c
VSEBINA

Višinski je razkrinkal imperialiste — Palestinsko vprašanje —- Festival kulture v Bujah — Borijo se za mir — Pod mrtvimi žerjavi vre — Žalostna slika našega šolstva — Ljubljanska univerza odpira svoje hrame — KULTURA: Filmski obzornik — Nove knjige — Ljudska prosveta — Ledena jama v trnovškem gozdu— Slovensko ljudsko šolstvo v K>. in 17. stoletju -—' Buna - surovina bodočnosti ~ GOSPODARSTVO:	Živinoreja .na
Tržaškem ozemlju -— Kako pridelujemo maslo Kako se dete razvija V Egiptu razsaja kolera —7 Sport — Uganke Kraška buria
's-___________________________________________;
»k o ratifikaciji mirovnih pogodb dne 15 septembra imamo lah-1» ko italijansko vprašanje v Evropi la rešeno. 'Odprta pa ostane JL zadeva italijanskih kolonij v Afriki, ki je bila prevelik kos, da bi ga mogli na mirovni konferenci prebaviti. Leju se namreč križajo interesi kolonijalnih in imperialističnih držav med seboj, na drugi strani pa težnje kolonialnih narodov, to je v tem primeru predvsem Arabcev, da se otresejo kolonialnega gospostva.
Zato je tudi mirovna pogodba zelo lakonična glede bivših italijanskih kolonij. Določa samo, da bo njeno usodo odločil Svet štirih zunanjih ministrov, ki bo poslal v ta namen v, kolonije preiskoval, no komisijo, da izpraša tamkajšnj narode in plemena o njihovih željah in političnih težnjah. Sve štirih bo nato zaslišal tudi vse »zainteresirane« države.
Ti dve vprašanji so že načeli prejšnji teden namestniki štirih zunanjih ministrov V. Londonu. Čeprav se vidi, da je zadeva enostavna in izključno tehničnega značaja, je prišlo vendar do ostrih nasprrotij, ker skriva tehnična plat globok pometi, kakor bomo ta. koj videli. Tako lahko rečemo, da se je že začela borba ža italijansko »dediščino« v. Afriki.
Katere države so ,,zainteresirane"? _____________________________________ .  
Najbolj narazen sla si glede tega ameriški in sovjetski predlog. Po ameriškem predlogu zaslužijo to kvalifikacijo samo države, katerih čete so se v Afriki borile na zavezniški strani in pa države, ki imajo do bivših italijanskih kolonij ozemeljske zahteve.
V prvo kategorijo torej spadajo: Avstralija, Belgija, ĆSR, Abcsinija, Grčija, Indija, Pakistan, Poljska, Južna Afrika in Nova Zelandija. K temu treba prišteti še države, ki imajo ozemeljske zahteve do teh kolonij. To so: Egipt, Abcsinija in Italija.
Močna udeležba Jugoslavije
na tržaškem velesejmu
Zamisel razstave, nekega velesejma v Trstu, je gotovo posrečena. Trst, preko katerega bodo brez dvoma šle važne trgovske linije, je v takem položaju, da lahko postane shajališče trgovskih interesentov svojega zaledja. Verjetno je in pričakovati je, da bo po letošnjem pi velli poskusu v bodoče inozemstvo ?:astopano v znatno večjem 'obsegu.
Letos igra vlogo naj večjega inozemskega razstavljalea poleg Italije Jugoslavija.
Jugoslavija je s svojo močno udeležbo na tržaški razstavi dokazala, da resno računa na čim tesnejše go-spodarsko sodelovanje s Trstom, kar bi zagotovilo gospodarsko poživitev Trsta in s tem ljudstvu delo 3n kruh.
Zdi se pa, da ti tako enostavni
Nasproti temu je sovjetski predlog bolj širokogruden in zalo bolj pravičen. Sovjetski delegat namreč meni, da so zainteresirane vse države, ki so podpisale mirovno pogodbo z Italijo. Po tem predlogu bi morali torej dodati zgornji listi še naslednje Mave: Belorusijo, Ukrajino, Jugoslavijo, Kitajsko, Brazilijo, Nizozem-sko in Kanado.
Vprašanje preiskovalne komisije je manj kočljivo, ker gre samo za to, ali bodo poslali dve komisiji, in sicer za severno Afriko eno in za vzhodno Afriko drugo, ali bo pa vse to delo opravila ena sama komisija. Kako ogromno delo bo morala opraviti komisija, nas prepriča 'pogled na zemljevid; saj bodo njeni člani morali preleteti ilizdalje tisoče« kilometrov puščavske Afrike, poiskati vsa mogoča Plemena, katerih primitivnost in nepismenost prav gotovo ne bosta olajšali kočljive naloge zasliševanja. Zato se bo pa po teh deželah komisija mudila najmanj šest mesecco. I» če Ic temu prištejemo še razprave, ki se bodo vnele o poročilih komisije v Svetu štirih, lahko rečemo, da bomo o najboljšem primeru najmanj leto Ani priča peripetij borbe za Italijanska ,,dediščino" v Afriki.
Zaradi razumevanja bodečega razvoja tega vprašanja je torej potrebno, <Ja razčlenimo interese velesil, ki sl
da je De Gasperi ušel vladni krizi s samo 38 glasovi večine;
da bosta tržaškega guvernerja izbrali sporazumno Jugoslavija in Italija, ki ga bo pa moral potrditi Varnostni svet;
da je najresnejši kandidat za tržaškega guvernerja Auguste Buisscrct, bivši belgijski minister;
da grški partizani napadajo 13 km od Aten; da je znana kitajska ljudska armada v 26-dnevni ofenzivi u-ničila 24 tisoč kuominiangovilt vojakov, osvobodila 9 mest s skupno 2 in pol 111 ili j ona prebivalcev; .
da je po trditvi »Unità« Tru-hjan član »Klu Klux Klana« (K. K.K.), tajne, teroristične, fašistične in rasistične organizacije v Ameriki.
da so britanske vojaške oblasti v Nemčiji in Avstriji izročile Jugoslaviji samo 18 od 117 zahtevanih vojnih zločincev, omeri-. ske pa samo 20 od 198 zahteva-?.“?> d očim niso zavezniki v Ita-IttočUi niti enega samega 758 vojnih zločincev;
stojijo nasproti in pa trenutno stanje v Mušili italijanskih kolonijah.
Najprej moramo pribiti, da sta dve rešitvi italijanskega kolonialnega vprašanja že vnaprej Izključeni: Italija se ne bo več vrnila v te kraje kot neomejen gospodar. Prav tako pa jc tudi izključeno, da bi tamkajšnjim arabskim narodom priznali takojšnjo neodvisnost. Določiti bodo torej plorali poseben statut naslednjim ozemljem: v vzhodni Afriki: Eritreji, in Somaliji; v severni Afriki pa Libiji, ki se deli na TripoUtanijo in Cirenajko (loči ju puščava Sirte), in ki v notranjosti obsega ozemlje Fazana ter nekaj oaz:
V	tizhodni Afriki imata ozemeljske zahteve Anglija in Abcsinija. Prva bi rada imela na skrajnem jugu Somalije Jubo, ki jo je odstopila l. 1921. Italiji. Abesinski cesar bi pa hotel imeti dostop do morja preko Eritreje.
V	severni Afriki je zadeva mnogo bolj zapletena. Francija bi želela, da vrnejo Italiji njena bivše kolonije, ki pa bi bile poči vrhovnim nadzorstvom OZN, — če že ne v celoti pa vsaj TripoUtanijo. Francozi, ki so jih Angleži že izrinili iz Sirije, bi laže dihali v svojem severno-afriškem imperiju, ker bi z italijansko podporo in prisotnostjo v Afriki zmanjšali konkurenčni angleški kolonialni pritisk. Hkrati bi pa Italijani s tlačenjem spojili arabskih podložnikov zavirali delovanje „Arabske lige", — ki povzroča tudi Francozom nemalo skrbi, — in tako „ščitili’’ francosko zapadno Afriko.
ZDA, ki upajo s svojo gospodarsko in imperialistično močjo polagoma izriniti vse dosedanje šibkejše kolonialne gospodarje, predlagajo, naj bi u-pravo nad italijansko dediščino prevzela OZN, toda z udeležbo Italiie, ker pač računajo, da bo poslednja igra’a tudi v tej igri uimriš’:o karto.
Britanska igra
Velika Britanija ima v tej za-devj bolj zapleteno in prefinjeno igro; Libijo naj bi upravno razdelili v Cirenajko in Tripolitani-jo seveda formalno pod vrhovnim nadzorstvom OZN. V Tripo-litaniji bi ihtela Italija nekatere pravice, zato bi pa Vel. Britaniji priznali predpravice V Circnajki.
Dejansko stanje v teh krajih je močan adut za globoko preračunan angleški načrt. V Circnajki ni več stvarnega italijanskega vpra-sanja: vseh 75.000 italijanskih kolonov je bilo evakuiranih med vojno, še preden se je poražena italijanska vojsko umaknila. Sehu-•-som, arabskim prebivalcem Cire-najke, so Britanci mqd vojno obljubili za njihovo pomoč proti Italijanom, da se Italija v te kraje ne bo več_ vrnila. Te obljube torej ne bo težko izpolniti. Nasprotno
pa je V Iripolitaniji ostalo več kot polovicsj italijanskih kolonov, katerim bodo morali priznati nekatere pravice.	-,
Glavni namen tega načrta je, da si Vel. Britanija poceni ustvari novo postojanko za varstvo svoje pomorske imperialne poti London-Indija skozi Suez. Cirenajka bi talco! postala vmesna država, neke vrste Transjordanija št. 2, iz katere bi Angleži nadzoro-čuli tudi sosedne Egipčane, ki se za vsako ceno hočejo otresti angleške za-
kakršne koli uprave kolonij. Dokler kolonialni narodi ne bodo dozoreli za samostojnost, naj bivše italijanske kolonije po sovjetskem predlogu upravlja izključno OZN.
Po vojni se je namreč močno prebudila zavest arabskih narodov in njihova želja po samostojnosti. Zato moramo tudi v italijanskih kolonijah računati z novim činiteljem:	«Arabsko Ligo». Le-ta
predlaga enotnost Libije (kateri se upirajo Senusi iz že navedenih razlogov) in zahteva zanjo popol-
sedbe in postati gospodarji Sueza.
Angleži izkoriščajo v ta namen verske razlike med muslimani. Čeprav so namreč Senusi tudi muslimani, tvorijo posebno strogo zaprto versko sekto in so proti vsaki infiltraciji drugih muslimanov, ki niso njihovega obreda. Tako u-pajo, da bodo Senusi ostali mlačni do nevarne «Arabske- Lige», kar bi samo utrdilo angleško gospostvo v Circnajki. Skratka; Britanci bi postali zaščitniki Senusoy pred Italijanu sami bi si pridobili prijateljstvo Italijanov z zaščito italijanskih interesov v Tri-politaniji in kart je glavno, utrdili bi svoje močno omajano postojanke v Sredozemlju. Jn vse. to brez lastnih žrtev.
Sovjetska zveza je umaknila svq-ječasen predlog, da bi dobila mandat ?.a upravo Tripolitanije, kar je tedaj povzročilo velik preplah med kolonialnimi gospodarji v Afriki. Sklipujoč se na pravico narodov do* samoodločbe, predlaga sedaj SZ, da Italijo izključijo iz
no neodvisnost. Njena moč kot zastopnik vsearabskega gibanja je tako narastla, da je »Liga« zahtevala udeležbo pri sedanjih pogajanjih o usodi italijanskih kolonij, fe,ar ji pa ni uspelo zaradi razumljivega nasprotja vseh kolonialnih gospodarjev, čeprav je ta nastop «Lige» Sovjetska zveza močno podprla.
Pričakovati moramo potemtakem v nuxledjtb mesecih ne sajno o-stro diplomatsko borbo za italijansko «zapuščino» v Afriki, marveč tudi odločne manifestacije arabskih navpdoy ra neodvisnost. Zlasti se bo pa to godilo za časa šestmesečnega bivanja preiskovalne komisije Sveta štirih v italijanskih kolonijah. Mi Primorci vemo to iz lastnih izkušenj ,saj je tudi med nami bivala podobna komisija. Samo da bodo arabske manifestacije po žgoči Afriki še večjega obsega in tudi bolj — vroče. «Arabska Liga», ki ima svoje oči uprte tudi v.	že zbira svoje sile: gve-
rilce in celo prave armade’
nameni, ki bi morali biti od vsakogar, ki mu je res kaj za dobro Trsta, niso povsem všeč nekaterim tržaškim krogom, tokrat takim, ki .imajo besedo pri organizaciji tržaške razstave. Jn to Je treba z vso strogostjo obsoditi, kajti ta stvar že močno spominja na sabotažo.
Prvič je po naše neodpustljivo, da vodstvo razstave ni dodelilo Jugoslaviji večjega prostora, kjer bi Jugoslavija razstavila vse svoje predmete. Tako bi jugoslovanskim razstavljalcem bil na razpolago nekak »jugoslovanski paviljon«. Sedaj pa imamo opraviti z neprijetnim, pojavom, da so namreč jugoslovanski razstavljeni predmeti razmetani po vsej razstavi, kar močno razbija tisti zaključeni vtis, ki bi ga obiskovalcu nudil obisk kakega »jugoslovanskega paviljona«.
Slišali pa smo še različne pritožbe na račun vodstva razstave. Vodstvo razstave je namreč še v zadnjem času menjavalo jugoslovanskim razstavljalcem prostore, tako da niso imeli časa za brezhibno pri-pra\ o. In ko smo bili prvi večer na razstavi, smo začuđeni ugotovili, da ne gori luč prav pri jugoslovanskih usnjenih, kožnatih m drugih izdelkih, ki brez dvoma predstavljajo naj zanimivejši del od Jugoslavije razstavljenega blaga. Dogodila se je °hvara na električni napeljavi in v Trstu ni bilo najti mehanika, ki bi znal okvaro odstraniti. Naslednjega dne je bil neosvetljen turistični oddelek razstave, seveda samo jugoslovanski. Pa še druge stvari so se dogajale. Tako smo še pred otvoritvijo videli na steni zakrito sliko, nato so jo odkrili, nakar 5e bila za otvoritev zopet zakrila, sedaj pa je spet odgrnjcna. Kaj je vzrok tem mrkom? Organizatorjem razstave povzroča silen strah slika kjer stopata objeta mož in žena in držita v rokah eden kladivo druga pa srp. Slikar je moral odstraniti kladivo in srp —in sedaj je slika nenevarna.
Vse te neprijetnosti bi bile lahko izostale, toda zdi se, da nekateri ljudje v Trstu se ne morejo in se ne morejo vživeti v možnost lojalnega sodelovanja z Jugoslavijo, da si gre tu za gospodarsko sodelovanje, ki pomeni za Trst zgolj ugodnosti.
Ce hodimo po razstavnim prostoru v Pomorski postaji, moramo vsekakor priznati, da napravi razstava na človeka prijeten vtis. In vse stvari so dovolj lepe in privlačne, tako da s? človek rad ob njih ustavi. Daljnopisni stroj, krasni ra-dio-aparati, kožuhovina, ■ pohištvo, (n. pr. spalnica za okroglo 1-50.000 lir in jedilnica v istem stilu 5e 600.000), potem razni težki stroji in avtomobili.
Sredi vseh teh razstavijalccv se krepko uveljavlja Jugoslavija. Usnje, usnjeni izdelki, torbice iz kože, razni čevlji, .torbe In kovčeg!, usnjeni plašči s podloženim kožuhom, krasne zavese — vse to silno privlačuje občinstvo, ki se še zlasti zanima, kje lahko razstavljene stvari kupi. Mirnu vina, medu in hmelja pridemo v hodnik med parfumi in bonboni, potem po v sobo, polno sadja, vina, marmelade in drugih dobrot. Malo naprej kadilci z zanimanjem opazujejo razne vrste tobaka in njegovih izdelkov. Krasne povečane fotografije kažejo jugoslovanska obmorska letovišča. O-krog mize s knjigami ie stalno mnogo ljudi, ki z zanimanjem pregledujejo naše knjige. Znaten pro-stor je odkazan kemičnim izdelkcm, zdravilnim rastlinam, raznim lesenim izdelkom, telovadnemu orodju
Hfadajjevanie na 5. struni.)
Politični odbor glavne skupščine OZN je sprejel ameriški predlog o ustanovitvi preiskovalno komisije za Balkan. Zastopniki So-vjetsko*uV'.zc, Jugoslavije. Poljske, Belorusije, Češkoslovaške in U-krajine ro izjavili, do ne morejo sprejeti tega sklepa, ker krši nacionalno suverenost Jugoslavije, Bolgarije in Albanije. Soj dovoljuje komisiji preiskavo na ozemlju omenjenih držav. Zaradi tega so zgoraj omenjeno države s SZ na čelu izjavile, da ne bodo sodelovale pri sestavi te komisije.
Pri tej priliki je imel sovjetski delegat Višinski govor, v katerem jo pobijal ameriški predlog. Višinski je najprej navedel obmejne incidente v Grčiji, ki dokazujejo netočnost ameriških trditev. Tako je preiskava incidentov bila enostranska, ker so priče zamolčale, da so bili grški partizani takoj ruzoroženi ih internirani. Druge priče dokazujejo nesoglasja, ker no morejo reči, ah so dobili partizani orožje na grškem ali na bolgarskem ozemlju. Zaradi protislovij so podobne izpovedi brez vrednosti,
Dalje ameriško poročilo zamolči izpovedi številnih prič, da so jugoslovanske oblasti razorožile gve-^ rilce ter ijh poslale v begunsko ta-' borišče, ko so prišli iz Grčije v Jugoslavijo. Nekateri gverilci so skrivaj pobegnili iz taborišča v Gi-čijo, (kar dokazuje, da jim jugoslovanske oblasti. niso' pomagale). Nekatere delegacije, ki so so-.d<'!Wip, pri ^>lu^omis!iie„,so sja-. Vile pripombo o «enosmernosti do-
’^Zaultóiv y fàiìi èihV'W frftiićb-f
ske pripombe:	«Dejansko stanje
stvari, na katero je naletelo naše proučevanje, je videti preveč zapleteno. Dejstva so v pravnem pomenu besede ugotovljena preveč neprimerno, da bi se lahko sprejel kak sklep, ki bj temeljil na jasnem in določenem mišljenju, sklep, ki bi vscbova) točno in nepristransko definicijo o tem, kaj predstavlja krivdo obeh strani»
To ne hudi absolutno nobene možnosti sklepanja, da bi Albanija Bolgarija in Jugoslavija ogra-žale 'politično in teritorialno neodvisnost Grčije.
Smešna je Tsaldarisova trditev, da bo mir v Grčiji vzpostavljen šele tedaj, ko bodo prenehali napadi s severa. Vstm pa je znano, da se širi državljanska vojna na ozemlja, ki so najbolj oddaljena od severnih meja kot so Peloponez in otoki.
Komisija tudi ni mogla zanikati dejstva, da je grška vlada odbila bolgarsko ponudbo o ponovnem uveljavljenju grško - bolgarskega obmejnega sporazuma iz 1. 19.il.
«Tako imenovano grško vprašanje je veliko širše in obsežnejšo kakor vprašanje obmejnih inciden-tov ali vprašanje odnosov med Grčijo in njenimi severnimi sosedi- Grško vprašanje je vprašanje potitikf, ici posega v probleme, katerih rešitev je povezana s problemi -svetovnega pomena. • Nit' grška vlada, niti	družbeno-
politične skupine, ki stojijo za njo, ne določajo grške politike.
V	juliju t. !. je bila britanska revija «Ekonomist» v članku z naslovom «Grčija na ostrini noža» prisiljena priznati, da so ZDA s letu, da podpirajo grško gospodarstvo In bboroiitev, pomaga pri vežbanju grške vojske in branijo ffrško stvar na svetovnih skupščinah, , sedaj osnovna gibalna silil grkie politike.
V	tem pogledu so je položaj sedaj še bolj zaostril. Ameriške oblasti so od septembra prevzele preskrbovanjc grške vojske- orož-ništva in policije. Stalno se prirejajo posvetovanja grških oblast», pri katerih sodelujejo predstavniki misij ZDA in Velike Bri-
tanije ter ameriški strokovnjaki za vojaška in druga vprašanja.
Ministrstvo za narodno gospodarstvo vodi ameriški strokovnjak Lawnson, ki je hkrati tudi predsednik mešane komisije za vprašanja zunanje trgovine. Brez njegove vednosti Grki ne smejo ničesar kupiti v inozemstvu. Državno blagajno imata pod nadzorstvom ameriški strokovnjaki Kosc-man — za proračunska vprašanja in Spancčr za vprašanja mezd in osebja državnih ustanovi
Grška vojska bo na račun ameriških dotacij povečana za liO.ooo mož. Pripravljajo se ukrepi za organizacijo tako imenovane narodne garde. V svetu narodno obrambe so razen grških ministrov. tudi šefi' vojaških misij ZDA in Velike Britanije. Pod vodstvom tako imenovanih ameriških strokovnjakov je v polnem teku pripravljanje za čistko v državnili ustanovah. O
Ob drtigem vozlu sredozemskega Vprašanja ■— okrog n finirne Palestine -■ so se zadnje čase oblaki močno potemnili. Časopisne a-gencije kar bruhajo potoke razburljivih vesti
Ustavimo se pri nekaterih: Glavni tajnik »Arabske lige« je izjavil, da bo «Liga» začela z «vojaško akcijo v primeru angleškega umika iz Palestine». Hkrati so se vršila ob meji Palestine tajna posvetovanja med ministrskimi predsedniki naslednjih držav: Sirije, Libanona (južne Sirije) in Egipta. Prisostvovali so baje arabski vojaški strokovnjaki. Sicer v Bejrutu (Libanon) dajejo pomirjevalne izjave: grč samo za preVentivne mere» za primer urabsko-židovskega spopada!
Ustanovili so tudi skupen arabski vojaški glavni stan, v katerem sta Saudova Arabija in Sirija najbolj bojeviti in zahtevata takojšnjo akcijo. Baje so Sauriovi Arabci, kr so mojstri v gverilski borbi, že dobili 'dovoljenje od e-giptovske vlade za prehod preko Sinaia, da vdere jo v Sveto deželo.
Nasprotno pa zastopa Irak zmernejšo strujo. Z vojaško akcijo naj bi začeli samo v primeru, če go-' spedarski in politični pritisk ne zaležeta. Vsi Arabci pa so si edini v tem, da proglasijo ((sveto vojsko» v primeru, da bi OZN uredila palestinsko vprašanje neugodno za njih in v prid Zidom.
Po drugi strani pa tudi Židje koncentrirajo svoje sile. Tajnica političnega urada «Zidovske agencije» Goldie Mayerson je začela z akcijo za ustanovitev nove židovske armade, ki nuj bi jo tvorili bivši židovski borci v zavezniških
samostojnosti in suverenosti Grčije torej sploh né more biti več govora,
Grški vladni stroj je dokončno prešel Pod nadzorstva ZDA. Izgovora bivšega pomočnika ameriškega ministra za zunanje zadeve Achesona je znano, da je bilo od celotne vsote ameriške pomoči 50 milijonov dolarjev določenih za vojsko, ostala vsota pa za obnovo gospodarstva in nakup blaga za široko potrošnjo. Toda osnutek obnovitvenih del, ki ga je objavu šef ameriške misije v Grčiji Grees-woldr so nanaša samo na preureditev pristanišč v Pireju, Solunu ih Veri oso ter nekaterih letališč. Dejansko gre za izpremenitev Grčije v vojaško oporišče ZDA, ne pa za obnovo grškega gospodarstva.
Grška vlada skuša dokazati napadalnost Jugoslavije, Bolgarijo in Albanija na osnovi potvorjenih
vojskah v Afriki in Italiji. Dejala je: «Rešitev ni v OZN, marveč pri nas!»
V vse to mrzlično prerivanje pa je delovala nenadna pojava velikega muftija jeruzalemskega (visok muslimanski svečenik) v Bejrutu kot olje na ogenj. «Arabska liga »je za ta dogodek pripravila tridnevni praznik v Bejrutu, ki je preplavljen s črno-modrimi arabskimi zastavami,
Veliki inulti je ena najvidnejših in hkrati najbolj zagonetnih mednarodnih političnih osebnosti, kar jih pozna svet. Eno je pa pri njem gotovo: muftì je najbolj zagrizen sovražnik, kar jih ima britanski imperij. Med vojno je bežal pred Angleži in se zatekel v Nemčijo. Govorili so, da je postal Hitlerjev osebni prijatelj. V Bosni je rekrutiral muslimansko vojsko za Nemce. Na njegovo posredovanje pa so muslimanske odrede umaknjli iz vzhodne fronte (SZ) ter jih pre-'mestili drugam. Po vojni je muftì padel v sovjetsko ujetništvo, uspelo pa mu je na zagoneten način pobegniti v Francijo, ki g» ni hotela izročiti kot vojnega zločinca, Veliki Britaniji, čeprav ga je (»a odločno zahtevala. (Angleži ,sq tedaj izrinili Francoze iz Sirije). In zopet, čujemo o zagonetnem begu muftija Kasneje pa se hipoma pojavi kot gost egiptovskega kralja. Angleži ga tudi tukaj' zasledujejo, pa zopet zgine ueznanokam in evo ga sedaj na terenu kot inspirator-ja «Arabske lige».
Kakšno karto igra ta prefinjeni orientalski politik? Ali pripravlja mogoče samo bolj vročo kašo, kot jp bodo kasneje pojedli?
• Ne sinemo pozabiti namreč, da pretresa trenutno palestinsko vpra-
izjav Zastopnikov omenjenih držav, češ da te države stremijo za priključitvijo grškega ozemlja zlasti pa grške Makedonije.
Nasprotno pa dokazuje Viš.uski, da prihajajo napadalni načrti in ckspanzivnost s strani grške vlade. Tako je zahtevala Grčija na mirovni konferenci priključitev četrtine bolgarskega ozemlja kakor tudi južne Albanije. Najbolj smešni dokazi, ki se jih poslužuje grška vlada, je delovanje fašistične organizacije VMltO, ki je hotela ustanoviti samostojno Makedonijo pod zaščito Anglo-America nov. Njen sef Vanče Mihajlov je bil Paveličev sodelavec in kakor je sodna razprava v Skopiju pokazala, so. bili člani te organizacijo poslani v Jugoslavijo z namenom, da rovarijo proti sedanjemu režimu.
Višinski citira še nekaj mastnih ocvirkov iz izpovedi prič, ki dokazujejo njih lažna pričevanja. Tako trdi neka priča, da se vodi v neki vojvodinski vasi, — klor je sama ravnina, «- pouk o «planinskem bojevanju». Druga priča zopet trdi, da mladinska železniška proga Brčko-Banoviči «preseka dalmatinsko Primorje V .«mori .albanske meje» ,'!) Končno so nekatere priče priznale, da so pričevale za grško vlado, ker so jih mučili in jim grozili s smrtjo.
ZDA menda tudi same ne verujejo v lastne obtožbe. Za njih niso važne kršitve mednarodnega prava, ampak je važna preiskovalna komisija, ki jo je treba ustanoviti za vsako ceno. Taka ko-* misija bi namreč s • svojimi neneh-j: nVni posegi na ozemlje Albaniio. Jugoslavije in Bolgarije omogočila amenkr vpogled v te državo in tako pripomogla k širjenju ameriške ekspanzijo na Balkanu, kar je v nasprotju z neodvisnostjo o-menjenih držav.
šanjie — to jtj vprašanje sožitju med Arabci in Židi —- OZN. Na terenu pa so stranke v akciji, da dobijo čini ugodnejšo rešitev. Vse to pa prepletajo različni interesi velesil. Njihova igra še ni popolnoma jasna, ker glavna partnerja ZDA in SZ Je nista odločno spregovorila.
Eno pa že sedaj lahko pribijemo v zvezi s preobrazbo v vzhodnem in južnem Sredozemlju:
1.	Oslabljena povojna Anglija vrši strateške umike iz preodda-IJenih in nevzdržnih položajev (napovedan umik angleških čet iz Palestine). Hkrati pa skuša obdržati svoj vpliv na drugačen, posreden način: navidezno samostojna Trans-jordanija, ivačrfi s Cirenajko).-
2.	Na njeno mesto stopa in angleške postojanke izpodriva v vojni ojačena ■ imperialna Amerika (strateške baze, petrolej, ki teče po cevovodu do palestinske obale, potreba po večjem trgu za ameriške truste). V Palestini so ZDA simpatizirale z Židi, da royarijo proti Angležem in pa- zaradi -eine--riškjll notranje političnih razlogov (New York je največje židovsko mesto na svetu). Vendar je jasno, da se ZDA ne. bodo smele zameriti Arabcem, ki tvorijo večino prebivalstva v Severnj Afriki in na Bližnjem vzhodu.
3.	Važen činitelj, ki bj prej ali slej odločilen je vedno ostrejša borba kolonialnih narodov za samostojnost, ki jo podpira Sovjetska zveza. Rps je, da to borbo ovirajo verske razlike in divja nacionalistična nasprotstya, ki jih je rodilo dolgoletno suženjstvo zaostalih narodov. Pravilna rešitev pa bo mogoča samo v mirnem sožitju teh narodov (primer Zidov in Arabcev v Palestini).
Ramadier „akrobat"
Ramadier, predsednik Iran-coske vlade, je bil svoj čas profesor rimskega prava. SedRj velja za enega najbolj »spretnih politični h akroba tov.« Kako ; ie mogoče, da se še drži na «oblasti, je njegova »skrivnost..!«,;
Socialist Ramadier ima posebno simpatijo za Marshallov gospodarski načrt. Njegov prijatelj, demokristjan Bidault, — ki pravi da bo konec Evrope, če Marshallov načrt ne uspe,
je sedaj pred občinskimi volitvami prinesel iz Amerike novo dolarsko posojilo. Pogoje, pod katerimi so Američani naklonili posojilo, pa držijo, v strogi tajnosti. Objavili jih bodo šele po vo’ tvah .... «Humani tć« je. na to odgovorila: »Ramadier Trumanov gaulei-ter.«
Ramadier, ki potrosi 6 milijard dnevno za vojno proti In-dokitajcem je znižal krušne o-broke na 200 gr. dnevno, žara di zelo slabe žetve. Pa sc dogaja, da delavci ustavljajo transporte moke in drugih živil, ki jih Francija izvaža v ahglo-a-meriško področje Nemčije, — da si nabavi dolarje... In demonstranti kričijo; ».Ramadier — lakota!«
Socialistu Ramatlieru je zadnji kongres socialistične stranke naročiti, da mora izvajati načrtno gospodarstvo. To pa ne diši njegovim zaveznikom v vladi, Bidauitovim demokri-stjanom. Ih Ramadier posluša rajši Bidaulta, »Socialist brez socializma.« — je krstilo Ra-madiera levo krilo socialistične stranke... Al; kakor ga imenuje proglas deyetjh., KP na varšavskem sesianloi: desničarski socialist.
Franciji je v njeni prehrambeni stiski priskočila na pomoč tudi Sovjetska zveza. Nudi ji 15 milijonov ton žita v zameno za industrijske proizvode. Tako bi ne bilo treba p’ačevati žita v denarju še mani pa v dolarjih. Prot komunisti so na to zagnali velik krik: »To je pa boljševička propaganda!...««
Ljudska zmaga v Rimu
Pri nedeljskih občinskih volitvah v Rimu je zmagal »ljudski blok« z 208.395 glasovi (lani 189.038).
Hudo so bili poraženi« kva-lunkvisti in liberalci, kj so zgubili nad 40.000 glasov v prid njihovim zaveznikom demokristjanom: 204.070 glasov (la-n j 103.780). Sàragatovi socialisti, ki so se odcepili od »ljudskega bloka« niso imeli nobenega uspeha, čeprav so potrosili za vsak svoj glas okrog
2.000 lir!
Tiho o plebiscitu!
Marsikdo se sprašuje, zakaj italjanski šovinisti na čelu z »Voce« ne zahtevajo več plebiscita in sploh molčijo b plebiscitih, Razlaga je zelo enostavna: v nekdanji italijanski Brigi in Tendi so namreč Italijani v nedeljo pošteno pogoreli: 91% prebivalstva se je izreklo za priključitev k Franciji (2.603 glasov proti 218. Zato tudi ne bodo več fantazirali o kakih plebiscitih na Primorskem: »Enkrat gre osel n« led...«
Dve borbeni fronti
Posvetovanja in skupen na-stoo devetih KP v Varšavi so imele po vs % svetu velik stvaren odmev: poljski, romunski, bolgarski in madžarski socialisti so že pokazali svojo solidarnost s komunističnimi partijami.
Odgovorili so že tudi v Južni Ameriki : Hipoma so odkrili v Čile-ju »zaroto’ proti čilski neodvisnost^ ki naj bi jo vodili tamkajšnji jugoslovanski diplomati. Čilska vlada je te di plomate izgnala, zaradi česa je Jugoslavija prekinila z njo diplomatske odnošaje.
Argentina je jugoslovanske diplomate aretirala.
Beograjska »Borba« v članku »Gangsterska politika« pravi med drugim, da so očitki o ogrožanju čilske neodvisnosti smešni, ko pa ta država ni bilia nikoli neodvisna.Skoro vsa njena industrija je v severnoameriških rokah, 70% kmetov je brez zemlje in jugoslovanska prosvetna društva, ki jih ima tamkajšnja vlada za komuni-st'čne celice, obstojajo že več desetletij..
Pravi razlog te gangsterske politike, zaključuje »Borba.« tiči v tem, da so v Čileju odkril ležišče petroleja prav tam, kjer so naseljeni Jugoslovank In sedaj hočejo odvzeti jugoslovanskim delavcem njihovo lastnino.
Toda tuđi na zapadu čuie mo drugačne glasove: alžirski socialisti nastopajo pri volitvah skupno s komunisti, prav tako tudi Neoniievi socialisti v Italiji. Končno deli to mnenje x-Svet ameriških naprednih dr žav^anov.«
Nasprotno pa italijanski socialist Saragat pridiga o pro-tikomprrisHČni fronti.
Ne gre torej za delitev sveta v dva bloka, zapadnega in vzhodnega, pač pa za dve borbeni fronti, ki se raztezata po vsem svetu.
4	.... ________________
Nepristranosf tudi na Koroškem
Na Koroškem, ki ji vlada £VU, so se končno le odločili, da postavijo pred sodišče nacističnega zločinca in starega Zagrzenega tlačitelja S’oven-cev, Meyer-Kaibitcha. Aretirali pa so tudi člane koroške nda dinske brigade, ki so se vračali 2 jugoslovanske mladinske proge, in jih pretepli — zaradi »nepristranosti« seveda !
...in pri koroškem vpnašanju__________________
Se hujša »nepristranost« je zadela Slovence s tem, da je konferenca štirih velesil na Dunaju odbila udeležbo Jugoslavije na tem zasedanju. To še bolj potrjuje, da so Jugoslovan ske zahteve do Koroške upravičene, kakor je izjavil zastopnik zunanjega ministra v Beogradu.
Bri odklonilnem stališča so predvsem prednjačile Anglija in ZDA. Sicer pa drugače ne bi mogli razumeti zakaj sta °be državi na lanskih konferen-c<di tako odločno vztrajali pri tem, da mora pripast’ Italiji Kanalska dolina s Trbižem, Po kateri teče železnica od Ja orana do Celovca in Dunaja, ne da b; prestopila na jugosio-vansko državno ozemlje. .
POGLED NA GLAVNO TRIBUNO MED GOVOROM TOV. SESTANA, PREDSEDNIKA SIAU ZA ISTRO
Od morske strani veje preko istrskih gričev in kotanj. Na obcestnih drogovih in po ulicah mesteca, ki tvori središče vse Bujščine, vihrajo zastave. Prelivi barv be e modre rdeče in rdeče bele m mire se zlivajo pred tribuno v belo rdeče zelene prelive in vsi trije v enega samega — simbol Tržaškega ozemlja. Kjer se cesta odcepi v Buje od glavne ceste, ki drži naravnost v Pulj, so postavili veHk s’avolok v pozdrav gostom in udeležencem festivala hrvatske kulture v Bujščini. Nanj so napisali to, kar je težilo cele rodove: »Zahtevamo, da se spoštuje naš jezik!« kakor da bi hoteli z njimi za vselej zabrisati svojo težko preteklost, spomine robovanja frankovskemu grofu, beneškemu patriciju, avstrijskemu baronu in fašističnemu magnatu. Vsi ti so se pojili z njihovo krvjo, jedli od njihovih žuljev in tlačili njihov jezik. Poslednji med njimi so ropali tudi njihovo imetje, jim s silo vsiljevali svojo govorico in niti živine niso pustili, da bi jij klicali po svoje. Z lažno statistiko je italijanski teror že pod Avstrijo leta 1910. hotel dokazati, da na Bujščini ni Hrvatov, Njihovo podlost nam kaže primer iz Materade, kjer so po statistiki našteli samo devet in štirideset Hrvatov, a istočasno je hrvatski delegat dobil na volitvah dvesto pet in štirideset glasov. Ni osamljen primer kmeta iz Marušičev, kateremu je šlo za štiri sto osemdeset lir nep’ačanega davka dvajset tisoč lir vredno posestvo na boben. In niso osamljeni primeri; trije kmetje, ki so sede’i na nekem stopnišču v pričakovanju povorke in z ogorčenjem, ki je lastno preprostim ljudem, ko se zavejo, kako kruto so bili ogoljufani, pripovedovali, kot bi se hoteli opravičiti pred samimi seboj, da ne znajo dobro hrvatski, da razumejo, a jim ne teče več gladko, ker so že v osnovni šoli morali govoriti italijanski.
»Tu v tem kraju so me pred petdesetimi leti prvič zmerjali za šča-vo«, je budila spomine neka tovarišica.. Oče je bil premeščen v Buje, ker je v Bovcu ustanovil čitalnico. Tukaj pa je Avstrija silno favorizirala Italijane in iredentistični društvi Bega Nazionale in Propatria sta imeli lahko delo.« Sovraštvo je prekipevalo do onemoglosti in se besno stopnjevalo v letih fašizma. Od tega so je hrani’ kolonski go spod in njemu enaki.
Samo dve leti in nekaj mesecev je minilo, odkar so tudi na Bujščini utihnile strojnice. Izruvale so v desetletjih umetno gojeni srd in v rokah hrvatskih in italijanskih kolonov in trpinov oznanjale svobodo njim samim in vsemu istrskemu ljudstvu. V stoletjih izbičana zemlja je pognala rast, ki se ni zdela niko'i poprej tako bujna, kakor bi slutila, da je postala last onih, ki so jo doslej samo prekopavali, orali in gnojili. Osem tisoč petsto hektarov
so jo prejeli od liudske oblasti, ki je vznikla iz njihove borbe, in katero so izvolili svobodni istrski ljudje po svoji uvidevnosti in želji. Imajo devet in dvajset hrvatskih osnovnih šol, nižjo gimnazijo in sedemnajst prosvetnih društev. Življenje dobiva svoj smisel in svojo podobo. Teden hrvatske kulture s festivalom na Bujščini je pokazal njiju odraz.
Pričeli so ga z razstavo, katere prvi del ie 'obsegal grafikon in slike, ki kažejo doprinos Istre k njeni osvoboditvi in Istočasno, da se ta deže'a nikoli ni vdala v svojo usodo. Z rdečimi pikami so zaznamovani na posebnem grafikonu kraji, kjer so bili spopadi ob volitvah, ki so jih hoteli tisti, ki so bili plačani za raznarodovanje, prikrojiti sebi v prid. Tako Čitamo, da so sc zoperstavili temu že 1919. v Klani, 1920. v Taru, 1921. v Krnici, 1923, v Malem Maju, 1924. v Fojtanah in Baj-kinih, 1929. v Kanfanaru. Bile so iskre pod pepelom, ki so vzplamtele in zanetile upor 1941. leta. Istra je imela trideset tisoč 'organizirane mladine, pet in dvajset tisoč organiziranih žena, devet in dvajset tisoč borcev in šest tisoč njenih je dalo življenje, za to, da bi postalo v Istri lepše. Narodne noše, evangeliji in misali, mašne knjižice še iz Dobrilovih časov, urbarji in isprave v starih glagolskih pismenkah pričajo, da so bili tu Hrvati in da hočejo ostati tudi danes s svojimi narodnimi nošami, pismom, jezikom in kulturo.
Najboljši porok temu so oni sami. Ne le pevsko društvo, ki je imelo nastopiti doma na festivalu, vsa vas je prepevala pesmi, ki so se jih učili njihovi pevci. In tedaj so prišle nazaj one stare narodne istrske pesmi, kot jim pravijo oni »na tanleo i debelo«. Andreju in Luci Zlatič iz Krišice so se ovlažile oči in v niih je zasijala neznana milina, ko sta sliša'a, da bosta nastopila na festivalu. »Najboljša bova. Naj le še enkrat zapoje staro grlo svoje najljub-
še pesmi.« Stara Benčičeva iz Ma-teradc je bila pripravljena iti peš, a na festivalu je hotela biti.
Odeta v črnino, ki je tako priljubljena istrskim ženam, skoraj brez razlike let, je šla v povorki ženica in nesla v culico povezano brašno. Bila je s svojo vasjo. Pred njo so bile vasi: Kaštelj, Gambač in mesto Buje. Za njo pa: Bibali, Marija Medica, Tršete. Jordani, Marušiči, Momjan, Marešiči, Kubertó-ni, Umag in druge. Na čelu sprev> da so šle zastave, za nitmi so strumno korakali garibaldinci s svojo
godbo, katere zvoki so se stapljali Z zvoki godbe prve vasi in ti z naslednjimi. Tako v zapovrstnem redu, dokler se ni razvrstila vsa povorka.
Zlivala se je ua široko jaso pod bujskim mestecem. Na govorniškem odru, ki ga je krasila Titova, Nazorjeva in Gortanova slika, je najprej spregovoril v imenu Hrvatov tovariš Kozlovič: »Tisoč tri sto let živimo tu«, je rekel »in hočemo živeti kot enakopraven narod z drugimi skupinami Tržaškega ozemlja. Da moremo svoje misli izraziti v materinem jeziku in živeti v bratstvu in edinstvu, se moramo zahvaliti borbi naših narodov in posebno onim, ki so dali svoje življenje. Ne morem se načuditi temu, da lahko pozdravljam v Bujah, kjer sem rojen, v hrvatskem jeziku.«
Za njim ie pozdravil v imenu ljudske oblasti tovariš Gorjan: Danes vidimo, da ie hrvatski narod v dveh letih po vojni spremenil svojo kulturo. Vsi vemo, da se borna samo z gojenjem kulture združili s fronto miru.« Svoj govor je zaključil z željo, da bi se pripravi! tudi festival italijanske kulture.
Tovariš Janko Beltram je spregovoril v imenu SIAU, v imenu tiste organizaciie, ki temelji na načelih enakopravnosti in spoštovanja vseh treh narodnosti, ki živijo na ♦em ozemlju. Med diugim je rekel, da je znana, da je dosegel fašizem zlasti v Istri svoj višek in da ie predstavljal prokletstvo zlasti za Istro. »Da je prišlo do tega praznika, ki se ga vesele poleg Hrvatov
tudi Italijani, se moramo zahvaliti SIAU in borbi za osvoboditev, v kateri so poleg Slovencev in Hrvatov sadelovali tudi Italijani. To je nad vse pomembna ugotovitev, kajti ta predstavlja temelj današnje in jutrišnje borbe v STO-ju za priznanje popolne enakopravnosti vsem narodnostim. Se bodo sovražniki poskušali ovirati razvoj kulture zlasti S ovencev in Hrvatov, vendar je danes nacionalna zavest Slovencev in Hrvatov v Istri prodrla v vsako vas in vsako hišo. In prav to nam jamči, da bomo še nadalje gojili svojo kulturo in preprečili nakane reakcije. Najboljši dokaz je festival, ki ni praznik samo hrvat-skega ljudstva, ampak vseh demokratov Tržaškega ozemlja.«
Tov. Sestan, ki je govoril v imenu SIAU za Istro, je rekel, da so Hrvate razdvojili z mejami in podčrtal, da teh meja zanje ni. »Ko se boste borili za svoje nacionalne pravice in kulturo«, je dejal, »vam né bodo nudili pomoči le narodi Istre, temveč vsi narodi Jugoslavije. Ostanite čvrsto povezani v SIAU, kot so povezani narodi Jugoslaviie, ker samo na ta način boste ohranili svojo kultura Niti za hip ne sme Hrvat pozabiti, da mu je Italijan brat.«
Tov. Petronio je kot zastopnik Italijanske Prosvetne zveze povedal, da je kultura najmočnejše orožje v borbi za demokracijo: »Na eni
ISTRE — BUJE
več pomanjkanje kulture. Nobene ovire in delitve več med narodi Tržaškega ozemlja. Fašizem je lahko živel, ker se je polastil kulture. Hrvatski narod je pokazal s svojo razstavo, da ima kulturo. Ce bi sovražniki ljudstva lahko prisostvovali tu, bi videli, da ne morejo storiti ničesar proti edinstvu narodov. Ni demokracije, če nimajo narodi pravice, da se njihova narodnost spoštuje. Ljudska kultura v ljudskih rokah je najmočnejše orožje za zmago svetovne demokracije. Ko bedo vsi narodi dosegli svoj razvoj, bj korakal vsak po svoji poti. Te poti Pa bodo vzporedne in izginilo bo sovraštvo.«
Na kancu je govoril še tov. Drago Pahor v imenu Glavnega odbora SHPZ in tov. Perič za Glavni odbor hrvatskih prosvetnih društev. Svoj izčrpni govor je podkrepil s številkami in dokazi. Nato je bila podana resolucija, v kateri postavlja hrvatski narod v Bujščini na temelju svoje težke zgodovine zahtevo, da bo v Svobodnem tržaškem ozemlju priznan hrvatski jezik kot uradni jezik kakor slovenski in italijanski in da to vprašanje reši Narodna skupščina.
Burne ovacije in medklici so trgali posamezne govore. Ljudstvo je dajalo duška svoji sproščenosti. Hrvati na Bujščini so dočakali čase, ko so lahko pokazali, kaj zmorelo’ Povezali so preteklost s sedanjostjo, staro narodno pesem z umetno moderno, ki so jo izvaja'a različna pevska društva, v katerih je hrvatska (Nadaljevanje na 5. strani.)
12 MESTA IN VSE ISTRSKE OKOLICE SO PRIHITELE MNOŽICE NA VELIKI KULTURNI FESTIVAL. ’
izmed vaših parol v povorki sem čital: Meje ne delijo narodov,
srce tržaške
BORIJO SE ZA MIR
April 1941. leta. Celjski i11 ma-skertt oddelku besni oblastni hi-Uerjcvec, trgajoč diplomo naši in-ritoorski zapori so polni. Na žen-telektualki «Comu vam je potrebna izobrazba in politika. Kaj bo žena z njo?. Kuha naj in vzgaja otroke. Velika Nemčija potrebuje ljudi, tak« je rekel fùhrcr. Vzemite si za vzgled nemško ženo.»
Sovjetski pisatelj Ilija Khrcn-burg navaja v eni izmed vojnih novel pismo, ki ga jo poslala berlinska Gretchen svojemu Hansu na sovjetsko bojišče. «Nogavico in perilo sem prejela, toda. hočem imeti še kožuh iz soboljevine. 'lega mi pošlji.»
s *
Minila je vojna, ki jo prinesla drugim narodom in fašističnim napadalnim državam .sumim morje gorja. Tudi v miselnosti žena teh dežel je pustila svoje sledove. Tisoči žena posegajo v javno življenje dežele, da bi pomagale pre-prečeti človeštvu novo gorje.
Na čelu ženskega demokratičnega gibanja v Italiji je Zveza italijanskih žena, ki vključuje nad 500.000 članic. Zveza ne združuje le progresivnih italijanskih strank, nego tudi taka demokratična udruženja kot sor Udruženje italijanskih deklet, Udruženje akademsko izobraženih žena, U-druženje specialistk. Udruženje za zaščito ženskih pravic. Udruženje partizank >n druga. Vse te organizacije so se svoječasno izjavile za republiko in so se borile skupno za Zvezo italijanskih žena.
Zveza italijanskih žena, ki je množična ženska organizacija, podpira napredne stranke, ki predstavljajo ljudski blok in sc skupno a njimi bori za izboljšanje položaja delavnega ljudstva, za u-ravnovešenje plač, za znižanje cen na industrijske izdelke, za ekonomsko enakopravnost žene.
Zahteva po enakem plačilu za enako delo je najbolj popularna zahteva italijanskih ženskih množio, Zveza italijanskih ,žena aktivno sodeluje s Konfederacijo dela, a njene krajevne sekcije podpirajo delo ženskih strokovnih komisij v Delavski Zbornici. Ona ne dopušča odpuščanje žene delavke in njo zamenjave z moškimi, vračajočimi se iz vojske, četudi je to podpisala Konfederacija dela. Kazen tega se odločno trud', da sc ne odpustijo z dela žene — poglavarji družine in dekleta, ki nimajo staršev
Veliko popularnost je dosegla Zveza italijanskih žena z organiziranjem množičnega sprejema demobiliziranih vojakov. Okoli 500 tisoč jih je bilo v domovini toplo sprejetih, ker je za to poskrbela ženska zveza. Demobrlizirancc so prevažali na tovornih avtomobilih in jim nudili oskrbo na vsej poti. Zveza italijanskih žena je porabila za to velikodušno dolo, ki jc našlo med ljudstvom velik odziv, na 3:t milijonov nabranih lir.
Mnogo sredstev stane Zvezo italijanskih žena pomoč, ki jo nudi gladujočim in bolnim otrokom, med katerimi jo nad 300 tisoč vojnih sirot, stotisočc brez-prizornih (prepuščenih ulici) in dvanajst tisoč otrok invalidov. Ker jim priman jku j e materialnih sredstev, so posamezne Zvezne sekcije razvilo ši»oko propagando ftred kmeti, zlasti na severu, .med delavci in inteligenco, da so začasno sprejeli v svoje družine gladu joče otroke
i.	juga. Trideset tisoč otrok iz Neaplja irl 'Cassina je prišlo tako na sever. Tp je eden izmed naj večjih primerov ljudske solidarnosti.
Žene zavzemajo iz večine niže plačana mesta in dobivajo 20 «to 25% manj plače kot moški- Delavke, ki delajo v proizvodnji 20 do 30 let, ostanejo nekvalificirane in med njimi ni specialistov. V strokovnih šolah, ki so v posameznih italijanskih mestih, kot tudi v tekstilnih šolah ne sprejemajo žena. Strašno sliko pokazuje izkoriščanje otrok. V tekstilnih tovarnah, v tovarnah čevljev, barvnih, keramičnih in strojnih tovarnah dela po vročih in hladnih cehih veliko otrok V starosti od 9 do 14 let po devet ur na dan kot odrasli delavci. V muranski steklarni pri be-
netkah, ki izdeluje znamenito be-nečansko steklo, delajo otroci v odprtih cehih isto kot odrasli, a dobivajo zanj eno šestino njihove mezde.
Zveza italijanskih žena se proti vsem temu bori v. vso doslednostjo. Odločno pobija nepismenost, ker jc za časa vojne število nepismenih, zlasti med ženami silno poraslo. Kljub temu ni tu mnogo dosegla, ker je bilo do sedaj odprtih le 12 šol in tečajev za nepismene žene. Demokratično žensko gibanje v Italiji srečuje namreč na svoji poti mnogo težav- Povečanje
vpliva Zveze italijanskih žena Ur izvrševanje njenega programa se vrši v neprestani in vse večji in
večji borbi z reakcionarnim krilom italijanskega ženskega gibanja, kateremu načeluje Italijanski ženski, center. Skladno z njim sodeluje tudi ženska sekcija demokri-stijanske stranke. Italijanski ženski center je skupno s svojimi pripadniki odrekel sodelovanje Zvezi italijanskih žena tudi v takih vprašanjih kot so: pravica žene do dela, za enako delo enako plačilo, socialno zavarovanje, skrb za zdravje matere in otroka.
Tisk Italijanskega ženskega centra vodi protidemokratično pro-
pagando celo v takih stvareh, k1 bi morale biti nesporne, kot je pomoč otroku. Ostri časopisni gonji je podvržena organizacija otroških vidcev in jasli v tovarnah in podjetjih.
V zadnjih mesecih se opaža, da resno poizkušajo razbiti žensko gibanje v Italiji- Predvsem Je treba omeniti poizkuz, da bi se obnovila tako imenovana sekcija Mednarodne ženske zveze reakcionarne ženske organizacije. Zanjo jo karateristično, da jc bila edina organizacija, ki se je ohranila v fašističnem režimu in nje no voditeljico grofico di Kobilian je postavil na to mesto fašistični
minister. Pred dvema letoma, ko Je Italija postala republika, je bila ta organizacija takoj razpuščena- Predstavnice reakcionarnoga krila ženskega gibanja Italije govorijo sedaj o ustanovitvi stare predfašistične ustave Zenske zveze, z drugimi besedami, odeti hočejo svojo organizacijo v laži-demokratično oblačilo.
Ko se je Sovjetska ženska delegacija na svojem obisku v Italiji izjavila, da se njihova dežela beni za mir, da bi omogočili otrokom srečnejše in boljše življenje, eo njihove besede pretrgali klici: «Tud> mi nočemo vojne. Tudi ml se bomo skupno z vami borili za mir.»
Po nalogu Izvršnega odbora Mednarodne demokratične federacije žena sta odpotovali Kusinja Nadežda Parfenova in .Francozinja Marta Diamau v Nemčijo, da bi se preverili, kako se tam razvija demokratično žensko gibanje in kako se udeležujejo nemške žene borbe za demokratični preporod svoje države.
Amerikansko in angleške oblasti ju niso pustile na svoja zasedbena, področja. Na Sovjetskem področju so obiskale izmed petih štiri province. Na tem področju Se že jeseni 1945. leta vznikli sami po sebi antifašistični ženski komiteti, ki so nudili pomoč otrokom, beguncem in bolnikom. S povezavo žena najrazličnejših poklicev in strank so ustvarili možnost in podlago za ustanovitev de-
I FRONTI ŽENA
mokratične zveze Nemčije.
V začetku marca letošnjega leta je bil v Berlinu kongres nemških antifašistk, ki so v polni meri zavedajo, da jc nemška žena kriva pred človeštvom in hočejo to krivdo popraviti. Kongresu je prisostvovalo 1640 žena. Med njimi jih jo bilo 114 iz zapadnih področij, ki so pod anglo-ameriško vojno upravo m so morale večinoma priti le nelegalno. Sam sestav kongresa je pričal o novem, resnično
d'.mokratićncm , gibanju Nemčije.
Petino vseh delegat so tvorite delavke in kmetice. Močno Jc bila zastopana tudi inteligenca: profesorice, učiteljice, zdravnice in novinarke. Zastopane so bile
vse demokratične stranke in organizacije. Najmtajši delegatki je bilo sedemnajst, najstarejši 79 let. Predsednica kongresa Anamarija Djurand-Wcver, zdravnica iz Berlina, je rekla, da mora bitj osnovni cilj Demokratične zveze žena Nuncije borba za demokracijo.
Profesor Pavla Hertvig iz Halla je v svojem govoru o nalogah zveze izjavila: «Mi hočemo organizacijo, ki bo na široki demokratični osnovi, kakršne še nikoli ni bilo
v Nemčiji. Težka posledica hitlerjevske vojne je strašna revščina, ki ni. zajela samo Nemčijo. Poleg materialne bede je tudi težka duševna beda, ki je posledica hitlerjevske dobe. Brezvestna fašistična propaganda nam je odvzela vse ideale. Mi Nemci smo bili ne le v politično-gospodarskem odnosu, temveč ludi v duhovnem na kraju pogube in moramo iskati pot k rešitvi.*
Ema Damerius-Kenen iz Dres-dena je v svojem govoru «Zena in mir» pripovedovala , o strašnem trpljenju, ki ga je prinesla svetu fašistična Nemčija: «Po vsej Evropi jc zemlja zalita s krvjo. Od 30 milijonov padlih, jih Jc 11 milijonov zgubilo življenje v kon-ccntracjskih taboriščih Hitlerja in Himnilerja. To je najtemnejše poglavje nemške zgodovine, o katerem bodo z grozo govorila bodoča pokolenja. Se mnogo let se bodo poznale posledice tega množičnega iztrebi j e vanja človeštva: milijoni vojnih invalidov, pohab-
ljencev in bolnih, milijoni brezdomcev po vseh mestih Evrope. Vsi ti so ogledalo naše krivde. In vsi tj pričakujejo, da ne bo Nemčija nikoli več povzročitelj takega brezprimemega trpljenja.»
Predstavnice zapadnih področij so iznesle, da tam zavzemajo militaristični in profašistični elementi še vedno odgovorne položaje, kjer so jim nudi prilika, da razširjajo svoj razkrajajoči vpliv. A-grarna reforma so ni izvršila.»
Pri n.is ni demokratičnih ženskih organizacij, «pravi Ana Maltzer iiz Dftsseldorfa. Ni ženskega tiska. Ni šo napravljen korak k poti združitve žena. Mi smo se vedno ponašale, da se no brigamo za politiko. Nastal je celo pregovor: Politika kvari značaj. Toda ako hočemo mir in enakopravnost, sc je žena dolžna zanimati za politiko.»
«Mi ne moremo mirno gledati na to, da fašist; še nadalje vodijo važne industrijske panoge,,, jc rekla Rita Miiller iz Kuhra. Demokratična zveza mora združiti žene iz vse Nemčije v borbi proti pripravljanju nove vojne» Hildegarda Pahor iz Mimetična je govorila o položaju na Bavarskem. kjer je reakcija dvignila glavo. Tam ni nikak'h ženskih organizacij, razen organizacije gospodinj. Zensko delo so plačuje manj od moškega.
Delegatke so pripovedovale, da vznikajo v zapadnih pottročjih reakcionarne ženske organizacije, in da oblasti vselej ovirajo delovanje demokratičnih žcnsk'h organizacij, ki so na francoskem, področju popolnoma prepovedane.
Kongres je enoglasno sprejel ustavo in program Demokratične zveze žena Nemčije. # Ustanovitev enotnega demokratičnega ženskega gibanja se vrši v borbi proti demokratičnim težnjam. V tem vprašanju jo zavzela Krščansko- demokratična ženska zveza značilen položaj. Spočetka se je odločila za udeležbo v Demokratični ženski zvezi. Pozneje, ko se je opredelila demokratična zvezna smer, se je stališče popolnoma izpremenilo. Bil je dan neposredni nalog, ki je prepovedoval članicam Krščansko-demokra-tične zveze udeležbo v Demokratični zvezi žena Nemčije pod grožnjo izključitve iz stranke. Na kongresu jc nastopila njihova predstavnica Dr: Ncrben, ki je izjavila, da je treba počakati z ustanovitvijo ženske. zveze, da padejo meje, ki ločijo posamezna področja. «Žene — člani Krščansko-domokratične zveze,» je rekla, «so dolžne delovati le v svoji stranki.» Proti temu stališču so delegatke kongresa prav te stranke ugovarjale in se izjavile za sodelovanje z Demokratično žensko zvezo. Np ta način Je propadel poizkus reakcije, da bi kongresu ne uspela združitev žena.
«Nemško demokratično žensko gibanje bo zelo pomembno v borbi za demokratizacijo Nemčije,» jo rekel V. M. Molotov na moskovskem zasedanju Sveta ministrov zunanjih del. «V Nemčiji je mnogo ljudi, ki še niso pripadniki te ali druge demokratične stranke, toda hočejo pretrgati sramotno dobo gospostva hitlerizma. Zenske igrajo mnogo večjo vlogo v javnem življenju, kot so jo prej. Demokratična ženska zveza Nemčije, ki je imela pred kratkim, svoj kongres, mora dobiti svoje predstavnike v Konzultativnem Svetu. To mu bo omogočilo, da bo bolje izražal mnenje širokih ljudskih množic.»
Naloga Demokratične zveze žena Nemčije jc ustvarili novi tip žene, ki bo spoštoval druge narode in se boril za demokracijo in mir. Co pojde po tej poti, bo nemška žena pridobila zaupanje vseh demokratičnih narodov.
2e drugič so še v zadnjih 1» dneh na Angleškem rodili četverčki. Tokrat je neka Robinsonova rodila tri deklice in enega dečka.
Neka žensk« iz zavetišča ,,Steinhof“ na Dunaju izjavlja, da je Hitlerjeva vdova, da je imela z njim otroke in zahteva od države pokojnino.
Cestni policiji v Trevisu Je uspelo zajeti nevarno bando angleikih dezerterjev, ki «o terorizirali cele predele Benečije In Furlanije z ropom In tu-tvlnami.
Pod mrtvimi žerjavi vre
Nad mestom se je razgrinjala meglena koprena in tekila skoraj nepredušno ozračje. CM ure do ure se je polagoma zredčevala in okoli poldan je pokukala izpod nje sončna svetloba in se zlila po ulicah. V težki soparici, ki jo prinašajo s seboj taki jesenski dnevi, so se delavci v ladjedelnici Sv. Marka bližali izhodu in otirali s čela potne srage. Širok prostor pred vratarjevo kajuto se je mahoma napolnil Z ljudmi v modrikastih delavnih oblekah. Sirena je odtulila opoldanski odmor. Nekateri so hiteli proti domu, kj je nekje pri Sv. Jakobu in Ponciani. Drugi, bolj oddaljeni, so se s počasnim korakom odpravljali proti tovarniški menzi. Živahen razgovor, poudarjen s krepkimi, odločnimi kretnjami je spremljal vsako njihovo stopinjo. V nekaj zaporednih trenutkih se je vsa ta množica zarjavelih, od sonca opaljenih lic odlila v dve smeri.
Nasproti vhodu se je znova vidno zableščala kamenita vzidana plošča z gorečo plamenico. Citala sem vklesana imena in jih naštela šest in štirideset. Stala sem tako zatopljena v usodo teh ljudi. Cez čas je nekdo obstal za mojim hrbtom in spregoyoriU »Se dve moramo vkle-satk Prej nismo vedeli zanje. Prejšnji teden so svojci prinesli vse dokumente in delavni knjižici, iz katerih je razvidno, da sta bila naša. Leta in leta so nekateri delali v ladjedelnici. Padli so vsepovsod: po hribih, na tržaških uticah in v rižarni. Njihova žrtev bo v nas vedno živela.« Ob teh besedah ("e premolknil. Ozrla sem se po njegovih sivih, že skóraj popolnoma belih laseh in mu pogledala v oči ležeče med gubami, ki so preorale ves obraz. Bile so še vedno živahne, malodane mladostne. Z živim ognjem, ki je bil prižgan v njih, so potrjevale besedo za besedo, ki so jo izrekale usfnlce.
»Ti, tovariš, pa si že gotovo tu dolgo doma,« sem prekinila najin hipni molk, »Uganila si. Ze dolgo časa pod Avstrijo sem bil v tovarni. Zanjo smo gradili velike ladje. Zadnja, ki smo jo spustili v morje, ie bila Viribus unitis. Potem se je pričela svetovna vojna. Pred njenim pričetkom, tedaj ko je še Avstrija gospodarila v Trstu in ni bil razkroj kapitalizma tako očiten, je bilo veliko dela. Ono nas je reševalo iz stiske, ki bi bila v nasprotnem primeru že takrat’ nujno potrkala na vrata. Delali smo za dva goldinarja in deset krajcerjev. Po zahtevah, ki smo jih postavili na zborovanju v telovadnici iz ulice Della Vale, so nam jih morali primakniti dvajset. Kot ti pravim, s tem, da smo imeli z dodatnimi urami tedensko osem delavnih dni, s« je dalo živeti. Pod Italijo je ta vir usahnil in za to smo životarili, ne živeli. Ko je pričela pripravljati svoj napadalni načrt, nekako od 1935. leta dalje se je pričelo zbolj-sevati. Človeka pa kar zaskeli, če se zamisli nad tem, da je šlo to na račun drugih, Hi so krvaveli. Take stVari bi* se morale končati za vsemi- Ce bi odločali delovni ljudje, hi bilo na svetu drugače, krojili bi drugačno pravico, ki bi za vselej onemogočila vojne hujskače. Pod Avstrijo, pod Italijo, vse do današ-n)*h dni samo izžemanje. In ko bi se moralo že preokrenili, so nas fshmli nazaj, da smo na istem, gulijo nas še nadalje. Ti pa živi, če moreš s tisoč petsto osemdese-'mi lirami pokojnine. Hi niso vredne, da nosijo to ime. Ne gre dru-Saee. kot da se znova mučiš na stara leta takrat, ko bj se moral že zdavnaj greti na soncu pred hišo. n« pa se pehati kot tedaj, ko si bil mlad. se marsikaj ni urejeno in se moralo do korenin sprememb, da bi bilo prav. Dobro poznamo ceno bogastvu, ki raste izpod . naših žuljev, »in pokazal m-i ie svojo otrdelo dlan.« To je, in P« revščina po naših družinah, kar n®* "rviči. Proti temu se borimo, odkar se spominjam.«
Nezavedno. kdaj sva prečkala "Pednji, prostor in pustila za seboj asfaltirano cesto s košatimi kroS-niann platan. Zavila sva na drugo *«n. kjer grade novo ravnateljsko poslopje, Ta prostor so razrušile oombe šeie v februarju 1945. le-
ta, tedaj ko je bij konec vojne že določen. Pod rdečkastim, opečnim zidovjem je stala majhna skupina delavcev. Ogovorila sem jih in jim naravnost zastavila tisto vprašanje, ki sem ga imela pripravljenega že ves prejšnji razgovor. »Kaj pravite vi na proces, ki ga vlačijo sedaj po sodni palači ?« »Brez ovinkov in zavijanja, ker tega mi deiavci ne poznamo, ti povemo, da bi bili že zdavnaj oproščeni, če bi sodišče ne
kovalo iz tega političnih koristi ljudi, ki samo prežijo, kako bi bolje stisnili vijak in privili delovno ljudstvo, da bj ga laže krotili in ohranjali svoje privilegije. Upravičeno smo užaljeni, ker sodišče in policija bi morala delati pravično. Ali nista za to tu, da sodita
in iščeta ljudi, ki so plačani za postopanje po mestu, da motijo njegov mir in izzivajo z orožjem, ne pa da se zaganjata v nas delavce, ki hočemo s svojo borbo doseči leto, da bi bilo nam in našim družinam nekoliko laže živeti. »Tako je povedal nekdo med njimi in vsi so mu pritrjevali. Videlo se je, da izreka njihove misli.«
Tisti, ki je bil na moji desnici, se je pomaknil v ospredje, kot bi hotel, da bi ga bolje razumela in povzel besedo:	»Naša borba ne
more biti samo ekonomskega značaja, ker bi nas ne dovedla nika-
mor. Ona mora imeti nujno politično obeležje borbe za demokracijo, samo z uveljavljenjem političnih pravic tržaških delavnih množic se bo zboljšal tudi naš položaj. Zelo so se motili tisti, ki so nas'hoteli preslepiti, nam zakriti ©č; pred resničnostjo in narediti iz nas sindikaliste, kj bi ne videli niti lastne sklede. Tako slepijo še danes nekaj naših tovarišev, ki se jim jih je posrečilo ujeti na limanice v sindikate, ki nimajo ničesar skupnega z resničnimi koristmi delavstva. Izrabili so njihova nacionalna čustva in jih tako privezali nase. Ti ubogi ljudje so danes, ko je po-
stalo Tržaško ozemlje izvršeno dejstvo, zmedeni in se vse bolj zavedajo, kam so zagazili po tuji krivdi. Da ne bi bilo večnih groženj s strani njihovih voditeljev, bi s tem že davno končali, ker prav dobro vedo, da ni važno, ali si Slovenec, ali Italijan, temveč to, da pripadaš izkoriščanemu razredu. Razdvajajo nas po nacionalnosti, ker nas nimajo z ničimer drugim. Mi pa jim ne bomo dopustili, da bi se okoristili z našo razdvojenostjo, ki ji je cilj lomljenje naše neporušljive volje. 1’repovedujejo jim obiskovati naše tedenske sestanke, ohi pa kljub
temu prihajajo in se miselno trgajo z njihove verige. Prejšnji teden so pripravili nov poizkus. Ravnateljstvo hoč® pričeti s kulturnim delom in v plačilni kuvert; je bilo priloženo vabilo za vpis v kulturni krožek. Naše kul.tumo življenje je dovolj razgibano. Naši otroci, ki imajo svoj harmonikarski orkester, so nas še v Pragi častno zastopali. Gojimo nogomet, imamo knjižnico in ljudi, kj se razumejo na vse to. Dobro vodijo naše kulturno življenje, zato odklanjamo vsako spremembo v tem pogledu, ki se ne sklada z našo voljo.«
Razgovor se je zasukal na zaslu-
Žalostno stanje slovenskega šolstva
Te dni se pričenia — znatno prej kot lani — novo šolsko leto. To je tretie šolsko leto po vojni. Tri leta so že lepa doba, dovolj dolga, da se v njej marsikaj ^stvari. A. ko je bila slovenska šola prvo leto po vojni še dokaj nebogljena, bi lahko sklepali, da bo v svojem tretjem letu popolnoma drugačna, da bo imela svoje prostore, knji. ge in pa dobre učitelje. Toda vsega tega nima.
Otrok ie pač mnogo vpisanih v šolo, toda nič še ni znano, kako se bo šola vršila. Zlasti za gimpa. zi j o se ne ve, ali bo šola vsak dan ali vsak drugi, ali samo dopoldne ali tudi popoldne. Koliko ie vredna taka nepopolna šola, ki bi bila opravičljiva kvečjemu prvo leto po vojni, ve vsak, kdor je le malo v stiku s šolo.
Pri nastavljaniu se vedno po. navija ista praksa. Ljudi, ki imajo vse strokovne kvalifikacije, in so še v položaju, da so že po šta. tutti državljani Tržaškega ožemita, taki ne dobe namestitve samo zato, ker je o njih znano, da so z. ljudstvom, da jih ima ljudstvo ra. do. Sploh je to nevarno, če ima liudstvo koga rado. Tak učitelj bo zelo verjetno odpuščen in nadomeščen z drugim, ki ga ljudstvo ne bo maralo, Kaj zato, če/se ljud. stvo protivi dati otroke v šolo — vojaška oblast ima na razpolago policijo in ta že naredi red.
Kakor že dve leti tako še vedno isti človek določa, koga bodo na. stavili in kam. In tako bi naj pri-morsko ljudstvo dovolilo postavljati ’ ' za učitelje svojih otrok kogar, koli. Tako sia na Opčine prišla nek Štajerec in neka Liubljančan-ka. Kal imata tadva človeka opraviti med Openci in opensko mladino, na vse zadnje ni težko uganiti. Med drugim je njuna name. stitev na to mesto imela za posle! dico, da niso bile nameščene učiteljice, ki so že dve leti bile na Opčinah, Spet drugam je prišla begunka, ki niti ne zna slcvenšči. ne in niti inalo ne pozna naše vasi in naših kmečkih Hudi in hodi o-krog na pol gola (dokler je bila vročina). Zdi se, da je.ves nabre. žinski okraj prenapolnjen s to begunsko fio'azni jo. Sulež Zgonik, Sempblaj.
Primorsko ljudstvo je že dosti, krat novim učiteljem povedalo, kako si zamišlja učite'ja. ki pri. baja k njim. Mnogim je že tudi povedalo, da naj poberejo svola
šila in kopita in naj odidejo. Vendar se še vedno najdejo naduteži, ki mislijo, da se lahko dela tudi brez ljudstva in proti IJjdstvu. Da, v mestu je to šp mogoče, toda na deželi ne. Zato je treba najti mnogo namestitev v mestu, če že ne kot učna, pa vsaj kot upravna moč. Baraga je n. pr. dobro na. mestil nekje svojo ženo, dasi nima za službo potrebne kvalifikacije. Da je pripravil mesto svoji ženi, je neko drugo osebo pognal iz službe. Podobno je napravil tudi gospod Mizerit.
V zadnjem času se je nateplo V Trstu še vse polno takih vzgoji, teljev. ki so zbežali pred Jugosia-
vijo. In vsi mislilo, da je Ajfh za. točišče; Trst. Naj lih ie Baraga namešča, te hlapce vsak dan drugega gospodarja. Prišel bo dan, ko se bodo vendar prepričali, da jim ne preostane drugega kot — Argenti, na, (Barago sicer še čaka nekaj drugega,)
Tako torej pričenjamo tudi to leto v kaj malo Bodrilnih razmerah. Poiavii se je celo ponovno v Trstu zloglasni kap. Simoni. Baje sicer ne bo imel opraviti več s šoto, toda že njegova navzočnost — potem, ko vemo, kaj ie, — nam ne more biti Slovencem prijetna, kajti škoduje nam lahko vedno. Pa bo že zopet odšel.
# — ■ ■ - ■ ■ —-------------------
Močna udeležba Jugoslavije
na tržaški
(Nadaljevanje s 1. strani.) in opremi. V bližini je točilnica, kjer ti postrežejo s pristno slivovko ali vinom.
Preseneti pa človeka oddelek za težko industrijo, kjer ugleda med jugoslovanskimi izdelki krasne stružnice. Tam so na vpogled tudi razne rude in pa r- velika atrakcija vse razstave — celo jezerce živega srebra; kljub opozorilnemu napisu si nekateri ne morejo kaj, da ne bi utaknili prst« v tekoče srebro, in se na ta način prepričali, da ostane prst suh. In spet se. ljudje
ustavljajo . tokrat ob Ulgoslnvan-
skih brušenih kristalnih vazah.
Nemogoče je našteti, kaj vse je razstavilo nad 200 jugoslovanskih razstavi jalcev. Toda obiskovalec razstave dobi nekak vpogled v delo in ustvarjanje v novi Jugoslaviji, ki ga pojasnjujejo razne fotografije, zemljevidi in diagrami. Juso-
razstavi
slovanski del razstave pa tudi silno nazorno kaže, kaj vse more Jugoslavija Trstu nuditi. Razstava : an&i pa je tudi pokazala, kako nujno, je, da že enkrat začno trgovski krogi v Trstu misliti na nabavo iz Jugoslavije. Jugoslavija nima namena Trsta sebično izkoriščati, temveč z najtesnejšim sodelovanjem s Tržaškim ozemljem pomagati gospodarstvu Tržaškega ozemlja, v korist delovnega ljudstva.
Tržaška razstava si bo gotovo pridobila pravico, da se pojavi vsako teto. Vodstvo bo pa moralo misliti na kak večji prostor, kajti v kolikor Pomorska postaja ni zidana v ta namen, je tudi majhna za tako prireditev. Želeti bi, da bi tudi tržaška razstava postala eden izmed pozitivnih činiteljev za ureditev sožitja na tem tako občutljivem koščku sveta.
Kirni lesimi v Bujali
(Nadaljevanje s 3. strani,) mladina res častno zastopana. Juri-na in Franina sta zopet pomodrova-!a v svojem ikavskem narečju in prišla do zaključka, da ne smejo poZabjti, kar so »pritrpili«:' »Študentje bujske gimnazije so pokazali, da imajo v svoji sredi dobre deklamatorje in 'da so dobri pevci, V šaljivem prizoru »Repa« so prepričali vsakogar, da so tudi na odrskih de/kah doma. Mladina iz La-
binjskega bazena je očarala s svojim starodavnim istrskim balunoin, ki je edino narodno kolo, ohranjeno pri nas. Visoko so frfotala plesalkam črna, vijoličasto obrobljena krila njihovih narodnih noš.
Pevski zbori in recitacije so se vrstile še in Še. Bilo je, kot bi čt> vek čutit, kako utriplje v njih srce istrske zemlje.
Zagrebško društvo Joža Vlahovič, ki je bilo lani na mladinski progi in je letos odneslo na mladinskem festivalu v Pragi prvo nagrado, je prineslo tej zemlji pozdrav. Z umetniško dovršenostjo je odpelo štiri
žek in na mezdno premirje. Oboje zavisi od surovin in naročil, kj jih zdaleka n; v fisti meri, ki bi jih ladjedelnca izpolnjevala z največjo lahkoto. Delavci mislijo, da ne more biti drugega kot politično ozadje, ker sicer bi se tržaški delničarji kot Rati, Economo, Scaraman-ga s Cosulichem na čelu ne odrekali težkim milijonom zaslužka in sprejeli večja naročila iz Jugoslavije, ki bi obenem zagotovila tržaškim ladjedelcem kruh. Prišel bi gradbeni material in v treh sploviščih, kjer že 6 mesecev čakajo na gradnjo tri velike ladje, bi odjeknila pesem delavskih kladiv. To, da so sprejeli za Jugoslavijo gradnjo mostov, je vse premalo za tržaško industrijo. Delavce čakajo vse težja vprašanja kot je vprašanje novega mezdnega premirja, ki bo načeto v decembru in bo moralo rešiti mnogo stvari, kot so priznanje službenih let, Sfirideseturnega tedenskega dela, čevljev in obleke. To je le majhen del njihove velike borbe za demokratizacijo Tržaškega ozemlja, ki bo odprla ladjedelnicam vrata do surovin in velikih tržišč.
Z ulice Sv. Marka, kjer je njihova nabavna zadruga, sem Se enkrat pogledala na ogromno ploskev ob morju. Cela gošča velikih, železnih žerjavov in drugih priprav zgovor-no_ in brez besed govor; o tržaški težki industriji, ki v polnem obratu lahko v polni meri pomaga in zagotovi mestu, kateremu pripada, njegovo gospodarsko neodvisnost.
Mara Samsa.
pesmi in med njimi staro istrsko naricalko »Cače moj«. Potem pa je zaključilo slavnost s posavskimi koli v njihovih prekrasnih, bogato vezenih belih nošah.
Ko je odzvenela poslednja pesem in se je razpustilo pestro kolo, je‘ starec iz Savudrije izvil iz sebe: »Pet in sedemdeset let sem moral čakati, da sem doživel tako lep dan «
M. Samsu,
V	Benetkah se je vrSi! Šahovski turnir, ki se je končal z zmago Tartako-iverja. Na šestem mestu je Tržača« Staldi.
V	nekem vlaku pri Singapuru j* nek Malajec poblaznel in z nožem *a-klal osem oseb, devet pa ranil. Pij tem dejanju je skočil skozi okno vlaka. Policija ga sedaj išče po džungli, iz katere beži na stotine prestrašenih Malajeev in Kitajcev.
2e četrti teden razsaja V Egiptu kolera, ki zahteva sedaj dnevno že okrog iOO smrtnih žrtev.
Sedem oboroženih banditov s» j* splazilo v vilo princese Caraccioio blizu Neaplja in ko so v,krotili in sv«, zali sedemnajst služabnikov in sorod-bikov princese, so odnesli za več milijonov vrednosti.
Henry Rolshild je umrl v Lozemi, star 75 let.
MltKTE« Wltólll PIIMET
Od srede, ». oktobra dalje voatjo potniški vlaki iz Ljubljane preko Jesenic direktno do Gorice brez prestopanja, in sicer vlaka z odhodom lir. Ljubljane 5.30 in 11.35, s prihodom v Gorico 10.34 in 17.00 ter v obratni smeti vlaka z odhodom iz Gorice ob 10.36 in 15.00 ter s prihodom v Ljubljano 18.20 in 20.S5. Poleg tega vozi med Sv. Lucijo-Tolminom in Got ico še en par potniških vlakov z odhodom iz Sv. Lucije-Tolmina 6.26 in s prihodom v Gorico 7.20 ter v obratni smeri z odhodom iz Gorice 18.35 in s prihodom v Sv. Lueijo-Tolmin 19.31.
V bližini Beograda gradijo največje poletno gledališče, ki bo imelo S tisoč sedežev^ in bo na ta način največj* gledališče v Jugoslaviji na prostem. Dela so se pričela junija meseca in so že skoraj dogotovljena. Okoli 200 mladincev in članov Ljudske fronte j» dnevno prostovoljno sodelovalo prt teh gradbenih delih.
JI
za življenje in mir
Novo elektrarno v RaU so te dni dokončali. V kratkem bodo montirali stroje in začeli z obratovanjem.
31.152 turistov v Opatiji Je bilo letos. Največ jth Je bilo iz ČSR, Madžarske, Trsta, Italije, Francije in Anglije.
15 km ieleznl&kega lira so v zadnjem tednu položili na mladinski progi. Dosedaj je položenih skupno 166 km tira.
Na prvi kmetijski konferenci v Ljubljani je minister Janez Kregar govoril o tesni povezavi slovenskega kmečkega prebivalstva v OF. Minister Jože Levstik pa je govoril o potrebi dviga poljedelj-stva na višjo agrikulturno stopnjo.
V ladjedelnici na tukarlcl so obnovili štiri parnike in štiri vlačilce za rečni promet.
Sladkorna. pesa v Prekmurju Je letos izredno dobro obrodila, In spada po kvaliteti med najboljše v državi. Ker prejmejo kmetovalci za vsakih 100 kg pese poleg odkupne cene še 2 kg sladkorja, so se mnogi obvezali, da bodo prihodnje leto sejali Se več sladkorne peso.
Odredili so odkupne cene tobaku. Najviše cenijo makedonski tobak, nato hercegovski, potem drinsko-moravski In vojvodinski.
V	Beogradu deluje 106 analfa-betskih tečajev in 28 prosvetnih.
V	Beogradu grade 110 tri do sest-nadstropnih stanovanjskih posto-, pij.
Cement je odslej v svobodni prodaji po 3000 din tona. Najmanjša prodajna količina je 10 ton.
Skozi Ljubljano se je vračala v domovino prva skupina izseljencev iz Nove Zelandije. Prihodnja »kupina se bo vrnila z jugoslovanskim parnikom Radnik, ki bo spomladi 1648. pripeljal tudi povratnike iz Avstralije.
Razveljavljena je bila odredba o pitanju, cenah in prometu s prašiči. Natančnejše določbe za izvajanje te uredbe izdaja ministrstvo za trgovino in preskrbo.
V	obtok je prišel nov stodinarski bankovec. Stari stodinarski bankovci bodo odtegnjeni iz prometa do 30. aprila 1948.
Zelo dober pridelek riia je bil letos v Makedoniji. Nekateri klasi imajo do 270 zrn, 1 ar je rekord.
V	Dalmaciji so obnovdl doklej 2300 hiš. 188 pa jih le še v dciu
Turistične kraje vSlovenlji je letos obiskalo 150.000 gostov, kar predstavlja porast 32,5 (r v primeri z letom 1946. Za zimsko sezono je pripravljenih v raznih domovin in hotelih nad 1000 postelj. „Putnik" pa pripravlja obisk "00 madžarskih turistov in zimskih športnikov.
Začeli so razdeljevati krompir za zimsko zalogo. Za vsakega družinskega člana bo mogoče nabaviti 50 kg krompirja.
Začela so se pripravljalna dela za gradnjo velikega prekopa Do-nava—Tlsa—Donava. Ta plovni prekop bo ' dolg 206 km, skupno z ostalimi stranskimi prekopi in Ira nali pa bo znašala dolžina vseh prekopov in Jtannlov okrog 100 km.
Južni Slovani v Madiarski so poslali maršalu Titu s svoje druge pokrajinske konference brzojavko, v kateri Izražajo svoj ponos r»a jugoslovansko ljudstvo, ko pod vodstvom maršala Tita ustvarja sebi in potomcem boljšo bodočnost, mir ih sodelovanje med narodi.
SLOVENSKA UNIVERZA
Redno vpisovanje na slovensko univerzo ie končano. Z vseh strani Slovenije in tudi iz krajev zù. nai njenih meja so prihajali m'a-di študentje v Liubljano. Oni sta. rejših letnikov prihajajo na univerzo samozavestno in se pred njo zbiraio v gruče, da se pogovore o m'adinski progi, počitnicah, o štu. diju in drugih problemih, novinci pa še nekam plašno in spoštljivo stopajo v hram znanosti, sprašujejo za navodi’a in nekako z za. vistjo ogiedujeio svoje starejše tovariše. Vendar Kmalu ne bo razlik med njimi, s pričetkom preda, vanj bodo postali vsi skupnost naše akademske mladine, študirajo, čih in k napredku stremečih mladih ljudi, bodoči profesorji, inženirii. pravniki, ki bodo z vso resnostjo študira'i in izpolnjevali svoje znanje, da se čimprej uspe^obiio za svoj poklic, in tako kot strokov, njaki pomagajo pri obnovi in izgradnji svoje domovine. Slovenska univerza ie naše najvišje učilišče in naš naivišji znanstveni zavod. Njen obstoj in delovanje je najlepši dokaz našega kulturnega nivoia in strokovne usposobljeno, sti naših ljudi. To posebno za nas Slovence, ki smo sorazmerno majhen narod in živimo na križišču evropskih narodnili in gospodar, skih veletokov. Na tem križišču bomo ostali trdno zasidrani in se bomo uspešno razvijali le ob naj-
ODPIRA SVOJE HRAME
višjem razmahu naše duhovne kulture. Vzgajati domače strokov, njake vseh panog in širiti pro-svetlienost med najširše plasti slo. venskega naroda za izgradnjo domovine. to je naloga te naše naj. višje kulturne ustanove. Zato je potrebno, da se z nje ustrojem, zgodovinskim razvoiem in delovanjem seznanimo prav vsi Sloven. ci, zlasti mi Primorci, ki nam je bila tako dolgo časa odtegnjena in malo znana.
Zgodovina slovenske univerze
.." ■■■ -------«y
Ò
POPRAVEK
v zadnji številkt smo v članku „Policijska zaiilta fašistične stranice v Angliji" pomotoma navedli, da itCje židovska naselbina v londonski vzhodni četrti eoo članov. Cita] pravilno: eoo tisoč članovi
Borba za slovensko univerzo je tesno povezana z razvojem političnega in kulturnega razvoja s'o-venskega naroda. Skozi vso novej. šo dobo naše kulturne zgodovine se vleče vprašanie univerze, katero smo končnoveljavno dobili ob osvoboditvi po koncu prve sve. lovne vojne. Vendar pa smo Slovenci že 300 let poprej imeli znanstveni zavod, ki je tedaj predstavljal visoko šolo univerze. Ta seve. da ni bila kompletna, ker ni imela medicinske in pravne fakultete, vendar predstavlja kliub temu pr. vo visoko šolo na slovenskem o-zemlju. Ko je ta šola 1874 prene, ha'a, je bi’a že štiri leta nato u-stanovljena nova visoka šola, ki je imela sicer le modroslovno fa. kulteto, bila pa ie že laicizirana. t. i. prenehala je biti cerkvena u-stanova. Obstajala je do leta 1849. Najbolj kompletna univerza je bila v času francoske okupacije pod Napoleonom. Poleg osnovnih in srednjih šol, so tedai Francozi dali našemu narodu tudi univerzo, ki sicer ni bila slovenska, vendar pa® je bila kljub temu velikega pom«na, zlasti še, če pomis'imo. da smo se Slovenci nato 100 let zaman borili, da oi dosegli od av. sirijske oblasti ustanovitev univerze . Francoska univerza v Ljub. Ijani ie bila ustanovliena leta 1810 in je obsegala medicinsko, tehnično. farmacevtsko, pravno in zemljemersko fakulteto. Studij je trajal štiri oziroma pet let, profesorii pa so bili deloma Slovenci, delo. ma Ualiiani in celo Nemci. Po ponovni avstrijski zasedbi naših dežel leta 1814 ie univerza prenehala z delovanjem. Osta'a je le sta. ra modroslovna fakulteta. Nekaj časa so se vršila še posebna iuri-dična predavanja, dokler ni av. sirijska vlada leta 1849 ukinila vsega visokošolskega študija v Lju. bljani. Sele razpad Avstrije in na. stanek Jugos’avijc ie ustvaril možnost za otvoritev slovenske uni. verze. Vendar pa ie tudi tedaj bilo treba veliko truda in borbe z raznimi politiki, ki so bili centralistično usmerjeni in v kapitali, stičnih rokah in so smatrali, da slovenskemu narodu univerza ni potrebna. Prvotno so namerava’i ustanoviti le slovenske tečaje na univerzi v Zagrebu in šele na odločno zahtevo vsega slovenskega naroda je tedania vlada pristala na ustvaritev univerze v Ljubljani. Slovenci smo dobili filozofsko, pravno, teološko, medicinsko in tehnično fakulteto, kt so pričele
delovati že jeseni leta 1919, le ju-ridična šele aprila 1920. Medicin, ska pa ni bila popolna, temveč je imela le štiri semestre, t. j. za dveletni studii. Univerza v takem ob. segu jc osta’a nato v stari Jugoslaviji nespremenjena vse do raz. pada države in sovražne okupacije naših dežel.
Razmah slovenske univerze po osvoboditvi
Svoj pravi razmah je slovenska univerza dožive’a šele po popolni osvoboditvi slovenskega naroda v letu 1945, ko so bili ustvarjeni vsi pogoii za nje vsestranski razvoj. Predvsem je bilo enkrat za vse. lej odstranjeno vprašanje denarja.
tudi socialemu stanju študentov. Država nudi materialno šibkim dijakom prav vso pomoč z velikim številom mesečnih štipendij, ki omogočajo študij tudi najrevnejšim. Razen tega ima tudi od. prava vseh šolnin velik pomen.
Največje važnosti pa ie ustanovitev novih fakultet. Nova ljudska oblast je že v prvem letu svojega obstoja ustanovila popolno medicinsko fakulteto ter imenovala komp'eten profesorski zbor iz vrst samih domačih zdravnikov-znan. stvenikov. Istočasno so ljubljansko bolnico pričeli preurejati v klini, ke, tako da so bili dani pogoii za znanstveni in praktični razmah slovenske medicine. Istočasno je bila ustanovljena tudi gospodarska fakulteta, ki je prej tudi nismo imeli in ki bo omogoči’a izšo'anje domačih strokovniakov, ki jih na. še gospodarstvo tako zelo potrebuje. Pri tehnični fakulteti je bil ustanovljen poseben začasni od. de’ek za farmacevtiko, letos pa smo dobi'1 (po uradno še nepotrje. nih vesteh) tudi samostojno far. macevtsko fakulteto, Razen tega pa so letos na novo odprli a-gronomsko fakulteto, ki bo vzga. jala kmetijske strokovniake. Tako so bile po osvoboditvi osnova, ne štiri fakultete, kar predstavlja vsekakor izreden napredek.
S tem se je seveda povečalo tudi število predavateljev, ki jih je
VODOGRADBENI INSTITUT
ki je v stari Jugoslaviji predstav-lialo veliko oviro pri razvoju u. niverze. Profesorji so bili slabo plačani, n* bilo denarja za opremo, ne za knjižnice, ne za labo. ratorije in inštitute, sta'no ie primanjkovalo učnih pripomočkov, zlasti pa ni bilo sredstev za zida. vo in opremo novih univerzitetnih zgradb. V novi Jugoslaviji pa ima univerza na razpolago toliko finančnih sredstev, kolikor iih po. trebuje za svoj razvoj in pravilno delovanje. Zato lahko danes vidimo, kako se grade številne nove univerzitetne stavbe, da se je moč. no povečalo število predavateljev in asistentov ter pomožnega o-sebja, da se na novo in najmoder-neje opremljajo številni zavodi in inštituti raznih fakultet, da se knjižnice stalno večajo s knjiga" mi iz vsega sveta in da se univer. ze prav v vseh ozirih razvila. Razen tega ie posvečena vsa skrb
4anes na univerzi okoli 250, med katere štejemo redne in izredne profesorje docente in honorarne predavatelie. Tako ima samo tehnična fakulteta 84 predavateljev, medicinska 33. luridična 19, filozofska 49, teološka 16 in gospo, darska 20, skupaj torej 231. Ni še števila za predavatelje nove agronomske In farmacevtske fakultete, te in one predavatelje, ki na posameznih fakultetah še niso ime. novani za posamezne predmete. Ce dodamo še lepo število asistentov, ki so tudi akademsko izobra. ženi strokovnjaki, laborante, kniiž-ničarje in osta'o pomožno in ad. ministrativno osebic, potem vidimo, da obsega slovenska univerza kar lepo število najrazličnejših strokovnjakov.
Povečalo se je tudi število slušateljev, kajti po petletnem p'o-nu, se mora število naših akademsko izobraženih strokovnjakov
vseh panog močno povečati. Tako ie bi'o že lani v po'etnem semestru 3100 študentov, v zimskem semestru pa še več. Letos se pričakuje, da bo njih število glede na nove fakultete še mnogo večje.
Nove univerzitetne zgradbe
V zvezi s celotnim razširjanjem in reorganizacijo univerze in u. stanavljanjem novih faku’tet ter dotokom novih študentov, je postalo pereče zlasti vprašanje prosto. ' rov. Ob ustanovitvi je univerza imela le eno samo poslopje na raz-po ago, ki pa je bilo obupno premajhno. V njej so se zato nase’ili le univerzitetni uradi in ob astva ter filozofska, juridična in delno tehnična fakulteta, ki je bila sicer raztresena po števi'nih stav. bah, ki pa še zda'eka niso odgovarjale vse mzahtevam. Leta 1921. so zato zgradili poslopje tehnične fakultete, ki pa ie kma'u postalo premajhno in eno stavbo medicin, ske fakultete, ki tudi kmalu ni več zadoščala. Ce upoštevamo, da je bilo leta 1939 dokončano novo poslopje - univerzitetne knjižnice, kamor se je preselila tudi fi’ozof-ska fakulteta in istega leta tudi strojni inštitut tehnike, potem smo s tem omenili vse, kar je bilo v stari Jugoslaviii sezidanega prav za univerzo. Sele osvoboditev je temu nevzdržnemu stanju napra. vila konec. Najprej se je pričela izgradnja tehnične fakultete in v najkraišem času bodo dograjene in izročene svojemu namenu tri velike stavbe za kemični, rudarski in vodiogradbeni inštitut, ki bodo seveda tudi najmoderneje opremljene. Medicinska fakulteta je tu. di dobi a več novih predavalnic, inštitutov in laboratorijev po novih oziroma povečanih poslopjih naših klinik. Vse te razširitve pa so le začasnega značaja, kajti predvidena je zgraditev novih najmodernejših klinik na severnem delu mesta ob Savi.
Razen tega jé potrebno omeniti še obnovo univerzitetne knjiž. niče. ki ie bi’a zaradi nesreče med vojno precej porušena in de no povsem neuporabna. Obnovitvena dela so trajala skoro leto dni in so bi’a močno zamudna, kajti po. rušen je bil cel trakt knjižnice z najvažnejšim delom, t. j. veliko čitalniško dvorano. Letos spom’a. di je bila čita’njca ponovno otvor-jena in predstavlja zopet študen. tom važno oporo pri študiju.
O posameznih fakultetah
Ljubljanska univerza ima danes sedem popolnih fakultet.
1.	Filozofska fakulteta, ki uspo. sablia s-lušatelje za profesorje vseh srednjih šol, se deli na dva oddelka in to na oddelek za humani, stične vetje, ki obsega vse jezike, literaturo, zgodovino in na priro-doslovno.matematični odde’ek za študij matematike, fizike in priro-doslovja. Fakulteta ima precej od. ličnih predavateljev, od katerih so nekateri poznani po svetu kot odlični znanstveniki. Studij traia štiri leta, za dosego dip'ome pa je potrebno opraviti tri izpite iz glavnega in stranskih predmetov in izde'ati pismeno diplomsko na. logo. Poseben izpit in doktorska disertacija pa se zahtevata za dosego doktorske časti.
2.	Juridična fakulteta usposablja dijake za bodoče višje upravne strokovnjake in za službo v pravosodju. Spričo tega se tudi štu- ' dij v zadnjem letu (traja sicer tudi 4 leta) cepi na upravno in' sodno vejo. Poleg vsakoletnih iz. pitov, ki jih mora Študent opraviti iz vseh obveznih predmetov ki jih je 3b, moralo študentje po četrtem letu opraviti še poseben diplomski pismeni in ustni izpit, nakar dobe šele po opravljeni praktični vežbi pravico do dip’o. me in do akademskega naziva pravnik.
(Nadaljevanje na 7. stran).)

Hhndci oL&ùhnik
6 /
K«::»:ì«;w:!icii::'i;:i«iCicii::ii::ii!;!i;:ii:!ii:w:w:iii:!ii::iwi::ii::i!::H;:!i:;ii::ii::H::ii;:)i::iW!::ii:!n:;n:ì«;:ii::(t!;ifi:w:ii!:«;:ii:;(i::ii::ii:!ii:!ii!!ii:!ii:iioi;;ii;:H;:icH::ii::ii;^
Do cevoljoditve Slovenci n: smo imeli lastne filmske proizvodnje in tudi no slovenskih, lilmov. Nekaj poskusov ružnih idealistov, k. <o postibli nekaj skromnih prizorov iz slovenskega življenja na filinsk' trak. ni pomenilo dosti. Sele osvoboditev in ustvaritev Slovenije v okviru ljudske republike Jugoslavije, je ustvarila pogoje za razvoj to najmlajše umetnosti. Tako lahko smatramo dan osvoboditve kot dan rojstva slovenskega filma. Slovensko podjetje za proizvodnjo filmov «Triglav film», je kmalu po osvoboditvi pričelo z delom. Tako je bilo v prvem letu izdelanih nekaj kratkih filmov o osvoboditvi Slovenije in o zločinih okupatorjev na naši zemlji. S temi filmi se je vzgojil prvi kader naših filmskih strokovnjakov, režiserjev in strokovnega tehničnega osebja, tako da je Triglav tTm» že v lotu mu pričel izdelovati slovenske filmske tednike oz. žurnale, ki so dobili naziv: filmski Obzornik. Ti filmski tedniki, ki se od številke do številke tehnično in vsebinsko zboljšujdjo. predstavljajo vsekakor lep uspeh naše mlade filmske umetnosti, O-ber.em pa tvorijo tudi temeljno stopajo v razvoju slovenskega umetniškega filma Po svoji vsebini in obliki niso filmski obzorniki običajni filmski žurnal, temveč nekaj posebnega. Prikazujejo sicer najvažnejša dogajanja v življenju Slovencev, po-mt.iubr.fi dogodke, stvaritve in ikppohe, oz. sploh kažejo, knko se oblikuje življenje slovenskega nari sla, vendar pa se kljub (trnu, da prikazujejo isto vsaj deloma tudi tuji tedniki, bistvene razlikujejo Oti njih. Filmski Obzornik j» sastavljen iz dveh različnih delov, ki se drug drugega dopolnjujeta ter jo obenem reportaža zadnjih dnevnih dogodkov (včasih sicer z majhno zamudo) in prikaz :l'k iz našega življenja. V prvem dt.lu prikazujejo namreč dve, tri pejsaže iz našega življenja (n, pr. teden knjige, zdravljenje tratao-inu, v denti slepih) drugi del ho vic pa so kratki prizori iz najvažnejših dogodkov dnevnega življenja (cbiVk tujih državnikov, športni dogodki). Kor pri slovenskem. Obzorniku ne gre samo za PfiJcaaovanjo senzacionalnih novic kot n. pr. v ameriških zumatili, it in več tudi za to, da gledalci do-'tfi sliko o raznih dogajanjih da-naš n j eg m življenja, ga lahko sma-
tramo za čisto posebno obliko kulturnega in dokumentarnega filma, ki ga pri drugih narodih ne najdemo, Filmski Obzornik je zato čisto slovenski film.	,
Dosi daj jc bilo izdelanih že 14 Obzornikov, od katerih so zlasti zadnji lepo uspeli in predstavljajo že pravo umetnine. Tako je bilo v enem starejših Obzornikov odlično prikazano vožbanje naših reprezentativnih smučarjev - tek movalcev, v trinajstem Obzorniku pa je bil zelo lepo in naravnost umetniško izdelan obisk pionirjev v Koroškem domu. v naslednjem pa prihod koroških pevcev v Dju-
Naša osrednja prosvetna matica Slovt.nsko-hrvalska prosvetna zveza, zajema, kot že pove pjeno ime, tudi Hrvate,, ki prebivajo pa področju Tržaškega ozemlja in k. so si ustanovili svojo peci/.vezo.. Ta del hrvatskoga naroda Je utrpel med prvo in drugo svetovno vojno precejšnjo škodo v vseh panogah svojega javnega življenja. Sedaj se to ljudstvo zopet dviga in se začenja zavedali svojega bistva. Na tem ozemlju so se otvorile hrvatsko osnovne šole in • hrvatska srednja šola in to je najboljše jamstvo za podvig hrvatske kulture in za poyezànje z rhà-' tićno hrvatsko kulturo.
Du se tamošnjim ljudem pokaže stopnja njihovega kulturnega življenja. da. se jim predoči bistvo njihove narodnosti, je nrvatska prosvetna podzveza organizirala v dnevih od 5. do 12. t. m. «Teden hrvatske kulture».
2e prvi dan je bilo 12 prireditev. Prireditve so se vršile po domače, prisrčno in ganljivo. V torek, sredo, četrtek »n petek so bile tekmovalne prireditve, na katerih so komisije ocenjevale nastope pevskih zborov, recitatorjev tn dramskih družin. Tako so n. pr bi!« v sredo tekmovanja v Materah. za kraje Materada. Karšete in Babič!, v Četrtek v Novi vasi za društva Nova vas, Bužunja in Sv. Ivan, v petek v Martinčičih Za Martinčiče, Kuži breg bi Marušiče. V nedeljo pa so se k zaključni manifestaciji zgrnili ijud-
bljano in njih nastop. Prav ti zadnji filmski Obzorniki nam kažejo, da so se posamezni operaterji in režiserji dokopali do samostojnega. umetniškega Izraza in so v svojih stvaritvah dosegli že visoko kvalitetno stopnjo. Filmski Obzornik lahko zato smatramo kot važno šolo naših mladih filmskih strokovnjakov-Ko ti izdelujoio filmske kronike in krajše dokumentarne filme, sc pri tem vzgajajo, uče in izpopolnjujejo ter usposabljajo za izdelavo slovenskih umetniških filmov katere upamo, da bomo kmalu dobili.' Seveda ?o Za st va-
je iz vse Bujščhie. in iz slovenskih krajev našega ozemlja- o čemer pa obširneje poročamo na 3. strani. .
V nedeljo 5. t. m. je bil praznik slovenske, pesmi v Zgoniku. Na-•stopili ;:o pevski zbori iz- Zgonika. Združeni pevci iz Devina, Seslja-na, Vižovelj, Cerovclj, Medje vasi in Stivana, nadalje iz .Saloža So motori ce. Gabrovice, Proseka, Kontovelja in Sempolaja. Nedeljski nastop nam je ponovno pokazal, da imajo zbori že svojo osebnost, da dajejo id pesmim živo. občuteno interpretacijo. Prvo mesto V tem pogledu gre Proseku in Kontovclju. Prost-čani imajo zelo dobit» pevsko tradicijo, le škoda, da jp zbor številčno šibak- Pravilno bi bilo. da bi Sodelovali mladi irt starejši, tako da bi se glasovi medsebojno spopoinjevali. Pevski zbor iz Gabrovice je majhen in šteje komaj ito pevcev in pevk. je pa kar Ugajal. Ima mehke prijetne glasove, ki se prav lepo zhvajo v celoto. Zbor vodi tov. Zidarič. O ostalih zborih smo že pogosloma pisali. Občinstvo je sledilo programu z velikim zanimanjem. Prav posebno sta ugajali zadnji dve pesmi, ki so jih zapeli vei zbori skupaj in sicer Herci-gonjeva ..Seljačka, pod vodstvom tov. Cibica in «Slovan na dan» pod vodstvom Zidariča.
Mnogim javnim manifestacijam daje naš narod svečani ton s kulturno prireditvijo. V nedeljo S.
ritev celovečernega umetniškega filma še velike težave, kajti . treba je dobiti dober filmski tekst-scenarij, posebne filmske režiserje, ki ta tekst pri kroje za f rimanje; potrebni so nadalje igralci in prvovrstno strokovno osebje, snemalci, osvetljevalci, strokovnjaki za zvok in še drugi mojstri, ki morajo biti vsi dovolj izkušeni, da ustvarijo res vreden film Teh strokovnjakov Slovenci doslej skorajda še. nismo imeli dobivamo jih šele sedaj, ko se ob delu samem vzgajajo in, izpopolnjujejo. Dabre volje je obilo, ljudska oblast jih tudi v vseh ozirih kar najbolj podpira in lahko zaupamo v umetniško sposobnost in podjetnost naših ljudi, da bomo kmalu gledali poleg Obzornikov še slovenske umetniško filme. Današnji filmski Obzornik, ki predstavlja naš prvi filmski uspeh, pa nas v teni upanju še utrjuje.
t. m. sc je vršilo v Bazovici razvitje prapora sindikalne podružnice. Ob tej priliki je nastopil domači pevski zbor, k' je izvajal samostojen spored. Ta mladinski zbor je vodil pevovodja Pavle Fonda. Bazoviški zbor je dober in gibčen m se prilagaja zelo dobro različnim momentom v skladbah. V nedeljo smo pa opazili, da so nekateri pevci manjkah, Jo sicer
kljub temu lepo pel in njegovo petje je polno zvenelo, toda res n: prav,' da puste pevci svoj zbor na c' dilu. Ce bi bili nastopili vsi pevci, bi prav gotovo zbor prišehdo popolnejše veljave,
'Jezik-je brez dvoma najvažnjši in
najdiočilnejšj' element, ki odloča o nurednosti. V narodovi govorici si člani naroda najneposrodnoje prisvajajo bistvo narodove samobitnosti. Zaradi tega moramo gojiti jezik z vso skrbnostjo. V preteklih desetletjih pri nas našega jezika nismo mogli gojiti; nismo mogli bogatiti našega besednega zaklada, paziti na pravilno Izgo-varjenje. na govorico, ki bi odgovarjala duhu našega jezika. Da se temu cd po more. je slovensko-hrvatsko prosvetna zveza že lan1 uvedla pri prosvetnih društvih tečaje za slovenščino, ki so Sfi po nekod prav dobro obnesli. Betos se bo t» delo nadaljevalo. Prosvetno delo bo pospeševalo možnost razvoja pri tem vprašanju in pri Vsem javnem življenju.
J. K.
LJUDSKA PROSVETA
t Nadaljevanje s K. strani.) Fakulteta je dosegla tako v nanvlvenem kot pedagoškem delu že veJikc uspehe in' je postala znana po svetu, istočasno pa }e v/goji'a že preceišnje število do. bi’o podkovanih pravnikov. Njeni Profesorji pa kot strokovnjaki u-sPešuo sodelujejo pri pravni Iz. Siadnji naše nove države.
<*• Gospodarska fakulteta vžga-'a gospodarske strokovnjake. Za čim uspešnejše usposoblienie in napredek našega gospodarstva, so "vedli štiri (sVeke specializaci-j**. in to za splošno gospodarstvo, 'za trgovino, za industrijo in pro. ",et ter za finance in kredih Vsak 'ak oddelek vzgaja gospodaske h eeia'iste, ki po položenih izpi-Uh i/. v s eh obveznih p.ecftnetov, opravljeni praksi m posebnem Pismenem dip'oipskem delu, dobe "aslov ekonomist. Fakulteta sicer ,	ustanovljena še mirna
žadfcjjfie. ‘j vendar pa razvoj naše. j"* ijffsppdarstva nujno zahteva c-."'o tojfpjnih strokovnjakov. Da le naša uhladina to pravilno razu.
kaže veliko število slu-je bi'o lani sko.
j ' 'c * j* A * '
.•, $ejii . .pajvažnejšimi fakulteta-l'" 3^ .dangs brez, dvoma tehnična , "Ttftta, ,ki je na)večja na s’o.
'	■Univerzi, tako po številu
Profesorjev. . slušateljev ter tudi |,n ‘davbah *n inštitutih. Tehnična
fakulteta usposablja inženu-je raznih strok in ima tako več oddel. kov, na katerih, ie študij različno urejen. Arhitektonski oddelek u-sposablja, naše inž.enirje-arhitek. te, elektrotehnični oddelek elektrotehnične inženirie, razen teh pa je še gradbeni, geodetski, kemič. ni. strojni in rudarsko-metaluv.ški oddelek ki vsak usposablja inženirje specialiste. Predavateljev ima fakulteta v tekočem letu preko SO. asistentov tudi ne dosti manj. študentov pa je lani bšlo 1240, tako da predstavlja ta fakulteta res velik znanstveni zavod. Dandanes so sicer nje oddelki še raztreseni po posameznih poslopji!», kot že omenjeno, pa bodo prav kmalu dograjene nove stavbe. v katerih bo vsak oddelek fakultete imel lastne predavalnice risa'niee, laboratorije in druge po. trebile inštitute ter naprave.
5. Za slovenski medicinski naraščaj skrbi medicinska fakulte'a. ki pa je popolna šele od osvobo. ditve dalje. Nastanjena j« po razbil» pos’opjih klinik, in ima sedaj že lepo število predavalnic in 3». boratorijev, ki so najmoderneje o-premljeni. Medicineev je bilo la. ni 659. med njimi 248 tovarišic» letos pa jiii bo gotovo še več, saj nam strokovnjakov zelo zglo primanjkuje. Studij (vaja 5 lei ter je precej naporen. ;
S. Kot popolno»!»» nova bo letos
pričela delovati agronomska fakulteta. ki bo vzgajala naše mlade kmetijske strokovnjake-agronome. Teh nam po vsej Jugoslaviji močno primanjkuje in tako lahko : u-pamo, da bodo te prvi doma izšo. lani strokovnjaki kmalu delovali pri dviganju nivoja našega kmetijstva.
7. Teološka fakulteta je najlepši dokaz, verske svobode 'v Jugo» slavij». Ona pa dokazuje še več. da namreč državi vzdržuje to fa. kulteto univerze in tako skrbi za vzgojo duhovniškega naraščaja.
Univerzitetna knjižnica
Pri univerzitetnem študiju ih vsakem znanstvenem delu je nujno potrebna obsežna knjižnica, ki mora biti založena s kniigami iz vseh držav. Kot pvi vseh univerzah imamo tud» prt ljubljanski U-niverzi vehko univerzitetno knjiž. nico, k» se nahaja v ogromnem, lepem in nadvse modernem poslopju, 'opremljenem z vsemi sr> dobnimi pridobitvami.. Tudi univerzitetna knjižnica predstavlja poseben znanstveni zavod univerze. kjer je zaposlenih precej naših knjižničarskih strokovnjakov, Knjižnica ima več oddelkov, med katerimi sta osebno pomembna »■okopisnt. oddelek in oddelek za nai-tidnoosvohfdilnl. lisk; posebno dragocene in starinske knjige pa
so v posebnih trezorjih. Posebnost je tudi ogromna čitalnica, ki je visoka dve nadstropji in ima dve steni popolnoma stekleni, tako da je podnevi vedno dovolj svetlobe. Čitalnica iuta okoli 60.000 kniig, med katerimi čitatelj lahko dobi vsako knjigo v neka» minutah; celotna knjižnica pa šteje okoli 400.000 knjig »p je po velikosti tretja knjižnica v Jugoslaviji. Sama knjižnica zaposluje 30 ljudi, med katerimi se nahajajo knjižni, čarji s fakultetno izobrazbo, pomožni knjižničarji in ostalo teh. nično osebje, tako da predstavlja tudi univerzitetna knjižniea velik oddelek naše univerze.
Taka je torej naša slovenska u-niverza. Nemogoče je seveda na kratko opisati vse njene fakultete. inštitute in laboratorije ter knjižnice in nemogoče je z nekaj besedami označiti pomen, ki ga ta naša najvišja znanstvena inštitucija »m» v kulturnem življenju Slovencev. Vsekakor pa ie mogoče tudi iz gornjih skromnih vrstic razbrat j. da predstavlja slovenska univerza veliko, živo in stalno razvijajoče. se znanstveno ustanovo» ki »e za vsakega Slovenca nadvse važna. Zato je prav, da jo pozna, mo. vsaj površno, prav vsi, da se bomo zavedali, kako velika znan-stvena inštitucija deluje med nami m dokazuje visok;» razvito kulturo m znanost, slovanskega naroda.
Kot smo pričakoval», je za uvod v novo kulturno sezono izšlo dosti novih knjig in sjcer:
V. Nekraso.v V Stalingrajskili-okopih, ie, roman, ki je pred ne. kaj dnevi izšal y založbi Iljudške pravice. To delo, ki je izhajalo že v, odlomkih v Ljudski, pravici kot podlistek, je vzbudilo živo zanimanje, tako da je izšlo sedaj tudi v knjižni obliki, s čimer bo mnogim usti c ženo. Kot pove že naslov, nam knjiga prikazuje dogajanja za ves svet usodne bitke pri Stalingradu. Avtor ki je št» mlad.. sovjetski pisatelj, nam slika v romanu doživljaje onega izmed udeležencev stali n grajsko bitke; prikazuje nam sicer življenje na majhnem sektorju bojišča, vendar ste tudi na tom majhnem prostoru odigravajo tako pomemb. ni prizori, da v dovoljni meri kažejo ves herojski podvig sovjetskih ljudi in njih politično zrelost v odločilnem trenutku domovinsko vojne. Tudi način pripovedovanja jo izredno živ in nepre. stano se menjavajo opisi posameznih podrobnosti, prizorov, pogovorov, mišljenj, tako da se nam iz knjigo naravnost razodeva živo življenje. Vprav ta izredno močan vtis nesposrednosti, ki ga pr» čitatelju pušča branje te knjige, predstavlja Vrednost romana.
Venčeslav Winkler: Trgovina sre. di sveta in druge zgodba, je »Ul. s tri rana, zbirka novel in. krajših povesti, ki- eo namenjene najširšim ljudskim množicam Pisatelj ie slovčnsk» mladirtški ih ljudski pisatelj, ki je zlasti znan kot do^ ber pripovednik. Delo je izšlo pri Mohorjevi družbi, ki je. najstarej. ša slovenska knjižna založba In k»' se je tudi letos z lepim programom zavezala, da obogati naš knjižni t»-g z dobrimi in cenenimi knjigami.
Zbornik Brčko Banoviči predstavlja po svoji vsebini zbirko leposlovnih in likovnih del’ mladincev udeležencev gradnje Unske mladinske proge. Zbornik jo izšel sicer s precejšno zamudo, je pa kljub temu zanimiv dokuntenl umetniškega ustvarjanja mladih graditeljev mladinske proge. Mura literarnih del ni ravno najbolj, ša, saj poznamo že boljša literarna dela mladih piscev, ki sn v zborniku zastopani, vendar predstavlja knjiga vsekakor lep do. kaz razvoja naše najmlajše literarno generacije;, ki oblikuje svoj literarni obraz ravno pri tako pomembnem delu kot ga predstavlja mladinska proga. Bolj posrečena je umetniška priloga, ki vsebuje obilo prav zanimivih slik in risb z mladinske proge Brčko. Banoviči.
DeskiHov St. Pod: js prevod i« bolgarščine. Avtor je mlad bolgarski pisec, ki nam v tem romanu prikazuje zanimivo življenje Bolgarije. Delo je izšlo pvi založbi
Mladinske knjige, ki je postala naša najbolj agilna založba in ki je v zadnjem času lodala obik» dobrih in zanimivih knjig po naj-nižji»h cenah.
Iz partizanskih let, Je Knjig« k» jo ie izdal slovenski knjižni zavrni 1« ki predstavlja, izbor partizanske proze. Uredil m uvod je napisal .iosli» Vidmar, z novelami aij .'rtieami pa so zastopani vsi naši vidnejši sodobni pisatelji, tako Miško Kranjce, Prežihov V’orane, Jut Kozak, Vladimir Bartol, Ciril Kosmač in drugi. Vse novele obravnavajo snov ie narodno osvobodilne borbe, tako d« knjiga najlepše prikazuje, kako s« slovenski pisatelji »živeli z ljudatvom v najtežjih dneh njegove zgodovine. Je pa obenem tudi veren dokument teh težkih dni, predstavlja knjigo, ki jo mora brati vsak zaveden Slovenec.
(Nadaljevanje n* ». strani.».
W teh krasnih dneh, ko s© je Primorska zopet wnila v naročje matere Jugoslavi je, vstajajo spomini na čase, ko so potekali zadnji dnevi, ko je ta krasna dežela se ječala pod jarmom stare, pozabljene Avstrije, a so zanjo že kovali še hujše verige suženjstva v Italiji. Z roba Trnovskega gozda sem 1. 1917 mnokrat gledal v doline, kjer so se pod granatami tujcev Avstrijcev in Italijanov rušili slovenski domovi, z gnevom v srcu sem so vračal k svojemu težkemu a zanimivemu delu, raziskovanji! podzemskih jam. Večini ki danes mislijo na Primorsko, uhajajo misli na prekrasno Trento, na Sočo, modro morje, divna kopališča, velikansko jame med Trstom, Postojno in Reko malone nihče pa ne ve, kako lepa je tudi gozdna Trnovska planota in nekatere podzemske jamo na njej. Z vojnimi tovariši sem jih 1. 1917 preiskal okoli 100. Naj lepši spomin pa imam na veliko Ledeno jamo, ki leži okoli 1000 m visoko, zapadno od Ccpovana v osrčju skalnih skladov Trnovskega gozda, Nekateri Tržačani in Goričani so jo v časih, kp šo niso znali delati umetnega ledu, dobro poznali, ker so v vročih poletnih mesecih kljub veliki oddaljenosti zvozili mnogo ledu iz te jame v inasto. Tudi med prvo svetovno vojno, ko je bilo na Trnovski planoti ogromno vojaštva, ker so se bili. ua njenem vzhodnem robu, na Sv. Gori, na Banjški planoti
V JAMO
Komaj smo prestopili jamskt prag in se je pobočje močno nagnilo, že smo bili tudi na led-niku. V začetku je bil led še umazan od prsti in ostankov rastlinstva, k> so ga zračni vrtinci zanesli v globino. Široki vhod se kmalu zoži v 8 m širok hodnik, nad katerim se dviga goli skalni strop 10 m visoko. (1. na sliki) Cim dalje smo prišli tem čistejši jo bil led na tleh. Kmalu je bil popolnoma čist in modrikasto zelen v zadnjih svetlobnih žarkih, ki so ga > še osvetljevali od vhoda sem, Lednik je mestoma razpokan. Tedaj Jo odstopil od stene, a dna hib ilo mogoic uzreti in nik-do ne ve, kako debel Je 'led. Tu ■n • tam so ležale skale na ledu. Utrgale so so s stropa, a prihodnje leto jih gotovo no bo več. V kolikor še led poleti staja, v toliko pozimi zopet nai’aste. Ledene jame so namreč velike skalno vreče, k* s.o obrnjene proti severu, da jih sonce pozimi ne more ogreti. Ledene jame leže iz večine več kot 1000 metrov visoko nad morjem, kjer so zime že zelo mrzle. Ko se pozimi zunanji zrak zelo ohladi, začne teči v jamo. Tam izpodriva toplega *n ohlaja tudi skalno stene. To so vrši vso zimo in skalovje v jami-so zelo na globoko ohladi, vse kaplje, ki pplezejo po skalnih razpokah v jamo zmrznejo in tvorijo na tleh lednik, na stropu pa ledene kapnike in ledene slapove.
Na koncu hodnika smo prižgali acetilenke, ker strop se je zelo ponižal, za njim pa se je odprla velika podzemska dvorana. Krstili smo jo Kristalna dvorana. (2. na-slikij.
V Kristalno dvorano v neugodnih letih ni mogoče prodreti. Gozdar nam je pravil, da se’ nabere včasih toliko ledu, da popolnoma zakrije vhod vanjo. Zgodi pa so tudi obratno, da se toliko ledu staja da stoji več metrov visoko nad lednikem, ker ne more odteči ob stenah v globino. L. 1917 pa jo, bilo zelo suho, >'n vojaštvo jo sproti odnašalo vso vodo in mnogo ledu za žejno posadko na bojnih položajih.
Brezobzirna žeja jo pripomogla da so vojaki kopali globoko v lednik. Pod vrhnjo plastjo ledu so odkrili 3 - 4 m globoko plast vode; ko so jo odnesli, so prebili spodnji led in zopet so prišli do vode, stoječe nad lednikom. Morda so bile zaporedoma . kratke ■mrzle zime vzrok da je voda, ki še je poleti nabrala nad lednikom, Je deloma zmrznila. Ob strani pa ni mogla odtekati, ker so silno ohlajeno stene takoj izpremenile vsako vodo v led in z njim zamašile razpoke.
KRISTALNI »RAD
Kristalna dvorana zasluži svoje ime. Dolga Je 22 m, široka 21 m, strop pa sc dviga 12 m visoko. Tla so iz čistega, neznano debelega ledu. Se niédo ni mogel ob kaki razpok' priti do pravega skalnega dna. Tu in tam je na ledu ležala skala, ki se je odtrgala bd razjedenega črnega skalnega ■ stropa. Proti stranskim stenam se je led dvignil v strmi stopnici in pokrivale so ga nešte-
in ob Soči krvavi boji, je morala velika Ledena jama napajati ljudi in živali in zdelo se je, da a» zakladi ledu v njej kar neizčrpni.
Skozi krasni iglasti gozd smo nekega vročega dne meseca julija 1917 pripeljali naše orodje pred jamo. Njeno žrelo leži štirideset metrov pod vrhom gozdne planote v dnu divje skalnate kraške doline. Vhod v jamo zija pod navpično steno in je obrnjen proti severu, tako da nikdar noben sončni žarek ne more poslati svojo toplote v jamsko globino. Vhod jo mogočen 13 m širok in 11 m visok. Rastlinstvo sc je od njegovega mrzlega žrela umaknilo in gola skala, tu in tam še mahovi-ta, to vodi doli. Nas je takoj stresel mraz, kajti malo više je sijalo julijsko sonce, tu pa smo stali pred vratini mrzle sim-ti. (Glej sliko).
PR LED
vUni ledeni biseri, v katerih so žareli žarki naših svetilk.
Spomladi so segali iz lodnika do stropa veliki ledeni stebri. O tem so pričale razvalino ledu, ki so mestoma ležale ob njihovih nekdanjih podstavkih. Zato pa so bile tem krasnoj šo veliko skupine nad meter dolgih ledenih sveč, ki so visele še mestoma iz razpok v temnem stropu. Seveda smo se jim previdno umikali, ker poleti skozi razpoke dotekajoča voda ogreje skale in ledeni okras kaj
rad zgrmi na tla. Po južni steni je padal več metrov debel leden »slap«, ki so ga krasile številne sveče. Na dnu so je zlival z lednikom v eno celoto. V vzhodni steni smo našli prostor, ves prevlečen z ledom. Dno je bilo kakor zrcalo. Ko pa smo stopili nanj, smo presenečeni odskočili; na ledu je stala precej debela plast vode. Na zapadni strani smo preplezali okoli 5 m visok kup udrtih skal in vstopili v 8 m dolg in 6 m visok in širok prostor. (3. naslj-ki) Led je tudi tukaj pokrival tla in krasen leden steber sè je opiral iia nevarno razpokani strop, v steni smo odkrili 3 - i m široko luknjo, iz katere je tako pihalo, da je ugasnila acetilenka. To je bel dokaz, da se zadaj nahajajo vehki prostori.
Ker jo naš čas z morjenjem In risanjem jame potekel, smo onega dno prenehali z delom in sc šele naslednjega dno lotili raziskovanja jame za luknjo, skozi katero je pihalo. Nikdo še od tam dalje ni plezal in pričelo se je v resnici vse resnejše delo kakor v prvem, razmeroma lahko dostopnem delu. Ozka luknja, skozi katero smo spustili lestvico iz železne vrvi, razširi in pogrezne v prepad. Po malone navpični ledeni steni smo priplezali v dvorano,
k* smo ji nadeli ime «čarobna». <4. na sliki). Stali smo na debelem ledniškem jeziku, iz katerega se je dvigal vitek, žlebičast
V TEMI V
Lednik, na katerem smo stali, se je pod nami na zanadu pogrezal v čm prepad, nad steno ob led-niku pa je zijala široki! črna luknja, (a. na slik1) Ko smo se znašli na silno ostrem grebenu, pod in za katerim je zijal v nas ogromen podzemski prostor. S tovarišem sva vrgla lestvice po steni navzdol in splezala po njih v ta prostor. Le polagoma smo se spoznali v njem. Bil je žalostna, mrtva puščava. Strma tla so pokrivalo velike skale, ki so se zrušile s stropa. Temno skalne steno so bile grozotno razpokane in so grozile vsak čas z udorom. Mrtva tišina je vladala tu. Vojaški pomočniki, ki so nam pomagali do sedaj, so ostali v «Čarobni dvorani, ker jim je pričelo primanjkovati poguma S tovarišem sva zato sama raziskovala dalje. Našla sva, da je ta veliki podzemski dom 28 m dolg, 20 m širok in 26 m visok. Koliko časa še? Strašno razpokani strop je pričal, da se bodo skale prej ali slej udrle in morda bo kmalu dnevna luč posijala v to dvorano žalostnega razdejanja. Ledu tukaj skoraj ni bilo več. Ob steiiah sva odkrila ša dva prepada, eden je bil gotovo okoli 30 m globok, drugi pa še mnogo več. Nerada sva se ločila od njih, ko brez pomoči in naj-
boljših sredstev nisva mogla prodirati globlje v skrivnosti osrčja slovenske zemlje.
Nazaj sva so vrnila čez greben v «Čarobno dvorano», kjer so naju nestrpno pričale ovali tovariši. Zeleh so že nazaj na svetli dan. Za podzemske zanimivosti niso i-moli mnogo smisla, saj so bili starejši možje, oženjeni in prisiljeni, da so služili v vojni. Pa jim šc nisva dala miru. Pod nami, pod lednikom je zijal šc en prepad. Spustili smo še kos lestvice v globino in splezali doli. Prišli smo v «Ledniški dom». (5. na sliki) a bivanje v njem je bilo nevarno. Lednik nam je sedaj visel nad glavami, stali pa smo na strmem grušču, ki ga je držal skupaj le led. V dnu je med gruščem in steno zijala nova luknja. Previdno smo se ji približali. Izpod noge je zdrsnil kamen, padel v luknjo-po premolku je zagimclo iz neznane globine. Ko pa sva s tovarišem razvila nove svitke lestvic, so se vojaki uprli, da ne gredo daljo. In kdo b; jih silil? Bilo je sedaj v resnici zelo nevarno. Luknja je bila komaj za moža široka. Ena stena so Je sestajala le iz zamrznjenih skal, pod nogami pa je zijalo brezdno, ki jo vodilo kdo ve kam v osrčje Trnovske planote. Le na vrv so naju še navezali
leden steber do skalnega stropa. Led je blesi el v naših svetilkah ! in krasil strahotnost črnega pod-I zi mskega. sveta.
PREPADIH
in sama sva so pričela spuščati v neznano globino. Da je bilo nevarno, sva kaj hitro spoznala: Kot miza velika skala, se je utrgala, ko sem Jo zadel, zibajoč se na lestvici. Lc zarjovel sem še, da sem opozoril spodaj plezajočega lovariša, ki pa je menda že pričakoval kaj takega. Kot bi trenil, je spustil lestvico in so pognal čez zevajoči prepad ter se zagozdil v razpoki. Skala pa je šinila mimo njega In treskala v črnem prepadu globlje in globlje.
Po kratkem premoru in / pomirjen ju napetih živcev sva plezala še bolj previdno dalje, do konca lestvic in vrvi. Obstala sva na ozki terasi nad prepadom, ki je segal dalje v črne globine. Acetilon-ko je niso mogle razsvetliti. Zato sva prižgala svetilno raketo in Jo vrgla v prepad. Le deloma je zagorela in padajo v prepad jo razsvetljevala fantastične, strašne propade takih oblik, o kakršnih se človeku, živečem na površju zemlje, niti ne sanja. Zahrepenela sva po nadaljnem raziskovanju teh skrivnostnih prostorov zemeljsko skorje- a ne tajim, da mi je bilo obenem tudi tesnobno v tej velikanski prirodi. Kam drže te globine? Mania do podzemskih vodotokov, ki vro 800 m niže v
2. KRISTALNI DOM
3.	HODNIK
4.	ČAROBNI DOM
5.	LEDNIŠKI DOM
6.	NERAZISKANO BREZDNO
7.	VELIKI LEDENI STEBER a. PREHOD V VELIKI DOM
Vipavski dolini na dan? Kdo ve?
Nazaj sva morala. Pošlo je orodje, ljudi za pomoč pri takem dolu nisva imela, morala sva se vrniti k tovarišem, ki so naju molčeči in hrepeneči po soncu čakali in po vrvi previdno vlekli k sebi.
Tri velike podaljške sva-pustila v Ledeni jami neraziskane. Polagoma .smo ee vrnili čez viseči lednik v «Čarobno dvorano» in po ledeni steni v višje, laže dostopne dele, od tam pa po gornjem ledniku na dan, ki se Je že nagibal h koncu. Lepo Je po prestanem trudu in nevarnostih zvečer stopiti pod modri nebesni svod. Tesnoba, ki te je obdajala med skalovjem v jami, mine; O-stane pa zavest, da si spoznal nov del mogočne narave, kraje, ki osta-, nejo velikanski večini ljudi za večno zaprti. Vendar	bi se
izplačalo, da bi vsaj gornji laže dostopni del velike Ledeno jame na Trnovskem gozdu postal bolj znan med naravo ljub e član občinstvom, med tem. k<> naj bi najpodjetnejši in najpogumnejši- in poguma je res treba precej- poizkusili resiti velike, šo nerešene uganke v notranjosti našega Krasa !-
Kunaver Pavel
Nove knjige
(Nadaljevanje s 7. strani.)
Bogomil Fatur: Knjiga lirike, je obsežna zbjrka liričnih pesmi slovenski javnosti že poznanega pcsmicn. Pesmi, ki . so v tej zbirki edr ržene v sedem ciklov pod naslovi. Pojoče srce, Iz sonetov, Pojoča pest, Spevi padlih. Talci, Zvezda junakov. Zmagoslavna himna, so po vsebini razdeljene na dva dela. V prvem delu so natisnjene pesmi, ki so nastale pred vojno in so bile večinoma že objavljene po raznih revijah; po svoji vsebini so ljubezenskega značaja. Drugi del zbirke pa predstavila, kot pravi sam pesnik, „lirični dokument groze, heroizma in slave slovenskega življenja po letu 1941.,, Pesmi te zbirke so zato hkrati spomin in obračun s preteklostjo in nje zmedo ter obenem radosten pogled v bodočnost in predstavljajo pomemben uspeh novega slovenskega, pesniStva. Za laže razumevanje pesmi je dodan enti;! tudi kratek uvod.
Tone Seliškar: Tržaška cesta je tl et-je izvirno pripovedno delo, ki je te dni izšlo. Tone Seliškar je dobio znan slovenski javnosti, pomemben je zlasti kot ' mladinski' pisatelj. Tržaška cesta je njegov drugi večji roman.
V	tem delu daje avtor čitateljem poleg pestrih prigod iz življenja glavnega junaka še zanimiv vpogled v dobo in okolje stare Ljubljane. Tudi ta roman se namreč dogala na ljubljanski pereferiji, toda na popo.no-, ma drugem delu mesta in tudi v drugem času kot Kozakov Šempeter. Tudi ta roman bo našel obilo hvaležnih bralcev, saj je pisatelj spreten pripovednik, ki zna pritegniti čitatelja k branju.
Grabeljšek Karol: Za svobodo in kruh. To je proza mladega sloven skega pisatelja-partizana, ki je širši javnosti še neznan. Knjiga predstavlja zbirko novel In povesti iz let narodnoosvobodilne borbe in je tudi eden dragocenih prispevkov k zgodovini njenega dogajanja. Vse objavljene novele razodevajo piščevo literarno nadarjenost in njegov zdravi čut za realistično pripovedovanje.
Shakespeare: Izbrano delo, I. del.
V	zbirki svetovnih klasikov je državna založba pravkar Izdala prvo knjigo izbranega-,dela svetovno znanega angleškega dramatika Shakespearja. Prva knjiga izbranega dela vsebuje tri drame, in sicer: Sen kresne noči. Komedija zmešnjav ter Romeo in Julija. Vse tri drame, oz. komedijo, ki jih je mojstrsko prelil na slovenski jezik naš pesnik Oton Župančič, so Slovencem že dobro poznane. Vsa dela pa predstavljajo še nedoscglive dramatske umetnine in so v tako Jičnl izdaji postale dostopne tu Ji najširšim plastem slovenskega naroda. Izdaja je opremljena z opombami, J goda le, da nt tudi uvoda; kljub temu pa mnogo pripomore, da se Slovenci seznanjamo z glavnimi deli svetovnih klasikov.
Vse knjige prav vsem 'oplo priporočamo.
K. S..
OPERETA S POLITIČNO TEMO
: -r.*
Moskovska opereta je uprizorila novo sodobno opereto z naslovom „Svobodni veter". V opereti se odigrava usoda nekega južnega balkanskega naroda, ki se bori za neodvisnost in svobodo. Junaki operete so mornarji in bivši partizani. Glasbo za to Opereto je napisal odlikovanec s Stalinovo nagrado Dunajevski, libreta pa so sestavili Vinikov, Kraht In Tipot, režiral je Tumanov.
L PREDNJA DVORANA
Slovensko ljudsko sodstvo
| v 16. in 17. stoletju I
DaoaSnjc ljudsko sodstvo, kj je uvedeno v Jugoslaviji iri drugih naprednih državah in ki je nadomestilo staro okorelo, formalno in kapitalističnim inferesom služeče sodstvo, smatrajo mnogi kot popolnoma novo pravno ustanovo. Res sicer predstavlja danes ljudsko sodstvo, kot vsa ljudska oblast, velik napredek v razvoju Človeške družbe, vendar nam pove naša zgodovina, da smo Slovenci neke vrste ljudsko sodstvo imeli že v 16. in nadaljnjih stoletjih. To ljudsko sodstvo so predstavljali zbori (danes bi rekli masovni sestanki) vsega prebivalstva določenega okoliša, na katerih so se ob sodelovanju vseh navzočih po nezapisanih ali po zapisanih običajih ter po prirodnem pravnem čutu ljudstva reševali manjši spori in kaznovali storilci lažjih deliktov. O tem je na splošno danes še malo znanega in tudi noben slovenski pisatelj ni v kak; zgodovinski povesti prikazal ljudskega sodstva. Ko se seznanjamo z današnjim delovanjem te ustanove ljudske oblasti, ne bo odveč, da spoznamo tud; oblike poslovania sodišč v tistih «'asih, ko so se nekateri spori reševali po sodnikih iz ljudstva >h ob aktivnem sodelovanju vsega naroda.
Take ustanove ljudskega sodstva so bili predvsem zborj vinogradnikov, na katerih so opravljali »gorske pravde«. Vinsko trto so v naših krajih krajih začeli gojiti zlasti v srednjem veku. Vendar pa vinogradi niso bili last kmetov, temveč plemstva in duhovščine. Ti seveda vinogradov niso obdelovali sami, temveč so kmetom zemljo oddajali v najem, ki je bil pogosto tudi podedljiv, tako da so posamezni Vinogradi ostali v trajnem obdelovanju neke družine. Kljub temu pa obdelovalci zemlje niso bili lastniki; to so še nadalje bili grašak; ali cerkveni velikaši, katerim so kmetje morali plačevati navadno v delu pridelka, poseben davek. Nad vinogradniki pa je zemljiški lastnik imel veliko oblast, kajti ti so mu bili navadno osebno podložni. Tako je poleg pravice do deleža na pridelku, do dovoljevanja šolanja, preselitve in poroke, imel tudi' pravico sodstva nad svojimi podložniki. Toda posebne razmere v vinorodnih krajih so s<v'asoma omilile to absolutno oblast zemljiškega lastnika nad vinogradniki in (ako se je razvilo posebne vrste sodstvo, pri katerem so pričeli sodelovati tudi vinogradniki sami. Seveda se je to sodstvo, pri katerem so sodelovali poleg zemljiškega lastnika ali gorskega gospoda, kakor se je imenoval, tudi sodniki, izbrani od vinogradnikov oz, celo vsi vinogradniki zbrani na zboru, tikalo le manjših sporov, oz lažjih deliktov glede vinogradnikov ali vinogradov. Težjj delikti so bili seveda pridržani plemiškim sodi ščem. Kljub femu pa je to sodstvo bilo le velikega pomena, kajti preprosti ljudski sodnik; so sodili in reševali spore po naravnem pravnem «čutu ljudstva in seveda tudi po posebnih zakonih, v katerih se ie tudi zrcalilo domače pravo. Na teh zborih se je tako razvijalo, ohranjalo in uveljavljalo domače ljudsko pravo in se uspešno zoperstavljalo t'ujetnu germanskemu, rimskemu in cerkvenemu pravu. Zato lahko smatramo te zbore vinogradnikov, oz. gorske pravde za izredno pomembne ustanove v zgodovini slovenskega ljudskega sodstva, saj se_ iz njih najlepše razvidi staro domač« pravo, razen tega pa kažejo, kako lepo si je ljudstvo znalo samo urejati svoja sporna vprašanja brez vmešavanja tujih oblastnikov.
Razen teh gorskih pravd so bila ljudska sodišča tudi tako imenovana kvatema sodišča (naziv prihaja odtod, ker so se sestajala vsake kvatre, t. j. štirikrat na leto) in polšja, sodišča, za spore o polšjem lovu. Tako prva kot druga so imela enako vlogo kot zbori vinogradnikov, le da niso bila, v vinorodnih krajih in so urejala sporne zadeve kmetov drugod. Vendar pa bistve-Pib' posebnosti pri njih ni in tudi Zanje je veljalo skoro vse tisto kol. za vinogorske zbore.
.Vir, iz katerega lahko danes pro-P'-ujemo in spoznavamo staro slovensko ljudsko sodstvo, so poleg ohranjenih zapisnikov o takih *bor.h ziasti Gorske bukve. To je
zakonik, ki je izšel leta 1543 v tiemškem jeziku in ki obravnava prav vse zadeve, ki se tičejo vinogradnikov in vinogradništva. Vsebuje številne pravne predpise u-pravnega, civilnopravnega in tudi kazenskega značaja in urejuje tako pravice in dolžnosti vinogradnikov, o obdelovanju vinogradov, o reševanju mejnih sporov, o povračilu storjene škode, razen tega pa tudi kazni za posamezne prestopke kot n. pr. tatvino, obrekovanje in podobno ter določbe o delovanju ljudskih sodišfi-vinogorskih zborov. Za uporabo na slovenskem ozemlju so bile . Gorske bukve prevedene iz nemščine na domač jezik in danes
poznamo deset prevodov, ki so bili namenjeni za posamezne kraje in se v podrobnostih seveda razlikujejo med seboj, so pa v bistvu vsi enaki. Zlasti so povsod vsebovane določbe o delovanju vinogorskih zborov, na katerih rešujejo pravde ljudski sodniki, izbrani od ljudstva.
Vinogorski zbori so se opravljali nekako od leta 1550 -pa do francoske revolucije koncem 18. stoletja, verjetno pa tudi že prej. V življenju ljudstva so ves čas predstavljali posebno slovesen dan, na katerem so obravnavali vse pravne zadeve. Zbori so se vršili enkrat al; dvakrat na leto in to vedno na dan, ki je bil vsem dobro znan;
tudi kraj je bil vedno isti, bodisi vrh gorice ali v vasi pod lipo, ob dežju pa v kaki večji stavbi. Udeležili so se ga prav vsi prebivalci iz soseske, t'uđi ženske in sam zemljiški gospod s pisarjem. Njega só sprejeli slovesno in vinogorski zbor se je vedno pričenja! po slovesnem nagovoru gornika. Gornik, ali tudi goršek imenovan, je bil neke vrste posredovalec med gorskim gospodom in vinogradniki, hkratj pa tudi njihov zaupnik, saj so ga sami izvolili iz svoje srede. Poleg gornika, pisarja in gorskega gospoda pa so bili najvažnejši organ na zboru ljudski sodniki, ki jih je ljudstvo imenovalo »srenja,« kar pomeni sredina, saj so predstavljali osrednji organ vsega ljudskega zbora. Rekali so jim Uidi Cvelbarji, (kar prihaja od nemške besede za 12.) ker jih je bilo navadno toliko. Njim na čelu je stal
starešina, ki je bil najuglednejši med njimi in je tudi izrekal sodbe. Vse («stalo ljudstvo je to srenjo obkrožalo. Po pozdravnem nagovoru so se najprej prečkale Gorske bukve in na zahtevo tudi tolmačile, da ie bil vsak udeleženec poučen o določbah zakona. Nato so se kot prve reševale upravne zadeve, o katerih je najprej spregovoril gotski gospod, za njim pa dva izbrana ugledna moža, ki sta vse primere poznala in pregledala in kot zastopnika vinogradnikov na zboru poročala. O njih predlogih pa je sklepala vsa skupščina in sklep je bil obvezen prav za vse.
Sledil je drugi, sodni del, ki je bil tudi slovesen vendar za nekatere bolj kočljiv. Prvo besedo je seveda imel gorski gospod, ki je posamezne vinogradnike obtožil raznih prestopkov, kolikor so jih ti zagrešili. Najobičajnejši taki delikti so bile poljske tatvine, poškodovanje nasadov, neplačilo davščin in podobni. Gorski gospod pa je samo obtoževal, pravice soditi ni imel ; to je imelo ljudstvo samo po svojih izvoljenih ljudskih sodnikih, ki so sklepali, ali je obtoženi grešnik res kriv ali ne in ki so izrekal; t'uđi kazen. Obtoženi se je seveda lahko zagovarjal in si najel celo zastopnika, ki se je, zanj potegoval in šele po njunem zagovoru so sodniki sklepali. Naložena kazen je bila prav različna; grešnik je dobil nekaj batin po podplatih, navadno pa je moral kazen plačat; v denarju ali še pogosteje v vinu ali celo kruhu. To je bilo namreč sila praktično glede na »likof« po končanem zborovanju.
Za obtožbami gorskega gospoda so prišli na vrsto spor; med posameznimi vinogradniki, bodisi zaradi popašnje, opravljivega jezikanja, spora o meji ali podobnem. Ker so bili vinogorski zbori le enkrat ali idvakrat na leto, se je seveda nabralo dovolj sporov in drugih ne-prilik in tako so vsi navzoči stremeli za tem, da bi se sprte stranke čimprej pobotale in bi se uradni del zbora čimprej zaključil. Tožnik je mora! toženca še pred zborom obiskati, pa tudi na zboru samem so sodniki vedno poskušali s poravnavo. Sele čd ta' ni uspeta' ih je toženi le' trdovratno zanikai'Obtožbo, tožitelj pa je pri njej vztrajal, so sodniki poslušali izvajanja obeh in nato razsojali. Zanimivo je bilo, da je smel vsakdo obtožiti tudi sodnike, gornika ali celo gorskega gospoda.
Ko je bilo zasebnih tožba konec, se je vinogorsk; zbor zaključil s splošno ljudsko zabavo. Pobotani spori so ustvarjali splošno zadovoljstvo, tako da so vsi navzoči z gorskim gospodom in sodniki vred pri čaši vina in prigrizku (ki so ga prispevali obsojeni) zaključili vinogorski zbor.
Iz zgoraj navedenega vidimo, da so bili v življenju slovenskega ljudstva vinogorski zbori velikega pomena. Najbolj pomembno pa je bilo to, da je ljudstvo samo reševalo svoje spore po sodnikih, ki eo uživali splošno zaupanje. Vprav ti sodnik; iz ljudstva, ki so najbolj poznali vse lepote in težave vinogradniškega življenja, so najlaže in najbolj pravično razsojali spore in sodili po splošnem pravnem čutu ljudstva. Zato je bilo pravdanje skoraj brez stroškov in se je navadno končalo s poravnavo v splošno zadovoljstvo. Tako se je torej ljudsko sodstvo izkazalo v slovenski zgodovini kot res' dobra ustanova.	R. S.
države, prihaja na trg pod različnimi imeni, med katerim; so najbolj razširjene naslednje oznake: Buna S, Buna SS, Plastikator 32, Perbu-nan. *V bistvu pa gre pri vseh teh vrstah za umetni kavčuk.
V Jugoslaviji dosedaj še ne proizvajajo umetnega kavčuka. Znanstveniki in kemični strokovnjaki sicer vrše poizkuse za izdelovanje umetnega kavčuka, vendar zaenkrat preko poskusov Se niso prišli. Vsekakor pa nima Jugoslavija pravega črnfega premoga za proizvodnjo koksa, ki predstavlja kot rečeno osnovno surovino pri izdelavi u-metnega kavčuka. Zato je še vprašanje, kako in v koliko se bo razvijala industrija, bune. Jugoslovanske tovarne gumijastih izdelkov imajo žaenkrat dovolj naravnega kavčuka na razpolago in obratujejo s polno paro ter izdeiujejo iz njega celo vrsto najrazličnejših gumija-st«h predmetov. To je pa sedaj tudi najvažnejše ; izdelava umetnega kavčuka pa je zaenkrat še stvar bodočnosti.
BUNA-SUROVINA BODOČNOSTI ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦
V današnji industriji gumijastih proizvodov igra veliko vlogo umetni ali sintetični kavčuk, ki se imenuje s splošnim izrazom bitna. Res je sicer, da pridobivajo danes iz tropskih dreves - gumijevcev po vsem svetu obilo naravnega kavčuka, ki ga je zaenkrat še dovolj za potrebe vsega sveta. Tudi so svetovna tržišča dostopna in odprta vsem državem, tako da sedaj n; nevarnosti, da bi naravnega kavčuka zmanjkalo. Vendar pa v glavnih industrijskih državah še dalje proizvajajo umetn; kavčuk. Se več, raziskavanja in poskusi po tovarnah in laboratorijih se nadaljujejo in strokovnjak; streme za tem, da bi postopek za proizvodnjo umetnega kavčuka poenostavili, izpopolnili in tudi pocenili. Vzrok, da se danes kljub zadostnim količinam naravnega kavčuka še nadaljuje proizvodnja umetnega kavčuka, je v tem, da je danes za določene izdelke umetni kavčuk že boljši in uporabnejši kot naravni ; na drugi strani pa tudi moderna tehnika po naprednih državah strem; za tem, da bi kavčuk, ki je tako zelo potreben
vsem industrijskim panogam in. sploh vsemu gospodarstvu, sama iz-* delovala iz snovi, ki jih ima na razpolago, in ne bi bila več odvisna od dragega, naravnega kavčuka, ki ga je potrebno razen tega Se uvažati iz tropskih pokrajin Azije ali južne Amerike. Tako danes proizvodnja umetnega kavčuka stalno raste in pričakovat; smemo še zanimivih odkritij in razvoja te panoge industrije.
Umetni kavčuk šo poizkušali izdelovati ž« pred prvo svetovno vojno, zlasti pa v prvih letih po vojni. Takratni umetni kavčuk, ki se je imenoval izoprèn, pa je seveda bit kvalitetno še mnogo slabši od današnjega pa tudi sicer postopek pri izdelavi ni bil tako popoln kot je že daneè. Zlasti so to industrijsko panogo izpopolnili Nemci, ker so pri svpji ogromni oborožitveni industriji potrebovali velike količine najrazličnejših gumijastih predmetov, pa so bili pri tem odrezan; od kolonialnih dežel in ker so seveda hoteli postati neodvisni od drugih držav. Vse to jih je vodilo k iskanju nadomestka za naravni
Tisk je velesila
Tisk je velesila. Brez časopisa si sodobnega življenja niti misliti ne moremo, saj ima novinarstvo svoje početke že v dobi, ko Se ni bilo papirja in*tiskarstva. To dokazuje, da je zamisel časopisja ob praizvlrkih potreb človeške skupnosti, saj se že v davninah preteklosti* kaže potreba po medsebojnem obveščanju glede vseh onih elementov, ki so bistveni del sodobnega novičarskega posredovanja novic, kritike, suhopornega poročanja, pa tudi najbolj fantastičnega ugibanja. To posredovanje novic se vrši na prvi razvojni stopnji ustno, na drugi po razglasih, letakih in podobnih publikacij skih sredstvih, v tretji fazi pa se že uveljavlja oblika časnika, v sodobnem smislu besede, to je kot organ javnega mnenja, ki združuje In prikazuje v svojih stolpcih najraznovrstnejše pojave družbenega življenja in ki jih po Izvršenem izboru ter priredbi razpoložljivega gradiva podaja svojim čitateljem v smislu njihovega okusa, življenjskih potreb in nazorov. Sodobna tehnika je nenavadno dvignila razvojne možnosti raznih sredstev napredka. Tudi v tiskarstvu in novinarstvu. Kako veličasten je ta razvoj novinarstva, ki gre od starodavnih senatnih razglasnih tabel ter sužnjev reporterjev, s poročanjem raznih novic pa do moskovskega velelista „Pravda" ali pariškega „Pctit Farisien", ali londonskega ,,Daily Mail", ki jih bruhajo dan za dnem ogromni rotacijski stroji v nekaj urah po dva milijona v širni svet.
Ta sijajen razvoj novinarstva slohj predvsem na štirih elementih:
1.	Francoska rcoolttcija je prinesla svobodo, torej tudi tiskovno svobodo, ki Je predpogoj časnikarskega vsebinskega in oblikovnega razmaha. Kjerkoli so razne Cenzurne òdfedbe ovirale tiskovno svobodo še je preko časničkih stolpcev razlila pustota in
praznota. Ta moment svobodnega izražanja misli v časničkih stolpcih marsikaj pojasnjuje: v Franciji In Angliji je bil v xx- stoletju vpliv časopisja mnogo večji, kakor je bil na primer v Nemčiji, kjer se Je tedaj godilo časopisju, kakor zapostavljeni siroti.
2.	Analfabetizem, kulturni nivo, pospešuje razmah časnlštva. Ta odzivnost Ideje ter potrebe novinarstva v širokih ljudskih plasteh se odraža predvsem v razmerju števila časnikov napram številu prebivaKtva.
3.	Tehnična sredstva, ki omogočajo čim brezhibnejšo poročevalsko ekspe-dltivnost In čim hitrejše in čim iz-črpnejše posredovanje novinarskega gradiva. To so predvsem telefon,, telegraf in radio. .
4.	Razvoj tiskarstva in drugih sredstev, ki omogočajo čim hitrejše izhajanje, čim večje naklade in čim spretnejše odpremljanje.
Sodobni časnik je produkt dveh elementov: vsebine in oblike. Glede na vsebinsko urejevanje razlikujemo danes v glavnem dve vrsti časopisja:
a)	Idejno časopisje, ki je vezano na kakršnokoli svetovnonazorno, politično, kulturno ali gospodarsko socialno usmerjenost.
b)	Breztendenčno, izključno informativno časopisje ki se naziva množično časopisje in ki ima v svojih poročilih obeležj? senzacij; Tovrstni časopisi prevladujejo predvsem v Združenih državah Amerike. Tudi v Danski, tej deželi „čitateljev časopisov', sa v zadnjem času najbolj uvaja tip ameriško senzacionalnega ter izključno informativnega časopisa.
Novinarstvo je, naslonjeno na tako močna ozadja, lahko v polpretekli dobi zajelo v svojih stolpcih vsa najrazličnejša področja človeškega snovanja. Postalo je stalna neprekinjena nadaljevalca šola pouka ter razvedrila potrebnih in željnih množic.
kavčuk, kar se jim je tudi dobro posrečilo. Nemški umetn; kavčuk' je bil zelo kvaliteten, vendar pa stji tudi ameriški in sovjetski nje-mu enakovredna. Zdi se morda čudno, je pa vendar res, da so si v Ameriki, k; ima neomejene količine naravnega kavčuka na razpolago, pridobili velike zasluge pri proizvodnji umetnega kavčuka in njih neopren (kot se imenuje ameriški umetni kavčuk) je bil že stopnjo boljši od izoprena. Pri fem pa tudi sovjetski znanstveniki in inženirji niso držali križem rok in so tudi ustvarili svoj umetni kavčuk nazvan sovpren, ki je še posebno kvaliteteij.
Dandanes se buna, kot splošno’ nazivamo umetni kavčuk, izdeluje iz plina butadiena in natrija « (ofl-j » tod naziv buna) z zamotanimi kfe-|! mičnimi pròcesi. Butadien je plin, ki ga pridobivajo v glavnem iz apnenca in koksa, ki predstavlja tako osnovno surovino pri proizvodnji umetnega kavčuka. Spojen z natrijem pa nam da, seveda ob dodatku raznih drugih kemikalij in po kompliciranih kemičnih postopkih, ki so skrivnost, lepljivo in raztegljivo snov-umefn; kavčuk. Ta postopek imenujeme s splošnim kemičnim izrazom polimefizacija, kar pomeni razvrščanje molekul. Prigr cip pridobivanja umetnega kavčuka iz premoga, oz. koksa, apnenca in natrija obstaja torej v razmeščanju najmanjših sestavnih delcev-mole-kul po teh snoveh v posebne, nove kombinacije.
Umetni kavčuk se seveda že na zunaj razlikuje od naravnega. Barve je rumeno-rožnate, transportira se navit v svitkih in ne V balah, sestavljenih iz tankih plošč (kot naravni kavčuk), razen tega pa je tudi bolj trd od naravnega. Tudi obdelava umetnega kavčuka je bolj komplicirana kot pri naravnem in v tovarnah gumijastih izdelkov se za proizvodnjo predmetov iz njega uporablja poseben postopek. Pri izdelovanju predmetov iz naravnega kavčuka stavljajo kavčuk v stroje-mešalnike, kjer ga mešajo z raznimi kemikalijami in drugimi potrebnim; surovinami. Buno pa je potrebno preden jo denemo v mešalnike še segrevati do temperature 112 stopinj C, ker je sicer neuporabna; razen tega potrebuje buna še dodatek raznih specialnih kemikalij, da se lahko obdeluje in stavlja v stroje za izdelavo končnih gumijastih predmetov.
Predmeti iz bune imajo nekatere prednosti pred izdelki iz naravnega kavčuka. Predvsem so bolj trdni in odporni. Zato uporabljamo buno zlast; za izdelavo proizvodov iz trde gume, ker se je zato izkazala za odlično sredstvo. Iz bune izdelujemo zlast; akumulatorske posode, posode za shrambo raznih kemikalij in olj in sploh predmete, ki morajo biti posebno trdni ali odporni proti razjedajočim vplivom raznih olj, plinov in kemikalij. Seveda pa je uporaba bune možna skoro za vse vrste gumijastih predmetov in se je kot taka dobro izkazala zlasti v vojnem času. ter se dobro obnesla kot odličen nadomestek naravnega kavčuka.
Umetni kav uk, ki ga proizvajajo
Živinoreja na Tržaškem
m ! j u
o z e
Iz vseh krajci,- tržaškega ozemlju prihajajo klici, naj se naš kmet gospodarsko dvigne. Bavi naj se s lakirni panogami gospodarstva, k* bodo največ koristilo ozemlju vn njemu samemu. Kot stebri tržaškega kmetijstva se navajajo: živinoreja, trtoreja, vrtnarstvo in sadjarstvo.
Ker so potreb-; velikega mosta posebno kur se tiče živalskih pr o? duktov, kot so meso In mleko, o-gromne, tu ker se konkurence tako hitro ni bati, se tudi živinoreja vedno stavtja na prvo mesto.
Poglejmo si malo, kakšno je današnje stanje živinoreje na tem ozemlju, katere vrste živali naj gojijo in kaj se bo v bcđoćo najbolj izplačalo rediti.
Konjereja ne prihaja v poslov, ker' manjkajo vsi pogoji za uspešno rejo teh živali. JSdint ko-njerejski center, Lipica, je pripadal Jugoslaviji, in se zato o reji konj na tem malem ozemlju ne mere niti govorili. Dokaz za‘ to naj bo, da na vsem ozemlju, nimamo niti enega Javnega žrebca za spuščanje.
V istrskem delu teritorija pa redijo v preccjšem številu osle, ki služijo v glavnem za domačo upo-rabp. Prirastek teh živali pokriva domače potrebe.
OVCE nahajamo več ali manj po vsem ozemlju. Večinoma imajo posamezni kmetje po nekaj ovac, ki jim služijo posebno v današnjem času za pridobivanje volne za domače ' potrebe. Večje število ovac redijo edino le v bujskem okraju. Tudi tukaj Je njihovo število omejeno — vsega skupaj je približno 1000 glav- Ovčereja torej ni razvita in nima smisla, da bi jo umetna širili, ker se z večjim uspehom da gojiti govedo. , '
Večji; važnosti kot ovce so za ubožnejše kmetsko ljudstvo in za delavstvo’1 ih predmestjih KOZE.
Stanje kravjereje je seda) na tem ozemlju še precej žalostno. Kraški del ima še precejšnja število krav tudi še urejene hleve in nekaj dobrih bikov sive švicarske pasne. Koprski okraj, kjer tudi rede to pasmo, je v tem pogledu mnogo na slabšem. Tu so namreč iz večine družine z eno ali dvema kravama.
Hlevi so zelo slabi in zapuščeni, kima nezadostna, pasma mešana : bik 1 slabše kvalitete. Nekaj boljšo je v bujskem okraju, kjer goje podolsko istrsko pasmo.
S smotrnim delom in vztrajnostjo, bi se dalo .število krav na tem ozemlju v kratkem času vsaj podvojiti. Opustilo naj bi se sejanje žita, koruze, krompirja Itd., nasejala naj bi se detelja, popravili in posebno še pognojili travniki in pašniki- napravilo naj bi so nekaj silosov, izrabili naj bi se odpadki iz mest, pa bi bilo krme dovolj. Kmetje bi si s tem prihranili i mnogo dola in truda ter bi za svoje delo bili mnogo bolje plačani. Vsi tožijo sedaj, da delajo vse loto zastonj, ker jim suša vse uniči. Suša bo seveda tudi pozneje, ne bo pa tako hudo uničila' detelji.šča kakor n. pr. žitarice in koriizo Navadno pa Je V naših krajih dovolj dežja spomladi in jeseni, kar zadostuje, da se krma poseje in spravi y silose. Polagoma se morajo torej tudi kmetje otresti svojih starih nazorov in preusmeriti svoje gospodarstvo tako, da bodo z manjšim trudom več pridobili. Seveda bo morala priskočiti kmetom na pomoč tudi država s krediti za nakup dobrih krav mlekaric m za popravo hlevov ter zboljšanje travnikov. Država 'bi pri tem nič ne izgubila, ker bi kmetje denar polagoma povrnili, ne bi pa bilo treba uvažati toliko mleka in mesa. Naposled bi se tudi življenjski Njihovoiločno štesvilo mi ni znanoV standard .našega kmeta, znatno
gotovo pa je, da vsak manjši kmet ali delavce, če Ima le prostor za to redi svojo kozo. To je tudi razumljivo, ker sc koza zadovolji z malo krme in malo prostora, daje pa gospodarju skoraj vso leto mnogo dobrega mleka. Bilo bi potrebno, da sc domača pasma čim bolj zboljša. Pi-i tem bi še pripomnil, da bi morale koze biti pod Stalno živin oz (travniško kontrolo. Znano je namreč, da je koza eden glavnih prenašalcev malteške mrzlice po svojem mleku. Ta bolezen je zelo huda in tudi nevarna za človeka. Ko se je ta bolezen pijavila v bujskem okraju so morali precei bolnih koz zaklati.
Prašičereja je na vsem ozemlju zelo razvita. Ni je skoraj kmečke ali vrtnarske hiše, ki bi ne redila svojega prašička. Letno zakoljejo privatniki nad deset tisoč prašičev. Vsi ti pujski so prihajali na to ozemlje iz krajev, ki so ostali po mirovni pogodbi onkraj meje. V današnjih mejah države se skoti komaj nekaj stotin prašičkov. Merjascev je le nekaj- svinj pleinenic pa nekaj desetin; v samem koprskem okraju se zakolje letno nad pet tisoč prašičev. Cela prašičereja bn torej odvisna od uvoza mladih pujskov, če domači živinorejci in kmetijske ustanove ne bodo poskrbele za vzgojo mladičev. Da je reja pujsov zelo dobičkonosna, lahko izračuna vsak preprost človek. Dobra plemanica je lansko leto prinesla gospodarju z dvema porodoma do 150.000 metrolir umazanega dobička. Vidimo torej, da je prašičerej» velikega pccnena in dolžnost vseh kmetijskih oblasti je, da prjčno hitro m resno reševati tudi to nalogo. Poskrbeti bo treba posebno v istrskem okrožju, da sp tudi svinjaki izboljšajo?
Za gospodarstvo najvažnejše vrste živinoreje pa je govedoreja. V prvi vrsti moram omeniti, da Je re.ja krav v bližini velikih mest bila vedno zelo dobičkonosna. Nikdar ne bn tržaško ozemlje maglo lediti toliko krav' da bi mu njih mleko zadostovalo. Mleko se bn torej vedno lahko m drago piodajalo. Import iz sosednjih držav ne bn nikdar mogel konkurirati - z domačim svežim iMlrboTR.
dvignil,
Uspeh živinoreje je seveda odvisen od lokalne produkcije kitne. Kakor žc zgoraj omenjeno, bi se morali predvsem popraviti in
zboljšati travniki ih pašiiiki. listi, k' živijo v dotiku s kmetom, vidijo, da so v zadnjem času skoraj povsod opustili gnojenje travnikov in pašnikov, ker primanjkuje gnoja. Gnoj pa primanjkuje, ker. redijo premalo živine, kar ga pridelajo pa ga porabijo za gnojenje žitaric, koruze, krompirja ild. Iz vsega tega vi-
dimo, da na naših inalili kmetijah ni mogoče rediti mnogo živino in zraven tega pridelovati še druge kmetijske produkte. Treba si' je torej odločiti za eno ali m drugo. Ker so izgledi in terenske prilike povoljnejše za živinorejo, se bo vsak pameten poljedelec odločil zanjo.
Or. L. U.
kom mi* omi Ntii
V BIVŠI JUGOSLAVIJI V HERCEISOVINI NISO ZEMLJE RACIONALNO IZKORIŠČALI, NA POLJIH, KJER LAHKO USPEVA BOMBAŽ, SO SEJAM KORUZO. SEDAJ PA SE Z RACIONALNIM GOSPODARSTVOM POLJA PRAVII.NO IZKORIŠČAJO. OBIRANJE BOMBAŽA NA TREBINJSKEM
POLJU.
Kako izdelujemo maslo
V zadnjem članku pod naslovom: ,.K»j vpliva na izdelavo masla", smo zvedeli ves postopek do tja, ko j- metenje končano. Kaj vse še moramo storiti, da bo maslo gotovo, se bomo pa danes pomenili
Ko dosežejo maslene kepice ali m«-slena zrnca v pinji velikost ali debelost konopljinega zrna ali drobnega grahovega zrna, takrat je metenje končano. Ako metemo preko te meje, ne dosežemo večje množine masla! pafi pa le slabšo kakovost; maslo se v pinji zbere v večje kepice ali celo te v nekaj kep ali eno samo kepo. Z metenjem, ki Se ne konča pravočasno, pa pride v. maslo veliko preveč Pinjenca, kj se ne da spraviti več tako lahko in v zadostni meri iz masla, čim več pinjenca pa ostane v maslu, tem hitreje se lahko maslo skvari. V pinjencu so namreč tudi beljakovine, kj so izvrstna hrana tudi za razvoj bakterij, ki povzročajo, da se maslo lahko skvari, \> končamo s pinjenjer« pravočasno, pripomoremo, da ne pride preveč pinjenca v maslo, laže je namreč preprečiti, da ne pride v maslo preobilo pinjenca, kakor pa ga spraviti v dovoljni meri iz masla. ko je že enkrat v njem. Pa tudi druge napake s* lahko pojavijo v ma-slu, ako ne nehamo mesti pravočasno.
Ko neham» mesti, pustimo maslo še kake pol ure v pinji, da se maslo umiri, shladi in da postanejo maslene kroglice bolj trdne. Ko na to pinjenec odcedimo, prilijemo k maslu vo do in nalahko zavrtimo pln.io In tako speremo v nje) maslo. 'Vil p» vzamemo maslo s sitom iz v nje, ga dene. mo v posebno posodo in speremo. Lahko tudi spiramo maslo, ko ga zajamemo iz pinje s sitom, sproti v situ. Maslo spiramo zato. da odstranimo iz njega čim več pinjenca in da s spiranjem zvišamo trovinosi masla vendar pa ga ne smemo preveč spirati, ker izgubi s tem nekoliko svo. lega prijetnega duha. Premočno spl.
ranje torej lahko škoduje kakovosti masla.
Za spiranje masla je priporočljiva prekuhana ali visoko pasterizirana in na to na 10 do 15 stopinj C shlajena voda. Tudi če velja voda za čisto studenčnico In dobro pitno vodo. jo je treba prekuhati, primerno shladiti in nato šele rabiti za spiranje. Toliko bolj je potrebno tako postopati z deževnico in sploh z vodo, ki j n zbiramo in hranimo v vodnjakih.
Spiranju masla sledi gnetenje masla. S pomočjo gnetenja hočemo:
a)	tesno in trdno združiti maslene kepice:
b)	odstraniti ves pinjenec, ki se drži maslenih kepic ter
cl zvišati trpežnost in kakovost masla.
Dobra pa sg dà gnesti maslo le s pripravo, ki ft 'imenujemo gnetilnik. Brez gnetilnlka ne bi smela biti nobena mlekarna, ako hoče izdelovati dobro maslo. Glavna dela gnetilnika sta gnetilni krožnik in rebrasti valjar, ki se pri gnetenju oba vrtita. Maslo denemo v primerni količini na gnetilni krožnik, nakar gnetilnik zavrtimo. Maslo se pri tem razširi po krožniku v tenko plast, v katero stisne valjal- istočasno brazde, v katerih se zbirajo pinjenec in vodene kapljice. Da se pinjeneo in vodene kaplje lahko in kolikor mogoče popolnoma odcedijo in odtečejo je treba počasi gne-sti. Po vsakokratnem jiiititner» obra-tu, se cela plast masla zvije z lesenima lopaticama skupaj «in se gnete znova. Zopet nastane tenka plast z brazdami, po katerih se odcedi pinjenec. Tako nadaljujemo, dokler ni gnetenje končano; končano pa je takrat, ko se na maslu ne prikažejo več kaplje pinjenca, temveč le re čete vodene kapljice.
Navadno zadostuje, da pieghettino maslo deset do dvanajstkrat. Da se maglo preveč ne obdela in zgnete, da ne postane belkasto, mazavo itd.. ne smonto predolgo gnesti
Paziti je tudi na to, da za gnetenje določeno maslo ni ne pretrdo in ne premehko ne premrzlo In ne pretoplo. Ako postane maslo med gnetznjem premehko, moramo prekiniti gnetenje za toliko časa, dokler ne pestane maslo za nadaljnje gnetenje zopet dovolj trdo.	ur. n •
Za gos|itifHiijf:
Paprik« piilnjcn«
/. /«Ijum
j Sveže paprike dobro operi in jih očisti kakor za polnjenje. Nato jih zloži v globoko skledo ter zaiti z vrelo vodo.
Glavice zelja očisti tako, da jim odstraniš vse zunanje liste. Nato operi preostale liste in zreži kakor solato. Zelje posoli in ga pustt k^ko uro. Paprike odcedi, ’ zelje, ožini, ga zopet osoli in z. njim polni paprike; nato napolnjene zlagaj v večje kozarce, vmes pa polagaj rezine hrena, kar pa ni nujno. Kis skuhaj posebej (če pa rabiš esenco, skuhaj najprej slano vodo in šele ko je ohlajena, vlij esenco). Kozarce poveži začasno, kajti paprike vsrkavajo mnogo kisa, in jih je treba nekaj dni zalivati. Sele ko so se pa n ike prepojile s kisom, vliješ po vrhu za 2—3 cm dobrega olja in povežeš kozarce s čistim platnom, katerega pokriješ s pergamentom in čvrsto zavežeš z vrvico.
P«i;on« paprik«
Zloži v posodo čiste 'n zdrave paprike in jih peci v pečici. Medtem postopoma segrevaj kozarce na štedilniku, a istočasno skuhaj vinski kis, ki ga moraš -pos iliti po okusu in dodaj žlico sladkorja. Ko so paprike pečene, jih zloži, dokler so še vroče, v tople kozarce. Kozarec naj bo pri vrhu prazen za štiri prste. Nato potlači paprike z dvema kosoma očiščenega hrena, ki ju položiš navzkriž. Zalij jih z vročim kisom, poveži s pergamentom ter jih deni med blazine, da se kuhajo v pari do drugega dne. Kozarce vzemi iz blazin, ko so že popolnoma, hladni. Pozimi olupi paprikam kožice in jih zalij z oljem. Na ta način, pripravljene paprike so zelo dobre in okusne.
Makaroni na
paleroiRki na<:in
500 gr. makaronov 250 gr. melancan moka oljo
paradižnikova omaka parmezan 50 minut
Zreži melancane na rezine, nasoli jih In jih pusti počivati: nato iztisni iz melancan vajdo, potres' jih z moko in oevri. Medtem napravi paradižnikovo oniuko in vrzi vanjo ocvrte melancane, še enkrat vse skupaj provri in zlij na makarone.
V	EGIPTU RAZSAJA KOLERA
V	zadnjem času je svetovno naglo. Po vsein se da sklepati o dnevno časopisje posvetilo veliko resnosti obolenja. Bolnika napade
pozornost nesreči, ki je zadela prestolnico Egipta, Kairo in nekaj manjših mest, kiev razsaja ena najhujših nalezljivih bolezni, kolera. Bolezen, ki se pojavlja in ki zahteva veliko žrtev zlasti v in. diji, se ie letos pojavila na obalah Sredozemlja in da je niso za. nesli v Trst ali v kakšno drugo obmorsko mesto v Sredozemlju, je pripisati morda le dejstvu, da niso še vzpostavljene redne pomorske potniške proge.
Kolera, nalezliva bolezen, tudi azijatska koler imenovana, je doma v Indiji, kjer nastopa kot epidemija ih zahteva na tisoče žrtev. V Evropi se pojavlja posamezno in še to le kot bolezen, ki io pri.-nesejo mornarji iz daljnih vzhodnih dežel.
Kolera je ena najbolj nevarnih in težkih nalezljivih bolezni, saj zaznamujejo statistike obolelih h) do 50 odstotkov smrtnih primerov.
Njen povzročitelj je baeil, ki se zelo naglo razmnožuje in katere, ga naidemo le v črevesju, kjer
driska, ki se naglo stopnjuje, Tej se kmalu pridružijo tipični krči v mečah in bruhanje. Strup, ki ga izločajo bakterije pa daje bol. nik.u videz težkega obolenja. V nekaj urah ie obolenje v .najtežjem stadiju. Od kolere oboleli ima pravi mrliški izgled: vdrte, temno obrobljene oči, ši’ast nos. suho nagubano in mrzlo kožo. Zaradi zastrupljeni« opeša navadno tudi srce. Zaradi velike izgube tekočine izostane skoro popolnoma mo. krenje in tudi čutila kmalu odpovedo. Bolnik zapade tako imenovanemu dušljivemu štadiiu, v katerem lahko nastopi smrt po 24 do 48 urah od izbruha bolezni ali tudi že po nekaj urah. Včasih po. neha driska in bi-ubanje tei* se pojavi vročina, kar daje slutiti, da bo bolezen mileiša, toda dojgo; trajnejša. V tem primeru govori, mo o tifo idili koleri. Kot kom pii- ' kacjja nastopa včasih obolenje ledvic.
Kolero lahko nalezemo z d»th-kom okuženih predmetov, z vodo,-
povzroča na sluznici težko razde" včasih tudi po surovih zelenjad, janje. Bolezen se pojavlja navad, nih jedeh. Muhe mnogo pripomeno zelo naglo. Saj traja inkubBclj- rejo, da se ta nalezljiva bei e zen,, sk» doba lahko le nekai ur. Na. širi.
vintnn se pojavijo prvi znaki ofoo- Zaradi izredno velike naleziHvo’ lenia tretji d«m in se razbijajo sti kolere zahtevaio tako zdrav-'
KAKO SE DETE RAZVIJA
Ali je tvoj otrok bister in zdrav? Ali pa je omejen m zanikrn? To Je vprašanje, ki muči starše.
Ne samo skrbna opazovanja mater in negovalk, marveč tudi znanstvena raziskovanja na tisočerih) otrocih so pokaza'a, kai mati v duhovnem in telesnem oziru lahko zahteva od svojega otročička, po-čenši od prvega meseca in dalje, do enega leta in še naprej. Ta raziskovanja so dogna'a, da se določene sposobnosti in ročnosti pri veliki večini pravilno i azvitih otrok javljajo približno v 'sli dobi. Te sposobnosti matere lahko poskuša o z natančno določenimi nalogami, ki jih vsak povprečno razviti t.trok dotične starostne dobe lahko rest
ga glavo in skuša sedeti. To so testi do devetega in desetega meseca. V teh dveh mesecih pa že sedi otrok brez vsake opore in ko mu mati da ropotuljo in še lutko, ju zgrabi obenem ali vsak predmet z eno roko ter obsedi in se igra. Potem poizkušaš, da vzame otrok ista predmeta z drugo roko, torej z levico, kar je prei vzel z desnico, a obsedi in se ne zvrne. Po'oži mu zvito krpo na glavo in otrok jo potegne nav-
zdol, ne da se zvrne. Kadar otrok žc varno sedi, mu pokaže mati dve lahki žlici in udarja z drugo ob drugo. Nato mu izroči žlici in ga vadi, da sam udarja z njima. Nato mu pokaže in pokrije igračo s krpo. Otrok naj igračo sam odkrije in vzame. V prvi četrtini drugega leta naj otrok vsaj za trenutek že sam stoji, naj trklja kroglo pred seboj tja in sem, naj zlaga škatle drugo v drugo in jih jemlje zopet nara-
zen, kakor mu je mati prej pokazala. Nato ga uči, da uboga in stori, kar mu veli. Vstani, lezi, pridi k meni, daj to meni itd. Potem mu mati skrije igračo v škatlo, a otrok naj jo pogreši in sam poišče. V drugi četrtini drugega leta navadno otrok že svobodno hod:, ne da b se kje držal. Daš mu bobenček in ga naučiš bobnati z dvema palčicama obenem z, obema rokatna. Dalje ga nauči graditi stolp iz škatel), ne da ga takoj prevrne, poslušati tiktakanje žepne ure na desnem in na levem ušesu ter končno, da dvigne še sam uro k materinim ušesom. V drugi polovici drugega leta zna
Vendar mati no sme takoj obupati, ako je dete spočetka maho bolj nocasno in brezbrižno ter kljun že dosežem starostni dobi, ne zna izvršiti nalog prvega, drugega ali tretjega meseca. Prav tako pa tudi ne sme smatrati svojega Aroka za čudežno fiete, ako že v svojem tretje n letu kaže sposobnosti, ki jih -e navadno zmožen šele otrok v četrtem ali v petem letu. Načelo veda’ ne prenagli se v sodbi o sposobnostih svojega otroka! Razvoina naglica ;e precej različna med otroki po mestih in na deželi, ter med otroki v družinah z velikim ali majhnim številom dece. Povprečno kaže v prvih mesecih in letih čudno nagel duševni ali telesni razvoj in napreduje hitro, potem pa se njegove sposobnosti v razvoju ustavil o ter se šele po neki dobi znova poženo v hitrejši tek. Ali pa 1? prvo leta manj kot povprečno bister in krepak. nato pa se naenkrat začne ”se-stransko razvijati. Končni cilj pa dosežeta oba: normalna sta, a brez čudežnosti in izjemno temamr.sti. Kajpak se pri raznih otrocih kaže zgodaj posebna sposobnost za do’o-čene na’oge, a zato manjša za druge.
Naloga, ki se da otroku v rešitev, se imenuje znanstveno test. V prvem mesecu poskuša mati, da otrok zgrabi njen prst, ko mu ga po'oži na trebuh, da dvigne glavico, ko ga je po'ožila na trebuh in mu naravna skrčeni roki ob vsako te’esno stran, da otrok išče z usti bradavico do'ke ali dudo. Ako otrok vse to reši v prvih dveh mesecih, ie nor-ma’en. V tretjem mesecu mu obesi blizu ropotu'jo, ki n'ha. Otrok zasleduje nihanje z očmi. Nato počasi opaža svoje prste in njih gibanje. Na trebuhu ležeč drži g'avieo kvi-šku vsaj pol minute. Ce se mati skloni nad otroka in se mu smeh 'a, se zasmehlja tudi otrok. Te »teste« . ponavljaj od šestega meseca, ko otrok že posega po ropotulji in jo grabi. Ko mu hočeš na’ahko ropotuljo vzeti, jo otrok sk’ene s prsti in je ne izpusti. Ko mu položiš na obraz zvito krpo, jo otrok potegne stran. Mati po'oži otroka na hrbet in on poskuša dvigniti g’avieo. Potem ga prime mati za obe roki in ga skuša posaditi, otrok pa sam dvi-
Vsakdo Je dolžan, da sl skrbno neguje svoje lase 6e tedaj, ko šo zdravi In zato gosti in močni. Ko začno slabeti, izpadati in se pojavljajo začetki pleše, takrat je težko ali vsaj mnogo teže še kaj rešiti.
Glave ne smemo umivati prepogosto, a tudi ne preredko. Kdor si umiva glavo in pere lase Vsak teden, ne pušča lasišču dovolj česa, da bi proizvajalo zadosti maščobe, ki je potrebna za dobro uspevanje las. Na ta način negovani lasje" postanejo sčasoma suhi, krhki; lomijo se in se na koncih cepijo. Ako puščamo lase predolgo neoprane, pa izgube svoj lesk, spreminjajo se in so videti vsi mastni in kakor potni. Natančnih pravil za umivanje glave ni mogoče navesti, ker so nekatera lasišča že po svoji naravi jako mastna, medtem ko so druga zelo suha. Hoditi je treba tudi v tem oziru neko srednjo pot: ne preveč in nc premalo. Kdor si nere las« vsake štiri tedne, stori nekako prav. Ako pa vsak dan svoje lase krtači ali vsaj skrbno češe, lahko morda čaka tudi osem tednov. Priporočljivo je umivanje z beljaki, ki jih stepemo v sneg. S snegom dveh do treh beljakov sl dobro in temeljito zdrgnemcp, lasišče, potem sl glavo v mlačnih vodah izpiramo tako dolgo, da ostane končna voda popolnoma čista. Mila pri takem umivanju ne uporabljajmo. Potem sledi kratek, hipen poliv z r.rzlo vodo, ki naj bo postana, Ako je Iz vodovoda, jo prej prekuhani« in ji primešamo na vsak liter kavino »ličko jedilne sode. če uporabljamo ”amesto prekuhane vode kamiličen čaj, je še bolje. Zadnji vodi lahko primešamo sok dveh limon, ki daje lasem lep lesk in nekoliko trdote. Razloček med gorko in mrzlo vodo je izvrstno dražilo za lasišče. Krepi lase in oživlja kožo, tako da izdatneje hrani lase.
Umito glavo si zavijemo v tople volnene prtičke, lahko tudi platnene, ki hitro vsesajo mokroto. Potem sušimo razprte lase na soncu ali ob peči. Ako smo sl umili glavo pred večernim spanjem, ^1 osušimo lase nekoliko z rutami, potem jih zavežemo v tanek robec, da se čez noč parijo, kar lasem zelo dobro de. Preurno sušenje z električnimi ali plinskimi pripravami, ki vroč zrak pahljajo skozi
ljenje bolezni, kakor preventivne rabi. Tem osebam je naravno pre. mere, posebno pažnjo.	povedano vsako opravilo z iestvi-
Kar se tiče obolelega, je izred- nami zdravih kakor tudi dostop no važno, da se bolezen pravočasno v kuhinjo.
ugotovi. Diagnozo bo zdrav. Pog’avitni ukrepi splošne na. nik ugotovil na podlagi bakterio- rave pa se tičelo pitne vode. V loške jireiskave b'ata in bo pri. krajih, kjer razsaja ko’era, je po iner seveda nemudoma naznanil trebno, da vso vodo. bodisi pitno, zdravstvenim oblastem. Bolnika je kakor tudi za umivanje posod in treba takoj pos'ati v bolnico in Jedilnega pribora, prekuhamo. Vo. če to ni mogoče pa vsai izolirati, do iz vodovodov pa bo zdravstvena Da preprečimo, da bi muhe razna- oblast razkuževala s klorom in ša’e bolezen, moramo okna bolni, drugimi sredstvi, ki so predvidena kove sobe zamrežiti. Najvažnejša kot normalni ukrepi za zavarova-preventivna mera je skrb za bi a- nja prebivalstva pred nalezljivimi to obolelega in z.a izmečke, ki jih boleznimi.
je treba skrbno razkužiti in od. Tudi (jrUgP jedi moramo zauži shraniti. Prav tako je treba skrbe- vali ie prekuhane. Posebno mo U za desinfekcijo vseh predme. ramo skrbeti z.a to, da bodo vse tov, s katerimi pride bo’nik v do- jestvine in sadje zavarovani pred ■ko in za ostanke iedi, ki jih je muhami ki so najbolj nevarne pre-treba čim prej uničiti z. apnom najaike bolezni. Borba zoper mu. D 1 Ognjem.	he na splošno le ena glavnih pre-
Zlasti je paziti na osebe, ki bol. ventivnih mer zoper vsa okuženja biku strežejo. Te morajo po kon- z nalezljivimi obolenji. V Kairu, čani bolezni ostati vsaj 5 dni v kjer je v zadnjem času vlada'a karanteni in biti cepljene zoper prava epidemija kolere, ie oblast kolero. V borbi zoper kolero ie v borbi zoper muhe uporabi'a ce. seveda iskati povzročitelje, ki so lo avione, s katerimi je trosi’a na lahko bacilonosci, ne da bi sami najbolj ogrožene četrti mesta DDT oboleli' ali pa ljudje, ki so bole. v prahu.
Zen prestali. Tudi vodovodne na- v našem mestu na srečo ni Prave je skrbno pregledati, v ko. zaznamovati nobenega primera hkor bi lahko zveza med vodnja- kolere Zdravstvene oblasti so u-in greznicami mogla biti nevar- krenile, da se poulični odtoki red. vir okuženja.	no dezinfecirajo z apnom. N« po-
Osebe, ki prideio kakor koli v edincih leži, da z navedenimi pre. fl°tiko z bolniki«), naj pazijo na ventivnimi ukrepi preprečijo obo-hajvečjo snago. Umivati si mo. lenje, oziroma da ga, če bi se po. roke po vsakem dotiku z bol- lavilo, kolikor mogoče energično ikom ali predmetom v njegovi zajezijo in izolirajo. — Dr. Hìavnty
lase, je škodljivo in čestokrat povzroča prezgodnje sivenje in izpadanje los.
Nekateri lasje imajo lastnost, da po izpiranju izgube vso maščobo in dobe drugo barvo. Tnkirn lasem je treba umetno dodati nekoliko tolšče To storimo na ta način, da pomočimo nekajkrat konico glavnika v sveže sladko mandljevo olje !n prečešemo z njim lase. važno je, da pomastimo lase na koncih, kje- se radi lomijo.
Maže vseh vrst so lasem škodljiva. Znano je, da postanejo hitro plešasti oni moški, ki sl maželo lase. Kdor si hoče ohraniti lepe, zdrave lase, si jih mora česati in krtačit* dvakrat dnevno, zjutraj in zvečer. Zelo ugodno vplivajo tudi masaže lasišča s konci pistov obeh rot. tako da obdelamo vso glavo. To poživi kroženje krvi, ki je za bujno rast las posebno potrebno. Saj je znano, da se dim najbolj zaje v lase, ki dobe po njem nelepo barvo in neprijeten vonj.
Kdor ima zelo nrastne lase, lahko uporablja po zdravniku predpisano žvepleno mazilo, večkrat na te-den, ki naj ga vtira v koža lasišča. To doseže najlaže na 'a način, da si na-
pravi na posameznih mestih z glavnikom preče. Tudi enovrstna ozka zobna krtačka lahko dobro služi. Vtiranje žveplenega mazila v lasišče zabranjuje prhljaj in izpadanje las.
Ako imamo lase trajno nakodrane, jim moramo posvečati še večjo pažnjo, kakor sicer. Med trajne kodre se namreč naocre še več prahu ji> nesnage kakor med g'adke lase. Vsak večer je treba pred spanjem vzeti vse zaponke iz las in razčesatl vsak koder posebej ter ga potem zopet naviti o-koli prsta ali z železnimi škarjami. Kakor česanje in ščetkanie tako tudi pranje las ne škoduje trajnim kodrom, ako ni prepogosto. Pomniti je treba samo, da se po umivanju glave nikoli ne smemo česati, ako so lasje 'e še količkaj vlažni; šele ko so popolnoma suhi, jih razdelimo s prečami na več delov in vsakega posebej, potem pa še vse skupaj razčešemo, zopet razdelimo in zvijemo v kodre.
Ce bomo od mladega čuvali lase tako, bodo lasje trajno lepi in t.e bo se nam treba bati neljubega izpadanja in prezgodnje pleše.	D. T.
oda
TRPEŽNEJŠE IN CENEJŠE BODO NEKATERE MODNE POTREBŠČINE, CE SI JIH BOMO SAME SKVACKALE. KVAČKANA SRAJČKA, KI JO VIDIMO NA SLIKI, JE PRIMERNA ŽA 7—10-LETNEGA OTROKA
DVOJNA BRADA — Dvojna brada nastaja zaradi uživanja prevelike ko-ličine sladkih in mastnih jedi in zaradi prekomernega popoldanskega spanja. Gumijaste' preveze, ki jih nadenemo čez noč, so nezdrave. Samo pravilna masaža od sredine brade no obe strani lahko tu pomaga.
Premočno podkožno rast masti lahko odstrani z operacijo prvovrstni strokovnjak in kožo zopet načne. Brazgotine ne ostanejo.
ŽENSKA BRADA — Dlaka izgine takoj, če jo orosimo z raztopino vodikovega superokslda in salmljaka.
otrok že uporabljati palico, da si izbeza žogo izpod omare, v tretjem letu že zna zriniti stol do mize, zlesti na stol in si vzeti jabolko z mize. Tri ali štiri leta star itrok že razume slike, mucka, hov hcv. konjiček, mu (krava). Petleten otrok zna sestavljati dele kake osebe; glava, trup, roke in noge, kakor se mu je prej pokazalo, zna tudi že uporabljati rdeč ali moder svinčnik in risati na papirju in povedati, kaj je narisal. Kajti dve ali tri leta star otrok mora že govoriti in pripovedovati n. pr., kaj je videl na izprehodu, kaj mu ie prinesel očka itd. 3—4 letnik odgovarja na vprašanja: Kaj storiš, če si lačen, če si zaspan, če ti dam denarja. Tudi zna že ponavljati otroške stihe. Dve ali tri-letnik zna iz kock sestavljati razne slike: križ, dolgo progo itd., lahko pa nariše krog in pravi, da je narisal žogo. Seveda vse po zgledu matere. Kmalu nariše po predlogi že drevo, hišo, mizo s predalom in drugo. Dve ali tri leten ctrok zna odpeti ali zapeti gumb ter nesti posodo z vodo, ne da jo izlije, štiri ali pet-leten zna že troje ukazov izvrševati zaporedoma: Vzemi ključ in ga položi na stol, potem poidi zapret vrata in potem pridi k meni ter si vzemi jabolko! Tako je z normalnimi otroki. Le če desetmeseč-nik ne zna toliko kolikor zna patine sečnik, se je treba zateči k zdravniku, da najde vzrok. Vsekakor o-pazuj otroka in nu razvija', sposobnosti brez pretiravanja.
Bojo
v vi II* •
NEDELJA: Zdrobovi cmoki na goveji juhi, pogačice iz govejega mesa*, ocvrt krompir, pesa; čokoladni nara-stek.** — Večerja: Bržola z rižem, solata, sadje.
PONEDELJEK: Gobja juha, jetra v omaki, krompir v koščkih, kompot.
—	Večerja: Guljaž s krompirjevimi cmoki, radič, ocvrta jabolka.
TOREK: Testenine s paradižnikovo omako, pohana riba s solato, sadje.
—	Večerja: Polenta z maslom in sirom, solata s trdo kuhanimi, jajci. . , ,
SREDA : Goveja Juha z rezanci, to- ’■ lečja pečenka, dušen krompir, solata, kompot. — večerja: Prežganka, fižol in solata, palačinke.
ČETRTEK: Zelenjadna juha, polnjene paprike, pire kromir, sir. — Večerja: Ocvrte ribe, krompir in radič, sadje.
PETEK: Mineštra iz fižola in testenin, polenovka s polento, jabolčni zavitek. — večerja: Rižot s paradižniki, solata, kompot.
SOBOTA- Špinačna Juha z rižem, klobase s kislim zeljem, ocvrt krompir, pečenjak. — Večerja: Testenino 7, omako, zrezki, solata, sir.
Mesene pogačice;
120 gr suhega kruha, 400 gr kuhane govedine, 2 žlici masti, čebula, moka, olje. — 50 minut.
Namoči kruh v vodi in ga ožini. Medtem zmelji meso in ga mešaj v skledi z mastjo, kruhom, poprom in soljo. Naredi plitve pogačice, jih po- -valjaj v moki ter jih deni na razgreto olje, v katerem si Zarumenila košček čebule.
čokoladni narastek:
1/41 mleka, fio gr čokolade, 70 gr masla, 100 gr kruhovih drobtin, 50 gr sladkorja, 3 rumenjaki, limonova lupina, sneg. — 100 minut.
Deni na ogenj mrzlo rhleko s čo- . kolado in mešaj, da se čokolada raztopi. Ko mleko zavre, ga zlij na drobtine in pusti, da se sl lodi.
Mešaj maslo, sladkor in rumenjake tako dolgo, da se zmes peni; zmelji ali zdrobi mandlje 4er jih vrzi v zmes, v katero zamešaš tudi napojene drob- , line, limonovo lupino n sneg. Postrezi s čokoladno ali katero koli kremo.
Narastek lahko pečeš v štndilnlku ali pa kuhaš v pari.
oO«
SREDSTVO ZA UMIVANJE LAK — Lase okrepimo , če jih dvakrat n« teden umivamo z mešanico iz 409 gramov francoskega žganja. 15 gramov pepelike, 10 gramov salmi) ikov-ca in 200 gramov rožno vode.
Svaienje obrcan zvečer. Zelo važno Je, da osnažimo obraz vsak dan, preden gremo spat. Vzamemo kos vate, Jo namočimo v dobro obrazne» vodo in si očistimo z njo obraz. Nato si ga zbrišemo z mehko tkanino ali z vato, splakujemo z mlačno vodo In vtremo v kožo s krožnimi gibi dobro mastno kremo.

Mlad zdravnik Sliven Popi’ pride v mesto Bakbuk v bogati industrijski deželi Aržan. teji. Posreći se mu iznajti preparat za po-t	speševanje rasti organizma. Svojo iznajdbo
je uspešno preizkusil na dveh pritlikavcih: eden med njima Padrele, solastnik bogate tvrdke, je prosil Popfa, naj mu proda svoj patent. Popi pa se ni hotel z njim pogajati in mu ie celo odklonil denar za zdravljenje. Popfova žena, Berenika, užaljena, da je njen mož zavrnil ■ bogastvo, je odpotovala s Pa. drelejem v mesto Velikih 2ab.
Padrelejev sluga Karbo ie radovedno čakal, kakšen se bo vrnil niegov gospodar.
Tu sc je običajno Ogastcs karb postavil v svoji domišljiji na mesto skrivnostnega čarovnika in začel sanjati o tem, kaj vse bi bilo. ako bi on — to ie Ogastes Karb — poznal tajnost rasti namesto o-nega neznanega srečnega čarovnika. O, on ni bi! tepec. Odrl bi gospoda Padrclcja mlajšega, da bi mu morali dati milijon, dva milijona, tri milijone! Morda bi celo zahteval, naj ga sprejmejo za enakopravnega druga tvrdke: »Brata Padrele in Karb«! Član vsemogočne »Šestorice« — Ogastes Karb!
Vendar pa je bil Ogastes Karb zadosti praktičen človek, da je prešel od brezplodnih sanj k bolj realnim mislim o tem> kakšne bj utegnile biti posledice za njegovo osebo po čudežni izpremembi, ki se bo izvršila z njegovim gospodarjem. In vsakikrat je prišel do prijetnega zaključka, da bo položaj osebnega tajnika dorastlega gospoda Padreleja mlajšega neprimerno pomembnejši kakor položa j osebnega tajnika pritlikavca, ki dejansko ni nič pomenil, se ni udeleževal poslovnih tlel družbe in se je izogibal javnosti. Spričo tega je bil Ogastes Karb silno zainteresiran na tem. da bi Avrelij Padrele zraste!.
Zato je bila prva misel, ki je prešinila Ogastesa Karba, ko se je zjutraj drugega septembra oglasil telefonski zvonec, ta, da se je vrnil gospodar. Takoj ga je prevzela žalost: končali so sc zlati dnevi mirnega življenja brez »Klopa«.
Iztegni! se ie k telefonu, se odkašlja! in dvignil slušalo.
Neznan bariton je vprašal:
— Gospod Karb?
—* Da. tu je gospod Karb, — je hladno odvrnil Ogastes.
Zdaj je bil nevoljen, ker ga ni poklical gospodar. Zlodej vedi, kam se je izgubil!
— Nekoliko bolj vljudno, gospod Karb, — ga j* pokaral bariton.
— S kom imam čast? — je naduto vprašal Karb. — Govorim po naročilu gospoda Avrelija Pa-Wreleja...
— Gospod je prišel? — se je zdrznil gospod Karb.
Opozoriti vas moram, gospod, da ie skrajno nedostojno prekiniti koga v govoru.
— Oprostite, gospod! S kom imam čast? — jc Ogastes odgovoril z vprašanjem, toda precej bolj vjjudno.
— Sem vam žc povedal, gospod ... e—e—e ... Krab.
— Z vašim dovoljenjem, gospod, nisem Krab, aoi-pak Karb. —■ ga je popravil Ogastes.
■f- Sem vam že povedal, gospod Krab, — jc pomenljivo ponovil bariton. da govorim z vami po nalogu vašega gospoda Avreliia Padreleja. Upam. da razumete tc besede?
»Novi tajnik!« — se jc zgrozil gospod Karb in otrpnil. — No seveda. »Klop ie zrastel ki »i vzel drugega tajnika!«
— Oprostite, gospod! -, je zastokal v slušalo. — Poslušam vas, gospod!
— V pol uri vas pričakujem v restavraciji »Kor-tec«, — je rekel bariton.
—	Kako naj vas tam poiščem? Saj vas ne poznam no obrazu.
—	Zaradi tega si ne delajte skrbi. Postoj te pri-vratili in jaz vas pokličem. Jaz vas dobro poznam. Gospod Padrele mi ie naročil, naj vam povem, da ne sme nihče, niti njegov brat zvedeti o najinem razgovoru. — je rezko zaključil bariton in obesil slušalo.
Natanko pol ure pozneje jc vznemirjeni Karb vstopil v Hladno dvorano restavracije »Kortec«. Približal se mu je natakar s ceremonioznim vedenjem in ga povedel k oddaljeni mizici, za katero sta sedela neznan moški kakih trideset let star, z naprej štrlečo brado in za spoznanje ploščatim nosom ter mlada, ljubka brinetka. ki je strmel« v Karba z očitnim zanimanjem.
— AH ste to vi. ki me je poklical po telefonu? — je vprašal Ogastes Karb. Skušal se je spomniti, kje in kdaj je videl tega neznanca- ki mu je bil pa istočasno nekam znan.
— Veseli me, — jc izpregovoril neznanec z rezkim baritonom. —da ste točni kakor vedno.
— Nimam časti, vas poznati, gospod, — je rekel v zadregi Ogastes Karb. — Zelo mi je žal. ali ne morem se spomniti...
— Imate čast. poznati me najmanj šest let. — je strogo pripomnil neznanec, pa se ni mogel vzdržati in obraz se mu ie razširil v zadovoljnem nasmehu: videti ie bilo, da ga ta prizor silno zabava.
— Zelo mi je žal, gospod, toda nikakor se ne spominjam, kje sem vas videl. — je še vedno v zadregi vztrajal Ogastes Karb pri svojem zatrjevanju.
Zdaj sc je njegovi iskreni zadregi pridružilo še igranje. Videl je. kako njegova zadrega zabava neznanca; zakaj se ne bi torej poslužil vloge, ki bi mu utegnila prinesti korist?
—	Videla sva se v Melbournu. — je reke! neznanec- in pomežiknil dami. kakor bi jo hotel spodbuditi, naj se pridruži njegovemu veselju: rahel nasmešek je šinil preko njenega obraza.
—	Zelo mi jc žal, gospod. — je rekel, —- v zadregi sem» vem. da ie to neodpustno. ali...
—	Za časa najinega bivanja v Parizu sva se videla vsak dan, — je nadaljeval neznanec, da bi mu obudil spomin. — v Ženevi, v Benetkah, v Valenciji v Capetownu. v Newy<yku, v Londonu in Monte Garin. v Pragi, v Kalkuti . . .
— No jezite se^ name, gospod, — je potrto izpregovoril Ogastes Karb. -- ali prav zares se nc morem spomniti, da bi vas bil kdaj koli videl. Ali mi dovolite. da vas nekaj vprašam?
— Le vprašajte, — je suho rekel neznanec.
Bil je nekoliko užaljen, kakor da ga je prekinil sredi prijetne zabave.
— Hote! bi vedeti, če se je moj gospod že vrnil s potovanja.
—	fai vam je zelo dolg čas po njem, kaj? — se je ironično zasmejal neznanec.
—* To bi nc bilo čudno, gospod. — je rekel Ogastes z glasom, ki je razodeval celo neko plemenitost. — Imam čast- da sem njegov tajnik žc preko šest let.
Tcdajci je neznanec vzkliknil
— Jaz vas ne prepoznam. Karb! Kje je vaša slovita natančnost? Zdaj je že september, vi pa ste prišli prvič k meni v soboto četrtega maja, to je najmanj šest let in štiri mesece...
—	Gospod?! — Gospod Avrelij?! — je vzkliknil Ogastes Karb in na njegovem porcelanastem rde celičnem obrazu je odsevalo tako pristno začude nie, da sc Avrelij Padrele ni mogel zatajevati in ie prasnil v samozadovoljen smeh.
Gelo na neveselem obrazu njegove dame je m trepetal za hip nasmešek.
Medtem ko sc jc gospod Padrele mlajši naslajal nad tem prizorom, ki ga ie žc vnaprej užival, »c je Ogastes Karb naposled spomnil, na koga ga jc spo minialo izpremehjcno lico njegovega gospoda. Sa mo zalizci so še manjkali, pa bi bil popolnoma podoben svojemu pradedu Uriju. sinu utemeljitelja tvrdke, katerega portret jc krasil kabinet Prima Padreleja. Poleg tega je Karbu uspelo zbrati misli. Prešel je v spominu ves dosedanji pogovor z gospodarjem in z zadoščenjem ugotovil, da je moral ta pogovor prav gotovo prepričati Padreleja mlajšega o vdanosti njegovega tajnika kakor tudi o tem, da ga ne more nihče prepoznati.
Takoj za tem prijetnim premišljevanjem, pa je Agaste.su šinila v glavo druga misel. Razen neutemeljenega neznančevega pričevanja ni bMo nlfcake-
ga dokaza, da ie to v resnici Padrele, ne pa morda kakšen samozvance. Tudi njegova podobnost z nekim davno umrlim voditeljem tvrdke je utegnila biti zgolj slučajna.
— Moj bog! —- je vzkliknil tcdajci Ogastes Karb z največ jo iskrenostjo, ki jo je premogel. — Moj bog! Nikoli ne bi bil mislil, da se more človek v poldrugem mesecu izpremeniti do popolne nespo-znatnosti! Nič se nc bi čudil, če se je izgubila brez sledu tudi brazgotina na vašem prstu
>lo Jc za brazgotino na palcu leve roke od rane, ki si io je prizadel osemletni Avrelij. Hotel si je sam ošiliti svinčnik in se je pri tem urezal do kosti Ta urez je stal njegovo vzgojiteljico službo in nadaPnjo kariero.
— Vi pa preveč zahtevate od znanosti, — se je nenadoma potegnil za znanost gospod Padrele. — Brazgotina je še ostala. Pa ne kakor poprej nič ne moti. Tudi vrojeno znamenje je ostalo. Pa me kakor poprej tudi ne moti. Ali se spominjate, da ste mislili, da je to madež, in ste mi ga hoteli zbrisati z nosnim robcem?
In pomenljivo, kakor ie dela! vselej, kadar jc šlo za njegovo osebo, je pokazal svojemu tajniku polkrožno srebrasto liso brazgotine na prstu in vrojeno znamenje za desnim uhom.
— Moj bog! — je vnovič vzkliknil vdani Ogastes. Sveta nebesa! Ali bo vesel vaš bratec, gospod Primo. Kakšno prijetno iznenađenje bo to zanj na rojstni dan!
Prav tako menim tudi jaz. starina, — mu Je zaupno rekel Padrele mlajši. — Primo bo to zvedel šele pojutrišnjem in samo iz mojih ust. Zanašam se na vašo molčečnost, Ogastes.
Avrelii Padrele je podrobno izpraševal Ogastesa. kako se počuti njegov starejši brat in srečnega obraza je poslušal njegova zatrdila, da prav dobro. Totem je predstavil tajnika svoji nevesti Bereniki Mišelli in mu s ponosom uspešnega poslovnega ve-ščaka razodel, da ima na vidiku zadevico, bajni posel, ki utegne v enem ali v dveh letih podvojiti in celo potroiiti kapitale tvrdke, a vložiti bo treba samo malenkost: pet. šest milijonov. Res. da so še neke sitnosti pri tem, toda on prevzame nase. da bo vse uredil.
Čeprav je bil Padrele hudo zaverovan vase >n v svojo poslovne načrte, vendar je opazil, da bi ga O-gastes Karb hotel še nekaj vprašati, a si ne upa.
— No. govorite, le govorite! — je spodbujal O gastesa. — Vse se mi zdi. da bi me vadi nekaj vprašali?
— Zgoli radovednost, gospod. — je v zadregi moml'al gospod Karb. ki je vedel, da za njegovega gospoda ni večjega užitka, kakor čc more »praviti od sebe odvisne Hudi v nenadno zadrego. — Zagotavljam vam. gospod, zgolj radovednost... Kajpak. če ni to tajnost... Koliko vas je stal ta čudež?
Vprašanje Ogastesa Karba ie dalo povod, da le Padrele prasnil vnovič v tako glasen smeh. ki je zbudil pozornost vse ogromne restavracijske dvorane. Padrcleju je šinila kri v obraz, dav’1 se je. kašljal, stokal in si otiral solze, ki so silile iz njegovih lep;h zelenkastosivih oči. Komaj je lovil sapo m zopet kašljal.
— Nikoli mi ne boste verjcK. Ogastes! Vrag me vzemi, če je kdo na svetu, ki bi mi to verjel!. Pripravite se da boste zazijali! To me ni stalo ne groša!
Ne groša?! —- je trpeče vzkliknil Ogastes in eutil, kako mu zastaja dih. — Ni lepo. da se tako norčujete z menoj, gospod Avrelii!
Berenika je začudeno pogledala Padreleja ki se je še vedno krohotal, in zaničljivo zmignila z rameni. Se to je manjkalo! Mož laže, pozabljajoč pri tem. da ie ona navzoča.
— Nikakor se ne norčujem, dragi Ogastes! — je zmagovito potrdi? Padrele. — Če izvzamem stroške za potovanje in hrano, prav nič. Nič!
Z rožnato, neverjetno gladko dlanjo ic oris«! v zraku krog. da bi podkrepil svojo trditev.
— Veste, — je začel bolj mirno, ko se je oddahnil od zadnjega napada smeha. — veste, sprva sva z doktorjem ... sklenila kupčijo za sto tisoč...
t-'e bi Padrele ne bil tako zatopljen v svoje pripovedovanje. bi bi! zapazil, da se je Berenika zdr znila. ko jc slišala besedo kupčija. Saj je bila priča pri vsem tistega večera, ki sc ji je zdel zdaj tako daleč.
— Osem in štirideset tisoč sem mu obljubit v gotovini ostalo pa da mu pošl jem iz Mesta Vetikii, Žab, brž ko sc vrnem tja. Vse se je godilo tiho in mirno... Stanoval sem v nekakšni pasjici, pa se nisem pritoževal. In prav zadnji dan sva se pričkala z doktorjem zaradi neke malenkosti. Nenadoma se ic doktor začutil užaljen v svojem častiljubju, ker sc nisem izrazil z dolžno ponižno poštijivostjo o njegovih kolegih, kakor hi bi! on hotel. Vaša volja. • zelo spoštovani gospod, postavite s voi e bogove na tako visoke podstavke, kakor želite! Samo Vas po • nlfn^ prosim, gospod, ne zahtevajte, da bi se mo-ra! Avrcli} Padrele klanjati vašim raztrganim bo-govom k! vsi skupaj nc premorejo niti toliko denarja. da bi si mogli omisliti pritlikavca za poizkuse!
Padrele jc ošini! z. naglim pogledom Bercniko. N/ se mu zdelo vredno, da bi prizanašal družbenemu > »loju. ki ga jc zapustila. Zelai je pripadala njegovemu krogu. Spomin na njeno prejšnjo družbo bi inorai zbuditi v njej v najboljšem primeru občutek ‘ pomilovalnega prezira. Računal ie na to, da bo Be-renika odobravala njegove besede! Toda Berenika je molčala in njen obraz je izražal samo nerazumljivo brezbrižnost.
: GOSPIZMEEUMIÌ
v--1 KOMAN C R O NI N A I-J
Katarina Lorimer; 35 lastnica prodajalne umetniških starin, je kupila Holbeinovo mi. niaturo slike »Gospa z nageljni«. Nameravala jo je px*odati, da opomore svojemu oma. jemu gmotnemu položaju. Katarina, ki se je s svojo sposobnostjo povzpela do lastnega podietja, je z vso nežnostjo skrbela za svojo nečakinjo Nancy, zaročeno z America, nom Chrisom Maddenom.
Medtem ko spočetka Katarina ni imela do Maddena zaupanja, je na poti v Ameriko (kamor je potovala tudi Nancy na turnejo) spoznala, da ga ljubi. Ni hotela kaliti sreče svoji nečakinji in rada bi se umaknila. Mad-den in Nancy sta sklenila, da se čez en te. den poročita.
Toda medlem ko je Katarina čakala v svc. jem uradu v New Yorku Brandta, da bi mu prodala miniaturo, ji njen zastopnik Breu-get prinese vest, da se ie Brandt ponesrečil, kar ie Katarino silno potrlo.
Njene so bile ustnice s prisiljenim in nepremičnim nasmehom, njena je bila roka, ki je s trudno kretnjo držala šop nageljnov, vse okoliščine, po katerih je slika postala njena last, so tvorile neizogibno in usodno verigo. To je bil istočasno spomin in prerokovanje. Ne samo zgodba, tudi usoda nesrečne Lucije de Quer-cy se je v njej ponavljala. V mračnih sencah njene more se ji je zdel ta privid tako jasen, da ji je ušel krik groze.
Stiskalo Jo je v grlu, zgrozila se je, pot ji je kapljal po čelu. Videla je, db je nastal dan in takoj jo je prevzela zavest njenega položaja, občutila je živo in pekočo bolečino. Da bi se je rešila, je takoj vstala, šla pod prho in se naglo oblekla. Vrgla je pogled v sosednjo sobo in videla, da Nancy še počiva.
Šla je na ulico. Ni imela nobenega načrta, ni se hotela vrniti v svojo pisarno, ker ni mogla prenesti misli, da. bi videla Breugeta in pozorišče svoje nesreče. Njena dejanja so se ji prikazovala kot skozi nekako meglo in vsa zmedena je začela hoditi vzdolž 52, Ceste. Na nekem križišču je stopila v nek bar in sj naročila skodelico kave in kruhek. Nato je šla čez Tiles Square in pustila, da jo je zanesla množica, ki se je gnetla po stopnišču, navzdol k neki postaji podzemne železnice. Oditi, bežati! Bila je že v prepolnem oddelku vagona, ljudje so se gnetli in kričali v temi.
Ni mislila kot na beg in že je bila na zadnji postaji. Na obali je bil zrak nasičen s soljo in oddaljeni šum valov ji je odmeval v ušesih. Hodila je po umazani sivi cesti. Ob strani so se vrstile neurejene trgovine in bari, kjer se je lahko jedlo školjke in ribe, ter senrenj-ska strelišča z nabreklimi in napol porušenimi stenami, na katerih so viseli stari razcapani plakati. Pred njo so se dvigala revna, okostenela in čudna stavbišča Luna-Parka.
V	njeni duši se je nekaj jjosvetilo in občutila je grenko razočaranje. Njene ustnice so izražale silno bolest. Bila je na Coney-Islandu. Nekje daleč se je samotna pot dotikala dveh neizmernosti, morja in neba. Zrak je bil čist in mrzel. Katarina je hodila počasi po samoti. Hodila je ves dan s sklonjeno glavo in z očmi uprtimi v tla, kot da bi nečesa iskala. Toda čeprav se je nekoliko zbrala in našla nekoliko svojega ravnotežja, vendar je bila v njeni duši samo osamelost in obup.
Mrak jo je spet zavrnil proti mestnim lučim in bila je že pogreznjena v ironičnem in blaznem njujorškem vrtincu, v slepeči in mnogobarvni razsvetljavi, v divjem pouličnem hrušču. Ko se je vrnila v hotel, je čutila, da je s svojimi močmi zaradi utrujenosti in pobih tostj čisto na koncu. Nenadoma se je pa njen pogled ustavil na kupčku belih lističev, ki so imeli vsi napisano isto sporočilo: »V pisarni vas čaka neka vest.« V tem trenutku je zazvonil interni telefon. »Oh, gospa Lorimer,« je dejal nek prijazen in melodičen glas, »gospod Breuget je zaman poskušal ves dan, da bi vas našel. Večkrat je klical in tudi prišel je večkrat sem.«
»Oh, če ne gre za kaj drugega kot za Breugeta,« je žalostno pomislila Katarina; nato je odgovorila: »Dobro. Hvala. Telefonirala mu bom pozneje.« Hotela je že s trudno kretnjo obesiti slušalko, ko je spet zaslišala glas:
»Moment, prosim, gospa Lorimer! Pravkar je tukaj gospod Breuget.
V	tem se je že oglasil Breuget:
»Halo, halo! Ste vi, gospodična Lorimer? Za božjo voljo, kam ste se skrili?«
Z eno roko si je stisnila senca, ki so jo bolela, in se potrudila, da bi govorila mirno: »Tavala sem nekoliko ves dan. Breuget, *ne vznemirjajte se!«
»Toda, moj bog, vi torej ne veste, kaj se je zgodilo?«
. ysupla zaradi nenavadnega Breugetovega vznemirjenja si je Katarina ovlažila ustnice.
»Kaj je torej prav za prav?«
»Iskal sem vas povsod že od jutra,« je vzkliknil Breuget ves zasopel. »Ne morem več vzdržati, kajti ce ne, bom počil kot balon. Gospodična Lorimer, draga gospodična Lorimer, prodali smo miniaturo!«
» Kaj ?«
»Da, da ! Tako je! Prav zares! Resnično kot je bog v nebesih. Smejal bi se, pel bii, plesal bi od veselja.«
Katarini je soba zaplesala pred očmi. Lastnim ušesom ni mogla verjeti in mislila je, da je stari izgubil glavo. Stisnila je slušalko na uho in počasi in razločno vprašala: »Breuget, ste znoreli!?«
Prekinil jo je s ploho bučnih besed:
»Ne, hvala bogu! Mojih pet čutov v redu funkcio» nira, gospodična Lorimer! Dovolite, da vam stvar objasnim, če ne, me bo še hudič vzel. Danes zjutraj pride Ascher prav prijateljsko k meni. Obžaluje Brandtov© smrt jn vse njene posledice, potem klepeta kake pol ure o tem in onem in končno z nekako brez brižnostjo pove, po kaj je prav za prav priseli pooblaščen je bil ponuditi nam sto tisoč dolarjev za miniaturo.«
Katarini se je znova zavrtelo. Prijela se je za rob mize in uporabiti je morala vso svojo energijo, tla ni padla. Na vsak način je morala verjeti, kar ji je Breuget povedal: »Upam,« je slabotno zamrmrala, »da ste sprejeli ponudbo.«
»Jasno«, je zavpil.
Nastal je trenutek ginjenega molka, nakar je Katarina zaječala: »Tako torej, za sto tisoč dolarjev smo jo prodali.«
»Kar dobro je šla«, je skoraj vpil Breuget v izbruhu veselja. »Ček je bil že izdan. Izročil sem ga banki ob pol dvanajstih in denar nam je že na razpolaga Ostanite v hotelu gospodična, pridem takoj.«
Čutila je, da jo moči zapuščajo in spustila je slu* šalko.
Težak vzdih ji je zaprl grlo in padla je na divam okrog nje se je stemnilo, nastala je noč. Prvič v življenju se je Katarina onesvestila.
Šestnajsto poglavje
Dan se je dvignil jasen in mrzel pod neizmernostjo modrega neba. Mesto je bleščalo v soncu. Katarina, v kateri je vznemirjenost prepustila mesto pri* jetni vedrosti, je sedela v svoji sobi in pisala v London. Veselo vest je že s telegramom sporočila Wal-tersu z naročili, kaj naj opravi v banki, in sedaj j« hotela pripovedovati vse svoji materi.
Komaj je končala, ko je nekdo potrkal na njena vrata. Prišel je nek telegram. Odprla je in brala:
»Dospem ponedeljek »Europa« stop Nancyna premiera slab vzrok stop Pridem k tebi stop Ljubim te Charley«
Charley namerava torej res uresničiti grožnjo?, Njen smehljaj je postal slajši, ko je odložila list. Čutila je nekako tolažbo ob misli, da ga bo spet videla. Bil je zares zvest in zanesljiv prijatelj. Imel je sicer, res je, svoje blazne iluzije in če mu je doslej dajala malo upanja, še toliko manj bi mu ga dajala odslej,, Vendar se je zavedala, da bo pri njem vedno našla zatočišče in zaslombo. Bil je pri njej vsakokrat, kadar ji je bila potrebna pomoč. In zakaj bi ne mogla biti v njem najlažja rešitev za težak problem, ki ji ga je postavila na pot njena ljubezen do Maddena?
Za hip se je potopila v svoje misli in na njenem obrazu se je spet pojavila otožnost. Potem se je spet zbrala, zaprla je pisma in nalepila znamke in jiH odnesla na pošto. Ko se je vrnila v sobo, je stopila k oknu. Bilo je krasno vreme. Oh, kolikšno veselje ob občutku, da ima spet trdna tla pod nogami! Al potreben je bil kar pravi čudež!
.TAČK LONDOJN; KRIŠTOF Dl MAC	prirediš, in narisa*, mh.ko bambič
Ob večerih se je Dimač četudi do smrti utrujen, bal zaspati; tako grozne so bile njegove sanje v tej Mazni sneženi pokrajini: Vedno se mu je sanjalo o jedi, o bogato obloženih mizah in kako prireja pri-jateljem obede. Toda ti duhovičijo in ne mudi se jim sesti za mizo, dočim on umira od želje po dehtečih Jedeh. Kmalu nato se znajde na planini in zaman «ovi krave, da bi kako pomolzel. Sploh ni je bilo jedi, 0 kateri ne bi že sanjal. Celo v greznicah se je boril s podganami in jim skušal ugrabiti skorjico kruha, a v hlevih, polnih konj, je stikal, da bi našel vsaj zrno ovea
Samo enkrat so se mu sanje izpolnile. Sanjal je, da ves sestradan na samotnem otočku nabira školjke Ko jih je srečno prinesel na pesek, je zakuril in na žerjavico položil svoj dragoceni plen. Opazoval je, kako se je iz njih dvigala para, kako so se pokajoč-odpirale m kazale rdečkasto meso. Pečene so. Zdaj bo jedel. In vendar je kljub temu celo v sanjali flvomil, ali niso to samo sanje. Trepetajoč od strahu ,da se vse razblini v nič, je nesel dišeče meso v usta In zobje so se zasekali v tisto meso! In on je jedel! čudo! Tako silno se je čudil, da se je predramil
Zbudil se je v temi, ležeč na hrbtu jn slišal samega sebe zadovoljno •kruliti ter cmokati. Kakor kak pujs, Njegove čeljusti so se krčevito premikale in v ustih' je okusil meso, ki ga je žvečil. Ni se ganil, dvomeč, da le m še prebujen. Toda kmalu je začutil, kako mu drobni prsti skušajo potisniti med zobe grižliai mesa. In tokrat se je razsrdil in ni hotel več jesti. Lebiskln pa je jokala m vzdihovala v njegovem objemu dokler
ifJiLP/ema^,rP^ec-. P" pa ie »n občudoval neskončno moč ljubezni In nepopisno čudežnost že».
ske, lo se mu razodeva v tej obupni divjini^.
RANO
U
‘^«■1 Kv/ /B
JTKr-
DR. VIDMAR
Turnir za šahovsko prvenstvo Juro-Blavijo Je Se. prekoračil pelovico svo. Jega poteka. Izmed zanimivejših bomo navedli le nekatere. Tako je v Četrtem kolu Gligorič dobil celo točko proti Gruberju, medlem ko sta Tire in Vidmar ml. remizirala. Dr. Vidmar |c izgubil s Tomovičem, dr. Trifunovič se Je pa v igri s Pucom moral zadovoljiti z remijem. Dr. Vidmar Je
M. Cuj, Vane ! Glih proti, de te Viden... Bude) !
V.t Kaj |e blo, Miie? Budejl...
M. t Sen feu te S« im dan prašet, ma sen žabo... Se mijeldo daciie. krko se gruozdiia ubrou? Suo te paslato lcarte za denuncila ?
V.t Suo paslale neke suo... Ma. znaS, |e blo samo laSko pisano ien sen nečko pesto use, Mice, zetu ke nisen znou kaj čejua prou za prou jemet...
M.i Dnar čejua jemet, Vane; Tisto se nanka ne misle. Ale se. Vane. prou sturo de nlsjch spiso... Nej se hudič navade pa na^e !...
V.: Prou al ne. Miče... Jest laSko znan lih za amia silua... Ne, de be ten karte pesare za nijeh komodo...
M. : Ma bS sijeleh kej pruado vina, Vane? Ne bS, ante, dr^o use dama?
V. t Se zestuope, de ben pruado... Ma, pruade al ne, Miče, kaj se ben na bul Ren ses tistua karfua usranua, ke te ne zaliježe prou neč, no...
M.: Ja, zlude je matr frdame..., suo rijekle, de juo bojua ustoule na Pijave, Vane...
V.: Kuaga, Miče, de bojua ustoule. praveS?
M. •• Lierua, Vane i Lierua teljan-skua.,., suo pisale de juo bojua ustoule na Pijave — ku Oustrice uosnajstga leta... Se spouneš puale ke suo «zmagale» pr Kobaride..!?
V. : Aaa, huadse farbet dliSua. an-ka tl, Mlče.. ! CijeS riječ, de nijebe Sla liera več urifenske. Miče... De ne be zdblla prou usuo velavua... ?
M. t Tu, tu! ViS, de ni ku karta.. 1 Anua meljardua na dan, de jeh Stampatila u Rime, Vane...
V.t Magare na koSljete. če jeh Stampajua, Mlče..,, če pej ne ve-lajua prou neč..., kaj se b" na bulSen ?
M. : Je use prou, Vane, ma muo-reS znet, de je prou tu krivo, de grejua preeje usek dan bel guar ta-ku, de buo taka derglnja ra tala, de ne buo ze zdržet. ke se muoj. Vane.. I
V : Ma ni vre zđej paduobno no-bijene stvarc. Mlče, tu ke je zdej prSlo.. !? BS zludja zdržo.. ! Cake, Cake ! De t'e pa ven kašna me je ta-kala.., Mlče.
M. : Pavej, pavej ! De čujen, Vane.. !
V. : Je blo, znaš, un tijeden an dan... Smuo bie, s ta starua, prou dual u Rojane — pa uopravileh... Sel znaS kaku je — učaseh se muo-reS žljenske le napravet malo sled-kega — ien, je blo prou ten pr vi-jelbeh, je rlječens Dej, Kata, huade bomua u ‘ije keftarlje spile an kafe
STOJAN PUC
odigral s Kostičem odloženo partijo Iz prvega kola In zmagal.
V	petem kolu je dr. Vidmar remiziral z Božičem, Vidmar ml. z Vukovičem, Puc z Germekom in Trifunovič s kap. Markovičem. Pirc pa Jo Izgubil z Bidevom.
V	Šestem kolu Je dr. Vidmar premagal sina Vidmarja ml., Gligorič Ra-doičiča, Trifunovič Miliča, Puc Kul-Slnskega.
V	sedmem kolu Je dr. Vidmar porazil Bldeva, Vidmar ml. pa Kostlča. Pirc in Puc sta remizirala. Po zapleteni igri Je Trifunovič premagal Gll-goriča.
duobr. znan. de ga rada spijeS...
M.! Ankret trko. se ne buo svet padrou, Vane 1 Sej se prou sturo, ien lepu je de se juo malo pačije-sto...
V.: Nej buo za ambef, ale. Vano juo n« buo čljesto več. Ne ! Maj piju, Miče.. 1
M. i Buh pamage, Vane ) Zakaj, de ne? Kaj se te je taku zaml-jerlo?
V.: Fržmagalo! Ne zamijetio. Miče.. ! Cuj I Za dvej sklečke kafe, take, de ke be pliino nutre be ble puhne ien ze dva plehka bettolina.., me je uzijeui... dvejstu mejn desl-jet lierll! De be ga Buh udešo, vender no vender, de muoren taku riječ... Muore hudič uobagatet na take viže.. I
M. : Kaj se pej mislo, de te ga bojua nalile pa domače, ku u PH-
skouce, frko, de be se lehko nuage umivo u Cikate?
V.t Zdej ne za riječ — Buh jen dej zdrouje — suo me urijede postregle uselej... Ma ke be uane znale. Mlče, de ana taka skleda kafe, s kruhen domačen jen Se ses smijetenua friSnua pa Vrhe u «svo-bodnen» Trste koSta nrmejn — tri taužent lier, če juo uornaS — kaj be rijekle?
M.: Kaj čijcjua riječ? Ma je taku viž, Vane, de ten se zga napijeu za Šenk... U Trste pej te ga uoce-dljtia na kance jen te ga faku za-suolejua, de bs ja zamirko kada j se R,ama pijelo u «BAR».
V. : Ja, uoblast juo miječe Se lierua.. ! Ma kaj se juo ne bomua Se resic. Miče? Sej praveš, de ni več Jetalje.. 1 Pej Uera je Se zmijerenl?
M. : Tilde buo, Se an cejt, Vane... Zakaj, gespude se ne daji|a sile dukler je Se ves komerčjo pavijezen ses Jetaljua... Kapetal je kapetal. Vane!
V. : Taku, de prou zel nijeh inte-reSo mouremuo jet remengo, tilde če niječeS.
M. ; Smuo pre buoze ze jemet be-
VA3JA PIRC
Osmo kolo Je prineslo zmago Trifunoviča nad Germekom, dr. Vidmar Je remiziral s Totom in Puc z Vukovičem.
Ce nekako ob polovici presodimo položaj, tedaj že skoraj lahko prerokujemo dr. Trifunoviču, dosedanjemu prvaku, àe tudi prvenstvo za naslednje leto. Od 8 možnih točk, jih je namreč dosegel 7, medtem ko mu Božič in Puc sledita s 5 in pol in dr. Vidmar s 5 in eno prekinjeno igro. Trifunovičev dosedanji uspeh pa ni popolnoma prepričljiv. Dobro se drži Velemojster dr. Vidmar. Pirc in Gligorič, ki naj bi po-predvidevanju od-
sedua, Vane... Tu buo S« trko cajtJa slabo, Vane, dukler ne liere usta-vejua... Jen ze juo ustavet pej jen uozdravet treba bel muaSko ukrijent, ne taku ku dela gespud De GaSper. ke ne ku glljeda, kaku be uobvarvo gespuadua na Skudua revnega lud-stva...
V.t Jen taku hudič dela Se viječu tnežerjua ku je bla ten dual uod ambef.
M. i Zdej viš, zdej je prou ta prava, Vane... Tako je. de buo an dan use zarapatalo... Zakaj ne) gespuada uobrača kur čije, neke je le resnica, Vane, tu, de likjstve treba det — delo jen jelo!
V. : Ma sej, de nisuo ku viječne Sjjopare je demoStracijune, dual pa Jetalje zdej za ano zdej za drugo... Ku, de ni anga governa kur grije...
M.: Sel ga res nil Je ta «Governo nero»... ku me pravejua...
Governo, preš SočjjaliSto jen komu-niSto... Be rljeko preš delustva, Vane... Glaunua besedita jema Demokracija Krestijana jen sfric z Amerike...
V.: Ke jen paSila tuolrje. Miče! Zetu, de se buo pačaše palato use-ga... Ej, gorje me je ke jema pa-trebua driizeh, Miče !
M. : Kaj mije pej ku gorje ! Dandanes je use na teme, Vane: Dan, če das..! Zatu vlS, Vane, dajua tuolrje.., Dajua žive"... Dajua, če je treba tilde kanone — samo, če truobeS žnjime !
V. : Ce je pej taku, puale pej n» paštenja na svete... Juo ni pravice, ne svobode, Miče..,
M. : Jen ne duabre uole. Vane I Narode stradajua preš patrebe jen suo u viječnen Strahe kaj buo jutre... Use tu vi S, Vane, zel dobičko jen polireke ke juo uozejua kape-taliste.
V.: Zetu suo tilde naSen teku nesprutne fen na konference tljeh Združeneh Narodo, de jen ane ne cedejua... Ma prou nanka ane, Miče, nigdijer!
DR. TRIFUNOVIČ
ločilno posegla v borbo za prvo mesto, sta precej zaostala, dasi je Pirc precej dobro začel. Gligoriču pa se najbrž pozna, da je Imel daljši odmor V turnirski igri.
O turnirju je če treba poudariti, da Je odlično organiziran. Gledalci ne morejo v preveliko bližino igralcev, pač pa lahko spremljajo* potek vseh Iger na demonstracijskih deskah. Turnir bo lahko prinesel še marsikako presenečenje.
(Ko smo zadnjič na 15. strani objavili karikaturo, Je pomotoma Izostalo Ime: Smislov, kar s tem izpopolnjujemo.)
M. : Ne samo. de ne cedejua. Vane. ma naraunest zajeskavajua, Uje strele, ku prave barufantrje jen je-Sčejua dluakua u jejce — samo, de be se naše ankret uStefale jen falile...
V. : Ja, ma de je sam Tito rijeko, de se prproula ku, de be jutre zagrmelo I ?
M..' Sej je prou rijeko, al mlsleS, de uan ne zna s kašneme lugre ie-ma za uotpravet...
V. : Aaa, se ne buo zebo ne, uan.. Ce glib ni lehko se s tisme gespude prjedet, ke suo fe, Mlče, take, de sijeh ne priipe nobijena sra-muata...
M. : Prou taku je vi5, Vane ! Zdej se lehko sam prprlčeS. de se Se nekuole ni pravice bel pluvalo u uabres, ku se dendenes tu dela na veliko...
V. : Ja, ja ! Jen zna®, de človeka prou pamaže, Mlče. de se učaseh
skaže pravica, taku kukr se je tije dnijeve skazala ten u Istre... Se je moglo sakraminjsko hlipet gespude Sentine u Trste...
M. : Se bel se buo zdej keSneme. Vane... Zdej ke bojua ante suodle tije falofe ten ke pravejua de suo: «... nostri baldi ragazzi», ke suo buozga uotruaka ubije za — brau-rua !
V.: A, jeh bojua vnder suodle. Miče? Čudno, de ne glijedajua za pameSet.. ?
M. : Neke bojua vre pamaSile, tu je ankret ana, Vane... Ale use le ne muorejua... Seveda, Ce be Sio prou paStijeno jen pravično be mogie udart nrprej pa ta viječeh glavah — Vane...
V.: E tu pej mi dva ne bomua učakale nekuole, Miče, de se buo gespuada sama sijebe trkala na prsa... De se be uane zel nes kej uoči tele? Nel Nisuo sijeleh Se taku nazaj s karfame.. ! Vijere mene, de ne —- Mlče!
M.: Nisuo ne! Znan tilde jest.
SEZNAM VAŽNEJŠIH ODDAJ RADIA TRST II.
Poročila vsak dan ob 7.45, 12.45, 19.45 in 23.15.
NEDELJA 19. X. — 9.30 Kmetijska oddaja; 33.45 Slovanske narodne melodije; 16.30 Otroška oddaja;
19.00	Vesela oddaja; 20.00 Prenos iz ljubljanske opere.
PONEDELJEK 20. X. —	13.00
Srbske in hrvatske pesmi; 18.00 K> roške pesmi; 20.00 Pevsko koncert Potrate Pavle; 2015 Simfonična glasba; 20.45 Slovenščina za S'oven-ce; 21.00 Slušna igra; 22.30 »Fantie na vasi«.
TOREK 21. X. -— 13.00 Pester spored slovenskih pesmi; 18.20 Komorna glasba sovjetskih sk’adate-Ijev izvaja Tržaški kvartet; 19.00 Mladinska ura; 20.00 S’ovenske lirične pesmi; 21.45 Simfonična g’as-ba.
SREDA 22. X. — 13.30 Arije iz ruskih oper; 19.10 Hrvatske lirične pesmi poje Hanžek Janja; 19.30 Pevski dueti; 20.30 Koncert baritonista Marjana Kosa; 20.15 Beethoven: Kvartet op. 130; 21.00 Slušna igra.
ČETRTEK 23. X. — 12.10 Češkoslovaške melodije; 13.00 Pester sno-red s'ovenskih pesmi; 18.30 Zenska Ura; 20.45 S'ovenski pravonis; 21.00 Vese’a oddaja; 21.30 Chopinove skladbe.
PETEK 24. X. — 13 00 Znane melodije slovanskih sk’adate’jev; 18.00 Operna glasba; 19.15 Komorni zbor;
20.00	Dvorak: Koncert za če’o in orkester.
SOBOTA 25. X. — 13.00 Partizanske pesmi; 13.32 Pester spored s'ovenskih pesmi; 18.15 Glasbena fantazija; 19.00 Pesmi skladatelja Emila Adamiča; 20.15 Pevski koncert;
21.00	Opera.
Kino
FILM „MORILCI SO MED NAMI“ V Nemčiji so posneli prvi film po vojni z naslovom „Morilci so med nami". Snemalcem so sovjetske oblasti nudile vso podporo pri delu. Film obravnava probleme, ki si o njih Nemci želijo, da bi Jih svet čimprej pozabil. V filmu defllirajo ljudje, ki so preživeli strašno vojno ter so videti mirni, pomirjeni in dobrodušni. flele ob prikazovanju celotnega filma se gledalec zave, da so to okrutni gospodarji nad življenjem nemškega ljudstva in drugih narodov v drugi svetovni vojni, v filmu je videti tudi sentimentalnega malomeščanskega Nemca, ki sanjari o miru in ljubezni, toda v prošli vojni jo Isti Nemec sredi božičnih praznikov dal poklati polovico prebivalstva no-kega poljskega naselja. V Nemčiji so film „Morilci so med nami" molče spreleli. Seveda Je težko priznati grehe. Film pa ne prija niti anglo-ameHšklm okupacbskim oblastem v Nemčiji, ki so predvajanje tega filma na svojem področju prepovedale.
POLOVICA NOVIH FILMOV POJDE NA DEŽELO
Ministrski svet ZSSR je sklenil, da se mora razširiti kinematografsko omrežje na deželi. Že sedaj odhaja polovica vseh razpoložljivih filmov na kmete Storjeni so bili vsi potrbnl ukrepi, da bo še v teku letošnjega leta število kinematografov v Sovjetski zvezi tako veliko, kakor Je bilo pred vojno.
de nisuo, Vane... Ale keder jen paka^eS. de smuo lijete, organezlje-rane use ku uojska. de se žnjuo ni ze se Skreljeret — tekret juo muo-rejua det dual, Vane 1
V.: Neke vre... t Sej tède ta Sijo-pero ta zadnje je neke zalljego...
M. : Ja, jen take pročeSe, ku suo ble u Istre jen ku buo zdej ante mogo bef tilde u Trste, bojua vi5 liidstve Se bel uotprle uoči, Vane... Liidstvo buo le vidio jen bralo, kaj je use gespuada ustane napravet... Jen, tilde tu se zamijerke, Vane... Magare pačasen ale ušaka pravična stvar le pride na svetlo, nei juo pej Se faku peštajuo u temua... Pravica, je le pravica ! Jen ta je na naSe sfrane, Vane... Zdrave!
V.:	Zdrave, Mlčei Zdrave!...
PrniejdiiSe. de jema prou muoS... ! Use ana banda je, sen zmijeren rijeko. no.. I
Okolica, 10, otobra 1947.
ISTE KU LANE.
.lugtisllllfillislflt
|irvi:iislvii
Zaradi mednarodne nogometne tekme med Jugoslavijo in Bolgarijo za balkansko prvenstvo so ta teden odpadle vse tekme /n jugoslovanski prvi razred.
Odigrane pa so bile tri tekme za drugo jugoslovansko ligo, ki Si pri-ticsle precejanja presenečenja. Ooslej nepremagano moštvo Sloge iz Novega Siuia je izgubilo svojo prvo t ;kmo z našimi krili. Slovenski zastop'ilk F-notnost pa je na vroč in črnogorskih »teh Igral neodlo^Jiio.
Rezultati VIII. 'cola n. zvezna lige ko bili naslednji:
V	Titogiadiu Budujnosf--Enotnost 3:3 (1:1).
V	Zemunu:	Nača krila—.>lng<t 10
(l:0).
V	Skoplju: Rabptnički-^TekstlJae 11 (t:t).
Prvenstvena	lestvica		je	zdaj ta-		■le:
l -EST VIC A	II.	ZVEZNE			oTTJE	
Sloga	8	7	0	1	ir,-2	14
NnSa krila	»	B	1	2	23:10	13
Budučnoet	8	4	2	2	18:12	10
, Mornar	n	4	1	3	12:8	9
Enotnost	B	3	3	2	13:10	9
Metalac	7	4	l	2	13:11	9
Tekst il a C	8	3	l	4	15:17	7
Dinamo	7	.3	0	4	0:13	6
Željezničar	7	1	2	4	B.lfi	4
HabotniCki	B	0	3	5	5:18	3
Kvarner	B	0	0	6	2:16	0
Italijansiin
not<iilm:t no pri custiu
Poraz Juventusa je precej spremenil vbdstvo na kvaltfikaćljški .lestvici. Tržaška Triestina je srečno prifila do ene točke na lastnih tleh. V dokaj mlačni igri je Šele v zadnji minuti dosegla izenačenje proti enajsterici iz Barija, ki tudi ni pokazala posebnih kvalitet. V njenem moštvu seje odlikovala predvsem obramba z odličnim vratarjem, medtem ko. pri .Triestini ni zadovoljil nihče. Po tej ne-Jjèlji . je , kvalifikacijska lestvica . naslednja:
. 1. Torino	5	4	0	1	19	2	8
.2. Inter	5	3	2	0	16	5	8
3. Juventus.	"5	4	0	l	13	8	8
4, Milan	3	3	1	1	10	6	7
5. Fiorentina	5	3	1	l	5	3	7
6. Genoa	$	3	0	2	11	7	6
7. Bologna	5	2	2	1	9	6	6
a. Salernitane	4	2	1	1	7	4	s
9. Alai anta	5	?	1	2	7	• 7	5
10. Lazio	5	2	1	2	S	4	8
11. Livorno	.5	2	1	2	5	6	3
12. Pro Patila	3	2	1	2	8	7	3
13. Bari	5	2	1	2	6	n	(5
14. Modena	5	1	a	2	6	3	4
18. Vicenza	3	2	0	3	5	9	4
1«. Triestina	4	0	3	1	4	0	3
17. Buina	3	1	1	3	5	12	3
18. Alessandria	5	1	0	4	5	14	2
19. Lucchese	4	l	0	3	3	14	2
20. Napoli	4	0	1	3	2	8	1
3l. SampDoiia	4 Domaci		0 13 4 sport				n	t
Pitk iiognmetii«! tclnnn xa, l»n)(:ii8tvo Tržaškegu o/cmlj»
V nedeljo se je začelo nogometno tekmovanje UCEF-a za prvenstvo STO-ja, Lani sp v tem prvenstvu sodelovala tudi nogometna društva iz bivše cone B, ki pa so sedaj odpadla, ker po priključitvi tekmujejo v slovenskih, oziroma hrvatskih pokrajinskih prvenstvih. Letos bo borba torej samo med moštvi iz. STO-ja, kar pa vsekakor nc bo zananjšalo pomeria tega tekmovanju za razvoj nogometa na tržaškem ozemlju.
Prvo kolo je prineslo štiri zmage tržaških enajstoric, ki sq trenutno tudi na vrhu lestvice. 2e prve tekme pa kažejo, da bo borba med Posameznimi moštvi huda in da bodo obiskovalci teh tekem prišli na račun. •
Tehnični rezultati prvega kola so Oreher-Rojan 5:0, Sv. Ana Umag naslednji: Skedenj - Mantebello 6:1. > ’ Piran * Ponziana 1:0, Costalunga -nrja 2:0, Mugdalena-Milje 1:0, Tovarna strojev-Nabrežina 3:0, Izota-portuole 5:0.
PrvRMilvn v uradni telovadbi
Telovadm oddelek UCEF-a je or-n ziraj v nedeljo prvo tekmova-e v- orodni telovadbi za prven-
stvo posameznikov na STO-ju. Tekmovali so moški iri ženske. Velik tlel tekmovalcev je že sodeloval na Balkaniadi v Ljubljani. Obžalovati je, da ima ta lepa in zdrava panoga fiz,kulture pri nas tako omejeno število, ljubiteljev. Merodajni fizkulturni faktorji in društva so dolžna, da posvetijo orodni telovadbi in telovadbi sploh večjo pozornost.
Doseženi so ‘ bili naslednji uspehi: moški od 120 dosegljivih točk: L Strgar Miloš m,34 točk, 2. Ja-novski Vlado 97,36 točk, 3. Dolgan Marijan 93,83 točk, 4. Žerjal Marijan, 5. Reinhardt Ennio, 6. Mesesnel Silvan
Zenske od 100 dosegljivih točk: 1. Lavrenčič Devana 84,80 točk, Lavrenčič Milena 83,50 točk, 3, Jankovič Adriana 82,90, 4. Snban Neva, 5. Lenardon Renata, 6. Macarol Egi e.
V nedeljo in v ponedeljek je bil na stadionu centralnega doma Jugoslovanske armade v Beogradu lahkoatletski dvoboj med reprezentancama Prage in Beograda.
Pred priCetkom nedeljskega tekmo-vanja so sl ffzkultumiki iz Prage in Beograda izmenjali šopke cvetja, vodje ekip pa so imeli pozdravne govore, v katerih so poudarili pomen tega srečanja za poglabljanje vezi med bratskimi češkoslovaškimi in jugoslovanskimi narodi.
Tekmovanje je poteklo v prijateljskem ozračju, številno občinstvo je
Balkanski pokal v nogometu
osvojila Madžarska, druga Jugoslavija
V	nedeljo sta bili odigrani dve poslednji tekmi za balkanski pokal. V prvi je v Bukarešti Madžarska porazila Romunijo s 3:0. Rezultat le realen in ustreza poteku igre, v kateri so se Madžari izkazali kot izvrstni tehničarji, Romuni pa kot borbena enajstorica. . Tekmo je sodil Jugoslovan Podubski.
V	drugi tekmi je Jugoslavija v Zagrebu premagala Bolgare z 2:1,
Prihod bolgarskih fizkulturnikov v Zagreb je dal povod za prisrčne manifestacije bolgarskemu narodu in nedvomno je to srečanje mnogó prispevalo k nadaljnji poglobitvi Iskrenih prijateljskih odnosov med obema slovanskima državama Ob prihodu na igrišče so bili bolgarski nogometaši prisrčno sprejeti. Ko so se pozdravili z jugoslovanskimi tovariši, šo gostje odbrzeli s središča igrišča Tl« vse strani In metali cvetje gledalcem, kar je izzvalo še večje manifestacije. Pò od-svlranju državnih himen in dvigu zastave se je pričela tekma. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
Jugoslaviju: Šoštarič, Ožegovič, Si-inonovski. Horvat, Čajkovski I., Mihailovič, Čajkovski II. (Wtìlf), 'Bobek, Mitič, Clmermančič.
Bolgarija: Kostov, Ormandžijev, Ni-kušev, Petkov, Nedeljkov, Hristov, Ignjatov, Boškov, Stankov in Agirev.
Ker so Bolgari nedavno izgubili v Budimpešti tekmo proti Madžarom z rezultatom f):o, se je zdelo verjetno, da ,-bo jugoslovanska reprezentanca V Zagrebu z lahkoto izboljšala bilanco svojih mednarodnih tekem. Toda bolgarski nogometaši so vse presenetili. Izkazali so sé kot borben, požrtvovalen in odločen tekmec, ki s? bori do zadnjega. Že p« prvih minutah je bi)o jasno, da bo imela naša državna reprezentanca težavno nalogo.
čim je dal s- inik znak za pričetek igre, so Bolgari takoj stopili v borbo, čeprav jim ni šlo vse po sreči, sc niso niti najmanj zmedli spričo potez jugoslovanskega napada.
Prvi gol so dali Bolgari v 13. min., ko je dobil Agirev žogo daleč rta kulu, uspešno preigral Stankoviča 1») dodal žogo v sredino, od koder jo je Petkov neubranljivo poslal v gol. ćoštarlć je bil krit in ni mogel braniti.'(tol	bil
nepričakovan, a popolnoma zaslužen. Nato so Jugoslovani znovà prašil v napad in žoga je bila skoraj stalno pred kazenskim prostorom Bolgarov. Razvila se je lepa borba za izenačenje in to je bil tudj najlepši del igre. Cl-mcrmančlč je končno podal žogo Mihailoviču na levem krilu, ta pa je z izrednim udarcem dosegel go) ih izenačil.
Igra je postajala vedno bolj zanimiva. Ponovno je prišlo do želo napetih situacij pred bolgarskimi vrati, toda obramba gostov je bila odlična, gele V 42. min. je padel drugi in odločilni gol. Tudi ta uspeh je zasluga Mihailoviča, ki je bil precizen strelec, žogo mu je podal Čajkovski z levega kiMa, nakar jo je Mihajlovič z velike daljave pognal v gol, presenetil Kostova in postavil rezultat 2:1 za Tugostavijo.
Tudi v drugem polčasu je jugoslovanska reprezentanca podala odlično Igro, toda rezultat 2:1, ki predstavlja nedvomno uspeh za Bolgare jn jc povsem realen ter v skladu z razmerjem sil na terenu, je ostal nespremenjen. Bolgari igrajo moderen in nagel no-
gomet, njihovo najmočnejše orožje pa je povezana igra in odličen start. Dobro igrajo tudi z glavo, čeprav so bili Jugoslovani tehnično boljši, so se mogli od Bolgarov marsikaj naučiti.
Tekmo je sodil sodnik Bela Varga jz Budimpešte dobro in objektivno.
S tem-so bile zaključene nogometne tekme za balkanski pokal in je vrstni red naslednji:
Madžarska	4	L	#	‘I	i*:5	3
Jugoslavija	4	3	0	1	11:7	«
Romunija	4	2	0	2	3:3	4
Bolgarija	4 -1 0.3	4:14 2
Albanija	4.0 o 4	2:13 (1
lli'ohne š|uirtiii: vesti
Tr žaški košar knvii v Kadru-. —1 V-Saboto in nedeljo jc gostovala v Zadru sindikalna''i'eprézentanéa 'Trsta. Ofli-. graia Je dve tekmi in obe tzgubrta z resamatom 43:19 jn :i9:Rs/ -.
- '»«' - - ' '
Poraz praške Slavije v Budimpešti. — V sredo je bila v Budimpešti odigrana mednarodna nogometna tekma med praško ,,Slavijo" In MTK. Pred
15.000	gledalci so tudi tokrat zmagali Madžari s 3:2 (0:1). „Slavija" je vodila z 2:0, vendar so Madžari Izenačili in končno dali tudi zmagonosni gol.
prisrčno pozdr avljalo uspehe jugoslovanskih in češkoslovaških fizkultumi-kov. To srečanje je dokazalo visoki razred češkoslovaškega In jugoslovanskega lahkoatletskega športa. Jugoslovanski fizkulturniki so dosegu v vseh disciplinah zelo dobre rezultate. Prvi dan tekmovanja so v dveh disciplinah izboljšali dosedanje državne rekorde.
Tek na 500 m: 1. VOrnačka (Praga) 3:57.3 min.; 2. Stefanovič (Beograd) Tek na 400 m: 1. Sribolovlč (Beograd) 49.4 sek.; 2. Hòrecki (Praga) Skok v daljavo: 1. Pikejz (Praga) 0.H8 m; 2, Lenert (Beograd) B.D6 m; ».
Tek na lo.ooo m: 1. Mihalič (Beo-r grad) 32: 31.4 min.; 2. Dolenski (Praga) 33:50.2 min.; 3. Zabloudil (Praga)
lil
-----------------r ..- 'Mr;	^ ^ mm
STEFANOVIČ, KI JE POSTAVIL V PRAGI NOV DRŽAVNI REKORD IN FRANJO MIHALIČ, KI JE ZMAGAL V TEKU NA 10.000
METROV.
Zvonko Sabolovič je v teku na 400 m dosegel čas 49.4 sek., Djordje Stefanovič pa v teku na 1500 m 3:58.« min. V teku na 110 m z zaprekami je Srp (Beograd) postava najboljši povojni rezultat s tem, da je pretekel progo v času 15.3 sek. Jeftovlč (Beograd); je dosegel zelo dober rezultat v metu krogle 14.04 rti.	.	,
■Lw.ttéi'i 1 -•‘■Vi . Y <M».*--><>	O*- Ojwi £
Podrobni rezultati nedeljskega tek-f movanja so. bili naslednji:
Tek ha ito m z-zaprekami : 1. Srp (Beograd) 15.3; 2. Schneider (Praga) 15.8; 3. Rebula (Beograd) 16.0: 4. Mali Skok v višino: 1. Matis (Praga) 183 Cm; 2. Dimitrijevič (Beograd) 183 cm;
Met diska: 1. Žerjal (Beograd) 47.21 m; 2, Mudra (Praga) 43.39 m; 3. Rebula Tek na 100 m: 1. Paraček (Praga)
11.0	sek.; 2. Stefanovič (Beograd) 11.1
Met krogle: 1. Kalina' (Praga) 14.98 m; 2. Jeftovič (Beograd) 14.04 m; 8.
štafeta 4x100 m: 1. Praga 43,5 sek.; 2. Beograd 43.7 sek.
Tudi včerajšnje tekmovanje je prj-npslo . izredno d$br£ resultate lahko-atletov, med njimi dva, nova državna rekorda. Stefanovič je, izboljšal čjrs v teku l)^iPp(li^B£U5AU,rut««oUV' bjjan pa je znatno Izboljšal dolgoletni Stepišnikov rekord v metu kladiva (54.64) skoraj za poldrugi .ttyeter ha 56.25 m.	—Vi*-
Ptvi lahkoatletski dvoboj po vojni med Beogradom in Prago se je zaključil z zmago jugoslovanskih tekmovalcev v razmerju 1M.3 : »9.5 točkam. Uspeh jugoslovanskih atletov je prepričljiv doka?, velikega napredka lahke atletike po osvoboditvi, zlasti pa še v letošnjem letu.
Kvadrat
À
Veriga
— RO — SO — Dl — RO — JA — MO — HI — Pl — KA — MO — VA - VI — HI.
Vstavi naslednje zloge: CA, c E, c S, DA, KI, KO, LI, MA, MA, NA, NO, VO, VO, VO. Zadnji zlog pr ve besede je obenem prvi zlog naslod ije.
1—	4 moško im»,
2—	3 število,
3—	2 živilo,
4—	1 ovoj.
Spreminjevainica
,	predlog,
. .	oziralni zaimek,
. , ,	žival,
. ; , .	šopek,
« • * • »	grški otok,
•	glasbilo,
kraj pod Krimom,
.............kraj pri Trstu.
Namesto pik postavi črke. Vsako naslednjo besedo dobimo tako, da u-porabimo črke prejšnje besede in dodamo eno, črko.
Posetnica
Ugotovite poklic tega mož»!
Vodoruono in navpično:
1.	predlog,
2.	pod,
3.	ledina,
4.	Kraj na Notranjskem,
5.	vladar nomadskega narod«,
8, žensko ime,
7. veznik.
Kupon št, 38
za nagradno tekmovanje Ljudskega tednika
Rešitev križanke (štev. 35)
Vodoravno: 5. Stritar, a. Bevsbk, ll3. Sora, 14. rituale, 16. Adam, 17. vi, 16. Rus, 19- ona, 31, at, 22. lep, 23. EAM, 35. Atto, 27. O-• rok, 29. okrog, 31. Uskok, 33. AJ-janska, 35. Salamon, 37. or, 3*. la, 39. pelikan, 43. kokoška, 47-veper, 18. strup, 50. veslo, 51. nag,
53.	tam. 54. krn, 55. no, 57. krt, 69 . Iva, 60. so, 61. Lika, 63: Erotika, 66. miši, 67. koridor, 6K. Baranja.
Navpično:	1 ura, 2. Tajs, 3-
želo, 4. ata, 5. sonata, 6. tri, 7. trup. 8. rt, 9. la, 19. vena, 11. Ida, 12. Karton, 15. udar, 18. Koka, 20. Adua, 22. lojalen, 23. Eka 25. Moe, 26. osmešeri, 2«. R. L. 29 okras, 30. galop, 32. ko, 34. sole, 36. lak' 39. Veznik, 40. ep, 41. Irtik, *2 nit, 43. kum, i4. OVRA, to. k. s., 46. Aljoša. 49. rast, 52. gred,
54.	kvar, 56. oko, 58. trot, 59. Ikar, 8d sij, 62. ara 64. or, 65. 'i, b, 66. MNO.
Izid žrebanja št. 34
I. Ortnek Srečko, Idrija, Dijaški dom
II. Klinko» Marija, Tolmin, Zalog 97
IIT. Čok Vido, B«iigrači IV, Kost« Jovanoviča 17
REŠEVALCEM
Zaradi novonastalega pologa,ja in sprememb v poštnem prometu še nismo razposlali knjig naštm izžrebancem. kar pa se bo zgodilo v najbližji bodočnosti.
Odgovorni urednik Jože Koren
Eksiit'ftsiin pisiiii!
Drugu .hira! ■
LiuImi moja! Ne zameri, zadnjič nem ti v dobri veri, » Suntinu sporočila da kopita je in šila mož pobral in se odselil ;
((- prezgodaj se veselil-širen krog je le novice, ,
Starc meje

I):i vsa Julijska krajina je Italije svojina, to le šc kak norec pravi. In pa v Trstu na razstavi so na zemljevidu meje, take, da se jim vse smejca
''•Cj-i.
lliiTM-
Preizkušene metode
žali bog ni nič resnice. lila tej vesti; še nadalje v Trsta ta gospod. o$tal je, ijt kar ni, še lahlco ptiđe; ■ . 'morda enkrat vendar odide.
'S teip. bjo uslišal želje naše. -Takrat dam pa - za... tri maše! Te pozdravlja
Tvoja Tepa
(«uiizul’ìi na tržaški razstavi
Na sliki za jugoslovanskim paviljonom je bilo videti kmeta in delavca: kmet je imel v rokah' srp, delavec kladivo. Prišla pa je gospa Cenzura in jima orodje odvzela, da bi naša moža ne vplivala preveč pohujšljivo. Nič čudnega, gospa Cenzura! Le zavedajte se*, do bodo kmetje še nadalje Želi s srpi in delavci tolkli s kladivi, ker jim z butaro in sekirico delo ne gre od rok.
Smrtna nezgoda
Na tržaški razstavi se je v soboto zvečer ob otvoritvi primerila smrtna nezgoda. Ko je neki obiskovalec pri jugoslovanskem paviljonu pojedel klobaso, je hotel jedačo plačati;' pa so mu po. vedali, da je klobasa zastonj.Od presenečanja je moža na licu mesta zadela kap. Nesrečni pokojnik, ki je žrtev komunistične eks-panzivnosti, bo pokopan na stroške društva «Lega Nazionale».
Ameriška pomor, lirciji
Amerika je dala Grčiji uu razpolago poleg drugega ludi svoje
najnovejše izume. Med drugimi ji je dobavila tudi leteče vlake. Prvi tak vlak je naredil pred dnevi prvo vožnjo v bližino Aten in tik pred samim mestom je elegantno zletel v zrak. Neka grška partizanska cdinica je ob tej priliki' iz neznanega vzroka prejela odlikovanje.
Smrtna obsodba
/.«ipnr tovariše i/. ladjedelnic
Kakor je bilo pričakovati, je bilo na razpravi kljub vsemu pravici zadoščeno. Padla je — smrtna obsodba. Smrtna kazen! Zadela pa je muho, ki je obletavala predsednika. Niti rablja niso klicali, predsednik sam sc je podvizal in postregel muli; po življenju. Slava in čast mu! Ta muha je bila na razpravi t^dj e-dina med obtoženci, ki je v resnici nekaj zagrešila.
Izd e lov clinica
Italijanov
Ker italijanske matere menda prepočasi vršo svoje materinsko poslanstvo, država pa baje zahteva čini več prebivalstva, so se strokovnjaki zagrizeno vrgli na delo in te dni jim je uspelo iznajti nadomestek za rojstva. Zadevo so patentirali in že čez noč uredili prvo tako izdelovalnico Italijanov. Da bi podprli Svobodno tržaško ozemlje, so jo •eveda postavili v Trstu. Izdelovalnica Italijanov žanje že lepe uspehe. Dela ima toliko, da je bila prisiljena ustanoviti v vseh krajih STO-ja svoje podružnice. Uraden naslov to izdelovalnice Italijanov pa sc glasi: «Urad za žigosanje osebnih izkaznic».
Pomanjkljivost na uradu za žigosanji: osebnih izkaznic
2e dolgo se je šušljalo o nekih pomanjkljivostih na omenjenih uradih. Nekemu Slovencu ni dalo miru in je hotel priti stvari do dna. Ogledal si je vso zadevo in ugotovil, da je v teh uradih sicer vse v redu, tako kot jc bilo nekoč, edina pomanjkljivost je pač tu, da manjka v tej; prostoriji Mussolinijeva slika.
Izobražena služkinja
Gospa Liza je očitala služkinji: »Napisala šem vaše ime4 v prah, ki je bil danes zjutraj na mizi.«
»Vem«, odvrne dekle, »napisali ste ga napačno.«
Kdaj Im Isdu /a lebuj žalni/al
Ko je Heinrich Heine umrl, je vse svoje premoženje zapustil ženi pod pogojem, da se takoj zopet poroči »Tako bo vendar kdo na tem svetu«, je pisal v oporoki, »ki bo obžaloval mojo smrt.«
Kača ga j« potegnila
Nek naravoslovec je videl redko kačo, ki je hotela v luknjo. Ker učenjak ni imel ničesar, s čimer bi kačo ujel, io je vsakikrat, ko je bila že na pol v luknji, potegnil za rep ven. Tako je mislil, da jo bo utrudil in potem jo bo laže zadel. Ko Pa se je kača sedemnajstič približala luknji, se je ustavila, nekoliko pomislila, potem pa se je obrnila in se odplazila v luknio z repom na-. Prej.
Naša punčka
Prosim, pred meseci smo dobili obisk. Prišla je štorklja in prinesla punčko. Skoda, da ni fantek. tedaj, ko bi odraste], bodo baš reševali zadnje probleme glede tržaškega guvernerja in bi lahko kandidiral. Sedaj smo trije: mama, ata in punčka. Iu še četrto je: skrb!
Razumeli boste to skrb, če vam povem, da je mama umetniško navdahnjeno bitje. Pozna literaturo! Vso! Le tiste ne, ki piše o negi dojenčka. In tako je lu skrb in večni problemi.
Punčka joka!! Zakaj joka? Je lačna? Je presita? Jo zaprta? Jc odprla? Ima gliste? Jc mokrar? Je še kaj hujšega? In preden mama ugotovi, kaj ji je, punčka ponavadi že utihne. A pretekla jc medtem cela ura! Razumeli boste, da to ni prijetno za očeta, če vam zaupam, da smo ^ Bog ži-Vj vse Slovence — pod streho sobe ene. Kadar sc punčka smeje, smo v devetih nebesih. A sladkosti so, žal, prehodnega značaja. Devetih nebes jc hitro konce. Punčka spet joka! Zakaj joka? Jc lačna? Jc presila? Je zaprta? Je odprta? In tako dalje...
A eno drži: kadar zvečer punč-
ka zaspi, tedaj spi kot polh. Ce bi tèga ne bilo, bi kuhali jezo na štorkljo. In kako spi! Punčka namreč, ne štorklja! Roko stisne v pest in jo dvigne nad glavico. Kaj, zgodaj sc je politično opredelila! Hvala bogu, reakcionarka že ne bo!
Naša punčka zasluži mesečno 1.640 Hr. Toliko namreč prejme ata vsakega prvega v mesecu zanjo. A spričo njene požrešnosti je to pljunek v morje. Oprostite, a-li se zavedate, koliko in kaj poje in popije mama, da ne usahne redilni curek mleka?! Do posled. nje kaplje jo punčka izsesa in še bi hotela ! Na pomoč pokličemo čaj in ječmenovo juho. Punčka vse popije. Zatem vtakne še palec v usta in ga vleče, dokler ne zaspi. Ugotovili smo, da sta palca na roki že vidno manjša kot ostali prsti. Ce ne neba s tem, utegne ostati brez palcev. Invalid! 1640 Ur mesečno je premalo za mamino dodatke, za čaj, ža ječmenovo juho itd. In palci so v nevarnosti! Na pomoč!!
Ob zaključku sc obračam na vas, ljubi bralci, z veliko prošnjo. Prosim vas, pridite si ogledat našo punčko in nato povejte nam, komu jc podobna. Očetu ali mami? V tem si namreč nismo ua jas-
nem. Pol sosedstva trdi, da je cela mama, ostala polovica vztraja na tem, da je na las podobna o-četu. Kar se las tiče, jc stvar jasna kot beli dan. Tu se za enkrat ne da prikriti, da je podobna očetu. Las namreč punčka še nima, očeta pa krasi prezgodnja pleša. V tem jc torej otrok po očetu. A čelo? Pa lica? Nos? In usta? A brada? Tu, vidite, so mišljenja deljena, Z mamo sc imava rada. Zato trdim jaz, da jc punčka podobna njej; iz prav iste ljubezni frdi mama, da je punčka pudobna meni. Dragi bralci, če vas pM zanese mimo, stopite za , trenutek k nami Uvedli srno knjigo, v katero obiskovalci zapišejo svoje izjave. Ko bo knjiga polna, pade odločitev. Ce bo več izjav: «Cela mama!», sklenemo, da je punčka podobna mami; če bo več izjav; «Cel ata!», bo punčki priznana podobnost z očetovim obličjem. Pohitite, dragi brabi. knjiga ima še nekaj neizpolnjenih listov!
A, tako! Ne veste, kjć stanujem? Pojdite v Barko vije na iz-prehod. Po dnevi seveda! Pritisnite na zvonec v hiši, iz katere bo slišati permanenten otroški jok, pa boste prišli prav. So priporo, čara! V knjigo pa napišite: «Cel ata!».
OZNA na tržaški razstavi
Prvi fašist drugemu fašistu: Tam v temi je skrita slovanska nevarnost
2i^r stress & 2s
P , trgovski 40. lu, finančni in pravni 60.— lir, osmrtnice 70.|— lir. — OGLASI pri Upravi od 8.30 do 13.00 ure in od 15.00 do 18.00 ure. — TRLEFON £t. 98-807.