po I. 1833 so sicer še zme- raj enake reminiscence (prednjačijo rimski ele- giki in Horac na škodo Grkov), a razlika je temeljna: »Antični mitološki aparat se umakne na periferne pesmi, v centralnih pa povsem izgine.« »Klasicistični odnos do antičnega sve- ta se je umaknil globljemu doživljanju antič- nega duha.« Ostanejo štirje vtliki motivi: Or* fej. Prometej. Fenis, Katon. Pesnikova hladna klasicistična uporaba starih motivov je stvar preteklosti; odtlej lahko govorimo o »roman- tičnem doživetju antike«. Nazadnje se Kastelic še primerjalno zamisli o pomenu antike v slovenski literarni situaciji Prešernove dobe in v tedanji evropski roman- tiki. Že v krogu Pisanic in pri Vodniku so upoštevani antični motivi in metri, a povsem slučajno in neproblemsko Vzroki so: šibka kvaliteta tedanje slovenske literature in delo- ma nepoznanje sočasnih dognanj klasične vede pri tujih narodih. Šele čop, ki se je intenzivno bavil z antiko, je lahko poglobil Prešernov od- nos. Važnejša kakor novo motivno bogastvo pa je bila »pridobitev za notranji stil poezije«: »Monumentalni. plastično usmerjeni antični duh je Prešernovi pesmi posredoval — res da v dokajšnji meri indirektno po drugih literatu» rah — svoj največji dar: klasiko « Če primer- jamo Prešernovo razmerje do klasičnega sveta z vero v antiko, ki so jo tako zanosno izpo= vedovali Winckelmann. Goethe, Holderlin, kas- neje Nietzsche itd., moramo seveda ugotoviti, da je bilo Prešernovo globoko doživljanje sta- rih vendarle sporadično. »Odnos je v smislu delitve v centralne in periferne umetnine, torej glede na stopnjo doživetja centralen- ni pa centralen glede na mesto, ki antiki pripada v celotnem Prešernovem delu. Če bi iz Goetheja ali iz Holderlin a ali iz Schlegla črtali vso an* tiko, bi bila njihova podoba bistveno revnejša in ožja. V Prešernu bi tudi manjkal važen ele- ment, a bistvo bi ostalo « M;sliti pa je treba tudi na to, da. kljub Shellevu in Bvronu, ta- krat razen pri Nemcih, antika ni bila nikjer imperativno postavljena na prvo mesto duhov- nih vrednot. Toliko bolj velja to za slovanske književnosti, kjer humanist;čna tradicija ni bila tako močna- «Puškinova in Mickiewiczeva an- tika utegne biti pravilrejše merilo za Prešer* novo kal :or pa antika Holderhna in Shelleya.« S tem nepepolnim posnetkom avtorjevih iz- vajanj seveda nistm avtentično poda' vseh kva- litet pričujoč« razprave. Res je tudi. da mu omejitev na snovne elemente ni zmeraj dopu- ščala. da bi se jasno izrazil o idejnem raz- merju med Prešernom in antiko. Vendar po* men te skrbne preiskave ni zgolj v ugotovitvah in irvimih izsledkih, ki jih prinaša; važna je tudi zaradi metodičnih pobud, ki utegnejo še koristiti vsem, ki se trudijo za veliki sintetični lik Pesnika. Borut Žerjav,