Med revijami. 255 jevalna moč gledišča in je dokaz, da prodira zavest o kulturnem pomenu njegovem čimdalje globoče v naše ljudstvo. Opozoriti pa moramo na to dejstvo tudi iz tega vzroka, ker je videti, kakor bi se začenjala za naše gledišče nova doba, in bode treba dramatičnemu društvu vsekakor misliti na to, kako bi se tudi naša drama povzdignila. Opera je bila letos na višini. Tudi če se v prihodnje v enem ali drugem pogledu malo poslabša, se še vedno ne bomo smeli zmrdavati, kajti takih oper, kakršna je bila letos naša, je v provinciji malo! Pač pa smo pri drami marsičesa pogrešali. Treba bo v prihodnje repertoar skrbno izbirati ter gledati, da se kolikor možno uprizore le dobre stvari, treba pa bo tudi igralno osebje popolniti in sem- tertja morda zamenjati. Naše občinstvo je letos pokazalo, da tudi dramo ljubi, zato naj se mu tudi v drami po možnosti ustreže! Dr. Fr. Zbašnik. Slovenske drame na češki prizornici. „Red sv. Ju rja", to satirično eno-dejanko Aškerčevo, so uprizorili dozdaj dvakrat v ljudskem gledišču „Uranija" v Pragi. Zanimivo je, da se je zgodilo to brez vednosti avtorjeve, ker je inten-danca omenjenega gledišča mislila, da je „Red sv. Jurja" ruski izvirnik, ki ga je gospod Aškerc samo preložil na slovenski jezik. — V istem gledišču se je igrala tudi gospe Zofije Jelovškove drama ,,Ljubezen". —a—. Parmove „Amazonke" so imele v zagrebškem gledišču uspeh, kakršnega smo se nadejali. Vse kritike so se izrekle Jako povoljno o tem delu našega skladatelja. Kakor čujemo, so se začela tudi nemška gledišča zanimati za to opereto in je pričakovati torej, da zaslove ,,Amazonke" kmalu tudi v inozemstvu. —š— Slovansky Pfehled je prinesel v letošnji februarski številki zopet obilo novosti in poročil s Slovenskega. Jar. Borecky je priobčil nekoliko prevodov iz Stritarja in iz Zupančičeve najnovejše zbirke „Čez plan" ter kratko karakteristiko obeh pesnikov. Izbor prevedenih pesmi — iz Stritarja: Oblaček, Pri oknu, Pomladna noč, Pri pastirskem ognju, Prijatelju; iz Zupančiča: Še ena (belokranjska), Ti si prišla, Gazelica, Kvišku plava, Pismo, Sveti trije kralji — zlasti glede Zupančiča ni posebno srečen, prevodi so pa po večini točni in se čitajo gladko, samo težka Zupančičeva pesem ,,Sveti trije kralji" je delala prevajalcu precej preglavice tudi v jezikovnem oziru, zato je prevod nekam prisiljen in trd. Jar. Borecky je objavil v češki literaturi že marsikaj iz naše poezije in ima baje tudi vsega Prešerna že prevedenega. Začetek daljšega spisa ,,Zlatorog" se kaže doslej kot nekak literarno-zgodo-vinski uvod k študiji o Baumbachovem poemu. Pisatelj Oton Wagner je germanist, zato mu je dobro znan oni zanimivi pojav nemško-češke, nemško-poljske in nemško-slovenske vzajemnosti, posebno v literarno -kulturnem pogledu, iz pričetka in iz prvih desetletij 19. stoletja. Veliki uspeh Baumbachovega Zlatoroga — nemški izvirnik je razširjen v 57000 izvodih! — pripisuje VVagner zlasti ugodni recenziji Hamerlingovi, enega 256 Med revijami. najznamenitejših avstrijsko-nemških pesnikov, in pa izbornim recitacijam Levinskega, igralca v dunajskem dvornem gledišču, ki je na ta način pridobil Zlatorogu mnogo čitateljev in častilcev ne samo na Dunaju, ampak tudi po ostali Avstriji. Zlatoroga je predelal Thierfelder v kantato (pela se je nemško in slovensko tudi v Ljubljani), Gluth v Monakovem in Schmitt na Dunaju pa v opero. — Neposredni povod za to študijo je dal pisatelju menda najnovejši ,,Zlatorog" Aškerčev, dasi tega dela doslej še ne omenja.*) Dopis iz Ljubljane popisuje znane dogodke na koroških sodiščih, shod slov. odvetnikov v Ljubljani in debato v deželnem odboru koroškem o ravnopravnosti slovenskega jezika. Če pa se poročevalec nadeja, da bo famozni nastop koroškega škofa Kahna Slovencem v pouk za bodočnost, mu je le čestitati zaradi njegove trdne vere v našo boljšo bodočnost. Med poročili je kratka notica o utrakvizaciji doslej slovenske šole v Št. Jakobu na Koroškem in o predavanjih v Ljubljani. Kot pomembna antiteza proti predavanjem graških vseučiliških profesorjev, ki jih je priredila „Kazina" nemški manjšini v Ljubljani, se stavi vinska pokušnja v Čitalnici! Omenjajo se pa tudi predavanja Splošnega ženskega društva. V oddelku za književnost in umetnost se poroča o novih listih: „Naprej" v Idriji in »Zgodovinski list" na Spodnjem Štajerskem ter o zamrlem »Slovenskem listu", v katerem je iz početka baje mnogo ljudi videlo prvi osnutek in temelj nove narodne politične stranke na Slovenskem. Seveda so doživeli ti idealisti bridko prevaro. Končno se omenja še uprizoritev Cankarjeve drame „ Kralj na Betajnovi". Pravi se, da se je zbrala pri predstavi tega najboljšega dela naše dramatike v gledišču vsa elita (pač le duševna!), da pa se igralci niso nič kaj odlikovali. Z malo izjemo pritrjujemo. Kakor o Slovencih tako prinaša „Slovansky Pfehled" tudi o drugih slovanskih narodih vedno vse polno temeljitih spisov in nepristranskih poročil, brez olepšav in brez hvalisanja. Piše z enako objektivnostjo o Rusih kakor o Poljakih, o Srbih kakor Hrvatih, stoji na realnem temelju taktičnega stanja sedanjega Slovanstva, ne izgublja se v razne utopije in presoja vse s stališča kulturnega napredka. Spoznavajmo se, delujmo gospodarsko in kulturno, pa nastopi »slovanski" vek sam, tega načela se drži „Slovansky Pfehled" ter prekaša zato daleko vse druge slovanske revije, ki imajo baje enake cilje. Pa vkljub temu, da je list tako izborno redigovan, je treba nekoliko optimizma, ako mu hočemo prisoditi nadaljni obstanek. Izhaja sicer že šest let, pa se ima vedno boriti z gmotnimi težavami. Na Slovenskem nima menda niti 5 naročnikov. AT. 5. J) Kakor smo se informirali, to domnevanje ni pravo. Wagnerjev članek je bil napisan že za prvo, t. j. oktobrsko številko „Slov. Pfehleda", torej v času, ko javnosti še ni bilo znano, da dobimo Slovenci svojega »Zlatoroga". Gol slučaj je torej, da se je objava Wagnerjevega članka zakasnila tako, da je ta skoro sočasno z našim »Zlatorogom" zagledal beli dan. Čisto samostojen referat o Aškerčevem »Zlatorogu" prinese »Slov. Pfehled" v eni prihodnjih številk. Uredništvo.