Revus Journal for Constitutional Theory and Philosophy of Law / Revija za ustavno teorijo in filozofijo prava 5 | 2005 Procesnopravna jamstva Avtonomija univerze v luči slovenske in evropske ustave ter bolonjske deklaracije Autonomy of universities in Light of the Slovenian and European Constitution and the Bologna Declaration Albin Igličar Electronic version URL: http://journals.openedition.org/revus/1816 DOI: 10.4000/revus.1816 ISSN: 1855-7112 Publisher Klub Revus Printed version Date of publication: 1 novembre 2005 Number of pages: 91-101 ISSN: 1581-7652 Electronic reference Albin Igličar, « Avtonomija univerze v luči slovenske in evropske ustave ter bolonjske deklaracije », Revus [Spletna izdaja], 5 | 2005, Datum spletne objave: 12 février 2013, ogled: 21 avril 2019. URL : http://journals.openedition.org/revus/1816 ; DOI : 10.4000/revus.1816 All rights reserved A v t o n o m i j a u n i v e r z e v l u č i s l o v e n s k e i n e v r o p s k e u s t a v e t e r b o l o n j s k e d e k l a r a c i j e Al bin Igli čar 1. Do loč bo slo ven ske usta ve o za go tav lja nju av to nom nos ti uni ver ze in dru gih vi so kih šol, ki po leg te ga do lo ča, da na čin nji ho ve ga fi nan ci ra nja ure ja za kon,1 bi bi lo mo go če v iz ho di šču raz la ga ti ze lo do be sed no ozi ro ma res trik tiv no. Takš na raz la ga bi vo di la do pra vi ce in dolž nos ti (dr žav ne) uni ver ze, da se sa - ma prav no ure ja in da to rej ne po tre bu je mo ni ka krš ne ga za ko na o uni ver zi ozi ro ma vi so kem šol stvu. V smi slu ta ke raz la ge naj bi v Slo ve ni ji ce lot no vi - so ko šol sko de jav nost – ra zen fi nan ci ra nja – ure ja li zgolj sta tu tar ni in dru gi av - to nom ni ozi ro ma sa mo u prav ni no tra nji sploš ni prav ni ak ti vi so ko šol skih or - ga ni za cij. Av to no mi ja uni ver ze je tes no po ve za na s svo bo do znan stve ne ga in umet - niš ke ga ustvar ja nja,2 saj av to no mi ja nas to pa prav za prav kot po se ben vi dik svo - bo de zna nos ti. Ta mo ra v so dob ni ci vi li za ci ji za go tav lja ti pro stost pri is ka nju res ni ce, kar je os nov na druž be na funk ci ja zna nos ti. V nje nem okvi ru je po - 91I Z B R A N A U S T A V N O P R A V N A V P R A Š A N J A E V R O P S K E I N T E G R A C I J E R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 1 Člen 58 Usta ve RS: »(1) Dr žav ne uni ver ze in dr žav ne vi so ke šo le so av to nom ne. (2) Na čin nji ho ve ga fi nan - ci ra nja ure ja za kon.« 2 Člen 59 Usta ve RS: »Za go tov lje na je svo bo da znan stve ne ga in umet niš ke ga ustvar ja nja.« Albin IGLIČAR, 2005: Anvotnomija univerze v luči slovenske in evropske ustave ter Bolonjske deklaracije. Revus – Revija za evropsko ustavnost (2005) 5. 91–101. www.revus.eu memb na usta no va prav uni ver za kot znan stve no-raz is ko val na in pe da goš ka in - sti tu ci ja,3 ki ji je svo bo den ra zvoj omo go čen še le ob za go tav lja nju ustrez ne av - to nom nos ti. To na če lo in ustav no nor mo je tre ba ob bolj ek sten ziv ni in ži vljenj - ski raz la gi raz ume ti pred vsem vse bin sko ter funk ci o nal no, in ne zgolj do be - sed no nor mo daj no. Ti soč let na te ma ti ka av to no mi je uni ver ze v za hod ni ci vi li - za ci ji je v na ših ča sih ak tu a li zi ra na pred vsem v raz mer ju do dr ža ve,4 ki lah ko nas to pa bo di si v vlo gi (prav ne ga) ga ran ta av to no mi je bo di si v vlo gi de jav ni ka, ki to av to no mi jo s svo jo ak tiv nost jo ogro ža.5 Zgo do vin ski po gled lah ko na ve že av to no mi jo uni ver ze še na av to nom nost za seb ne ga ozi ro ma ci vil ne ga (pri vat ne ga) pra va, kot prav ne pa no ge, ki iz vi ra ne po sred no iz ci vil ne druž be.6 Ta prav na pa no ga je do lo če na z av to no mi jo prav nih sub jek tov, ki jim omo go ča svo bod no ob li ko va nje med se boj nih pra vic in dolž nos ti. Uni ver ze kot spr va ne dr žav ne in sti tu ci je ozi ro ma po seb ne kor po - ra ci je so bi le iz vze te iz jav ne ga (dr žav ne ga) pra va. Sklad no z na če li za seb ne - ga pra va jim je bi la do vo lje na svo bo da v smi slu t. i. ne ga tiv ne pra vi ce, se pra - vi svo bo da, v ka te ro dr ža va ni sme la po se ga ti. Ta sis tem ne ga tiv nih in pro ces - nih pra vic, ki za go tav lja jo svo bo do prav nim sub jek tom,7 tvo ri prav no pod la go uni ver zi tet ni av to no mi ji v iz ho di šču še dan da nes. S tem sta do se že ni pred vid lji vost in re la tiv na traj nost v raz mer jih mo či med dr ža vo in uni ver zo. Če av to no mi ja ne bi bi la za kon sko de fi ni ra na in za - go tov lje na, bi bi lo več mož nos ti za ze lo raz lič na raz ume va nja uni ver zi tet ne av to no mi je in za hit ro spre mi njan je te ga raz ume va nja v raz lič nih po li tič nih in druž be nih si tu a ci jah. Z za kon sko de fi ni ci jo je za to po ve ča na prav na var nost za uni ver zo in nuj no po treb na sta bil nost »rob nih po go jev« nje ne ga de lo va nja. S tem je na mreč vi so ko šol stvo za va ro va no pred mo re bit no sa mo vo ljo dr ža - ve, ki bi – ob od sot nos ti za kon skih norm – lah ko nas to pa la pre pro sto z ar gu - men tom mo či. Trd nost in re la tiv na traj nost uni ver zi tet ne av to no mi je sta to rej I Z B R A N A U S T A V N O P R A V N A V P R A Š A N J A E V R O P S K E I N T E G R A C I J E R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 92 3 Pr vi od sta vek 3. čle na Za ko na o vi so kem šol stvu (ZViS – UPB2), Ur. l. RS, št. 100/04: »Uni ver za za go tav lja ra zvoj zna nos ti, stro kov nos ti in umet nos ti ter prek fa kul tet, umet niš kih aka de mij ali vi so kih stro kov nih šol v iz obra že val nem pro ce su po sre du je spo zna nja z več znan stve nih ozi ro ma umet niš kih po dro čij ali dis ci - plin.« 4 Zga ga, P. Zna nje je moč, je (lah ko) stvar de mo kra ci je?, v Ali se uni ver za vr ti v kro gu svo je mo či (ur. Ma jer - hold, K.), ŠOUL, Ljub lja na 2001, str. 16. 5 Pri mer za zmanj še va nje av to no mi je uni ver ze je tu di slo ven ski Za kon o za vo dih iz le ta 1991, s ka te rim je bi - la uni ver za podr žav lje na ozi ro ma – z vi di ka last nin ske pra vi ce – na ci o na li zi ra na (Zu pan čič, B. M., Pr vi ne prav ne kul tu re, Fa kul te ta za druž be ne ve de, Ljub lja na 1995, str. 315). 6 Eti mo lo gi ja te prav ne pa no ge je to rej iz ve de na iz poj mov ne dvo ji ce »ci vil na druž ba – ci vil no pra vo« ozi ro - ma iz iz ra za »za seb no – pri vat no pra vo«, ki spet opo zar ja na po ve za vo s ci vil no druž bo kot druž be nim pro - sto rom za seb nos ti in svo bod ne ga de lo va nja lju di. 7 Ha ber mas, J., Bet ween Facts and Norms, Po li ty Press, Cam bridge 1996, str. 89. www.revus.eu več ji, če sta ob seg in vse bi na av to no mi je za go tov lje na z za kon ski mi nor ma - mi. Prav na ure di tev se na tem po droč ju ka že kot in stru ment za in sti tu ci o na - li za ci jo mo či pro fe sor jev in štu den tov ter za va ro va nje nji ho vih in te re sov ozi - ro ma kot sred stvo za va ro va nje in te re sov šib kej še stra ni v od no su do dr žav - ne ob las ti. 2. Uni ver zi tet na av to no mi ja, ki je na čel no opre de lje na v usta vi in na to vse - bin sko raz čle nje na v ustrez ni za ko no da ji, za je ma naj prej svo bo do uči te ljev pri raz is ko va nju in po u če va nju. Za to ne ka te re ure dit ve, ki uni ver zi tet ne av to no mi - je ni ma jo opre de lje ne na ustav ni rav ni, to iz va ja jo iz ustav ne nor me o svo bo - di zna nos ti, raz is ko va nja, umet nos ti in po u ka,8 ki ve lja za po sa mez ni ke in tu - di prav ne ose be ter ta ko za za seb ne kot dr žav ne uni ver ze.9 Po leg te ga je po - memb na se sta vi na av to no mi je su ve re nost uči te ljev pri do lo ča nju štu dij skih pro - gra mov in oce nje van ju štu dij skih do sež kov štu den tov ter sa mo stoj no od lo ča - nje pri vo lit vah uči te ljev ter do lo ča nju me ril za te vo lit ve. K av to no mi ji uni ver - ze na vad no priš te va mo še mož nost uči te ljev in štu den tov, da sa mo stoj no iz bi - ra jo or ga ne uni ver ze in nje nih čla nic ter od lo ča jo o ob li kah so de lo va nja z dru - gi mi or ga ni za ci ja mi. Na ve de ne svo bo šči ne se do pol nju je jo s sa mo stoj nim ure ja njem no tra nje or ga ni za ci je in de lo va nja, ki ju uni ver zi tet na sa mo u prav na skup nost po drob - ne je do lo či v sta tu tu. Ta akt ima na ra vo av to nom ne ga sploš ne ga prav ne ga ak - ta. Za to je prav sa mo stoj no spre je ma nje sta tu ta ena iz med glav nih nav zven vi dnih ma ni fes ta cij uni ver zi tet ne av to no mi je. Raz lič ne ob li ke av to no mi je, od lo kal ne prek pod jet niš ke do uni ver zi tet ne, se v prav ni zgo do vi ni iz ra ža jo prav v pra vi ci do sa mo re gu la ci je no tra nje or ga ni za ci je in de lo va nja teh skup nos ti. Za ra di nuj ne vklju čit ve teh skup nos ti v glo bal no druž bo je po treb na sklad - nost teh ak tov s prav nim sis te mom glo bal ne druž be. Za to je tu di v slo ven - skem prav nem sis te mu ustav no pred pi sa na ob vez na sklad nost sta tu ta z usta - vo in za ko nom.10 Re al na os no va av to no mi je je nas lo nje na na last niš tvo pre mo že nja uni ver - ze, to je no sil stvo last nin ske pra vi ce nad tem pre mo že njem in uprav lja nje s tem pre mo že njem, sklad no z nje go vim na me nom.11 Se ve da ima mo v pri me ru dr žav nih uni verz in vi so kih šol opra vi ti s po seb no ob li ko jav ne last ni ne, kjer 93Av to no mi ja uni ver ze v lu č i s lo ven ske in ev rop ske usta ve … R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 8 Npr. tret ji od sta vek 5. čle na nem ške usta ve (Grund ge setz): »Kunst und Wi es sen schaft, For schung und Le - hre sind frei. Die Freiheit der Le hre en tbin det nicht von der Tre ue zur Ver fas sung.« 9 Ar nau ld, A. von, Staat srecht, No mos Ver lagsge sel l schaft, Ba den Ba den 2001, str. 221. 10 Tret ji od sta vek 153. čle na Usta ve RS. 11 Člen 13 ZViS – UPB2: »Uni ver za ozi ro ma sa mo stoj ni vi so ko šol ski za vod, ki ga je usta no vi la Re pub li ka Slo - ve ni ja, je last nik pre mo že nja, pri dob lje ne ga iz jav nih in dru gih vi rov.« www.revus.eu so last nin ska upra vi če nja do lo če na gle de na po slan stvo uni ver ze.12 Takš na vsaj re la tiv na last niš ka sa mo stoj nost in vsakr šna dru ga av to no mi ja pa se ve da ni za - go tov lje na za seb nim uni ver zam. Za go tav lja nje opi sa ne uni ver zi tet ne av to no mi je ne po me ni le pre po ve di po - se ga nja dr ža ve v opre de lje no sa mo u prav no sfe ro, saj mo ra so dob na dr ža va ven - dar le tu di za go tav lja ti sploš ne or ga ni za cij ske in fi nanč ne okvi re za de lo va nje dr žav nih uni verz. Opra vi ti ima mo to rej z av to no mi jo, ki vklju ču je tu di pr vi ne pra vi ce t. i. po zi tiv ne ga sta tu sa.13 Dr ža va kot usta no vi telj uni ver ze mo ra pos - krbe ti ne le za nje no fi nan ci ra nje, tem več tu di za šte vil ne po ve za ve uni ver ze z dru gi mi de li glo bal ne druž be. Za ra di vpe to sti uni ver ze v druž be no oko lje in nje nih druž be nih funk cij je po treb na re gu la ci ja glav nih raz me rij z iz ve nu ni ver - zi tet ni mi (prav ni mi) sub jek ti in za kon ska raz čle ni tev ustav ne ga na če la av to - nom nos ti uni ver ze. Ta ustav na pra vi ca prav za prav zah te va na dalj njo za kon sko ope ra ci o na li za ci jo, ker je – kot zgolj ustav no na če lo – prak tič no ze lo tež ko iz - ved lji va ozi ro ma je lah ko raz um lje na na res ze lo raz lič ne na či ne ob vsa kovr - stnih raz la gah. Ob za kon skem ure ja nju enot nih na čel uprav lja nja in druž be - nih funk cij uni ver ze pa os ta ja nje na av to no mi ja pri raz is ko va nju in po u če va - nju. Za kon ska ure di tev uni ver ze pred le tom 1994 ome nje ne znan stve ne in pe - da goš ke av to no mi je ni po zna la ozi ro ma je bi la mi mi mi zi ra na.14 Do te daj je bi - la na mreč prav na ure di tev vi so ke ga šol stva vse bo va na v t. i. Za ko nu o us mer - je nem iz obra že va nju, ki je na ena kih na če lih ure jal or ga ni za ci jo in de lo va nje sred nje ga in vi so ke ga šol stva (se kun dar ne ga in post se kun dar ne ga iz obra že va - nja). Šte vil ne re šit ve, ki so si cer pri mer ne za sred nje šo le, so bi le ta ko pre ne - se ne tu di na vi so ko šol sko iz ob ra že va nje. Po ure dit vi pred Za ko nom o vi so kem šol stvu so na pri mer t. i. vzgoj no-iz - obra že val ne pro gra me in učne na čr te po sa mez nih pred me tov spre je ma le skup - šči ne t. i. iz obra že val nih skup nos ti zu naj uni ver ze. Pri vo lit vah uni ver zi tet nih pro fe sor jev je ime la zad njo be se do ha bi li ta cij ska ko mi si ja, v ka te ro je po lo vi - co čla nov de le gi ra la dr žav na ob last ozi ro ma ta krat ni re pub liš ki iz vrš ni svet. Pri uprav lja nju uni ver ze je bil uve lja vl jen tri par tit ni de le gat ski sis tem, kjer so se bi stve ne od lo čit ve spre je ma le s so gla sjem vseh treh de le ga cij, pri če mer so eno I Z B R A N A U S T A V N O P R A V N A V P R A Š A N J A E V R O P S K E I N T E G R A C I J E R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 94 12 Za kon o vi so kem šol stvu, ki do lo ča av to no mi jo v 6. čle nu, v na da lje va nju (13. člen) tu di zah te va so gla sje usta no vi te lja pri pro da ji uni ver zi tet ne opre me več je vred nos ti, ka dar je bi la ta pri dob lje na iz jav nih sred - stev. V tem smi slu je prav ta ko na rav na no pra vi lo, da je mo go če sred stva, pri dob lje na s pro da jo uni ver zi - tet ne ga pre mo že nja, upo ra bi ti le za in ve sti ci je, in ve sti cij sko vzdr že va nje in opre mo, ki omo go ča jo de lo va - nje uni ver ze. 13 Tes ten, F., Av to nom nost uni ver ze in dru gih vi so kih šol, v Ko men tar Usta ve Re pub li ke Slo ve ni je (ur. Šturm, L.), Fa kul te ta za po di plom ske dr žav ne in ev rop ske štu di je, Ljub lja na 2002, str. 586. 14 Za kon o vi so kem šol stvu je bil ob jav ljen v Urad nem li stu RS, št. 67/93, in je za čel ve lja ti 1. ja nu ar ja 1994. www.revus.eu de le ga ci jo se stav lja li pred stav ni ki druž be ne skup nos ti. Ta ke in po dob ne re šit - ve so moč od lo ča nja o bi stve nih vpra ša njih de lo va nja uni ver ze pre nes le v oko - lje zu naj uni ver ze. No va za kon ska ure di tev,15 spre je ta na te me lju no ve usta ve (1991), je vr ni la uni ver zi ve lik del nje ne mo či in av to no mi je pri od lo ča nju o skup nih za de vah skup nos ti pro fe sor jev in štu den tov. Vpra ša nje av to no mi je se po jav lja ne le v raz mer ju do dr ža ve, am pak tu di v raz mer ju do dru gih sku pin in or ga ni za cij ci vil ne druž be, vključ no z go spo - dar ski mi druž ba mi in in te res ni mi sku pi na mi.16 Po leg te ga se je v prak si po - sta vi lo vpra ša nje av to no mi je po sa mez ne čla ni ce uni ver ze. V zve zi s tem vi di - kom je slo ven sko ustav no so di šče od lo či lo, da gre do av to nom ne pra vi ce sa mo uni ver zi kot ce lo ti, ne pa tu di čla ni cam uni ver ze, saj bi av to nom nost dveh ali več sub jek tov na is tem po droč ju od lo ča nja in de lo va nja vse bo va la no tra nje na - sprot je.17 3. Uni ver za nas to pa v druž bi kot po se ben pod sis tem ozi ro ma kot druž be - na in sti tu ci ja, v ka te ri ljud je na druž be no pri po znan in va ro van sis tem za do - vo lju je jo po tre bo po pro duk ci ji in re pro duk ci ji zna nja. V ta ki in sti tu ci ji je vzpo - stav ljen nor ma tiv no ure jen sis tem od no sov in ti pič nih druž be nih vlog (pro fe - sor, štu dent). Pri tem ima uni ver za kot in sti tu ci ja zno traj se be moč, da ob li ku - je vse bi no za njo ti pič nih druž be nih vlog in da sa ma pos kr bi za nad zo ro va nje no sil cev teh vlog. V tem smi slu je uni ver za – po dob no kot vsa ka dru ga druž - be na in sti tu ci ja – tu di ses tav ni del glo bal ne druž be ozi ro ma ses tav ni del ce lot - ne ga druž be ne ga sis te ma.18 Za po sa mez ni ka pa je v so dob nih druž bah post - se kun dar no iz ob ra že va nje funk ci o nal ni te melj ni po goj za nje go ve po kli cne ka - ri er ne ži vljenj ske do sež ke.19 Uni ver za je to rej naj prej av to nom ni tvo rec vse bi ne druž be nih vlog pro fe - sor ja in štu den ta. Pra vi ce in ob vez nos ti teh dveh po zi cij so del kul tur ne de di - šči ne, saj sta se ob li ko va li že na za čet ku de lo va nja uni verz in se pre na ša ta z 95Av to no mi ja uni ver ze v lu č i s lo ven ske in ev rop ske usta ve … R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 15 V pri pra vo no ve za ko no da je o vi so kem šol stvu so bi li vklju če ni stro kov nja ki z ljub ljan ske in ma ri bor ske uni ver ze. Ti so naj prej že le ta 1989 (še brez po seb ne ustav ne pod la ge) pri pra vi li de lov no be se di lo z nas - lo vom Za kon o uni ver zi. Po ob rav na vi te ga na obeh ta krat nih slo ven skih uni ver zah je bil na to iz de lan na Mi nis tr stvu za šol stvo in šport urad ni vlad ni pred log, ki pa se je pre i me no val v za kon o vi so kem šol stvu. Ne ka te rih re ši tev, ki so jih pri pra vi li stro kov nja ki z uni verz, na mreč mi nis tr stvo ni spre je lo (npr. da bi se v uni ver zo po ve za le le fa kul te te, da bi umet niš ke aka de mi je ob li ko va le svo jo umet niš ko uni ver zo in da bi vi so ke šo le ob li ko va le svo jo skup nost vi so kih šol zu naj uni ver ze). Mno gi pred lo gi, ki jih je v pro ce su pri - pra ve no ve za ko no da je o vi so kem šol stvu po da la uni ver za, pa so bi li ven dar le za je ti tu di v vlad nem pred - lo gu. To je na sploš no po ve ča lo moč uni ver ze, zlas ti v pri mer ja vi z ure dit vi jo, ki je ve lja la v sis te mu t. i. us mer je ne ga iz obra že va nja. 16 Zga ga, P., Av to no mi ja, to več no vpra ša nje, v Uni ver za ple še av to nom no (ur. Ma jer hold, K.), ŠOUL, Ljub lja - na 1999, str. 56. 17 Od loč be in skle pi Ustav ne ga so di šča Re pub li ke Slo ve ni je, let nik VII, 14, No va re vi ja, Ljub lja na. 18 Več o sis tem ski te o ri ji druž be v Ni klas Luh mann: So zi a le Sys te me, Su hr kamp, Frank furt am Main, 1999. 19 Man dič, S., Ka ko vost ži vlje nja, Fa kul te ta za druž be ne ve de, Ljub lja na 1999, str. 100. www.revus.eu ene ge ne ra ci je na dru go. Lju dem, ki vsto pa jo v uni ver zi tet no usta no vo, ta ko ni tre ba še le do lo či ti vse bi ne teh dveh vlog, tem več jih le prev ze ti in »po no tra - nji ti« (in ter na li zi ra ti). S tem je »igral cem« teh vlog za go tov ljen ob ču tek var nos - ti, pred vid lji vos ti in sta bil nos ti. Os nov na vse bi na pra vic in dolž nos ti pro fe sor - ja in štu den ta je nas ta la zno traj uni ver ze iz nje nih ima nent nih po treb, ta ko da kas nej ša dr žav na za ko no da ja to vse bi no v bi stve nih pr vi nah sa mo po vze ma ter s tem še do dat no prav no za va ru je.20 Vse bi na ome nje nih vlog je do lo če na naj prej s tra di ci jo in obi čaj ni mi pra vi li ter po tem av to nom nim pra vom uni ver - ze (sta tut), dr žav no pra vo pa na to vse bi no teh vlog sa mo še »vza me na zna - nje«. Uni ver za v svo jem av to nom nem de lo va nju za go tav lja tu di nad zor nad no - sil ci obeh naj po memb nej ših druž be nih vlog v pe da goš kem in raz is ko val nem pro ce su. Zno traj uni ver ze se vzdr žu je po seb no vzdu šje, po seb na »so ci al na kli - ma«, ki z moč jo »nor ma tiv nih dej stev« (Gur vitch) de jan sko pri si lju je lju di k do lo če ne mu ve de nju in rav na nju. Po leg te ga pa so s sta tu tom in dru gi mi ak ti do lo če ni tu di po seb ni or ga ni druž be ne ga nad zo ra (so ci al ne kon tro le) zno traj uni ver zi tet ne or ga ni za ci je – od ko mi si je za ka ko vost in ha bi li ta cij ske ko mi si je do po seb nih or ga nov, ki de lu je jo v pos top kih ugo tav lja nja dis ci plin ske od go - vor nos ti štu den tov.21 S tem je pos krb lje no, da uni ver za – ta ko kot dru ge druž - be ne in sti tu ci je – oprav lja nad zor nad iz va jal ci vlog, ki so v njej ob li ko va ne in vzdr že va ne. Za to je tu di nad zor stve na funk ci ja ses tav ni del av to no mi je uni ver - ze. Uni ver za pa se ne mo re iz ogni ti tu di ne ga tiv ni pla ti vsa ke druž be ne in sti - tu ci je. Ta se ka že pred vsem v do lo če ni kon ser va tiv nos ti vsa ke in sti tu ci je ozi - ro ma v vztra ja nju pri usta lje ni vse bi ni v njej ob li ko va nih druž be nih vlog še po - tem, ko se druž be no oko lje in sti tu ci je že bi stve no spre me ni. Nor ma tiv no ob - li ko va no druž be no pri ča ko va nje no sil cev vlog pač nas ta ne v do lo če nih druž - be nih raz me rah, to pri ča ko va no rav na nje pa se vzdr žu je še po tem, ko so se druž be ne raz me re v oko li ci in sti tu ci je že spre me ni le. Druž be ni vlo gi pro fe sor ja in štu den ta sta se na uni ver zi ob li ko va li v raz - me rah sred nje ga ve ka, ko je bil uči telj edi ni vir zna nja, ko je bi lo na uni ver zi ma lo štu den tov in ko so v glo bal ni druž bi pre vla do va li hi e rar hič ni od no si med ljud mi ter je uni ver za uži va la ne ka te re pri vi le gi je svo bod ne ga dis kur za ter ek - ste ri to ri al nos ti. Ob da naš njih šte vil nih vi rih zna nja (od knjig do elek tron skih I Z B R A N A U S T A V N O P R A V N A V P R A Š A N J A E V R O P S K E I N T E G R A C I J E R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 96 20 Za to je tu di Ustav no so di šče RS pri pre so ja nju sklad nos ti Za ko na o vi so kem šol stvu z usta vo od lo či lo, da je do lo ča nje me ril in pos top kov za iz vo li tev v na ziv po droč je uni ver zi tet ne av to no mi je. Po dob no je bi lo sta - li šče Ustav ne ga so di šča tu di gle de na pre do va nja pe da goš kih in znan stve nih de lav cev, nji ho ve ga upo ko je - va nja in za se da nja funk cij v or ga nih uni ver ze (U–I– 243/95, U-I- 162/97). 21 Npr. 51. in 250. člen Sta tu ta Uni ver ze v Ljub lja ni, 2004. www.revus.eu me di jev), mno ži ci štu den tov na uni ver zah ter uve lja vl je nih na če lih ena ko prav - nos ti med ljud mi in svoj ske od go vor nos ti uni ver ze do druž be ne ga oko lja je za - to vča sih okle pa nje ne spre me nje ne vse bi ne druž be nih vlog in po lo ža ja uni ver - ze v druž bi vpraš lji vo ali pa nas to pa kot iz ra zit od sev tra di ci je.22 Spre me nje ne druž be ne raz me re zah te va jo če da lje tes nej še po ve zo va nje med vi so ko šol ski mi in sti tu ci ja mi in glo bal no druž bo. Za ome nje ne po ve za ve se ob li ku je jo raz lič ni po sred niš ki or ga ni. V Slo ve ni ji je to Svet za vi so ko šol - stvo, ki kot vmes ni člen med vi so kim šol stvom in dr ža vo ozi ro ma vla do na spe ci fi čen na čin uskla ju je in te re se vi so kih šol in uni verz z za kon sko opre de - lje ni mi in po li tič no iz ra že ni mi dr žav ni mi in te re si. S tem or ga nom je raz po re - je na moč za od lo ča nje o za de vah post se kun dar ne ga iz obra že va nja med dr ža - vo in or ga ni za ci ja mi v vi so kem šol stvu. Svet Re pub li ke Slo ve ni je za vi so ko šol stvo sve tu je vla di pri na čr to va nju ra - zvo ja vi so ke ga šol stva ter pri pri pra vi ustrez ne za ko no da je, do lo ča me ri la za ak re di ta ci jo vi so ko šol skih za vo dov in pro gra mov ter da je so gla sje k štu dij skim pro gra mom in mne nje k me ri lom za iz vo li tev v na zi ve vi so ko šol skih uči te ljev. S te mi in po dob ni mi na lo ga mi ta or gan si cer po se ga v av to no mi jo uni verz in vi so kih šol, ven dar je s svo jo ses ta vo – vsaj do spre mem be slo ven ske vi so ko - šol ske za ko no da je v le tu 2004 – ne spor no za go tav ljal, da so v njem ime li ve - či no pred stav ni ki, ki so bi li za pos le ni na vi so ko šol skih in znan stve nih or ga ni - za ci jah. Ta ko so se av to nom ne pra vi ce uni verz in vi so kih šol zgolj »po dalj ša - le« še v ta po sred niš ki or gan. Ve ljav na ure di tev pa Svet Re pub li ke Slo ve ni je za vi so ko šol stvo raz šir ja s pred stav ni ki go spo dar stva in ne gos po dar stva, kar lah ko po eni stra ni okre pi po ve zo va nje uni ver ze z nje nim druž be nim oko ljem, po dru gi pa lah ko tu di ome je val no vpli va na do lo če ne av to nom ne pris toj nos ti uni ver ze in vi so kih šol.23 Po leg te ga je zad nja spre mem ba vi so ko šol ske za ko no da je pred vi de la še 97Av to no mi ja uni ver ze v lu č i s lo ven ske in ev rop ske usta ve … R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 22 Ob ve li kem šte vi lu štu den tov na uni ver zi je vpraš lji vo pro fe sor je vo pod pi so va nje in skrip cij in fre kvenc v in dek se; iz ra zi to tra di ci o nal na pa je tu di do loč ba Sta tu ta Uni ver ze v Ljub lja ni, ki do lo ča: »Uni for mi ra ni pri - pad ni ki po li ci je ali obo ro že nih sil ne sme jo ne po vab lje ni vsto pi ti v pro sto re uni ver ze, ra zen v nuj nih pri - me rih po sre do va nja, ko je v ne var nos ti ži vlje nje in te lo ali pre mo že nje.« (9. člen) Na če lo te ri to ri al ne ne do - ta klji vos ti uni ver ze je na mreč nas ta lo v sred nje veš kih raz me rah per so nal ne ve ljav nos ti pra va (vsak sub jekt »no si svo je pra vo s se boj« gle de na svoj sta tus). Za to so ime li čla ni uni ver zi tet ne kor po ra ci je svo je pra vo. Ko pa je no vo veš ka dr ža va uve lja vi la te ri to ri al no ve ljav nost pra va za vse dr žav lja ne ozi ro ma za vse prav ne sub jek te na svo jem ozem lju, se ta ve ljav nost raz ši ri tu di na uni ver zo in njen fi zič ni pro stor, ra zen če bi bi - la ta ve ljav nost v do lo če nih vi di kih iz rec no iz vze ta z dr žav no za ko no da jo. 23 Tret ji od sta vek 50. čle na Za ko na o vi so kem šol stvu (ZViS-UPB2): »Pred sed ni ka in naj več pet najst čla nov ime - nu je Vla da Re pub li ke Slo ve ni je, od te ga se dem iz med vi so ko šol skih uči te ljev in znan stve nih de lav cev, ki jih pred la ga jo vi so ko šol ski za vo di, tri pred stav ni ke go spo dar stva in ne gos po dar stva, ki jih pred la ga jo zbor ni ce in dru ga zdru že nja de lo da jal cev, tri pred stav ni ke štu den tov, ki jih pred la ga Štu dent ska or ga ni za ci ja Slo ve ni je v so de lo va nju s štu dent ski mi sve ti uni verz in sa mo stoj nih vi so ko šol skih za vo dov, tri pred stav ni ke Vla de Re pub - li ke Slo ve ni je.« Po leg te ga so po pr vem od stav ku is te ga čle na po po lo ža ju čla ni Sve ta RS za vi so ko šol stvo tu di rek tor ji uni verz, pred sed nik SA ZU ter pred sed nik Sve ta za eval va ci jo vi so ke ga šol stva. www.revus.eu usta no vi tev jav ne agen ci je za vi so ko šol stvo, ki naj bi oprav lja la ra zvoj no in sve to val no de lo v vi so kem šol stvu ter iz va ja la nje go vo zu na njo eval va ci jo, in usta no vi tev Sve ta za eval va ci jo vi so ke ga šol stva.24 Z vi di ka no vih or ga nov ozi - ro ma pre ob li ko va nih or ga nov zu naj uni ver ze, ki pa spre je ma jo ne ka te re ključ - ne od lo čit ve za uni ver zo, bo tre ba na me ni ti ve li ko po zor nost nji ho ve mu de lo - va nju, da ne bi s svo jo ak tiv nost jo ogro zi li ustav no za go tov lje ne av to nom nos - ti uni ver ze. 4. Ob sploš nih in te gra cij skih ukre pih za to se daj po te ka ob li ko va nje enot - ne ga ev rop ske ga vi so ko šol ske ga pro sto ra. To do ga ja nje so le ta 1988 spro ži li rek tor ji ev rop skih uni verz v Bo log ni,25 na to pa so po bu do prev ze li po li ti ki ozi - ro ma mi nis tri za iz ob ra že va nje, ki so le ta 1999 pod pi sa li že ome nje no Bo lonj - sko de kla ra ci jo. V na da lje va nju prav raz lič ne mi nis tr ske iz ja ve in po li tič ni do - ku men ti26 pos ta ne jo spod bu da in pod la ga (ma te ri al ni prav ni vir!) za no ve li ra - nje za ko no da je o vi so kem šol stvu v vseh pet in dvaj se tih čla ni cah Ev rop ske uni - je in še v pet naj stih dru gih ev rop skih dr ža vah, ki so se vklju či le v t. i. enot ni vi so ko šol ski pro stor.27 Za ra di ome nje nih de kla ra cij in kas nej ših raz la gal nih ak tov je tu di Slo ve ni - ja v le tu 2004 spre je la no ve lo Za ko na o vi so kem šol stvu.28 Ta do lo ča prav no - no r ma tiv ne in ča sov ne okvi re za uve lja vi tev na čel Bo lonj ske de kla ra ci je v prak - ti čnem de lo va nju na še ga sis te ma post se kun dar ne ga iz obra že va nja, vključ no z vpra ša nji uni ver zi tet ne av to no mi je.29 Va njo po se ga Bo lonj ska de kla ra ci ja ozi - ro ma no ve la slo ven ske ga Za ko na o vi so kem šol stvu zlas ti z do lo ča njem okvi - rov štu dij skih pro gra mov, zlas ti gle de uva ja nja štu dij skih sto penj in t. i. kre dit - ne ga sis te ma. Glav na na če la bo lonj ske re for me uni ver zi tet ne ga ozi ro ma post se kun dar ne - ga iz obra že va nja vse bu je jo naj prej po u dar ke o ka ko vos ti vi so ke ga šol stva in uve lja vi tev sis te ma pre po znav nih ter pri mer lji vih štu dij skih sto penj (do di plom - ska in po di plom ska), od ka te rih mo ra že pr va omo go ča ti za pos li tev.30 Tem ci - I Z B R A N A U S T A V N O P R A V N A V P R A Š A N J A E V R O P S K E I N T E G R A C I J E R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 98 24 Člen 51a, b, c, č, d ZViS. 25 Ma gna Char ta Uni versi ta tum, Bo log na 1988. 26 Npr. do ku men ti kon fe ren ce v Pra gi ali Ko mu ni ke kon fe ren ce ev rop skih mi nis trov, pris toj nih za vi so ko šol - stvo, Ber lin 2003, Ber gen 2005. 27 Eu ro pean Hi gher Edu ca ti on Area – EHEA. 28 Dr žav ni zbor je na se ji dne 21. ma ja 2004 po nuj nem pos top ku (!) spre jel Za kon o spre mem bah in do pol - nit vah Za ko na o vi so kem šol stvu (Urad ni list RS, št. 63/04). 29 V Slo ve ni ji je mo go če za če ti štu dij ski pro ces na uni ver zah in sa mo stoj nih vi so ko šol skih za vo dih naj prej v štu dij skem le tu 2005/06, tre ba pa ga je uve lja vi ti naj kas ne je v štu dij skem le tu 2009/10. 30 »Di plo ma, po de lje na na pr vi stop nji, je za ev rop ski trg de la tu di re le vant na kot ustrez na ra ven kva li fi ka ci - je.« (Skup na de kla ra ci ja ev rop skih mi nis trov za iz ob ra že va nje, zbra nih v Bo log ni 19. ju ni ja 1999) www.revus.eu ljem se pri dru žu je jo uve lja vi tev kre dit ne ga sis te ma,31 pos pe še va nje mo bil nos - ti štu den tov in pro fe sor jev ter po ve ča nje pri vlač nos ti ev rop ske ga vi so ko šol ske - ga pro sto ra v sve tu. Po leg te ga je v zad njem ča su v ospred ju še vse živ ljenj sko uče nje (li fe long lea r ning) ter po ve zo va nje ev rop ske ga vi so ko šol ske ga in raz is - ko val ne ga pro sto ra.32 Ob vseh teh tež njah do lo če ne ga po e no te nja post se kun - dar ne ga iz obra že va nja os ta ja tu di v kon cep tu ev rop ske ga ustav ne ga pra va aka - dem ska svo bo da vred no ta, ki iz ha ja iz svo bo de znan stve ne ga in umet niš ke ga ustvar ja nja.33 Svo bo da raz is ko va nja in po u če va nja je pač nu jen po goj za pri - do bi va nje no ve ga zna nja. Ven dar pa prak sa ka že kar iz ra zi to ože nje uni ver zi - tet ne av to no mi je, ta ko za ra di po se gov dr žav ne na ci o nal ne za ko no da je kot za - ra di po se gov ev rop skih prav nih in sti tu cij. Za to lah ko sprem lja mo – na eni stra - ni – ze lo su ve re no in »upor niš ko« dr žo ne ka te rih uni verz in vi so ko šol skih zdru - ženj pri nji ho vem pri za de va nju za sa mo stoj no do lo ča nje štu dij skih pro gra - mov34 ter – na dru gi stra ni – de ni mo ze lo od mev no sod bo So di šča Ev rop skih skup nos ti, ki je spo zna la Re pub li ko Av stri jo za krši te lji co Po god be o usta no vi - tvi Ev rop ske skup nos ti, ker ni za go to vi la ena kih po go jev za do stop do uni ver - zi tet ne iz obraz be za do ma če dr žav lja ne in za dr žav lja ne dru gih dr žav Ev rop - ske uni je.35 Av strij ske ome jit ve vpi so va nja tu jih dr žav lja nov na do ma če uni ver ze iz ha - ja jo se ve da iz iz red ne ga po ras ta de le ža mla di ne, ki se vklju ču je v post se kun - dar no iz ob ra že va nje. Pri tem še po se bej iz sto pa prav Av stri ja, kjer je kar 89 od stot kov dr žav lja nov, sta rih med 25 in 65 let, vklju če nih v ak tiv no iz ob ra že - va nje, pov preč je Ev rop ske uni je pa je 42 od stot kov.36 Za to je Av stri ja – po dob - 99Av to no mi ja uni ver ze v lu č i s lo ven ske in ev rop ske usta ve … R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 31 Eu ro pean Cre dit Trans fer and Ac cu mu la ti on Sys tem – ECTS. 32 Eu ro pean Re se arch Area – ERA. 33 II-73. člen Po god be o Usta vi za Ev ro po: »Umet nost no ustvar ja nje in znan stve no raz is ko va nje sta svo bod ni. Spo štu je se aka dem ska svo bo da.« 34 Npr. »upi ra nje« bo lonj ske mu mo de lu štu di ja s stra ni nem ških in ne ka te rih av strij skih prav nih fa kul tet (prim. Hir te, D. in Mock, S., Re form der Ju ris te naus bild ung vor dem Hin ter grund des Bo log na-Pro zes ses, Ham burg 2005, ali Art hur Met tin ger, Im ple men ting the Bo log na Pro cess at Au stri an Uni ver si ti es: Po si ti ve Ele ments & Short co mings, The Uni ver si ty of Vi en na Ca se; prim. tu di Pav čnik, M., Štu dij pra va: 1+1+1+…= 0, Prav na prak sa, št. 37/2005, str. 3–4 in Kranjc, Igli čar: Kak šen naj bo prav ni štu dij, Prav na prak sa, št. 24/2005, str. 6–9. 35 Iz rek sod be so di šča z dne 7. ju li ja 2005 v za de vi C-147/03: Ko mi si ja Ev rop skih skup nos ti pro ti Re pub li ki Av stri ji: »Re pub li ka Av stri ja, s tem da ni spre je la po treb nih ukre pov, s ka te ri mi bi imet ni kom di plom sred - nje šol ske ga iz obra že va nja, pri dob lje nih v dru gih dr ža vah čla ni cah, za go to vi la do stop do vi so ko šol ske ga in uni ver zi tet ne ga iz obra že va nja, ki ga or ga ni zi ra, pod ena ki mi po go ji kot imet ni kom di plom sred nje šol ske - ga iz obra že va nja, pri dob lje nih v Av stri ji, ni iz pol ni la ob vez nos ti iz čle nov 12 ES, 149 ES in 150 ES.« (Urad - ni list Ev rop ske uni je C217/5 z dne 3. 9. 2005) 36 ; V Na ci o nal nem pro gra mu vi so ke ga šol stva RS iz le ta 2002 je za Slo ve ni jo pred vi de no, da se bo v raz lič ne ob li ke ter ci ar ne ga iz obra že va nja vpi sa lo 50 od stot kov vsa ko krat ne ge ne ra - ci je. www.revus.eu no kot dru ge dr ža ve – do lo či la ome je no šte vi lo štu dij skih mest na uni ver zah za tu je dr žav lja ne, kar je po iz re ku na ve de ne sod be ne do pust na dis kri mi na ci - ja. Ome nje ne ome jit ve so po ve za ne z dr žav nim fi nan ci ra njem uni verz, ki zah - te va ved no več ja sred stva, saj v Ev rop ski uni ji v zad njem ča su kar po lo vi ca lju - di, sta rej ših od 18 let, štu di ra na uni ver zah in vi so kih šo lah.37 Ob upo šte va nju ome nje nih tren dov je tu di Slo ve ni ja v svo jem Na ci o nal nem pro gra mu vi so ke ga šol stva38 opre de li la stra teš ke ci lje pri ra zvo ju post se kun - dar ne ga iz obra že va nja. Pri tem ome nje ni pro gram iz ha ja iz za kon ske ga na če - la, po ka te rem je uni ver za »av to nom ni, znan stve no raz is ko val ni, umet niš ki in iz obra že val ni vi so ko šol ski za vod s po seb nim po lo ža jem«. Za to je dr ža va z za - ko nom in s pod za kon ski mi pred pi si39 ure di la le iz ho dišč na raz mer ja med dr - ža vo in uni ver zo, no tra nja raz mer ja do čla nic uni ver ze pa je uni ver za ure di la sa mo stoj no v svo jem sta tu tu in dru gih av to nom nih ak tih. Av to nom ni ak ti, od ka te rih ima jo ne ka te ri prav no na ra vo (npr. sta tut), dru - gi pa na ra vo po li tič no-pro gram skih ak tov (npr. po slan stvo uni ver ze), po u dar - ja jo re la tiv nost uni ver zi tet ne av to no mi je. Ob av to no mi ji uni ver ze je na mreč iz - po stav lje na tu di nje na ob jek tiv no nuj na vpe tost v druž be no oko lje. Ta ko lah - ko de ni mo v iz ja vi o po slan stvu Uni ver ze v Ljub lja ni40 pre be re mo tr di tev o »av to no mi ji v od no su do dr ža ve, po li ti ke, ka pi ta la in cer kva«, kot tu di tr di tev: »So de lu je41 z go spo dar stvom in sto rit ve ni mi de jav nost mi v jav nem in za seb - nem sek tor ju, z vla do in lo kal ni mi skup nost mi ter z dru gi mi usta no va mi ci vil - ne druž be.« Na ve de ni pro gram ski do ku ment se na ve zu je tu di na člo ve ko ve pra vi ce, kar ga po ve zu je z ustav ni mi in za kon ski mi do loč ba mi. Pri tem iz ha ja zlas ti iz pro - gram ske Sploš ne de kla ra ci je člo ve ko vih pra vic42 kot me ri la za ures ni če va nje so dob ne prav ne in so ci al ne dr ža ve. Prav ne nor me se v teh raz me rah po jav lja - jo kot nuj ni okvir za uve lja vl ja nje vred not člo veš ke druž be. Bi stve ni na men prav ne ga sis te ma je rav no omo go ča nje pri do bi va nja in di vi du al nih in sku pin - I Z B R A N A U S T A V N O P R A V N A V P R A Š A N J A E V R O P S K E I N T E G R A C I J E R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 100 37 Zga ga, P., 2001, str. 22. 38 Na ci o nal ni pro gram vi so ke ga šol stva Re pub li ke Slo ve ni je, Urad nia list RS, št. 20/02 z dne 8. 3. 2002. 39 Npr. Od lok o pre ob li ko va nju Uni ver ze v Ljub lja ni (OD PUL – 1), Urad ni list RS, št. 79/04, do lo ča čla ni ce, nji ho vo de lov no po droč je in pos to pek fi nan ci ra nja. Ob tem je po memb no, da je usta no vi tev Uni ver ze v Ljub lja ni do lo če na s pod za kon skim ak tom, to rej od lo kom, in ne z za ko nom. Če bi bi lo to stor je no z za ko - nom, ta ne bi bil pra vi za kon, ki mo ra vse bo va ti sploš ne in ab strakt ne prav ne nor me, am pak bi bil kva zi za kon ozi ro ma in di vi du al ni za kon, ker bi se na na šal zgolj na eno do lo če no prav no ose bo. Tak šen za kon po tem ne bi iz pol nje val dok tri nar ne zah te ve o sploš nos ti za kon ske vse bi ne. 40 Po slan stvo Uni ver ze v Ljub lja ni, spre je to na se na tu ljub ljan ske uni ver ze 7. ma ja 1996. 41 Sub jekt, na ka te re ga se na na ša ta iz ja va, je uni ver za. 42 Člen 25 Sploš ne de kla ra ci je člo ve ko vih pra vic: »Vsa kdo ima pra vi co do iz obra že va nja … Vi šje šo la nje mo - ra bi ti na os no vi do se že nih uspe hov vsem ena ko do stop no.« www.revus.eu skih člo ve ko vih dob rin, ki bi jih brez prav nih okvi rov ne mo gli do se či.43 Med ta ke dob ri ne spa da v mo der ni druž bi tu di pro ces iz obra že va nja, ki mu mo ra - jo sploš ne prav ne nor me za go to vi ti iz ho dišč ne po go je in sis tem ske okvi re. Zno - traj ome nje nih »rob nih po go jev« mo ra osta ti še za dos ti pro sto ra za svo bod no de lo va nje po sa mez ni kov in nji ho vih skup nos ti. Po dob ne na ve za ve so očit ne tu di pri re so lu cij ski ozi ro ma pri po ro čil ni na - ra vi Na ci o nal ne ga pro gra ma vi so ke ga šol stva Re pub li ke Slo ve ni je, ki po se bej iz po stav lja in te gri ra no in av to nom no uni ver zo, ob nje nem de le žu od go vor nos - ti za druž be ni ra zvoj. Za to tu di ome nje ni pro gram, skli cu joč se na za kon ske in sta tu tar ne do loč be, v okvi ru av to no mi je raz is ko va nja in po u če va nja ter vo - de nja in uprav lja nja na la ga uni ver zi za go tav lja nje enot nih stan dar dov pri spre - je ma nju in iz va ja nju štu dij skih in raz is ko val nih pro gra mov, pri aka dem ski pro - mo ci ji, spre je ma nju štu den tov, po de lje va nju di plom ipd. Pri tem je v ce lot nem be se di lu pri sot no na ve zo va nje na bo lonj ski pro ces, v du hu ka te re ga bo do spre - je te, kot je za pi sa no v pro gra mu, tu di »... mo re bit ne no ve od lo čit ve o ra zvoj - nih us me rit vah ...«, ki bo do »... po po tre bi na no vo tu di za kon sko opre de lje - ne«.44 Iz te ga zor ne ga ko ta se kri sta li zi ra do kaj kon sis ten ten nor ma tiv ni sis - tem uni ver zi tet ne av to no mi je, po ve zu joč na ci o nal na in ev rop ska ustav na iz ho - di šča o svo bo di znan stve ne ga in umet niš ke ga ustvar ja nja z na ci o nal no za ko - no da jo in dr žav ni mi pod za kon ski mi ak ti ter pro gram ski mi do ku men ti in av to - nom ni mi sploš ni mi prav ni mi ak ti vi so ko šol skih or ga ni za cij. 101Av to no mi ja uni ver ze v lu č i s lo ven ske in ev rop ske usta ve … R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 43 Prim. Ro bert, G. P., Na tu ral Law and Po si ti ve Law: »The mo ral pur po se of a sys tem of laws is to ma ke it pos sib le for in di vi du als and sub-com mu ni ti es to re a li ze for them sel ves im por tant hu man go ods that wou - ld not be re a li za ble (or wou ld not be re a li za ble ful ly) in the ab sen ce of the laws.« V knji gi The Au to nomy of Law, Cla re don Press, Ox ford 1996, str. 327. 44 To čka 2.3.1 Na ci o nal ne ga pro gra ma vi so ke ga šol stva RS. www.revus.eu