PUBLjggP AMP D11TRIBPTKD PNDRR POMIT (Wo. 556> AUTHORggD-BY THE, ACT OF OCTOBBB 6. 191T. ON FILE AT THE PQfT OFFWB OF NKW YORK. N. Y. Bt Order of the President, A. B. Burleson, P. M. Gen. Največji slovenski dnevnik v Zdruienih državah. Velja sa vse leto..........$6.00 Za pol leta..............................3 00 Za Hew York celo leto.... 6.00 Za inozemstvo celo leto ... 7.00 GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. The Largest Slovenian D lily in the United States. Issued every day except Sur s and legal Holiday-. 75,000 Readers. TELXFON: 3876 CORTLAKDT NO. 106. — fiTEV. 105. En>red as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 COBTLANDT HEW YORK, TUESDAY, MAY 4, 1920. — TOREK, 4. MAJA, 1920. VOLUME XXVIII. — LETNIK XXVIII. DVA AMERIKANCA U MORJENA V MEHIKI rt" /MJERIČKO POSLANIŠTVO JE VLOŽILO ODLOČEN PROTEST UMOR NI V NOBENI ZVEZI S 80N0RSK0 USTAJO — AMERIŠKA POLITIKA JE KRIVA VSEH MEHI&KIH ZAPLETUAJEV — PRAVI hIVŠI AMERIŠKI ODPOSLANEC. Washington, 1» < .. J. maja. — Ameriško poslaništvo v Mexico' « it\ jv danes obvt»ii(i» danes državni department, da sta b la v bli-! ..i; i El Oru. mi!) \ stran od d«vue{ra mesta Mehike, umorjena. »• \ a Anurikanca. na:i'ic Kben Francis Greenlaw in njegov trilet-; ui siu. Poslaništvo j«1 takoj vlužilo odločeu protest. Ta dva umora nista Kuje v nobeni vezi s ^vn-»ritko revolucijo, kajti izvršila sta se na o-* ittaljn, katerega kontrolira ( arranrova vlada. Na prošnjo drža* ucga department* je m«.rnariski department' poslal \ mehiška pristanišča več ameriških ladij, da bodo ščitili iutc- ] rrnr tamošnjdi AmenUaiieev. I/ KI Paso, Tc\ m- poroča, da se mestu Juarez ni pr'druž lo so « orski listaj«, ampak je ostalo nevtralno, hotec pričakati časa, ko; l»o v»tanovij<-nu v M.'xun »'ity staina vlada. Promet z juareškim j prist an išč«'in j»* p._k.»tjtn. Most, ki vodi v E1 Paso, je zaprt. \.*ls«)«» D'Khaugh?i«•%*>*, bivši ameriški odposlanec v Mehiki je, rekel danes pred senatnim ta I borom, ki m* bavi z mehiškimi zadeva-j mi. da jt polit ka Xdir./<-nih dr/a v, povzročila vse homatije v Me-j !.ik:. P: r.l*«dn k \ViU«,n j«- vstrajal na svojem stališču, tla je treba; 1'tterto strmoglaviti 0«ipi.-daii» «• ie baje že vnaprej vedel, da bo pa-i <"♦'<* lIir«Tt»» prip"ii '»',' I ( arran/i k mo<" i. To >♦• je pa tndi zgodilo, j Sedaj bo tn lm »»ara'.lost nečloveških naporov, da se bo v deželi zo- j I« t xstj»nov:l m i i" t«*r »Ki bo zaščitena lastnina tatnošnjh Amerikan-• ev. —- A^aa P ne ta. Sonora. 3 maja — (leneral < alles je izjav 1. da je v. la j polovn a j; «• črte meti Združenimi državami in Mehiko v /druienih drilavib. K malo Imdo imeli oblast nad celo mejno črto. t»ko. da bo ( ar ran za poginoma »»drezan od Združenih držav. LARKIN OBSOJEN V ATENTATOR SKOČIL VEČLETNO JEČO IZ 14. NADSTROPJA : STA VKARSKOGIB A NJE V FRANCIJI NADALJNI DELAVTJi y FRANCIJI SO BILI POZVANI. NAJ PRIČNEJO STAVKATI. — STAVKA PREMOGARJEV IN PRI STANlfiKIH DELAVCEV. — ŽELEZNICE IMAJO BAJE DOSTI PREMOGA ZA 27 DNI. Pariz, Krancijjč. II maja. Najbolj odločilna poteza \ v»liki delavski stavki v PiM.icijji je izvršena danes, ko bodo uveljavlja povelja linijskih uradnikov, tikajoča se vseli premogarjev. prist,i-niških delavcev ter n.ož zaposlenih na krovu francoskih trgovsk h d 'ladij, da ponvigajo i^ezuičajem, kojlh stavka ni bila n^j všna ym< dejstva ker se večina linijskih članov ni pokorila povelju, naj -r* na stavko. Posledica današnjega gibanja bo lajiko splošno prekinja ie na-rodnih komunikacij, dolft&ve živil ter industrij, kajti vstavlj. r • izvajanja premoga bo tlovedlo do hitrega izčrpanja malenkost n! h zalo? kuriva, brez kcurega tvornice ne morejo obratovati. Delavski voditeli to'la novi napad vprizorili v povračilo /;i pro-v okat ivne in brutalne odredbe, katere je odredila, vlada n«trra'i> j>:;i-nifestaeijam na dan prvqga maju v delavskem mostnem delu Vu-r:za. — Kabinet je izjavi!, da se prav nič ne briga za .sklep generalne delavske federacije. Oficijeluo se je objav®o, da sc je izmed 45,000 železničarjev v pariškem okraju 1© i-J.f>00 odzvalo včeraj pozivu linije na stavku. Število prostovoljcev ki so bil ipripravljcni začanno prevzeti ia.>- Gladni otroci v Bjalistokn, Rusija, sprejemajo hrano na ameriški pomožni postaji. VARŠAVA PRAZNUJE i "ZA TRETJO PROTI DELAVSKEMU PADEC MESTA KIJEV INTERNACIJDNALO". P00TAJN1KU POSTU. Uradno poročilo ne omenja o tem Brazilski kongres ie sprejel rwo-oiti besedice. — Poljaki so baje lticije, v katerik se izraža simpa-vjeli 150,000 boljševikov ! ti j« za internacijonalo. Irski acitator je bil obsojen žara- Možak, katerega so dolžUi, da je d: kriminalne anarhije — Sodili, xakrivil bombne atentate, si je ku s« zahvalil, i sam vsel življenje. Varšava. Poljska. 3. maja. — Posebna izdaje časopisov so naznanjale. da so poljske cele v yo- Rio de Jare5rc, 2. maja. — Xa zaključni seii brazilskega delav- . .. , .. skega kongresa, ki zastopa pr'.- .lelj«» zavzele m^sto K- irv. , .(W1(ini. , , , , , .... , . . , bl:zno .»OO.tKJO dvlaveev. so b le ral Pdsudski. predsednik poljske Fosta, prejšnjega podtajnika, delavskega departmenta označujejo kot nevarnost za Ameriko. sta odsotnih, je bilo vilo uslužbencev. V vladnih kro«r;h pre eč kot zadostno, da se izpopolni potrebno iste-da0 i Sodnik uajtjajrfra sodišča W« rks je o'>s«N|il včt raj irskega VStatorja in komunista Jatnnki I.;>rkina na (nI p«'t:b do dcs". tih let. V teči bo mural trdo tlc- repuidike. baje prvi prijahal v mesto na čelu svojih čet. Y zadnjem uradnem poročilu j Iz 14. nadstropja Park Row po tli bil padce Kijeva ti.ti / besedo' slopja v New York o je skočil vee-) omen jen. r*.j i a ««sto Italjan Andrea Sal ] Rečeuo j- bilo da so dospeli! Pt^jaki do i f kejra železniškega i sedo. poslopju so j_»a prejete resolucije, v katerih se izraža smpatije Tcctji internaci-jjonali v Moskvi. Spložni printipiji Tretje in-tt rnacijoi.ale. — je izjavil edt-u \/meti govornikov, — soglašajo s stremljenji delavcev po celem sve-na prostost in ena- so tu. pomožnemu delavskemu taj- cev je rekel minister za javna dela. *la se jih prav nič n.^ boii niku, ker se je baje vmešaval v lezniške družbe imajo baje dosti premoga za sedemindvajset dni d«*portauijo anarhistov ter drugih .normalne železniške službe ter Se. za vež dni omrjen" železnišfc.- :»s< nil. laku) po razglasitvi ga odpeljali v Smg S ug. Obtrieu j.* bil kriminalu*- anar-i»i *čei, «{fi je zagovarjal strmo-j; l i"! ;en jr -edanje v Lade potom s !«■ tu Mašil i.i, * Ko je sodu.k razglasil obl-t/bo. »»Jvrnil Larkiu : Hvala vam. gospod. X. »'gov zagovornik je zahteval pno sodniško pristopanje, to^la ... . .. . , , 1 l isti.-ni borili i . ii> k h.n n. hotel ugodit*. f .. » » , .. .. , , . ' radnikom j«- baje prizna!, svo ,»• stopil iz MMln.jskrga p« - , , . . , . .. , . * . , ... lJ«' krivdo, ke,- se pa bal. da b: V'"P. gf .f oltjela mati lu vsejra . ... . i. • s< njegovi tovar si ne maščevali aseniutvi j ;vj< I »«'P i h m mu Gitlov«.1 . . . , . . , . , ■ , • lliJ'' njim, je >.k«M ii v smrt. .ti Iti pr.'d par tetini obsojan« ... . . ... I v ist -in s»m!u zaradi istega pre- ... , . ... . tn z ozirom imeli vjetega | križišča, sest deset nx:lj jugozspad-j zveznega justičnega dc-*no od Kijeva. ..... . . 1 Kongres j i Nadalje pnn i brzojavka, da se__, • • - , , . . i i . , , , . j prekinjenje dela na 1. maj ter na- e je na tlaku J trse na ceh fronti med Pnpetoin ... . . . . . : . .. . .. , .. , roeil izvrševalneniu odseku, naj t;tko razincsaiilo. da ga m bilo' n Dnjestrom vroei boji ter da so uradniki pa rtmenta. Njegovo triplo odobril načrte za ir.ogtK-e spoznati. I Poljaki izza začetka ofenzive pa j 1'raduiki zveznega Justičnega ^daj vjoli 150.000 boljševikov <»-pa rt meni a pravijo, tla i»- bil M1* zaplenili 120 topov. 5:i je ba.'v tiskal rdeče eirku Varšava, Poljska. 3. maja. — ti:rj»\ ki so nosili podps "Anar svojem prodiranju na celi ! >outi so Poljaki naleteli na odlo- zahteva delavski kongres, v katerem bi bili zastopani delavci vseh južno ameriških dežel. IZ MEHIKE nezaželjenili tujcev. Člani komiteja, ki je preiskoval obdolžbe, dvignjene proti Postu, so izjavili, da bi bil Post v stanu izavleči akcijo glede obdolžitve do konca sedanjega zasedanja kongresa. Mesto tega so predlagali, naj se predloži resolucijo, ki naj bi v j slošnem obsojala delavnosti Mr. Tosta v prilog radikalcev in nezaželjenili inozemcev ter obenem zahtevala njegovo odstranjenjc iz urada. O tem koraku se je nafor-malno razpravljalo danes od stra- _ ___ n? članov komiteja z republikan- en odpor. | Predsednik je dovolil častnikom skim i votlitelji, a ni prišlo do ni- Hoji so bili posebno vroči iugo- i Carrrajiae, da se vrnejo skozi Ari- j kakega sklepa, ztapadno od Kijeva ter ob reki rono in Ncw Mexico, ne skozi Komitej je zaslišal kongresnika službe. COLBY IN BU5LES0N STA SE SKREGAU VOLITVE NA RUMUNSKEIVT. Bukarešt, Kumuuska. 3. maja. (Kampanja za bodoče volitve v m- ---imiinski parlament, je postala zelo Državni department je priznal re-; komplicirana. Ekstremni el. men-volucijonarno vlado v Sonort. — |ti vedno bolj pridobivajo na mo-Revolucija se širi. jč,. Za deset sedežev je v liukare- jšti 1 ~A) kandidatov. V Jugoslaviji aretirajo bolj.v'-viške agitatoi je kar na debelo. Bu- Texas. sf o; it- TRAZKO VANJE 1. MAJA DUNAJU NA zagovoru'k X. t*. Do n-ito pa nasprotno zatrjuje, da n. možak nič« sar priznal ter da ni imel 7 anarhisti nikakega oj>rav ka. — EKSPLOZIJA V ROVU. *'< iil s TORNADO V OKLAHOMI. Dunaj, Avstrija. 3. maja. Majske fleirsinstraeije so tukaja ___ mirno /avršile, 1K> kakih večjih! Muskogee, Okla . '2. maja. _ n«*reilov ui pr šlo. Po glavnih tili- Strašen vihar je z naglico torna eah sc je vršila velika parada In j do divjal v Prvor okraju v Okla demonstranti so nosili table 7 ua-j borni. Natančnih poročil še ni pisi: - Izpustite Itelo Kuna! Ži- ker je vsa brzojavna in telefon vela sovjetna Rusija! Iska zveza prekinjena. Premislite dobro, komu bo ste vročili denar za poslati v stari kraj ali pa za vožaje listke. Sedaj Živimo v času negotovosti in zlorabe, vsak skuša postat hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Razni agent je in zakoi ni bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju. V teh časih se stavijo v denarnem prometu nepričakovane sa preke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa tr.alit neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene oblji be, je veliko vprašanje. Naše denarne pošiljale ae zadnji čas primeroma sedanjim ra» meram v Evropi dovolj hitro in zanesljivo izplačujejo 300 kron----$2.70 1,000 kron ____ $ 8.00 400 kron----$3.60 6,000 kron ____ $4000 B00 kron .... $4.50 10,000 kron .... $78.00 OsnaAene cene so veljavne do doe, ko te nadomestijo z drugim: Denar nam poslati Jo najbolje po Domestic Postal Money orde ali pa po New York Bank Draft — Taki možje kot je pomožni . posredovanjem ; tajnik so nevarni za Ameriko ter u_ državnega departmenta, pa je 0f?r0Žaj0 naio narodno življenje. ie% predsednik priznal upravičenost-_ ^ilo nadaljnih pet težko poškodo-\anih. Dva premogarja sta l.ila ubita na mestu, dočim so trije na-laljni podl^^li pozneje učinkovanju strupenih plinov, ker so skuhali priti svojim ponesrečenim tovarišem na ponio*:. —______ *__ . Davey-a iz Ohijo, ki je v splošnem . obdolžil Posta v zvezi s splošnim Washington, 1). ('., maja. — odpuščanjem radikalcev, katere ji redsednik Wilson je ugodil proš- je pol ovil justični department te- ---j nji častnikov ozemlja Združenih,kom meseca januarja ter priporo- Terre Haute, Indiana. 2. maja.jdržav v City. za deportacijo. j V sled neke eksplozije plinov je, 1>ri tem koraku, kate- j'»do včeraj v Subarine rovu Jrepra 1 -<-veroxapadiio T«*rre IIan*e 1 itih r»et premo-arjov. dočim j* P«*useaniK priznal upravičenost _ ^ rckol _ vlada bi se jih m o ostrega protesta governerja dr-|rala iznebiti na najkrajSi naein. zave Texas, ki je protestiral pro- Požeuite iz ofieijelnega življenja t. temu. da m šli mehiški častni-j|pffa prijateija revolucijonarjev. ki preko njegove države. Mehiški jNikarte pnstitir da bi vlekel v bla-eastniki bodo šli vsled teea preko 5 fo vlado in 1isfav0t R]edc katere Anzone in New M-xieo, kojih go- jt pri^g^l, da jo bo branil in va-vernerja sta dovolila prehod, a ne rovaj smejo iti preko ozemlja države „ „ . . ... Texas (V « ashingtonu naj bi se raj- , še malo bolj pobrigali za prega-AVilsonovo akcijo raiiagaio tu- ujanje onih ki spravijaj0 narod kaj kot doka/, da noče predsednik v obup ter iirijo radikalizem s ter nenasit- DENAUTE POfilLJATVE V ISTRO. NA GORIŠKO IN NOTRANJSKO. Izvršujemo denarna izplačila kazati svojih simpatij do ustašev 9Vojo požrešnostjo oopolnoma zanesljivo in sedanjim Pregona in da noče spravljati S razmeram primerno tudj hitro poj< arranzovo vlado v zadrego, jeli Istri, na Goriškem in tudi naj Carranzovi častniki, ki so na-' Motranjskem, po ozemlju, ki je za-S prosili za prehod skozi ameriško; medeno po italjanski armadi. [ozemlje, so general Jose Rios t<-r Jamčimo ali garantiramo sa 2«neral Manuel Gamoa s častniki' vsako pošiljatev, toda sa kake mogoče zamude v izplačilu ne moreno piefieti nikake obveznosti. 50 lir .... $ 2 JO 100 lir____$ 5.30 300 lir____$15.00 500 lir .... $25.00 1000 lir .... $49.00 Denar nam poslati je najboljše 00 Domestic Postal Money Order, VAŽNO ZA POTNIKE njih štabov ter njih družinami Pili so v Ilermosillo. Sonora, ko se je ta država odcepila od Ccrran-zove vlade in ker so ostali verni Carranzi, so se hoteli vrniti v Mexico City. Izjavili so, da hočejo potovati preko ozemlja Združenih držav v rjih civilnih oblekah in brez orožja. V državnem de-partmentu je prevladovalo nazi- Ui pa po New York Bask Draft, ranje, da je boljše odbiti to proš- njo. Ker se parnik " Susquehanna" ki bi bil imel odpluti is Now Tor ka 22. maja, nahaja v popravilu, zato se ne ve še, kdaj bo zopet pričel voziti 22. maja tedaj ne odpluje noben parnik v Trst. Kdor nam je poslal aro sa ta pandk. sc- pripravi sa parnik 'Argentina', ki odphije is New Yorka y Trst 3. junija. _ SVARILO Washington D. C., 3. maja^ — Državni department je dejarnski priznal rcvolucijotiarno vlaflo v Sonori, ko ni hotel vpošteva®i dekreta Carranzove vlade, s katerim se je proglasilo mejna p rista-r.išča Soore in druga pristanišča, sc nahajajo v rokah ui»rnih Zadnje čaae se je doznalo, da sc čet, zaprtim. na poeti v Jugoslavijo mnogokrat Department je zavzel to stali- [P^P«^ da ja iz registriranih pi-sče, ker so Agua Prieta, Naho in sem ukraden gotov denar in celo Nogales v Sonori odprta in ker Piamo prejme naslovnik, a vrši trgovina skozi ta mesta na Uotov <*«nar in ček pa izgine. To obe strani. Carranzova vlacla je P* Pipeti, ker vojaška cenzu-dobila obvestilo, da bodo Združe-|ra odpira pisma, in nepoklicani ne države podpirale vse ameriške cen2or Pobere zase, kar mu prav trgovec, ki poslujejo skozi mesta Prid« v časih navijanja cen. katera drže rcvolucijonarci od- Izvedeli 8mo» ^ j« Slovenka ku-prta. | P>1* ček za 2000 kron in ga pcsla- Kljub stališču državnega de-, la v Domžale v registriranem pi-T>artmenta z ozirom na Sonoro-je fmn. ^ je ilginil, besede pa V sprejel geaieralni poštni mojster P™*: tU ti pofijem ček za 2000 Bu rleson povsem dfrugacno stali- kron Pa tako prečrtane s črnilom, ice. kajti sprejel jc dekret Car-ranze, da so vsa prist&nisča, k! jih drže revolucijonarci na meji zaprta ter poslal pošto v Sonoro preko Juareza. To je pomenjalo celo zadrego zii ameriške trgovce. Hermosilio, Sonora, 3. maja. — Generali Martinez, Amaro, Quia-no, Amarilla in Gomez, ki se mu- da se ni dalo brati. Ne zatrjujemo, da vsi cenzorji kradejo, a dobe se pa le brez-vestneii, ki take stvari zasebc ob-drže. Rojake svarimo, da naj ntkari več ne pošiljajo gotov denar v pismih v Jugoslavijo, ker pripeti se kaj lahko, da ga ne dobi on, komur je namenjen. Najboljše jc de- de sedaj v Chihuahua City, so po- f1Po«ljaU po dobri banki, ki slali poveljniku ustaških eet v,v Jugoslaviji dobre zveze, tew Sonori sporočilo, v katerem se ter® hitro, sedanjemu času pri- glasi: * . — S tem vas informiramo, da smo se dne 3. maja pridružili revolucionarnemu gibanju. Naš namen je korakati proti Toreonu z armado Lasela. ki se je baje pridružila drugi strani in kateri poveljuje sedaj ustaški poveljnik, ki je stopil na mesto zveznega generala Amara. t v. v r. vv i I k . w i iY> merno izplačujejo, tako na primer smo dobro prepričani, da kr. Čekovni urad v Ljubljani prav do. brd sedaj posluje in tudi primeroma hitro plačuje. 8 kr. Čekovnim uradom v zvezi pa je tudi FRANK 8AKSER, 82 Cortlandt St., New York, kateri je sedaj prav zadovoljen, da se poslužuje te poti, ker prepričal se je, da čekovni urad izplača nakazila od dneva ko gredo is New Yorka y 4 do 5 t€dn& ^ . .. . - *— •• ~.....•' OLAfi XAftODA. 4. VAJA 1320 "GLAS NAHODA" Niw Voflc City. N. V® • IM NAHODA Na Rubikonu. JugOklaveiitki Ekonomista, ki izhaja v Zagrebu, je objavil naslednji izvanrediio zanimivi članek i/pod pere*a Adriatieusa. 1'Iauek M' glasi v >lt^ epskem prevodu*. Znameniti do-^i.dki s«- za\i>ujej«» v Trstu in na Ileki. Čeprav so ti 11 < ( m i k i za sedaj političuo-ekononiskega značaja, pokrivajo vendar glol»oko zil«> iaj* et"-je poIit:«"ne važnosti. To jo jasno, tako imio k«»t j.- solnce. Oni. ki m» .skuhali to kašo, jo l»odo tudi poz«>bali. Kdor dntgiin jamo kopij«*, pade sam vanjo. Italjanska imperijali-*ti«na politika doživlja na obalah Jadranskega inorja: — v Tratil, na Heki in \ Zadrti straiten jmraz ter veliko, v resnici neizmerno raz-«'-aranje. Seveda družne sploh ne more biti. In to se dogaja ravno * rasii, ko s«> zbirajo v Sail Rem o, na oni čarobni ligurski obali, cv-i'«x>"-jo blaznega pesnika Kapaguetta ali Ga-lunla 1) Aoaunzijii »»dirjati JnpiMlaviji Reko in Jadran ter uničiti državo Srbov, llrvatev m Sl«»v* n«-ev gospodarski — in politično. Kapaguetta pa je *!abu kopiral onega, ki jo v času rimskega cesarstva nosil ime: SoijMo Afričanu*. Ali pa in«»goee tiinseppe Garibaldi-ja, ki >e j« bor*' za »vobodo apeninskih Italjanov. 1'loge so i*.-popolnoma obrnile. Kek.i ni Karta^o. ivartažani so podlegli, slavno podlegli. Razvaline karta:.'*- pa *r doživele tudi propad rimskega t esarstva. Tako doži\ija danes Jugoslavija propast italjanskega im-l>* rijaliziua na Jadranu Pod razvalinami tega imperijalizma pa bo pokojutna ona žalostna potftava Rapaguette. one pesniška dvoživke na morju in na koput-m, onega kukavičega prvoboritelja moderne in premoti orno Italije. Pokopal tfa bo nj.frov lastni naron»ki srd Italjanov. da so se izjalovila vsa njih ne-j poštena prizadevanju, da so bile zaman potrošene vso milijardo in ohlepa. Sella j, p«>d krinko dipbet at n-nejra sestanka na italjati.ski zemlji, v San Kemo, pa ho»ej<> rešiti «-as Italije ter ijrrati ulogo človekoljubnih državnikov in dobrot v«, mikov. llcuVjo predstaviti nam Jugoslovanom kot iskroui prijatelji ter dobri sosedje. Kaj? Ali hočeta odločevati o nas v S an Rijda rsko posest, ki bo vknji/ona no le v irrunt-i.iii bukvah Jugoslavije, temveč tudi v mednarodnih odnosa j ill. Ni izkl ju«Vtio. tla nas bo Italija še iznenatlila s kako tež kočo. Dokazano je. da dtnži in spi rt kari z Madžar* ko. Trudi se zamo-titi nas v debele verige gospodarske odvisnosti madiarsko-italijan-sko. Italija je ze izdidr lep kapital v industrijsko svrhe na Madžarskem in na Reki. Tnc'i v tem poslu nastopa ona združeno z Madžari No. mi vemo iti to so dejstva, da si pretežna večina prebivalstva Reko m tudi Trsta ne, zeli ituljanskega gospodstva. Dogodki v teh dveh mestih nam potrjujejo, da je Italiji njeno bivanje na naši jadranski obali nemog^-o. Ona ne more obstajati na tej strani našeira •ladrana. Ona e že «*o. Vljudno vabimo rojake iz 1'lintona in okolice, da se vdeleže ter se jim za morebitno vdeležbo vnaprej zahvaljujemo. Za dram. odsek "Lavor" Eden iz med igralcev. OSEBNA VEST. Znani narodnjak in kulturni delavec Mr. Jožef Rems je izstopil iz službe velikega bančnega podjetja Kuauth. Naehod & Kuelmc ter prevzel službo v bančnem oddelku tvrdke Frank Sakser. Pri zgoraj omenjeni banki je bil v splošno zadovoljstvo vseh, s katerimi je imel opravka, zaposljen celili enoiutrideset let. Bil je vodja Foreign Exchange oddelka. SugnsUmauska Ustanovljena 1. 1898 Inkorporirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. fibral Uradniki. ParotaBcL predsednik: M1HAEI. ROVANSFK, ORKGOR J. PORENTA. Box 176, BU Box 251, Conemaugh, Pa. Diamond, Wa*h. Podpredsed.: LOUIS BALANT. Box 108, Pear Avenue, Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER. Ely. Minnesota. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minnesota. i Blagajnik nelzplačanin smrtnin: LOU- { IS COSTELLO, Sal Ida, Cola LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minnesota. JOEX RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa. Oa- Miss Clair Ling, član.ca Y. M. C. A. se jt pred kratkim vrnila iz Poljske ter pravi, da vladajo v tej deželi naravnost strašne razmere. Otroci in starci nmirr *o. ker nimajo zadostne hrane. V Amer?ki bo začela z veliko kampanjo, da je treba Poljski čimprej pomagati. Dopisi Kaj dolguje vrtnar Južni Ameriki JOHN PLAUTZ Jr., 432-7th Are., In met. Mlch. JOHN MOVERN, C24-2nd Are., Dal a tU« Minnesota. MATT. POGORELO, 7 W. Madison 8t„ Dr. JOS. V. GRAHEK. 843 E. Ohio Chicago, I1L Street, N. S, Pittsburgh Pa. . _ . __ Združevalni Odbor. „ - t RUDOLF PERDAN, 6028 St. Olal* NadoralU. Avenue, Cleveland, Ohio. JOHN GOUZE, Ely, Minnesota. FRANK ŠKRABEC, 4S64 Waahlngto« ANTHONY MOTZ, 9641 Avenue M. st, Denver, Cola So. Chicago, I1L GREGOR HREŠČAK, 407 8th Ava- IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, j Johnstown. Pa. Pittsburgh, Pa. ; Jednotino glasUo: "GLAS NARODA" Vrhovni Zdravnik. Johnstown, Pa. Dolgo r-a»»a že ni noWn nie po- je pričel SfMlaj pripravljati na svoje spomladansko delo, koliko hva-_ Ie je dolžan Jnžni Ameriki? Ali se j zahvaljuje civilizaciji starodanega 1 »ozdravijamo, je pa samo cb sebi j Peni, ko sadi svoj krompir, brez umevno. katerejra si skoro ne more nisliti Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošlljatcv naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poSiljajo na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in sploh vsa zdrav-nlšltajipričevala se naj poSiljajo na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Jednota posluje po "National Fraternal Congress" lestvicL V blagajni ima okrog $800,000. (tristotl^oC dolarjev). Bolniških podpor, od-Skodnin, In posmrtnin je Izplačala že nad poldrugi miljon dolarjev. Jednota Šteje okrog 8 tisoC rednih Članov (ice) In okrog 3 tisoč otrok v Mladinskem oddelku. Društva Jetlaote se nahajajo po raznih blovenskih naselbinah. Tam, kjer jih Se nI, priporočamo vstnnovltev novih. Kdor želi postati član Ali se zaveda amaterski vrtnar ki DaJ 86 pri ^n^11 biiiaega druStva J8KJ. Za vstanovitev novih društev se pa obrnite na slavnega tajnika. Novo društvo se lahko vsanovl x 8 člani ali članicami ročal iz tukajšnje okoliee in opi-j Tudi Slov« nei ^illo je veseli, ne j življenja ? Ali poto»"*i kedaj solzo Slovenske novice. Pittsburgh, Pa. Trgovce žganja se je zglasil na »"ni !)'• moral Joliet, 111. v okrajni ječi ■al stnlaiijili razmer. [glede na mladost ali starost, to' za prvotniki Azteki, ki so mu omo. ,>enu St- nied našimi rojaki. Imel setleti rojak John Težak, ker je Kar se tiče delavskih razmer.j se je pokazalo pri zadnji drama-j počili zavživanje zelene koruze? s seboj in kdor je spoznan krivim, ila je trgoval so nekako srednje. Moram pa re-jtični predstavi, katero je priredil |irogo«e ne. Mehurji, ki se mu dela- jkusil njegovo iganje, gn je takojjz opojnimi pijačami v našem meči. da /.;« današnjo veliko dragi-jklub "Lipa ". Igralno dvorano s<»n*1 ra^hkih rokah, visoka eeiia!za«el nadlegovati spanec. Otlšli soj^tu, ki je /e dalj časa "suha njo prav slab«', ker delavec ne zasluži dovolj, pa. naj si bo za živ- lj«*n.if ali pa za obleko. Ravno sedaj so organizirali nekakšen k!ul>. potem, ko je bil občutno t«*-?''i neizkuaen«'st. itrrali#»» os..hje ni lepšega plačila.ne bo^nikdar prišlo v glavo. pen; ker se ni hotel udati. Moral! Srn«, v prestopnem h-tu. .Miss kot vitleti pred seb«»j svoje n«* narodne ljudi. Zara«li zora-, ... . l j rodila .Tuzno od Rio Orande. Mo- t«*ga pet bluff. Po mojem mnenju ima-fMiio sklenili prirediti še eno pred-i iHS° "°Ve VrSt° komze nik-jo tukajšnji trgovci Judje veliko stavo v soboto 29. maja. katera ldar V.e1f efsov Aztekov- a dej-z a logo omenjenih oblek in s tem vam bo tudi nudila obilo razve-l**™ Je' da Je prva koniza bi jih nailažje spravili meti ljud-'drila. stvo, da l)i se potem lepo smejalij V nedeljo maja pi nekje v Mehiki ali še bolj južno v priredi Južni Amer»ki. Legenda pravi, «la i iti , • i . , _ i je porabil kralj Montezuma vsa" v pesti na raetin iznmcenesra de-iklub Lira zabaven vee<-r <>1> (.!v , . .. , , % i" * - i . TT . ! KO leto v svoji palaei sedem mili- lavea. uri v A. \ irantovi dvorani. Večer • , - , - , __ _ " , , . ;; ci , i - i • i 1 Lionov buseljev koruze. Kolumb ie Omenim pa. <1m tukajšnji Slo-l«>beta «lat i obilo zabave. I - , , . , . , i i „,; ' i» • i ■ i • (Plsal domov, da je videl osemnajst venei z«- ti o!"o veilo. kd<« je naj-l Kojaki. a ko s«* niste elaiu. pri- -i • t -i .- ........ , , , » , . ' milj koruznih polja. vevp jzktinseevalee delavca. l>o- topite v krog članstva Kluba* pogledamo delovanje,•• Lipa V < 'oneinatif^h leta li'14 1'roti mali meseenini m». lnnlete Sloveiisko razvedrila. lohivaii obilo užitka Da. rojaki Slovenci.!^, Priljubljeni in stari krompir se je pojavil v različni delih Južne j Amerike. Peru j?a je poznal brez kaz jc._ č» Slovencev. vstanovili . —- — 1'i'jajvj -;'»ve«c,.|dvoma davno ^ prstkom Hranilno in Posojilno Ihnistvo, nasa naselbina je neobhodno po- krščanske dobe. Španci so -a za-kt prav lepo napreduje v korist,trebovala takega kluba. Sedaj S* sledili v Ekvadoorju ter ga odnesli segh j>«» novih d^lnieah. pi v klub in postani agilni Član | je obvaroval Irsko marsikatere ki jim boiio v korist v vs«-li slu- za slovensko umetnost v tej novi i trde zime. ajih. Olienem se tudi lepo zaliva-'domovini. j N^i iastni Indijanci niso pozna* Brus. je najprvo v bolnišnico. Policija-Emil v Kambie iz PlainHelda je v potrjuje, da je dotični trgovec j sobot o 24. aprila presenetila kler-dobil otl Ane Fabič na Ilart field i ke na tukajšnjem sodiš«"u. k«-r j--cesti nič manj kot celili $115. a brez spremljevalca prišla po zeni-otl Alek-sa Liniča pa $23. Okusila' tovanjsko dovoljenje, da poroči sta njegovo žganje in sladko za- m-kega ( has. \Y_ Smitlia, ki biva spankala. nakar je dotičnik ropal na 114 Illinois St. v Jolietu. Iz-l)u govarjaia je ženina, tla ima toliko Pred zveznim sodiščem je bil!POK';j- da ne utegne priti po po-spoznan krivim tieorge Tomič, da ročno dovtdjenje sam, pa tudi ž je kršil suhaški zak«»n s tem, da j "J" T41 -Oletna junakinja je je v avtomobilu prevažal 6 *rah»-. sewda «lobila. kar je iskala, in nov žganja iz Kfdore v t'lairton. (svatba se bo vršila te «lui. Ako se Pa. Kaznovan je bil z denarno n*' motimo, je gdč. Kambič liči globo ifloU. Ker ni imel denarja, midotnega -!oveuskea:a fannerja. so lini vzeli avtomobil, tla ga pro-j Lorain, Ohio. vre rek Tukaj .]-• umrl rojak Anton Sla-pokopan v to- ka teri je bil J7. aprila. Uil je č!an društva lini vsem t>nim. ki so kupili ome-' S pozdravom J. li krompirja, kajti koruza je predli jene delnice potom mojega pri-j jstavljala skoro edino izpiimembo poročila. | Clinton, Ind. j v hrani, ki je obstajala v glavnem I>ru«ro jMidjetje je Zadružna Da n«> bo«l«» dragi-eitatelji (i. iz divjačine. Prodajalna. Tudi t«» p rijetje je X. mislili, da nas je elintonške Ko jo paradižnik ali tomato prvi storilo svtijo dolžnost v zadnjem Slovence pobrala "flu", ali j»aI krat zrastel v Peni, je bil majhen štrajku. ko so bile pot«-žkoče na nas d« jK>rtirali v boljševi-j in eelo Inki niso videli ničesar, kar f»b« h straneh radi finan«-. pa se je ško IJusij«». se oglasim me«i svet i bi se dalo le otl daleč primerjati \>e povoljnu Rešilo. Tudi tukaj bi z malenkostnim dopisom in vam I z velikanskimi sadeži, katere "Vidi pri}K>ročal r«»jakoni. ili povem, tla smo še tukaj. Samo človek živo naslikane v katalogih, delnice. S tem bi s«- zavarovali za bolj tihi sirv», ker. ako ne delamo!Neprestano križanje, kafero so v-prihotluje slabe čase. Ravno taka v prernogorovu. ima marsikateri! prizarjali tisoči Burbanksov z raz* pod j« 'i ju so koristna za delavce, tlela čez glavo doma za uretlitev I ličnimi vrstami paradižnikov, je V delu sta še dve taki prodajal- vrta. j imelo za posledico sedanje moder- ni. ena v Moxbam. driyga pa v Premogorovi t»bratujejo Indj; 110 velikane. Kadar otltrga se«laj ( ainbi ia City. Želim veliko uspe- labo. eni po 2 in :» «!ni v tednu.! kak prebivalec predmestja tri fun* ha v tem delovanju. 'drugi zopet 4 ali ."> dni, samo par1 te *°žak paradižnik, naj bi se Tinli o združenju se j<> pričelo jih je. ki obratujejo vsak dan. I sPomnil prebivalcev Peru. ki so o. delovanje med tukajšnjimi Slo- IMtžinski oče se ne sme niti izmi- hrani,i prednike teh paradiznikov venei. kar nam bo v veliko korist.Miti na dobrote tega sveta, ampakM"ve in ambicijozne. Tukaj j«- ve«"- društev in domov za mora prav skromno živeti. ako| Rdečo papriko so uporabljali v abdržavanje s«-j ločeni drug od 1m Če. da na plačilni dan dolg v Ameriki kot hrano več ti* Irugejra. Conetnaugh in Franklin prodajalni ne presega njegove Soe P1*^110 so zdravniki v Ev" sta dv,- naselbini blizo skupaj in plače. ^P* v šestnajstem stoletju pričeli -ettej je v delu. da se združimo.) Pa saj tudi ni. da bi človek j rabiti PaPriko kot sredstvo proti 1 pa:n, tla se bomo lahko sporazu- kam šel. ko je pa povsod tako'vs*™ m°Z°čim boleznim. meli. samo nasprotovati ni treba d«»Ig«.časno. Dokler je še kakšen1 Lima fižo1 sP°minja na Peru, drug drugemu, pa bomo kmalu j imel kaj vinske kapljice, je lahkojVe,ldar Pa 1,1 *ot°vo- ^ ^ bil iz. skup. dobil obiskovalec, sedaj je pa že V0P ^W™ fr™0" Kar ,e tiče tukajšnjih društev, -koro pri vseh Slovencih su*a Spa1llcl1 so naš,i v prav lepo napredujejo vsako po- kletih. Kaj ho. ker vinske trt,- šet!P™v tako kot v Meh.k, m sainezno. posebno v članstvu. lozelenele niso. Zadovoljiti se b«.-Vtu1dlLfledc ™vad" t'it al sem že nekaj nasvetov v mo morali z vodo čeprav vo«la fie "f^ T°U *** ^P" ,___ j........ .... i pirja, ki sta dve živili, katerih ^; restavranti. 428 let po razkritju. | še sedaj ne znajo kuhati. _ - , • , - ...... | Odkod pa prihaja češenj f Ne iz nje. 't a j velja geslo: hoees. noees. mo- i„. „ T .. _ . ^ ,. . . f-luzne Amerike. Izvira Tz puščav Josip Dremelj. j raš! tflV .. . 1 ' " . .. . _ : Sibirije in one, ki so ga negovali, T^«« - T m° T i* "dela že pred davnim časom . I*ram' 0hK>- rasa" b° taka>n-" 'Iramntiem otl zaslllžena kaJSW| \ re>nie! se je u«p«>t ppjavila -ek "Lavor" priredil dve drama-1 ____ lj»»lM o-|K»mlad in objela v«> na- tični pre/. j«- kaj»- Ii,;-; i jljenia cerkve «»dložiti na "-as. ko ijice \ in»i. iioinn so m«'ii«la en kvart vina. nakar so z revolverji!'"' vrr,tl-drugega in otl tretjega .$6. Po-j begnili so po 61. ce-.ti do St. Clair' Ave., kjer jih je pred ("emetovoj trgovino čakal avtomobil, nakar so pobegnili. Mnogo rojakov jih je videlo.' ko so bežali. V kratkem pride v Cleveland precej brhkih slovenskih deklet iz stare domovine, katere naši kore-njaški slovenski fantje tako t«»y.k«> DELNIČARJEM - I*mu dokazala kruti zimi. da Im> ti, janka "Idealna ta^*-apri ka- nierova iz Iverdona v Franeiji. 2 . tudi leitwnje leto vsa v cvetju teri .ie polno smeha in prave za- 10. letom je ila med in si slu- |VI obhajala svoje vstajenje. Da je. biive; druga igra bo dvodejanka j žila do 84. leta avnj krnh. "Bodi »rečno vožnjo in srečen do- pa tudi vedno čmemi zemljam'* Doktor Vwbal", pri k iker i t d v Cleveland uied svojce! BUTTE ELK PARK EXTENSION MININ6 COMPANY Veliko število naših delničarjev čakajo. Dolga so bila leta, ko jih'nam še ni naznanilo svojih točnih ni bilo na spregled. In saj so po-; naslovov. Pisma, katera jim pKSe-roke v Cleveland u tako redke, m o. nam prihajajo nazgj. Vsled-Tekom enega meseca pride baje'tega in z oziroma na to. "Ker bo na-do 30 Slovenk v Cleveland. Za,^ kompanija v kratkem •"asu ptr prvo "silor' 1k» Že. Fanto\- je kot;vsakemu «lelniČarju ]>opolno listja in trave, dekleta so pa kot'?or^il0 ° Panjem stanju po«l- .. , ^ __ . .. j^tja ter o bodočih naertih kom. zlahtne vrtnice na zapu-scenein .. .___„ ' pan i je je v veliki važnosti, da nam vrtu. In ro«*ila o stanju nik naročil, naj Čimprej dobč svo- in napretlovanju po«ljetja. kate* , ,, ■ rega član je. je IhmJsv polovice sem. da se jx»-. *j»eii podelitev državljanstva. In Brez obotavljanja nam torej tako je tudi prav,: kar je Žena. toj»»z,,»nite na P»«>™'> v Pittsburgh, je mož. zakonska naj skupil«* ži-ita in gospodarita. l)a bi le vse Butte Elk Park Extension M^nrng Company 612 Ferguson Building Pittsburgh, Pa. ___ I srsffis £ GLAS VARODA, 4. MAJA 1990 Vrednost Indijancev kol plemena« VODITELJ WANAMAKERJEVE ZGODOVINSKE EKBPEDICI-JE NAVAJA CELO VB8T0 PKlCEVANJ V OBRAMBO PRVOTNIH AMEKIKANCEV. — INDIJANCI IMAJO V SPLOŠNEM VEC DOBRIH LASTNOSTI KOT PA BEL0K02CI. Piše Dr. Joseph Dixon. Let* 1919 je iziel'v neki nedeljski izdaji ncywoiikt*«« 'Herald* ilanek rudnika Hovtarda glede "Psihologije spopada med plemeni", \ katerem je sodnik na zelo krivičen in neupravičen način napadel scvero-ameriškega Imhjauca in njegovo pomanjkanje zmožnosti, da se oprime civilizacije Sodnik pravi v svojem članku: Drugače kot večina divjih rodov so Afrika tu-i, import i rani iz njih domačih bivali**"-, izvauredno dovzetni za civilizacijo. Kakor-lutro so spravljeni »• s!^k s covilizacijo, se je takoj oprimejo, l.'spe-vajo ter se množe ] vol eg nje ter postanejo del te civilizacije prav kot so Kavkavei.... Povsem drugače pa je pri ameriških ludijaiieih Oni sovražijo civilizacijo ter so nedovzetni zanjo. Zaničujejo ter J ljujejo nanjo. Ce s** g« spravi v stik s civilizacijo, prične jilemc iz-i.drati. Ce so {»odvrž« ni omejitvam eivilizacije, ameriški Indijanci konečno izginejo. — Kot pleme so Indijanci popolnoma nepoboljšljivi. Kljuh vsem naporom, stanejo divjaki, divji možje divjin in !•»■ ukročen prebivalci gozdov. In celo kailar se posameznike njih rodu vzahe iz gozdov, jih vzgoji in civilizira padejo ti ob prvi priliki nazaj v barbarstvo in postanejo nato večji barbari kot pa so prvotno. Vzgleda za to sta TecMinseli in Joseph Brant. K« d Jacket, eden najbolj zmožnih in zgovo niti indijanskih glavarjev, je bil goreč zago-voriiik primitivnega barbarstva. Ta ml por Indijancev proti civilizaciji dokazuje, da n»» l»o njih pleme nikdar civilizirano. V svojem bistvu divja žival kot volk se je Indijanec vedno petikal po gozdu ter se bo Vedno potika. ,neukročeu. # . # To je po* se m no\n in presenetljivo naziryje za proučevalea indijanskih zadev. Krivica, katero je storil sodnik Indijancem, bo postala splošno last tudi najbolj ponižnega proučevalca človeških rodov in a- tem leži rrrvno velika škoda, ki je bila storjena s tem. Oil prvega pridelka hočemo ugotoviti, da ni treba slediti vzgledu učenega sodnika ter delati primere med črnimi in rdečimi ple-i-ieiii v namenu, tla s- poveličuje prve ter blati druge. V namenu, da se piviša Indijanca, ne bo treba reči, da je izza Emaneipaeljske pro-klamaeije v januarju '»"•ti-'? pleme, katero stavlja sodnik Howard v Irko živahno nasprotje / Indijancem, dalo svetu le enega Booker T. Washingtona in da ni mo«lo najti po njegovi smrti nobenega njemu \ rednega naslednika Najti j.- odlične črne može, ki štejejo v svcjili vrstah umetnike, pesnike, učitelje, gov.unike in učenjake. Priznanje tega dejstva je HNIMnUMMBi^^MVU IZ ZKMMgl IZMRIJS Ne mine dan da ne bi dosle nove vesti o D'Annunzijevih tiran-Istvih. Dan za dnevom se zapleta vozel i nuikdo že ne more douii ) si it i. kdo in kako ga bo mogel razplesti. Mi pa prisostvujemo kome Avstrijska državna kontrola se je izjalovila. Misel, da je sedir jo bedo Avstrije pripisovati mirovni pogodbi ali pa sovražuosti sosednih dežel jt' popolnoma napačna, soglasno z nekim dobro znanim avstrijskim industrijalcem. Julijem Meinl. ki trdi. da je treba pojasnilo za dejstvo, da so sosedne državv, posebno diji skiižauih rok, kakor da je ki-!|>a Čeho-SlovaŠka in .Jugoslavija, zgradile trgovske plotove proti le na Reki vedno tako in da leži j Avstriji, iskati v iz ju lovljenju državne kontrole. Še dolgo pml vo-jnaša glavna luka nekje na Kam- jaški m polomom leta KMS — tako pripoveduje v londonskem Times, catki. J— pričele različne dežele stare Avstrije, ki ni imela nikdar moč- I ganka je. kako moremo biti no centralne vlade, opirati svoje meje, ne le proti Dunaju, temveč tako .stojično-mimi. ko zbira pcs-jmdi druga proti drugi. Meinl nadaljnje: r.ik-pirat okoli sebe vse subver-j __ Vladna kontrola je ena oblika militarizma. — kajti to ie mi-zivne elemente, jim daje ne le po ; litarizem. prestavljen - ekonomsko življenje. Dejanski sta si icili-. tiilio. temveč jih oskrbuje z de-!tarizent in ekonomija nasprotna po smislu. — kajti militarizmi ne na rje m. živežem, obleko in vsem. Ve. da je moderno ekonomsko življenje odvisno od naj*. ?č jih luipo kar rabijo rovarji proti jugosto-, ( poveča, je skrajno i-apačna. Milijoni posameznikov, ki so za-nacije. smrtne obsodbe, izgoui.| r.,»^l<*iii pri grajenju ekonomskega življenja, bodo delali do svojdi j nasilno poitaljanjanje. si kane. no-; skrajtiih sil le v slu- «jn. če imajo neki velik nagib. Ne siue sč jih j vačenja. to so rabeljska sredstva, »na 1 i na delo. temvee morajo iemti osehcu interes pri njem. jkojra se mora nkbmiti iu najener- _ Kakorliltro hi kaka vlada uspela v tem • kot j,- Rusija da gičnejša resistenea. razsajala ta- , določi »-ene za vsako ~lvar. bo vse ekonomsko življenje uaenkr: ♦ oblo besno na tako malem ozemlju. stalo kot je obstalo -.- Kusiji. Trpljenj.- v ruskih mestih ni posledica Ii: kar je še več. našo javnost vi- slabih letin, temveč p'.sjediea vladne kontrole, ki je bila poti revoln-fibka nam kaže J. J. Vaughana, župana londonskega predmestja/-01,1 a prav nič ne gane. tla se ste- < :jonarnim režimom izvedena na v« liko bolj drastičen in br.tralen Bethanal Green, ki je soglasno z glasilom angleške socijalistične: ,,a R^ki niti vse med na rod- način kot pa v katerikoli drugi deželi na svetu. stranko prvi bolj še viški župan v Angliji. !lC zarote, ki je zapisala razsul na-l Kar se je zgotl-lo na Madžarskem tekom boljševiskcga p'/.ima. ------*----»e- države.-kot prvo točko v svoj|s,. vrii tudi v Avstriji iu drugih državah, "čeprav v milejši obliki vorniško zmožnostjo ter juna-i Kje v auahih sveta liiorete po-1 program, to je italjanske vlade,: it: llt. tako hitro kot pa na Ogrskem". štvom. Razvelitega pa se smatra- kazati pleme ali narod, ki se je hrvatskih frankovcev, Nikole. ar-- v vseh državah, ki so se razvile iz stare Avstro-Ogrske. se še jc obvezanim živeti in \unreti pri;>kozi tristo let ali več mogel n- J ravtskih roparjev. maeedonskih! vedno vzdržuje vladno kontrolo nad večino življeiiskili pot r-.-bič in obrambi svoje dežele. Bojevnik slavijati skupni agresivnosti šti- uezadovoljneiev iu bolgarskdt šo-it |jar M) pridelali "Hcposcstniki. ki niso bili kot kmetje v stanu med vseh, med katerimi sem imel noža ali ene unče smodnika. Ka- glednem času — konec diplomat-!skriti svojih pridelkov 7 ozirom na to pravi Me:nl raprej: priliko živeti. Svojo častno bese- teri narod bi se mogel izogniti po-;skili pregovorov leži v nedogled-| — Razlika med '••»nično tržno ceno ler ceno. določeno od vlado zastavljam, da so v njih narav- polnemu uničenju, če bi ne imel j ni bodočnosti — haklja, ki boytr> j,, postalala večja, eim slabši je postajal politični položaj v Av- .vžgala nov pežar na Balkanu. In atriji in čim slabejša je postajala crutralna vlada. Nadaljna p«>sle-tlružini. ki bi ropali ali kradli, če y današnjih du-h nima Indija- V!sp'amti požar na faHrans,!^ je |»Jta. ,la niso relo mesta v poljedelskih okrajih, kjer j- bilo zaupate njih časti. Vzpričo siste- ,UH. nikakih pravic v sodiščih de- !ido ne iH,sežc »S^nj na;najti Velik prebitek v pridelkih, dobivala otl kmetov kar so hotela, ma plenjenja in kradli je, ki nima|£c|0 Xiti enega slučaja ne more I-Iižuji i" daijiii vzhod in se prie-1 Pajt; nikdo ni smel direktno kupovati od kmetov. Vse potrebščine nobenega konca in katerega se t|0biti brez prisebnega akta kon-!ne ,,a ,10vw sistematično klanje j j,. },jj0 freba dobivati skozi oblasti in vsakdo, trt je prrxlajal ali ee-i/vaja nad pravimi lastniki zoni- „1Tsa za vsak posamezni slučaj, isamw ra<'' rodbinskih otlnošajcv j|G kupoval za višjo ceno kot je bila določena od vlade, je bil kaz-Ije smatram represalije, ki oLsta- priŠIa je ura. ko je treba ratifika-;,,Vch dekadeatnili dinastij, av-;1:ovall jajo v od vedenju par konj, za kaj hirati deklaracijo neodvisnosti. atrijskega lakaja Nikole ui filate- Ko so te«laj kraj-vnr in pruviiicijalue oblasti videle, da ne mo-malenkosino os vet o, kajti ta na-i ;,>> ....t »na^in lista \ ittorija j rejo dobiti dosti uiti od svojih lastnih ljudi, so pričele poča*^ zapi-Narode. je li še kaj ponosa in rati meje provinc, in .ako se j«, zgodilo, da niso le Češka. Poljska. Se liadaljm element v značaju Treba je sedaj '.»gotoviti, kaj je pravzaprav civilizacija. —I rwl bi se lahko osvetli nad belimi I Indijanca pa je najti v dejstvu., Standard slovar opisuje civilizacijo na naslednji način : jl.nidmi ua |M»vsem drugačen na-jj., j,. v ^.as„ SVetovne vojne nad v tvojemu sreu. da v jezi pra-: Hrvaka. Ojjrska in JmUo dalje zaprle svoja vrata, temveč tudi pro- Staiije človeš!:«; družbe, označeno od političnega in s za katero so bili prtprivlje-j ,,a i»J?oslovanskih tleh. . cee pleme", živeli na svojih visokih planotah v južno-zapadni New — Mislim, da s«- divjake z ozi-jni boriti se iu umreti in tisoče i P°klieani predstavite! j 2000-letne Mexiki in nato v dnjnah severne Amerike. Imeli so svojo lastno rom na intelekt lahko stavi na kaj njih počiva danes v Franciji, j « vilizaeijo, družabni organ izacijit. polit ično adniinistraeijo tor ver-|\;soko mesto. Manjka le vzgoje i Indijance je dosti dober, da voju-sko upravo. Ur. Curios Trover katerega laliko imenujemo ljubitelja m 1 kulture. O arnavtski disciplini D'An- |ii- navodila. Duševne sile deluje- je naše bitke, a ni dosti dober, da vojakov nam sporoča- 1 • i i i . • i ; i • . , t i ^ a „ jo: V neko hišo v Nadaujem selu ■ urit m jo z lahkoto m učinkovito. hi postal petlic»j« l cletttu človeku : Izveileli si*io. < ulij in da so vas vi pravi; dolžimo. da zaničuje na so z;icijo. On s«» ni mogel boriti za pravice, nam pripovdnje \ svojem predavanju gleile Zuni lndijan-| (>,-.,. Jerome Lalf^ment • ter nj h t'« MI he. da ^o rekli ob času, ko je vprizoril t'oranado svo-|^i(>de Indijancev: iskal si"driu mest < ibole. Zuni Indijanci, — (Jlede intelekta ali razuma!zlomljene pogodbe na tej strani j ne zaostajajo prav nič za domači- Atlantika, a se je lahko pridru-j'" ^^ nanhl razileljen v več sio veroizpove-1 Evrope iu če bi <>stal v Fran-|>-1 generalu Pershingu ter se bo-vojne stale milijone dolarjev. Vaš iu-L.jji, nikdar ne mogel vrji-ti, «la 1 ' ,,a francoski zemlji, ila poma- i^šo eivili-jab državni cesti je vdrlo po: drugega k»»t vojna. samih med posameznimi okraji. — Stvari so dosp-!e do takega viška, tla skuša vsaka nova država. vsaka provinca m vsak okraj olnlržati v notranjosti svojih meja vse. kar je potr» b: o na tam živeči narod. Izvozi iu uvozi so bo-goči edinole z dovoljenjem vlad ali pa provincijaliiih ter krajevuih oblasti. (»Uile na komplicirana pogajanja, katerim je ves prom-t, in-tiustrijalui in ekonomski, izpostavljen, pravi Meinl. "tla ni to ni-'- \ e i-sk i • i»e vojna med posameznimi novimi tlrz^' ami. noči 3 vojakov, misleč, da so pri-jt,.mve£ Vojna med onivincami. okraji ter med demokratičuimi obšli v hišo, katere gospodar je pred j t-.i(lami v velikih mestih ter ostalim delom prebivalstva. Kot s.- zgo-kratkim prištd iz Amerike. Poi^i v slučaju navadne vojne, v kateri s«> vojaki ali pravzaprav m lita-daljšem prerekanju z ženo in l»ra-l,.;sli ki jo vodijo, ozirajo nanjo kot na naravno stanje iu to praviti,m gospodarja so zabodli zad-:pOS4.|mo radtiega, ker je vojna njih cilj ter živ od nje, tako govore »iijan-ki brat pa ime h- eno vera. — vero miru iu dobre volje pro- | j ,n0gla brez imvodil in pouka' mlplačati dolg. katerega Je;l')".?a,z lj*J«net°m i" Jfa težko ra-1 lllfu državniki nt ura-lniki v novih državah o teh omejitvah kot o i. ljudem. katero so nas učili naši pradedi in kateri sledimo kot | narava proizvesti tako živahno dolgovala naša dežela Franciji. mli' Zt*"° pa stePJi» da prišla | potregnr stvareh, kajti čim bolj postane sistem kompliciran iu čim smo ji sledili skozi si i >lei ja. Zakaj ne morete pridružiti nsšernu | zgovortiost a!i tako zdravo sodbo Mi nismo nikdar dali Indijan- s\etemu redu bratstva ter ži\eti v miru? da so bili možje njegovega ple* svetu, magnetieiitj Tekom generacije, v kateri ži-[vem značaju miroliubui, družab-^ lino, j»- bil MiMitcsosr sistem po- ni. post režij i viin gostoljubni meti t <-e\anja otrok uveden v Rimu. a ; seboj. Te čednosti so del njih nato in slo h-* poprej s«» imeli Zuni , ri-ve. V običajnem življenju si na o njih. da so barbari, ki kopryejdaji ter pravični v izvrševanju •t ni sistem otro- vse načine prizadevajo ustreči! j.o Človeški krvi. To je velika | postav* cb govor. ..... , , , ! .... . Na cesti med Parjem in Da- ^Iede njih zadeve, katero tako zelo ,< t m primerne prilike. On ima spo-• . ... ... , .... ... . ... . , . , , iskovcem so vojaki napadli nekega oheiuluicm merekaš;i noben drugi na! katere imajo proti njemu. Iro-jsvrtu in ki je bil sestavljen pet-' ottese Indijanci so najbolj ponos-;deset let pred prihodom Kolum-' ni iu najbolj upoštevanja vredni.b;.. — narod Severne Amerike ter ob j Naša ustava, ta solidna skala J istem času najbolj politični in pre na kateri je zgrajeno nnš<* narod-. . , , ,. , . , i ...... ... »i- , svojem 80. letu umri v Lipskcm. ineteni. j no življenje, je b.la sestavljena na! 1 razvile iz stare Avstrije, kajti vladna kontrola v vseh teb deželah zapira meje. ne le držav samih, temveč tudi posameznih okrajev ter izroča s tem stradanju vsa mesta. (Ta izvajanja avstrijskega strokovnjaka so pravilna v več kot Reclani umrl. enem ozira, čeprav so pomanjkljiva v drugih c.zirih. Poučeni pisec Založnik znane reklamove knjiž!se veliko preveč ozira na materijalno stran cele zadeve, čeprav je nice Ilans Ileinrieh Reclani je v želodec prvi, ki sc og-asi sredi političnih bojev. Pisce tega članka govori s pecifieno avsiHjskcga stališča ted ne upošteva faktorjev. ki Angleški kolonisti so smatrali j istih splošnih" "prineipijihr k\ "!"iVt'r' 80 SpIoh ,lo.Vedli d° r-,zr,,Se,1Ja Avstrije ter ust a novi jen ja novih ne- st va. jake j vladali konfederaciji ra/Jičriih | «»ibliotfcek- za Nemce, kot tu- odvisnih držav. Pretekli teden smo objavili v našem listu serijo član-ivja- pai o*» lr»Kpiois Indijancev za dnJr° naro9e* ni treba pov- kov. katere jc spisal avtoritativen človek, ki pozna razmere v Ju- r soj Med Indijanci, ki se odlikujejo <,ar-)ati- da so c|a,]OSi' P"*1 goslaviji. Kdor je prečital pazno dotiČne članke, si je ustvaril jasno vojno tako cenene knjižice vsled -sliko glede rastiičnega položaja v Jugoslaviji ter tudi glede razmer-cospodarske krize v Evropi tudi ja, v katerem stoji Jugoslavija do ostalih držav, predvsem do Av-postale luksus za širše sloje ljud- strije. Jugoslavija, ki producira dosti za svoje prebivalstvo, si ne more dovoliti, da bi zaklada za ubogajme Avstrijo, svojo največjo sovražnico ter s tem pripomogla k zopetnemu pokretu nemške moči. V takih zadevah in pr«A' posebno vspričo nadutosti nemških Avstrijcev kot jo je opaziti na Koroškem ali nemški Štajerski, jc vsako usmiljenje škodijivo najboljšim interesom naše mlade države. Mi stojimo sami. navezani sami nase in sami si moramo pomagati iz močvirja. Drugi nam ne bodo.) --—-- Indijance za barlmre ali divja — prav kot jih smatra za div T.e tudi sodnik Howard — ter vsled tega tudi tako postopali z'v javnem življenju, hočemo ome-njimi od leta 1ti20 naprej. I u i t i rlr. <"arlos Montezuma iz <"hf- t'ela zgodovina pa nam v pol- »aga. ki je eden najbolj odlič^ii ni meri potrjuje povsem draga-j kirurgov v tej deželi ter polno-neustrašeni duh,] ki v: Apač; lie v. Sherman Coolid- iijih neomajana zvestoba, njih ne-^ge-a. škofa episkopalne cerkve v omadeževana čast. njih neoporeč- j Wisconsin ti., ki je mojster zgovorna resnicoljubnost, njih junaštvo.' nosti in dr. Charles Eastmana. njih zvesto prijateljstvo, njih u-. zgodovinarja velikega slovesa, ki služnost tudi če vedo. da se j m je|jc poltiokrvui Sinox Indijanec, storilo krivico, njih možatost, njih J Na temelju vsega tega je jasno državniška zmožnost in zgovor- razvidno, da so olalolžlie sodnika nost. — vse to jim daje nad- Howarda popolnoma neosnovane kriljevanje značaja, o katerem sel in da je krivda propadanja indi-lc malo sanja v navadni ali obi-'janskega rodu izključno le na čajni oceni Indijanea. strani 10 milijonov rabljev je nabral svojet zveze petrogra jakih str o* kovnih organizacij za pomoč stav-kujočim na Švedskem. Šved j ova univerziteta, kjer v-zgajajo izključno upravne urad. nike za vso sovjetsko Rusijo, ima nad 1000 dijakov iz vseh krajev med belokožcev, ki so divjaličem. Indijanci z ognjepi in me- Srečen je človek, ki je izgubil svoj sloves. — če je bil slednji slab. Marsikateri človfrk se je izgubil, ko je padel v zev med obljubo in izvršen jem. .... Spomini na domovino. Visok y- I- I ka k i Is še»t čevljev «Tf«rim. K« sva utrujala vlak. ir Iti i i te*. Tthtati je moral aaf itii j»* i*»kazal Marko malo vasico manj dvesto funtov, Rojen je bil t* Z«tari "' ik> imenu. To ime leta IsH-t H so mu že začeli m.jbrže «>d tega, ker so vse hiše «,• vrti. 1'oleg t etra -c mi je pa tu- 'zidate ter {»okrite s slamo, d: »M In.lan, Spoznala sva m- v! Povedal mi je, da jc prvo leto Trt bitiju v Hercegovini. Ko j«-'v..jm -i i a. d to progo neki Jngo-sliiiail, da s.-m jaz v mestu, je pri- slorail mohamedanske vere. Ne-m | z »o^rdnjr \asi. v kateri j,-' ktga dne je pritekel v stražnico /•ivel ter me \i»n*šal /a kišto, ka-1 ter povedal častniku, da je videl tero mm je |Hrda.i njff»»v bratra- Anton \ pokojem župnik iz Borovelj na je Koroškem, ki je precej let živel pokoju v Mariboru, 'je umrl 21. marea v svoji rojstni župniji pri Sv. dur ju na šeavniei. Služboval je kot žnpitik v Borovljah nad oO let in je umrl v stalest i 70 let. Iiee iz I tot te. .Mont. Ko je dobil« A v atrija v svoje 1 i cm pije Ilerecguvitio, je napravila iz Trebitija, ki j« bita mala masira, garn'/ij-k" »n<*M«». Tam je I il uq>restaho štueijoniran po kak rejnMKtit. Vi-oke wkalnate hribe je iz preme ni!a A \ »t rija v trdnjavo. Te varnostne twlrtdbe st» se ji /t,elc potrebne Naleti bližine Cr-itegore. V Trebinju se bo pa tekom dvajsetih let zmanjšalo prebivalstvo, S tem mestom bo tako kot j" /. našimi /apadiiimi kempami. Ko zasledijo ljudje kako žilo, sc kempa ra/.vij«« ko pa žile /manjka, je tudi kempa kmalo zapitšče-na. Ker je Jugoslavija združena, ni več potreiia. da bi bilo to mesto utrjeno. Moj liereeguvinski orjak me je >• ♦•»u proge kup kamenja. š«» isto noč je bila požgana vsa vas, /gorelo je vse. kar je moglo gorel i. Par let zatem pa jc ta mohame-tianec povet ameriških centov liter do \al zanimive kraje. K«» človek gle- In ega dalmatinca. Po dol get n po- ila to sklan.'to okolico, -*e mora naravnost čuditi, od česa Ijtidje zivc. To«la žive vseeno. Tupatam sicdi skal je kak košček zemlje in \ tej zemlji sade tobak. fi«rc in vinsko trto. Med skalami pa raste j it k o okusno sadje, "šipak" inic-novano. V Ljubljani pravijo tobaku, katerega uporabljajo v Jugoslaviji, bosenski lobak, kar pa nikakor ui pravilno. Več kot devet desetin tega tobaka je /raslo v 1 iervegovini. liosmi je preveč hribovita in preveč mr/la za tobak.I Vino. katerega prideluje jo v j t« m podnebju, ki je jako slično kalifornijskemu podnebju, se imenuje "žilavka ". Pa tudi *'hla-tina" mu pravijo ter je tako do-brega okusa kot najboljše dalmatinsko vino. lzveume»T;i j«- pokopa I išče. Malo vstran j** bil s kamenjem ograjen prostor in njem trije veliki leseni križi. Vsi križi so bili okin-čani s cvetlicami. Vprašal sem svojega voditelja, kaj je to in on m nih žrtev zadnje vojn« j» med njimi tudi njegov tovauju. ko sva bila oba nasičena slanega morskega zraka, je nama izvrstno teknil sir s kruhom, /alit s j r'Miio dalmatinsko krp-Ijieo. Ko sva se najela in napila. mi je Marko postregel s finimi heree-govinskimi cigaretami. Značilno pri Marku, ki je toliko prestal, je bilo to, da ni občutil do nikogar nolicuega sovraštva. Ko sem ga vprašal, kaj misli o Mohamedan-eih v Iiosni in Hercegovini, je odvrnil : — To so moji bratje, slabo poučeni. toda ena generacija bo vse izpremenila. Pueblo. Colo., koneeni aprila. Walter Predovich... Roparji preže na tihotapce z* vitke sukna v vrednosti 30,'KM) kron. Visa škoda, povzročena po vlomilcih, pa znaša okoli 100.000 kron. Nekateri so že pod ključem. dcmarkacijski črti. Ker je tupa-j dvigne roki, se lovi /.njimi po »Kitam vneto brbnil verižnike in ti-*ku in padla. Mislili so. da ji jc hot a pee. so mu ti gospodje hono-rirali stroškovnik na ta način, da slabo, odnesli so jo malo vsvrau,] a je gredoč umrla. Imela je pre- sc mu ponoči ukradli iz hleva 20 streljeno srce. pljuča in eno re-j tisoč kron vredno kobilo ter jo?liro. Stara je bila šele let in je' odpeljali preko žice. m sii. Smrtna kosa. V Logarski dolini je umrl Jurij Verižnik, kateri je kradel. K posestniku Ivanu Knifieu v Selju pri Medvodah je prišel 20-letni fant. ki je rekel, da se piše Starr.siav Peer. Gospodarju jc ponujal petrolej v zamenjavo za krompir in je prenočil pri njem. Zjutraj je odšel, toda vzel je s seboj tudi nove hlače. Pretep na Igu. Fantje na Igu so pred kratkim v noči stepli; ker sla dva fanta zbežala v neko hišo. so šli drugi za njima in ker so hišo zaklenili, so vdrli v njo in boječa zajca p rese škati. Orožniki so aretirali Jožefa 1)... iz Kot in ga odvedli v Ljubljano, kjer so ga pa že iz preiskovalnega zapora izpustili. Ribja kri. To svoji ong,- m. ^ ^ KCD.il ODPLI JEJO IZ NEV YORKA njdnostl slovel po vsej Savinskii. , , .. ,. . . . .... . . . , fla ravno med ljudi, ki so gtijetli dolini. Hil je stara slovenska ko- ... . renina. ki je /.lasti skrbel za to.j dn se v logarski dolini ni uguez- dil nemški živelj. Nesreča ali zločin? 11. aprila popoldne se je na Trnovskem pristanu "odigral pre- I skozi glavna vrata iz zagraške cerkve. Aug. Struma iz Velikega Globokega jc bila ravnokar prestopila cerkveni prag. ko zakriči. Prti* Wilson PtiltadvtpMa Leopoldina Franc« La Savel« N«w York SV O-1 SuMMhanna . ' Rochimb«lu pad- Adriatic La Lorraln« WL Paul Ar««ntin« a maja — Trat 8. mala — Cherbourg 9. maja — Havre 12. maja — Havre 22. maja — Havre 22- maia — Cherbourg 22. mala — Trat 27. maia — Havre' 29. maja — Cherbourg 2». maia — Havre 29. maia — Cherbourg 1. iunija — Trat Several Kidney and Liver ! Remedy (Severovo Zdravilo za ledice). ki je priporočljivo kadarkoli potrebujejo ledice ali mehur fxmke. Vzemite ga _ proti vnetju mehurja m led e. ne^d- S hajanju voda, proti odtekanju goste » urine. bote£>nam pri uriniranju, ote- S čentm nogam, kir prihaja vsled w nerednc-.ti ledic. Cer.e 75 centov K in $1.25 ter 5c in Sc davka Na- S prodaj v vseh lekarnah. Z W. v. S^/EffA CO. CEDAR RAPID'S, IOWA Glede cen za vozne llatke in vsa druaa pojasnila, cbrnite »e na tvrdko frank a a k a e n at Ceetlan« U. New York Ozdravi katar mehurja in odstrani vse v urah. ____ Vsaka pilula nosi ime XW V__J Varajte ee pouaredb. Ni^TaUueU C 1111 ec I prevoznik na *-?eku\ jc po dalj-| še m iskanju potegnil iz globokega blata Ljubljanice — trnpio. ki je bilo teden dni zagrebeno v' vodnem blatu. Pretresljiv je bili prizor, ko j«' prišla mlada žena' žena s sorodniki ter je agnosci-' lala nesrečno žrtev za svojega moža. 1i?l je mlad. krepak, v najlepši dobi življenja — narednik i Anton Jeglič, ki jc bil kot računski podčastnik prideljen 3. četi diavsko-pešadijskcira polka v domobranski vojašnici. Nesrečna zeva je svojega moža pogrešala že od Velikega petka ponoči. Sprva edeti naših največjih narodnih nasprotnikov. Možakar je imel drzno čelo. da je napravil napis v frankfurtarskih barvali, na katerega se sedaj s ponosom ozirn. Ali imamo mi Slovenci res ribja kri. tla moremo tako drzno izzivanje mirno prenašati? Radovednost, kako se kokoši kradejo, jc privedla Ljudevita Šimenca pred deželno sodišče. Verjel ni. bi bile kokoš: tiho. če se ukradejo. kar mu je pripovedoval neki Tie. "Pa se prepričajva". jc rekel Tie Šimencu in sla sta k Ani s(> domnevali, da je odšel v Trst. P i rn a tov i. k,er je ujel Tič 3 ko- ker je vedn(> lirepenei po Trstn. koši in 1 petelina; 2 kokoši je' ,0 ni bjlo Q ujem uikakega vzel Šimenc, ki je ^akal pred s"-;slotl„ in ?laMK so sormlniki Jn po. Sodba : Šimenc dobi 2 meseca težke ječe. "0e se je Šimenc hotel prepričati, ako so kokoši pri Xeki orožniški stražmojster ob detnarkaeijski črti je te dni po-J roči šel nadzorovat obmejne stra-/('. Vzel je sabo vojaka — Srba. i je povedal, da je tatu y.;tkopa-j Xa potu sta prišla v gozd. kjer t«'t* dal%ta naenkrat zaslišala »ncnrično »ratra-j|>ovelje: "Stojte!** Stražmojster Ko sem si v»<* I ji bil prepričan, da ima pred sa-natalično o<.d<>ilal l,r orožniško patruljo, ki jo je ho- tt r prečital par napisov, mi je začel moj vodnik Marko Marič pri-]>oveiit\ k;tt«ri so hoteli pobegniti preko meje. so imeli vso •ojno zaprte. Ko je začela Nemčija z nasilji, je tudi Avstrija izprevidela, da je nasilj» najboljši način, potoni kate lahko drži Slovane na vajet vstrija j»' pričela obe- šati. -šala .i<- javno. Tudi jaz sem bil obtožen. V sled t« ga sem Osivel ob svojih 36 lc-t'b. Vsled tega Mim tudi slabega zdravja. Prej gu ni bilo mladeniča v okolici, katerega bi ne vrgel, ir nihče ni znal metati kamenja tako daleč kot sem ga metal jaz. Možak *e ne boji smrti, boji se pi negotovosti. To strašno čakanje. Prebujenje sredi noči r. mislijo: Ali bom prišel jutri jaz na vrsto? To človeka izdela in uniči. To izpremeni črne lase v bele. Slonel sem na ograji tega okrvavljenega proatora. poslušal te-osivelega mladega moža in razumel, zataj tega naroda ni mogoče podjarmiti. — Med temi trindevetdesetimi _ je rekel — sta bili tudi dve ženski. Ena ie hotela kupiti nekaj hrane s srbskim dinarjem. Trgovec je rekel, da dinar ni dober. — Morda bo pa dol»er kakega dne — je odvrnila ter pristavila: — Morda bo Srbija zmagala. Prišla je pred sodiače ter jc bila obsojena smrt. Naslednjega popoldneva sva šla * Markom v Split, kjer so bile ki lenjene za Posno in Eer- tH nadzorovati. Zato je zaklical: *' 1 )obt*o si zaklieal. je vse v redu!" Za odgovor je dobil ponovno še eiiergičncjše povelje: Stojte!*" Lvidel je, tla nima pred sabo orožniške patrulje, zato je na-p<>l svoj revolver in ukazal vojaku. da j«- nameril puško proti kraju. odk'nler se j«- slišalo povelje. Istočasno jf nameril na kraj. kj^r s« se slišali rioveški glasovi, svo jc luč iti zapazil dva v vojaško uniformo obh «"-ena iti s puškami c I »orožen a moža. Eden izinel teh jr tiikoj jel bežati ko j<- videl siražmojstra z vojakom, in je tudi srečno utekcl, »Irttgcga pa je stražmojster spremljevalcem za-in razoro/il. P»il j«- to tapetnik l emažar. stanujo«"' v Ljubljani ua Zaloški rest i Št. 20. Dognalo se je. da je ('cmažar s svojim pobe-gim tovarišem, oborožen in obie-čen kot vojak, preža! na tihotap-da jih oropa. Zdi se da obstoji v Ljubljani dobro organizirana roparska družba, kt slično kakor orožniki prežeil na tihotapca, samo s tem razločkom, da orožniki tihotapce zaledujcjo in preganjajo, ker škodujejo s svojim delo-%anjem državi, dočim skuša roparska družba zajeti tihoptaee zato, da se polfcsti blaga, ki ga ti-hotapei hočejo spraviti preko de-markaeijske črte. Tihotapcem je .torej nastal nov sovražnik, v roparskih družbah, ki so se osnovale baje ne samo v Ljubljani, mar več tudi po dragih obmejnih krajih. Tihoptacem bodo torej v bodoče še manj cvetele rožee kakor dosedaj. Čemažar je gotovo imel v Ljubljani več sokrivcev. njegovi znanci, kateri so bili kritične noči žnjim skupaj v kavar-iiiL, prijavili zadevo polieijskemu ravnateljstvu, t'cz te«len dni pa je |prepričal doma. kjer miajo tudiUla po Tniov,m „OVOriea. tla lež-i kokoši *, pravi sodnik ko razglasi j v Ljnbljsltliei 1!ad zatvornieamij sortbo- - eko moško truplo. Policija je bl-j h. na to opozorjena ter jc vsled; ttga okrožni nadzornik Jože Tla-1 be odredil preiskavo struge. Ne-; srečno žrtev prepeljali v mr-tvašnieo. Na kakšen trairičen način je zašt*l Jeglič v vodo, š«- ni pojasnjeno. V bližini stanujoče stranke se sedaj spominjajo, da mi čule kritično noč neki prepir ter klice na pomoč. "Zdaj pride pa še večja lmnps-rija!" pravi liadsvetnik Vetlei»ijak Francu Zupanu iz Doslovč, kateri je hodil h Katarini Muluj po mleko, nekega dne ji je pa rekel: "Na vrtu trese nekdo jabolko!" ii; šel je z njo na vrt, medtem jc pa šel v sobo Zupanov prijatelj h rane Halog, kateri je ukradel Mulajevi 3 denarnice in nekaj denarja. "Nato sta pa šla", pove g. nadsvetnik Vedernjak. "oba tič-ka Mulajevo tožit radi razžalje-nja časti, preklicala je žalitev na' Breznici in plačala njunega advokata : Fr. Zu]>an je pa že prej u-kradel na pol ustrojeno kožo. vredno ."»00 kron. Znpanov oče sumi sina, da mu je ukradel 1000 kron. Sodišče je obsodilo Franca Zupana na tri mesece težke jPce, Haloga pa na 6 tednov težke ječe. ZaHad v skrinji Roparski napad. Dne 2. aprila je neznanec napadel na javni cesti dopoldne okrog 10. v celjskem okraju med Sladko goro in Lembergom Jožefa knafliča. sorodnika Alozija Papeža, trgovca na Sladki gori. ter ga popolnoma oropal. Knaflič jc imel pri sebi okrog S00 kron. Ropar mu je vzel ves denar, uro in verižico iu sploh vse. kar je imel pri sebi. Knaflieu sc je. kljub njegovi visoki starosti, ima že 73 let. posrečilo, da se je rešil, dasi ga V Dragomerju je bilo ukrade-j j«' ropar s kamnom lahko ranil na nih iz škrinje 200 kron v srebru. Vebko tatvino jt izvedla Pavla Nanut iz Štan-dreža. katera stanuje v Spodnjih Firničah. Pred kratkim so jo pod! Traneo aretirali in privedli na policijsko ravnateljstvo, kjer je povedala, da je res ukradla v Kožni dolini snažileu čevljev Andreju Kralju 100 dolarjev. 4'Kje imate denar V jo vpraša poslujoči policijski uradnik. — "Ponuca-la sem ga *. _ "V 14 dnelii" — Saj ga nisem sama, skupno z Jožefom Bntorom sva zapravljala**. — Kralj je povedal, da je kupil dolarje pred 6 meseci v Trstu in da je dat za nje 7000 kron. Na-metova pravi: "Dolarje sera zamenjala v neki gostilni blizu Sv. Jakoba. 10.000 kron sem dobila za nje. glavi. — Orožniki zasledujejo zločinca. ali dosedaj jim še ni tispe-j lo, da bi prišli na sled roparju. Iz Šoštanja !javljajo; Smrt je zatisnila trudne oči posestniku in klobučarju Ivanu Šmigovcu, ki je v marljivem delu v času svojega 20-lctnega bivanja v Šoštanju dvignil svojo obrt. se trudil zlasti v zadnjem času kljub težki dolgoletni bolezni kot ustanoxoik in načelnik za novoosnovano kiobučarsko zadrugo. poleg tega pa sodeloval z njemu lastno vestnostjo in pridnostjo v^sosvetu, pri Obrtnem hranilnem in posojilnem društvu itd. Umri je v Ljubljani posestnik, kovaški mojster in odbornik mestne hra-rilnice Mihael Weiss. Veliki vlomi Zadnje dni pred Veliko nočjo Komunistična stranka v Nemčiji ^ organizirana vlomilska družba Kakor poročajo listi, se je dne 4. kršila večje vlome po raznih tr in 5. aprila konstituirala konnmr.Uovskih skladiščih. Samo v manu stična delavska stranka v Nemci- fakturnem skladišču A. Drufov ji, _________ ]ta na Dunajski ceati so odnesli Odvetniški stroškovnik je za Veliko noč prezentiral neki ljubljanski odvetnik — ljubitelj lova, vrhniškim tihotapcem. Z lepim parom konj se je peljal na fev k Sv, Joštu pri Vrhniki ob Najzanimivejše, • v najcenejše in najbolj popularno čtivo vam je na razpolago. Slovensko-Amerikanski Koledar je izšel za leto 1920. Vdiko več A kot prejšnja leta. Najbolj izbrani članki, opisi, razprave, povesti, šale, zanimivosti. Stane 40 centov. Izreate ta kupon, pridemte za 40 centov štempsov ter pošljite nam. BLOVEHIC FUBLISING CO., 82 Cortlandt fftreet, How York, K. Tempotom naročam Slovensko-Amerikanski Koledar sa telo 1920 ter prilagam m 40 centov štempsov. »•• ssa ••• • • Mesto In država 69 Ig S S M Stric Nikifor. MBS«««-3t.~ Nedaleč od grškega pristanišča. to veselje. No, ko se je poslovil, Pi reja >e dviga iz morja skauiat j« vzel obadva 11a roke in ju po otoček Tjakaj i/kreavajo pariti-vrsti poljubil, prvega lantka Štej k., prihajajoči i/ kužnih mest, pot- fatia, potem pa deklico Dafuo, ji-, ii'a rekel : — Le pridna bodita, pa zame molita! — tir hitro od-: wl v no«". * Vrkev je bila prenapolnjena, in i \ sa je sijala v tisočerih I učili. — V»e v zlatu in srebru i:i z dragi-1 baje i/, svetih 1111 kamni posute so se lesketale j razen sLul»e prepe-j |»odobc svetnikov na ikon ost asi h. • • palico in majhno \ dragocenih oblekah se je pred o, \ kateri je no- Ldtarjeni sukal iuidšk treba. Žalibog je voda odplavila vse k« pe srna. Nekatere izmed teh kop. skoraj dvaj-t ' čevljev vi >';e. je n "iil pa inik i kam i . Kmet!« In vleke! v.:v>!'Ti:: PARADA ŠOLSKIH OTROK 1. MAJA V NEW YOREU. \>ak gledal. , cda, •ree It orogač kii t e "e •_•«» je le parkrat po-1 sok i h oknih. Duh kadila se je- z po ■»tal njegov prijatelj, m dri i ga č« Vsa okolica ni i m zvala kot: f je imel kmalu ga če imenoval rie Nikifor. Posebno radi so i imeli otroci, Hišice si ni postavil. Ob bregu m do»ti prostora m| \ sečo skalo si jc našel pribe-jbilo mesto 'e ra tli naredit, kukor je i>.tt> pred modrikastim dimom razširjal po dobroj prostoru. Nikifor je stopil v cerkev pri stranskih vratih blizu velikega :a oltarja. Tu se ljudjt drenjali, kakor pa zadaj. Bilo j« ker tukaj je Iz novomeške porote. Zvezno sodišče za tujeje- Plovba čez dalmatinske Dne 1. marca se je začelo novo- njeni opazovalci dobro ogledali.; meško porotno zasedanje ki je'prestrašila in sta zbežala skozi ^!s,_°..tako; trajala le dva dni. Prvi dan je pri-jokno ter pustila nagrahljenee re-J žično časopisje livade I t':C- r«-di ju v- duji. kjer so jih privtz: !i na "br«g*\ To ho preskrbelo slamo na strehe v mnogih va-eli. I.i-ta žrtev ni velika. k«:r so se v-i kmetje zate t«.čke. ali delo «•< Križa ho »U lie i šel na vrsto -Jože Avbar iz Ka ■ lueuc pri Novem mestu, Za gov ar-' i>. agusta !. 1. Dne 17. aprila tega leta j«' v z nabrtuikoma vred v veži. Dne di/a vi Oregon posta! pravomočen Dubrovnik, Dalmacija. Plove.-, čez preplavljene dalma- ^1 i v vi^je iu Ameriškega Kde-imelo blagodejno pod« dieo. d; he,do kmetje v stanu poprijeti se dela na polju. čim voda odfeče. V druinh letih po- vi.dnj; niso bili \e to le kakšen ribič, ki je v bližini lovil ribe. Kedaj jc bil torbica prazna, je šel < ez oloeek mi vzhodno obal. Tam j«« bilo morje komaj kilometer ai-loko, na drugem bregu je stala ribiška hišica in če so bili otroci pred hišo Je samo zaklical: "Halo, Htefano! Halo, Dafne!" tu takoj sta skočila dva ribičeva otroka v čoln iu od veslala na otoček. "Dobro jutro, strice k Nikifor. dobro jutro!" sta ga že oddaleč pozdravljala in ko sta s čolnom pristala k bregu. skočila sta k njemu in jru objemala vsa srečna, a tudi puščHvnik ni nikoli pozabil nanja. Kadarkoli se je vračal na o-tok. v se le j jima je kaj prinesel, čt drugega ne, vsaj kakšno pomarančo ali pa pest dntetjev ali suhih fig. Pride v kakšno vas ali mesto, vsak človek ga pozna in od \ sch siraui mu lete pozdravi nasproti: Zdravo, stric Nikifor! — Dober dan. starina! — Kako se kaj imaš.' Dobro, hvala Bogu! — od-, govarja laskavo pušča v nik. Malo priselit in povej nam kaj novega! In on prisede in pripoveduje jim stare legende o Zveličariu In apostolih. Iu vsi ga z veseljem poslušajo, ker zna tako zanimivo povedati. Iu ko se je zvečer vrnil domov, je imel torbico polno iujiil je preskrbljen za par dni. No, večkrat ga ni bilo tudi cele tedne nazaj. — Malo po svetu grem }M>gle-dat kaj delajo moji znanci! — je odgovarjal ia vprašanja. Mahnil jo je navadno po obali proti Ko-rintu ali pa v gore k pastirjem, s katerimi se jc kdaj seznanil slu-čj j no v Pireju na trgu. * . * No, z \ seini ljudmi pa stric Nikifor vendar ni bd dober: Tr]»eti ni mogel sodobnih mu pismarjev in farizejev in drugih ošabnih it tu težke telesne poškodbe. Na; lep konj za eel križati in priklanjati, ^»..r.,.».- i i i - ' _ » •vtfI.nu)\o. Jo. (|llJj i||i|w V(l|j).(. ^ ie zalotil tea ča>«.j»is. perijiK.lrčiii list. bro- l.iem ke |>:>t rebščin«- AmerisKeara I d ubija ni pri posestniku' okrožnico, ako taka pub- Rdečega Križa med prebivalce, pri Litiji. To pa jc povedal orožni it so začeli prepir z navzočimi} kom. da jc dobil tega koja od vihati no ovc ui na vse mogočeU^ezničarji. Prisoten jc bil tudi• svojega brata Ignacija. Ignac No-! begunec :z Trsta Vinko Anton-j vak pa se zapovarja. da je kupili konja od nekega fanta, ki ga pa ni poznal. Novaku pa so bile razmere pri Žagarju poznane. Dne 1. septembra i. 1. je prišla Marija Gregorčičeva iz Podboršta načine je izkazovala svoje prezre nje in nezadovoljnost z vsiljivim "norcem z otoka '. Visoko postavljena dama je skoraj na glas za- godrnjala, razžaljena odšla iz eer- VJti J)r<>t,.pa-j hl n!Zgrajači. Zf(. kve in zaloputnila za seboj vrata. -eH ^rozhi hi jfl Jožt. Av,,{ č blaga iu zlata duša. Ta se tuj udeleževal prepira na nobeni strani. Ko so Kamepčani. znani in s!o- in _ ir po Svečeniki pred oltarjcn so vse kyzyl eo!o voja&k; l)ojni 11QŽ so, . h|.. ^^ ^ ^ tr videli m Poslali cerkovnika naj /eiezil^arji izrmi]i Kamničarje j potila prazno. Že od daleč je vi- gosposkega iz postiliie Kohneli i:i razbijali zunaj in grozili, da odvede Nikifora z mesta*. Cerkovnik 11111 je pravil na uho, ga drgal za rokava, no Nikifor se /a vse čisto nič ni zmenil, a se je še da- »oj dela sumljive osel>c hoditi okoli k Iriši ii: zalotila An- ubijejo vsa-' hiše. T»-kIa j b^s'd3 k" kefra' k' l,rJ,1z so se j tona Hočevarja, ko je ravi >ese< e in sun e uai;rj|j m j, znMaj V;vti potihnilo, n etaval po njenih skrinji ; leda j jc hot-d zapustiti Aniončič lje klanja! in križal in tolkel nai , j ' - J J I gostilno, pa se ni prestopil jira- prsi ter mold. Cerkovnik se je sramežljivo ozrl na gospod' pt» njenih skrinjah- Po--ledala ga jc dobro in ga v pra-j siibi. kaj da išče. nakar j» ste-i:a. že je bil zaboden v vrat. da jejkel. za njim pa nek njegov tova ' likacija ne prinaša dobesednega poplavljenih krajev. Vsa dalma-.i prevoda v angleškem jeziku, "ti- »inska obal od Zadra do Split« je tkanega /. enakimi črkami in rav- Podvržena povinlujim. ko se ziiu-notako izriizito"*. ki siic«j pn Dinarskih planinah v American Section of Foreign spomladi t< j»i in odtaka dol v Language Information Service "meje čez planjave. Letos ie bila Ameriškega Rdečega Križa je do- l>«»vodenj posebno huda radi izbila sedaj sledeče obvestilo od dr- redim velikega deževja. Ameriški, žavuega ]»ravdnika ( Attorney Kdeči Križ j.- bil edini v stanu. General države Oregon: mobilizira pomoč /a žrtve po-« "Zakon <• uporabi tujih jezikov, vodnji. na katerega se sklicujete < za- Pamik IMtr-'-e^,« Križa je v o-kon. omejujoč publikacijo tuje- izurjenega pilota, ali uje- jezičuih ča-opi:-;ov in okrožnic, o govo natančno poKttavauje dal-kalerem ste vsi izvedeli-, je iiil »»atimke obali ni /.? p.e.elmo ra-nekonstitucijonajnim po 1,0 v t('j paropiovbi čez kopno : odišču (Federal Court) Vodovje, ki pokriva livade ob in r.e bo storjen nikak poskus za nnu-jti. j«- -ktinij pctiinjst čevljev izvršitev tci;a zakona, ako ne bo vi'oko in >iikaka ph»vl»eua karta ' t. j sotlnijski oclločbi Iu' zaznamuje zaprek. V;i>i so o- Kmctje sii prekrstili mal par-nik. ki jim prinaš;s rešitev. imenom ■ • Arčiea" po No«>t«>vi arki. Po o Itoku vodovja bo parnik .tio-1 ovo ohrani! prekrščeno ime. ki doni bolj poetično kakor ime •"Dubrovnik". n;is|ikan na njegovem rilcu. American Ued <'ro.--. -Ju«roslav Section. smatrati no raz-j zveznem Monarhističnl komplot v Nemčiji, Avstriji, Madžarski in Rusiji »riziva pro v... .r , 1>0 ;kriknil. se zgrudil in umrl. Sto-1 ki je čakal skrit v nekem kazal z glavo na Nikifora, skomiz-1 1 gnil z rameni in počasi odšel. ivavel. Drugi i n znacene >o *k ven i h Pariški 1 i-d " Knt raiisigcaut je priobčij e ta ne bo ovr/.ena." Tujejezično časopisje bo zanimalo. da se je Foreign Language H »še -o večinoma p. .d vodo m Information Service potrudilo da- prebivalci s., zatekli na osam-;* natančnim iu je prišel ven Anton J jamico, ki ji je bila ukradena pri i;,ti najširšo publikacijo gornje-Može. Tudi ta je dobil nevaren tej priliki. Več kot za 600 K vred- ,l,u zakonu iu prikaz«>vati nje^o- ' " ' vo ueumestnost, kakor je to na- Tt* vzvišene točke sretli primer razvidno iz članka "Amc- Vr V'1 J I»l°vbc parnika Rdeče- rican bv Decree" v izdaji tedni- Križa z njegovim nakladom meveca oktobra P.»li» k;. • The New Republic" < <1 4>,dačila. Kakorhitro Švici monarhistična menda za vettno roka ostala trda. Preiskava je dognala, da je zabodel oba »lože Avbar. Zagovarja se, da je bil do kraja pijan. ncjiiim prihodom odnesla. Kakor \se druge tal vine, tako tajita oba tudi to tatvino. Toda kratek čas pred tem dogodkom sta vprašala Porotniki s,, potrdili glavno> Antona Kapelica, ki ju jc do-\ p rašil>tj J" '" Uuiiruatfc Inforniat ion Avbarja na .št st let težke in primerno poostrene ječe. Nerv ice. Drugi tlan začeli duhovniki med seboj po- ..\nton Hočevar • 1 a iit ljubljati. ravno tako so delali tudi moleči se. in "Kristus je vstal, jj Vmbrusa od mrtvili!* je šlo po vsi cerkvi t »d Ust do list. se zagovarjala J t,ost Ignacij Novaki . , , V tem članku se opozarja, da Ko jima je pokazal pot. pa m^a|stvaI. |> slaja jakn k()4ijiv., ako |šla proti St. Vidu. ampak narav-]polllisli tla dotieni oivgon-proti Gregorčičevi lnši. Pa tski /ako„ ,St.(,;l j j>ko ovr. trni: priznal je Ignacij Novak tojz,.n ,,osti,t vzorec za razne za- zaradi hudodelstva t.dvine. Oko- iatvin«> proti nekemu Adamiču.! k potikali leta ko je bil znjim skupaj v .\ovciii v : ll*ls in leta ll»lf< prav nevarni ta-j n.estu. Snoznala onske pretlloge v '•ngresu. "The Nev Jc P" Vntonajpravi med drugim: ameriškem f Repu bi i tovi. ki niso premišljevali upo-j Hočevarja Gregorčičeva z vso si-! ".lauuarja tega leta je senator je ; ^urnostjo. - Poleti 1!MS j; bilo King \/. Ct.di predložil zakonski okradenc iz kašče -laneza Kntšov- načrt, ki je bil že dvakrat pj-«^či- Nikifor se je še enkrat priklo- j rahljati tudi orožje, če jih je ho-nil. se |»obožuo prekrižal in vstal.i tel k«b> pregnati. Tako so vdrli v > hitrimi koraki se je približal k j I.išo. kjer je stanoval prav sam i, n ^ mernikov koruze in 2 mer-11 an poljubljajoči se med seboj gospo-j gluhonemi krojač .Janez No»e. Z; pšenice. Orožniki so izsledili jezičnim časopi tli. objel prvega gospoda, ki mnicjstrino sekir.- so ga pobili na tla.lfcot storilca zat rjujc, v zvezi Jrolino- robu stih izdehiuim komplotoni nemških. ruskih, ruskih, avstrijskih i»!;mja- i" niadžar-kih monarhistov. de]>eši zatrjuje, tla se jc osnovala v* rusko-nem- ško-avstrijska liirii. ki je nadela iito zalogo živeža nalogo, da vzp »sta\ monarhijo v •e ljudje preobh*- Rusiji. Nemčiji. Avstriji in .Ma-i d/ar-ki. Kot kiMididii* za nemški prestol je i»i' določen princ Littd ko .se j»ar- Kritlcrik. Zii iivstrijsko-madžarski —-- prestol pa nadvojvoda Maks. brat bivšega cesarja. Monarhi^tični prevrat bi se najprvo izvršiti v Nemčiji prevrata jc bila v Dcrli- Nemčiji bi lmj sledila Mahi se potem za- iti oblačila, da eejo. in nato ve jiii, poVe. naj -pravijo skupaj -Voje stvari in naj bodo pripravljeni. ]!» p<»zno zvečer -o opazili 1o j,, potrdila tudi Marija Glivar- vasnjoči fantje luč v tej sitmotui jt v;i. Vkljub trdovratnemu t.fje- nr.gnil in že sta dva svečenika skočila s cerkovnikom k začudenemu Nik if oni. da ga izženo iz cerkve. Tedaj je šele starec spoznal, mogotcev iz Pireju 111 okolice. Inlkaj da hočejo od njega in iz dna kjer je le mogel je to javno po-'verujoče, ljubeče .in globoko raz kazal in vsakemu je povedal svoje mnenje naravnost v obraz. Ce-1 prav je bilo to na trgu ali je dru-godi, kjer se je trla množica. In vsi, ki^iLso imeli glede takih lastnosti prav čiste vesti tudi niso puščavmka ljubili in skrbeli so. da nm ne pridejo preblizu. In če so ga videli kje prihajati, ho za-uičljivo vzklikali: — Norec z o-toka k vedra! — in se skrili v prodajalno ali v postransko ulico. Toda težak je boj z mogotci, s pismarji in farizeji; celo Kristun jt v njem podlegel! Tudi strie Nikifor jim je moral iti s |K»ti. In to je tudi slutil, ker. ko se j* na veliko soboto zvečer odpravil v mesto v stolnico k polnoč-nici, sta ribičeva otroka kakor orej&nje leto tudi ta pot hotela i jim v cerkev k vat a jen ju Gospo-lu, on jima je pa odrekel je prišel pod roke poljubil rekoč: '' Kristus je v s* i Odpustite meni grešniku!" S silo st 11111 je iztrgal gospod iz krepkega objema, zaklel in planil med prestrašeno kričečo tol 1 o gospode, ki se je zgrožena strnila v razburjeno mravljišče. l)u-hovstvo pred oltarjem se je tudi ri;zvnelo. Nadškof je srdito na potihem približali razsvetljenemu' Sr. botlo torej ljudje okoli Ambru-j oknu. Videli so v st»!n dva uiožka ki sta znašala razne predmete v j ^ilu oba visoko vežo na kupček, da jih txlueseta. • _____ Stlačila sta vse predmete v dva| nahrbtnika, ki sta ju menda pri-,Koliko francoskih rodbin ima več nesla s seboj. Ko je bilo že vse pripravljeno, tla odnese t a pokradene stvari, je oddal Pugel jev o-jtrop (človekoljub) in če en strel v zrak. Zato sta se ta- Thctrdore Oognacque tova. katera so si pa preje ome- "second ,-Iass''mailing privilege". dopisom potom Bureau of For- tega kmuplota bili v Nemčiji Ti časopisi bi m o ral i" pot eni t ak eni!v' ^»Jriutge Information Ser- Ludendorir. Hoffmann in lilsehof. žaljene tlušc je vzkliknil: "Torej tako daleč je že prišlo! Naš Zveličar je v Jeruzalemu i/gnal mešetarje in trgovce z bi čem iz tempelja. tukaj pa gonijo brezverci, niešetarji in kukci, sku paj z nasledniki Kristusovimi Njegove vernike iz božjega hrama'*. Ko so ga že pripehali do vrat. se je po enkrat ozrl proti oltarju in zaklical: ''Niste nasledniki Kristusovi temveč sužnji beleebuhovi, hudičevi oprod je----" Toda ni dok iavii odvzelo nov«Mh»šliiu prise-Ijcneem njihovo glavno sredstvo, tla -e učijo zaktuiov te zemlje. Oregoiiei odvračaj«* s patrijotično indignacijo vsako "tak«» kritiko'. "Njihov" zakon — nas zagotavljajo — bo pomagal "amerikani-zirati" tujca, ker bt» on videl «m-gli ški tekst ( bese«lilo • poleg svoje materinščine in se tako učil angleški — po načinu onih izbor-Znano je. «la je francos k i tilan- nih dvojezičnih Testamentov, ki miljonar jih priporočajo kakor zlat most »K-lkazal h grščini. Ali tujejezičen časfipis francoski akademiji zdravnLštva i:i uikaka Bible Sifcietv (biblij-fond tle-et miljonov »lolarjev. iz ska družba), kar se tiče sredstev, kojega naj se vsako leto podeli Tipkati angleški tekst za vse čti-petdeset štipendij v skupni vred- vo je ekonomična nemogočnost nov t i pet tisoč dolarjev najrev- Pod takimi pogoji mora časopis nejšim rodbinam, intajoeim tlevet prenehati. ali več otrok, izhajajočih od enih "Drug oregonski argument je. . . , starišev. Setlaj pa poročajt> iz te «bi bt> Ta postava omejila nevarne ker je s cerkvenim star«>sto pre- ...... , ^ .. 1 . . . . „ . » . akademije, da je letos prosil«* za steval darovani denar. Ko je sel___, , - t____ podporo iz fonr«la 19 tistw tran- ■ vice Ameriškega Rdečega- Kriza, v A v tri ji 111 Madžarski knez Ffi pomemb|idnija je priznala vsa- kakor so vedeli in znali, in so sejkemu ^ leta težke ječe. Z;i 4 h-ta bodo torej ljud otblahnili. potem y»;i boste zvr-Cilo hudedelcev kot devet otrok? razh-ži senatorju Kingu prav na- nerala lgo k«»nferen-voriti angleški, je .iiiko modro od <-o /. Ludeiulo.rff«»ni. Ko se je pa vlade, do čudnem slu- l^utleiulorlT spremenil svoj prvot-čaju. ravno njihov materinski jc- ni načrt in se je r se zik mora služiti za to. doklc ne naučijo drugega." Z ozirom na vse to je važnost gori omenjene sodnijske «»dločbe federalnega sodišča sama ob sebi oči vidna. * • kasneje pogajal z ruskimi delegati o zaključku vojne konvencije meti Ru-ij«» in Nemčijo. " Kntrausiueant'* zalr.iuje. da so njegove informacije absolutno avtentične. Na trgu pri svetlobi so ga kamenjali. In ko so mislili, da je! mrtev, so šli mirno domov jest velikonočno jagnje. Oče arhidjakon se je zaka"snil. b,- coskih rodbin. i/, cedkve doiuov. se je že danilo. Na trgu sredi kupa kamenja se je nekaj »Ivigalo. Stopil je bližje in spoznal norca z otoka, ki ga je s široko odprtimi očmi gledal. "Še živi!" jo dejal pri sebi, pobral največji kamen iu ga z vso Iznašel francoski silo vrgel Nikiforu v glavo.... "da se ne bi mučil!" In čutil se jc srečnega. radikalne japonske in finske «"*aso-pise. Nevarno japonsko časopisje v Oregon u obstoja iz en«Mopuinoma diskvalificiran, j«*«« / ii>mii samo vpitj iu prostaško za-••• havljanje zopet vse, kar ni zraslo vljll i*a njihovi njivi; tain pa je dose- • ' daj vzklilo še malo kaj pametne- Železniaki minister dr. Anton dobrePl- Korošec* je prevzel železnice v ("Slovenec .) najslabšem stanju. Dva ali tri iuc- """ seee naj hi bil še ostal stari šleu-drijau in železniški promet bi bil popolnoma odpovedal. Tako so nam zatrjevali voaeaki. Ministr- .. .. , . . .. . . - i - i ; i:: i__stvo samo je biloHlesnorcanizira- Mi o/.ii a »>ijkaU;. nrpol opita vsled vročih žarkov julijskega "* soli 11* u Ljutlj« Gonel^a so Ustanovili zvezo z onimi Marata. 1'red- ,JU; » m ureditev že-, Vse hrvatske franke se živah- i..e*tj.. Sa.-:l Anton..- J.- spoznalo in pozdravilo'svojega brata iz pred-prumcta m bilo iioln' ^ VL popravljajo na volUui bojt ki it.^slja S^int .Martin. Novice iz Jugoslavije. Občinske volitve na Hrvatskem. Uoui-hou je s^al ii.i ee!»i svojih domoljubov Trg je nod I slras«'ii pogled. K«> s«» Ijutijt- /»tr.«ja p Ha. In mis! t«*, da 1> i» sin rti! Naj bo. Nh».*I Koliko Ij'idi dol<*«> vzdržal? svoja siurt. IHt.no 11.).- i ■bili pa-* pr.eel dvomili, t*;* umi ie dal llojf pra*. i«'o. katero so si prrsvaja- je vprašal Hillot. ki je atero so si prisvaja-» Ii generali, kial.ii in e*«sarji kot gospoda, ki ima pravico do priliva-1 j nlv;uil lt(Midiu!i, preveč j- ljudi, ker ni kruha prijatelji moj. ' je rekel (.Jon- i nja krvi. — ,\o, — niti ru polovico. Ali t i res lakti ebon, ki m- j«* obri.il na množico. — I*a, «la. — so piitrdili vsi navdušeno. — A jarek.' j* vprašal Hillot Treba ga j«" /oolniti le r a eni strani. je odvrnil (joiu-lion. izra«'tiiial sem. da l>i s polovico svojih teles /polnili celi jarek. — Laj r.e, prijatelji moji! I>u. da. — je ponovila množica z istiiu navdušenjem kot! preje. — I kobro. — je r<-»i 1 Hillot, ki se je čutil premaganim. V istem trenutku je pokazal de Lauuav na terasi, v spremstvu majorja de L o* me in d»ug h častnikov. — Pričnite »•• /aklical Cionehoii governerjn. Ta obrnil hrbet ne da bi odgovoril. (ione.hon, ki bi in«»goče prrnesel prrlnjo, ni mogel prenesti za-niervanja llitro je dvignil svojo puško k rami in v spremstvu guvernerja je padel mož. Statisoc strelov j* padi h /uicali. l>r. Koro&v sc je oprijel svoje u;.loge z železno energijo iu njc-1 n.ti lastno brezobzirnostjo na vse >»raui. kadar gre za splošni bla-«•< r. Načelnik v ministrstvu je po-k: zal popolno strokovno nezmožnost iu ga je minister zato takoj o.' sta vil ter na njegovo mesto po-i si »vil vešča k a. Referenti sa sc ki lalu prepričali, da "zna pop vse ! J ugače" kakor njegovi pivdiftki I v ministrstvu. Za vse se briga in kjer opazi i n* red iu površnost, kliče na od-srovor. Kako brezbrižnost iu stro-jkovno nevednost jc ponekod na-1*1. je naravnost nevrjetno. Da sc 'prepriča, če s«' nered odpravlja, jc šel osebno nenapovedan v razne kraje nadzorovot. Krepka roki; ministrova se je v najkrajšem i » asu poznala na vseh progah, kjer j« bil nered. . Da se ustvari predpogoj za • cga pravega programa. Železni , jt prcJ dur|nj y nekaterih obc.: earj. sami so težko gledali to raz- l;j.h sC ^ vo|itve že vršile v dril joranost železnic in obupavali. Ti- Rih b—r») IŠČEM ENEGA MESARJA NAPRODAJ FARMA ltit) akrov, 2*J za orati, lep vrt in ostalo pašnik; 22 glav goveje ži-!'11 ene^a fanta ra^aiati meso vine. 5 konj, 2 težka, 2 lažja in in fiT^njo. Ako zna fant mesar 1 za sedlo. 70 kokoši, žita za se- sko obrt- ilI,a P«*edJiost. Stalno de-iue in vse gospodarsko orodjc;!l° in d<>bra PI;K>a za Prav*' »» P' hi.šji treh sob. hlev za konje iu Na to salvi* je sirVil molk par trenutkov, kot da se je množica dogradi liško progo imI (iračaca sama prestrašila tega, kar je storila. Tedaj pa se je po', a/al venec platnena na robu enega izmed stolpov. ki je bil hitro i»:i o ovit v di*n. Holestne vzklke je bilo čuti iz gt»ste inno/iei*. Prvi s*je| i/ i«»pa na Hostili jc bil oddan. Prva kri jr bda prelita in bitkr se jc razvila. To, kar je t remit pn je še tako preteča občut la. je bilo slično s'tmIhi Hastila. ki s- je s tem edinim dejanjem postavila v bran, se »<• pokaral* > \mj s\t u strašni nepremagljivosti. Narml je brez dvomu npal. da bo v ti.....asu popust I jivost i izpolnjena brez prelivanja t«. . ... t. . i - i, deželne meje. V ravnateljstvu Kr\i Iiitrcl u t«.pa. ki jc bil oddan nanj. — — ' kazal v so Velikost naloge, katere sc je lotil. Strelu i/ topa je "hdilo takoj živahno streljanje iz pušk. Nato .i - nastal ti.daljni molk. prekinjen stokanja in jadiko-! Vanja ru njenih. I » daj j< . lov. k I.i'iko zapa/il veliko vznem rjelije med tem r »Ioni pobiral j* s« • j«, mrtve in ranjene. v i ,i n i i i ■ i - . . teljstvo j»- zahtevalo krcilite A a m hI p,i vendar* ui mislil na beg, kajti ce Iu kaj takega storil, • ramoval vspric#» svnjega števila. ... .. ..... normalni železniški promet, je z istem času kot da bi vsi čakali na .... ..... i . it... ' . i t t■ ■ •. _. , - , • ... jrcznirai državami skleni pogod- «.* s t ir n u l ter pokrilo /. l>*Mimi pikami počrnelo /.dirvje Hastile. j ' , bc. po katerih bo tekoiu treh me-jS'.-ev popravljenih štiristo stro-jj'-v. Hkrati je dal izdelati načrt z;, izenačenje službene pragmatl-,kc za celo državo, j Kaka korupcija je ponekod gosi odarila. dokazuje kot tipičen • slučaj ravnateljstvo liške žclez-n ce Njegova Rekvizicija mesnic v Belgradu. Potrjen jc sklep belgrajskega mestnega odbora.* s katerim se rc-kvirirajo mesarjem njihove mesnice. na katerih bo belgrajska občina v lastni režiji prodajala nie.so. Umrla je zadeta od srčne kapi ga. Marija Splichal v Sp. Šiški. Zapušča žalujočega soproga, hčerko in sinka. Zastopniki "Glas Naroda" kateri m> pooblaščeni pobirati naroč-uiuo za dnevnik "Glas Naroda". Vsak utstopnik izda potrdilo za mroto, katero je prejvi lu jib rojakutu pripo rufamo. naloga jc bila. da t Naročnin a za "Glas Naroda" je: Za celo loto $T».00; za p«>l leta za sliri luestx-«. ?-MX»; 7sl čet rt leta San Francisco. CaL: •tno I^jvBiu. Denver, Col«.: Louis Andolšck in Frank Skrabec. Pueblo, Colo.: I*el«-r Culijc. John Genu, i'runk Janesk iu A. Kix-hevar. li niei jc bil i o. a sak« -I t reimi k ■ ibajala r in s\ojo ^ |«j V et ena. ki s K .i kotit i t ro se j< ► \ icur. je bito takoj •,' eno selilo morje človešt\a. Vsak val je imel , \«l\«»j«- plamtečih «»ei ii> preteča usta. s«, bila vsa okna pokrita >. ostrostrelci iu \ .-n d«*s*'^a kriufelj. je po-1, . . . . * i'vo treba in se je denar naravnost nl-e je uradu štvo državni kredit, trosil. N«mesto z gradnjo želez- n *e je uraduištvo državni kredit. ii: menjen za gradnjo, uporabljalo z; trgovino ju druge svrhe. I^tv- f«|idi, Colo.: lion i Cost ell o. sakili dokumentov in prora-čunov. Rnavnatelj in njegov zastopnik. ki ga je sam imenoval, si i pogostoma brez predhodnega GEORGE WALETICH, 'o videti, kako brizga kri. i gradnjo liške železnice posoešilo. V r.no/ e, w ,k,:o daial svoje nasvete. Zgodilo se jc tudi, da kljub po- K ro.. vsili-?* tf .vorn.ka s,- j,, dvoril kro- .„ kakorbitro s,» |ju. I(l.,„jkanju b komotiv niso imeli d j- /epc/il .1.1 u- pr..o'oir b,MlHst. vo »c razšli. Vsod vseli v evklenei in jih je \ekdo je svetovi*«, naj s«> /irrud: katapulte. pf» uzorett starih rim-' š» le skih strojev ter poiust ; njim pomočjo /idovje Hiustile. 8—wet. Colo.: Math. Kenielj. Indianapolis, Ind.: Aloi< Ru«liuau. Clinton. Ind.: Lambert llulskar. Chlraco, IU.: Joseph ISostie, Joseph Jose|>h lievčič. Jollrt, 111. Frank I*ainl>i<'h. in John Zaletel. Masroutah, 111.: Frank August in. La Salle. 21L Matija Konip. Livingston, III.: Ulish in Little Falls. N. Y.s Frank Maslp. Barberton. Ohio: Frank Poje in Alb. PoIJanec. Colllnwood, Ohio: Math. Starrdk. Cleveland. Ohio: Frank Sakser. Charles Karlinger. in Jakob Kesnik. I strain. Ohio: lamls Italunt. J. Kuuiše in M. Ostanek. Niles. Ohio: Frank KogovSek. Yvuncstown. Ohio: Anton KikelJ. Oregon City, Oregon: 31. Justin. Alle-bany. Fa.: M. Khtrieb. Ambridce, Pa.: Frank Jakšc. Bessemer. Pa.: Ia>uts Hribar. ISroucbton. I'a.: Anton Ii«vcc. Burdine, Pa.: JMiu I»eniSnr. Coneniaueli. Pa: Ivas, I'ajk in Vid Rovanšek. C'laritlge, Pa.: Anton Jcrina in Anton Kozo- glor. št one fante. Oglas, naj v pri: živino, vse v dobrem stanju, (. ena J,,|ui Kri,1»«,r- mesar in grocer, M200. Katerega veseli ta lepa St- Clair Avc: Cleveland, O prilika, naj se oglasi j»ri lastniku 1,1 Jernej Krek. Yankee. N. M ex.. ---------- ali pa pri bratu Frank Krek. Iščem svojega brata FRANKA Raton. N. Mex. LOJ IN, doma iz Vatovelj. obči- —--na Materija. Primorsko. Zadnji čas je bil v Clevelandu, Ohio, in otlšel lic v-j u kani. Cenjene rojake prosiai, če k mož za bclehje. Lep g'-»zd v '•avniiii. j>la"-a »kI korta. Na- lidje imam tudi delo za delati dr-za kemikalije, plača £1.00 od ;« rta. Katerega veseli, naj piše ia : Emil .Taksetič. Hox >40. Shef-i«M. Pa., ali pa kar pride k (i. A. Eelithorf. Frank I^aurich bolj se pozna izboljšanje želez-ivškega prometa v Srbiji; vojna minister iztaknil na podlagi Michael Cirar. i . i i ■ .. ■ i. . North Chicago, I1L: i. k tov. O kak, stat. stiki sploh n! „ «.cnjegasei so >t , li predlog, da bi s svojimi brirgalnicami po- , bilo govora. Tekom treh mesecev -a-sh priprav lj« ne M-, ce -obe artib ristov, ne da bi pri tem pomi -l r, dovolj strojev in vagonov in v Frank t'erne.* s.il, da ne secajo nj I. : ri/irali.iee tako visoko. t-:;u pol leta bo železniški pro-! SpHncfield, HL: .Veki pivovamar .)<• poveljeval predmestju Saiut Antoine in n t normalen kakor pred ^ojnoj Matija Karborie. koje^a ii i m j»- pi i!oši! • s.- te predloge, od prvega do zadnjega. Pri zadnjem predlogu pa « vzel s#-kir»» i/ rok neke g« tesarja, šel vspri /••lezniee uničila in z železnica-«o t.ne k rogelj, ki j - ...de\a ljudi krog njega, naprej ter dospel do1«' njihovo upravno organi- mu.rhne sira/niot reb«. Srbijansk Tekom četrt ure. <• kom katere je to skoro I lažno podjetje tra-J ^ ^'rdal jalo. je obstala množi a niiriw. na svojih mestih. Pri vsakem strelu fir!<: V Xiiu ** 113 sestan- ki je dominev aln, da Lo pogumni mož padel. Množica je pozabila na jk" nekt ^ 'j311: ilmm i. e varnost, kateri j* b Iu i/postavljena sama ter mislila le ua nevar-! jc /aoril urnebesT.i krik iu * se je planilo na prvo dvorišče. <»iban.*e je bilo t. si» hitro, tako neodoljivo. da ni uikdo skušal Icau'ti most n rfvori*>. H»'sni vzkliki ves« Ija so naznanjali de I^inra.v-u. da uu posrečila prva inwfi. Nik d o ni pazil na o. rla je bil pod maso lesa zdrobljen en človek Ted a f pa so zat'i;ic|: kot i/, globine kake jatne. katero so osvetlili. Štirje lopovi, katci je pokazal jfoverner Hillotu ter pometli celo prvo dvorišče. Železni orkan je napravil v ljudski množici dolgo krvavo rižo. Deset do dvanajst mrtvih ter več kot dvajset i an jenih je ostalo na poti karteč. J _ lDnljo prihodnji ) se je naro- fl'aukesan. IIL: Frank Pctkovsek. Franklin. Kansas: Frank J>eskovic. Frontenae, Kansas: Itok Firm. Hint*. Kansas: Mike Pencil, u naj-i KitzmiOer, Md.: Frank Vtwlopivec. zanimiv dojro-1 ttililaln, Mian.: Frank liovžt in Jakob Petrlcli. ( alumrt. Mich.: M. F. Knl*e iu Pavel Sebaltz. Aurora, Mirni.: Perufiek. Kvrleth. Minn.: Ixmis Gmže. fiflfrt, Minn.: I- Vesel. Hibhhne, Minn.: Ivan Povfie. Virginia. Minn.: Frank Hrovatleh. M hm.: Dunlo. Pa: Auti>n Oshalx>a. Export, Pa: I>ouis Supančič. Forest City, Pa.: Mat. Kamin. Farrell, Pa.: ^nton Valenčič. Grefnsbure, Pa: Frank Novak. Imperial. Pa.: Valontine Peternel. Joluistouu, Pa: Frank tiarenja In .Toliu Polanc. Luzerne. Pa: A nt on Osoluik. Manor, Pa: Frank IV-mšar. Moon Run. Pa.: Frank Maček in Frank Pod mil riee. Hvala Hogu i temu popu". so žnjim soglašali in zatrjevali. da vse vojne posledVe rani preuašao. samo da so začeli via ki redno voziti. Tu priznava vse z;singe novega železniškega mi-nsitra. ki je v najkrajšem času storil več jiego vsi njegovi predniki od prevratka sem, le v Sloveniji se dobi še demokratski modi jan Mahne, ki je Llcbetal na. Mik(k Grmltrimn celjskem shodu, kar so mu iz de-'Gnnt Falls, magoških strankarskih nagibov i>i.rekovali prej demokratski fotri." Tem ljudem, ki ko se tek. Pittsburgh. Pa: t". Jakoliich. Z. Jak she. Mat. Kla-rieh in I. Magister. Kal ph t on. Pa.: x Martin Koros«betr. Reading. Pa.: J. Pezdirc. ŠteeHon. Pa: Anton Hren. Turtle Crvefc. Pa.: Frank Sebifrer. West Newton, Pa.: Joseph JoratL White Valley. Pa.: Jurij Previt Willorfc, Pa: J. Petemell. Blacfc Diamond. Wash. G. J. Porenta. Coketon* W. Va: Frank Koeian. Frank Gov*e. Joseph J. Peshcl la Thomas. W. Va: Si. Antou Poljanec "•'Kova l ei.' Ten ji,ui mifii^fi v pregib iz ue- Gml Falls. Msniana a gibov I Malh. Frih. ki Slsniann: Gregor Xoliec. s KVO Gmnmda. N. Y.: vladati I Kart SleruUa. m. A. Korenehan. Milwakuee. Wis : Adolf Mantel in Josip Tratnik. Sheboygan, Wis.: John Stampfel In H. Svetlin. West Allis. Wis.: Frank Skok. Rorfc Springs. WyKT- ~ I/iuk Taucber In A. Justin. - --niaTnaft«. t PLAČAJTE, KO BOSTE ZDRAVI. Take ponudbe vam ne nudi noben drugi zdravnik. J:r/. iuuni toliko zaui«iuja v svoj nsjieh in sposol»-iiosl. da vas morem ozilravitl. tla za .svoje prizadevanje pri vašcni »lravljenju ne zahtevam niti centa vnsprej. Plačajte za mojo uslugo, ko b«»ste zdravi. Jaz sem najstarejši špeeijalist v Plttshurgliu. s ^0 le^no i»rakst». K meni prihajajo ljudje txl l»ll*u in daleč, da jih hitro ozdravim. Govori se slovensko Dr. B. F. MUL LIN. špeeijalist. 411 FOI RTII AVE, 2 nadstropje. PITTSBURGH Pazite na .štev. 411 četrta Ave. PENNA. GROZDJE! GROZDJE! GROZDJE! Suho importirano iz starega kraja (BOKSA 50 FUNTOV ZA $14.00 Mošt iz svežecra grozdja, sod f»2 ga Ion $72.00, sod 26 galon $43.00, sod 10 ga I on $21.00. Zdravilno vino Ferro China zaboj 12 steklenic $21.00. Specijalna cena za večja naročila. Denar se pošlje naprej v registriranem pismu ali Postal Money Order. S.KUC1CH Dalmatinsko'Cal. Grapes Co. 66 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. 7. Kako je Avstrija intrigirala Pod tem naslovom je izšla slavna knjiga našega rojaka Dr. Josipa Goričar-ja in Lymen B. Stowe pnOF. HART na Harvard univerzi pravi: — To je ena najbolj značilnih knjijj tega časa. Ko je odšel predsednik Wilson prvič v Pariz je načelnik inteligenčnega clepar-tementa armade združenih držav zbral nekaj dokumentov, ki so se mu zdeli potrebni, da jili predsednik prečita, pred-no se sestane konferenca. Mod temi dokumenti je bil rokopis te knjige. Hon. Maurice Francis Egan, bivši ameriški poslanik na Danskem, je podal v 44New York Times" svojo oceno o tej knjigi in pravi: — Ta knjiga jasno po-kazuje vse intrige, zarote in diploina-tične tajne procese, ki so vsilili absolutno nepripravljeni F^vropi vojno. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street New York City STANE $3.00 DOCTOR LORENZ EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK iPECIJAUSV MOŠKIH BOLEZNI 644 Penn Ave Pittsburgh, pa. Moja stroka je zdravljenje akutnih in kroničnih bol err i. Jaz sam ie zdravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih in ke^ znam slove-sko, zato vas noiem popolnoma rsznmeti in spozna ti vaio belezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skusnjo pri ozdravljenju mo&kil bolezni. Zato is« morete popolnoma zanesti na mene, moja 8kri pa je( da vat popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čim preje. ~ ~ 4a« ozdravim z*«truDl)*no kri. mazut)* In lla« po tplaou. fcetoanl v trla, is. Sodanjo laa. boletlfw v koatoh. staro ran*, tlvin« bolcxnl, oaiaboloot. bolssnl v mohurju. lotfcoh. J*trah In tsloScu. rmonlco. rovmatiuom. katar, zlato m«. tsSuhs M. - —"»I dfl Urstfno urs oo: V pondollok. *r*tfah In sotklh o* S. uro zhftrol So S. ■Milim. v torkih. Cotrtkih in oobotok o« S. uro zjutraj So t, uro zvowor. OS n*S*l|ak pa So a uro oiooidn*. PO POiVI NE ZDRAVIM. PRIDETE OSEBNO. NE POZABIVB 1MB IN NASLOV. Dr. LORENZ <44 Pe« Are. PnTSBURGH, PA. Hsfcstsrl Srufl Zdravniki rabijo tolmač«. So vaojsazumajo. Jaz znam hrvatsko So Is otaroso kraja, šoto vso lož Jo zdravim, kor vos /