\\\\r> s Številka 227. Trst v soboto 18, avgusta 1906, Tečaj XXXI. Isfeaja vsaki d mm H mi u leieiitft u fiuiilife ci 5. ta ci pouteDti) ol 9. ui siiira). ~.-:&mične Številke t>e prodajajo po 3 »TČ (6 ■totink) u-cogih tobakaruah v T m u in okofid, Ljubljani, Gorici, v ranju, žt. Petru, Sežani. Nabrežini, 8v. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni, Donibergu, Solkanu itd. ofiaso* se računajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke :l. mm); za trgovinske in obrtne oglaM f 26 itot; omrarice. zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov o r»0 »tet. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na--.fcijna vrata K 2. Mali oglasi po J rt. beseda, najmanj pa 40 stet. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave dmoet". — Plačuje se izključno le upravi „Edinoeti". Glasil« političnega društva „Ediimt" za Primorsko. ' V edinosti Je moč t VaroSmlna utit za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 oeeece 6 K. — Ns naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozir* Vsi dopisi naj se pollljajo na uredništvo lista. Nefrankovsna pisma m ae sprejemajo la rokopisi se ae vraSajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati ns upravo Hsts. UREDNIŠTVO: al. Glergie Galattl 18. (Naro4al 4 o si). Izdajatelj in odgovorni urednik STEPAM GODIM A. Laf trik konsoroj lista ,.Edinost-'. — Natisnila tiskarna konsorci}* lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Oalatti št. IR. Poitae-hraallalčal račan It. 841.6&2. rov itov. 1167. - Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK u Češki minister Dr. pacak o volilni reformi. Češki minister-rojak je sklical dne 14. avgusta v svojem dosedanjem bivališču, v Kutni gori, javno zborovanje, na katerem je razpravljal o politični situvaciji sploh in o vprašanju volilne reforme še posebej. Uvo-: ma je podal — sicer samo ob sebi umevno - izjavo da je tudi kakor minister ostal isto. kar je bil popred : cilj mu je blaginja, vspevanje češkega naroda. Prosil je podpore od spodaj, ker aktiven državnik potrebuje te podpore še bolj, nego poslanec. Mi moramo imeti — je nadaljeval — poguma, da gledamo resnici v obraz, poguma moramo imeti, da govorimo resnico in da jo tudi branimo. Omenivši razna očitanja, ki se govore in pišejo na račun mladočeške stranke, je najprej vzkliknil govornik : kateri človek, katera stranka, katera stvar je brez pogreška in madeža ?! — ali, je nadaljeval, jednega se ne more očitati inladočeški stranki, tega namreč, da ne bi bila vsprejemala vsikdar olne odgovornosti za svoje postopanje. Zvest temu principijelnemu stališču, prevzema 011 sam in izključno sam vso odgovornost za svoj vstop v minister-s t v o. — Saj zahtevajo blaginja in interes a roda češkega, njegova bodočnost in njegov pomen za monarhijo, da ima ta narod svoj delež na politični oblasti v državi, ki mu gre po številu, po kulturni in gospodarski potenci v državi. Ali na nekaj druzega tudi ni smeti pozabiti : da Čehi niso sami, ne v deželi. ne v državi, ne na vladi. Iz tega sledi, 'la ne more iti vse po naši volji. Avstrijska - olitika torej ne more biti enostranska, le za t.iio stranko, ampak mora biti rezultanta, srednja črta vseh sil. Vstopil je v kabinet, ker je uverjen, da je temu ministerstvu temeljna črta : jednaka pravica za vseh ! Izlasti je ministerski predsednik prešinjen od te ileje. Vstopil je v ministerstvo, ker je uverjen, da se zgrešene poti let 1899.— zapuste in se ubere smer, ki izhaja iz spoznanja, da treba računati s češkim narodom in da je vsaka politika, naperjena proti češkemu narodu, le ua škodo državi. Ce bom pa videl, da se hoče zapustiti zopet pot upoštevanja češkega naroda, bom vedel, kaj mi je k*oriti. Vsikdar me bosta vodila zavest o lolžnosti do lastnega naroda in pa vest. Na to je govornik prešel v razmotriva- nja o volilni reformi in je rekel, da dotična vprašanja niso ta-le: 1) Je-li volilna preosnova natanjčno odtehtana na lekarniški tehtnici, je-li matematično točno odmerjena absolutna enakost? 2) Je-li ta volilna reforma končni cilj in zaključna točka razvoja volilne pravice? 3) Po-uiT,ija-li ta volilna reforma precizno izpolnje-nje vsega tega, po čemer stremimo, je-li najvestneja razdelitev enake pravice ? Taka volilna reforma ni bila dosegljiva dosedaj celo v narodno jednotnih državah s splošno volilno pravico. Popolna jednakost ob splošni volilni pravici ostaja le idejal. Glavna vprašanja, na katera si mora češki narod dati odgovoriti ob sedanji volilni reformi, so : 1) Bo-li bodočnost boljša, nego seda- ijott in preteklost ? 2) Omogoči li volilna preosnova, da pridejo do večje veljave v pozitivnih razmerah realne moči, nego v sedanjih razmerah ? Pride li do besede ljudstvo kakor tako? Bode li imelo češko ljudstvo v državi nasproti Nemcem in v zbornici bolj igodno stališče, nego v sedanjih razmerah? Je-li bolj ugodno, da imajo Cehi v zbornici namesto tiH 108 ljudskih zastopnikov ? Je-li bolj ugodno, da imamo v zbornici namesto sedmine petino vseh poslancev? Ne bojimo se odgovora, ker vemo, da volilna reforma ne izpade tako, kakor si že-1 rno. Ne izpade pa tudi ne tako, kakor hočejo Nemci. Nadalje nam je znano, da volilna preosnova ne bo absolutno enaka, a da pravično izenači narodne sile. Volilna reforma sicer ne bo izraz popolne pravice, pač pa pomenja bistveno stopinjo do nje. Zato in le* zato ^pospešujemo volilno preosnovo in jej hočemo peevetiti svoje moči, da se uresniči. Politika je znanost, ali umetnost, ali obojno, ki ne računa vedno s celimi številkami, ampak mora računati tudi z ulomki. Tudi najsrečneji se morajo često zadovoljevati z le px-ibližnjimi številkami, in to celo tudi v velikih urejenih državah. Tem bolj velja to za poliglotno državo z neurejenim gospodarstvom, kakoršnja je Avstrija. Le tisto javno delovanje, ki tega, kar je možno? dosegljivo in bližnje, ne žrtvuje nedosegljivemu, zaslužuje ime politike. Vse svoje življenje sem posvečal — je zaključil minister — pozitivni, zdravi in plodonosni politiki. Tej politiki ostajam zvest tudi v ministerski suknji, kjer je našemu mnogo izkušenemu narodu najkoristneja in ker je ugodna tudi za državo. * * Ljubljanski „Slovenec^ je izlasti ona izvajanja ministra Pacaka, ki se nanašajo na volilno reformo, priobčil mestoma z mastnimi črkami. Znak je to, da so mu zelo dobro došla. Vzroka temu ni težko uganiti. Saj je na dlani. Minister Pacak brani volilno reformo in svari svoje rojake, naj ne zahtevajo nemožnega in nedosegljivega, marveč naj se za sedaj zadovolje s tem, kar je možno in dosegljivo. Z ozirom na sedanji vihar radi Koroške je ta obramba volilne reforme iz ust ministra Pacaka pravo „maslo*4 za „Slovensko ljudsko stranko**. Saj obramba Pacakova zveni ob enem kakor obramba volilne reforme tudi za slovenske dežele, obramba „Slovanske zveze **, torej tudi nje predsednika, in na koncu konca tudi „Slovenske ljudske stranke**. Umevno je torej, da je „Slovenec"* z za-dovodstvom priobčil ta govor dra. Pacaka. Minister je govoril na adreso češkega naroda. Sedaj pa je vprašanje, da-li obstoji analogija med položajem, ki ga ustvarja volilna reforma za Čehe, in onim, ki ga ustvarja za Slovence ?! In tu treba zaklicati na ves glas, da ne obstoii! Primerjajmo le sodbo dr. Pacakovo s prigovori proti volilni preosnovi glede Slovencev ! „Slovenec" je označil sicer te prigovore kakor malenkostne, smešne. Ali ljubljansko glasilo pozablja, da Čehi — tudi če imajo manje poslancev, nego bi jim šlo — niso nikjer žrtvovali take mase Nemcem na korist, kakor jo moramo žrtvovati mi Slovenci na Koroškem! Jedro vprašanja glede Slovencev ne tiči toliko v tem, da imamo po volilni reformi veče število poslancev, kolikor v tem, da je — lahko se reče . — vsa slovenska Koroška žrtvovana Nemcem! Ce se že ni moglo doseči na Koroškem dveh poslancev, bi se pa bilo moralo skrbeti vsaj za to, da bi bili vsi koroški Slovenci združeni v en volilni okraj, da bi se bila s tem vsaj postavila legitimna zveza med slovenskimi volilci in njihovim zastopnikom, do katerega poslednjega bi se lahko obračali se svojimi zahtevami (narodnimi, političnimi in gospodarskimi). Ta poslanec bi bil legitimiran oglašati se v imenu svojih slovenskih vo-lilcev. Slovenski volilci z nemškim zastopnikom pa so v nevarnosti, da postanejo narodno indiferentni, ker se morajo v svojih potrebah obračati do nemškega poslanca. Vseh 2 4 slovenskih poslancev ne bo moglo preprečati te škode« Čehi imajo res manje poslancev, nego bi jim šlo, ali oni imajo volilne okraje tako urejene, da jim ne treba izgubljati toliko naroda v nemških volilnih okrajih. V tem je jedro vprašanja in nevarnost za Korošce. A to je ravno, kar so hoteli Nemci! Nemci niso hoteli niti volilnih okrajev narodno enotno prikrojiti ravno z namenom, da koroške Slovence počasi raznarode. Kar naravnost smešna je pa trditev „Slo vence vaa, da je volilna preosnova — in sicer po zaslugi dra. Šusteršiča — prinesla nam Slovencem med vsemi Slovani največ novih poslancev. Ko še ni bilo teh zaslug dra. Šuster-šiča, to je, po vladnem predlogu, so imeli Slovenci 23 poslancev s tremi delegati. Po dr. Susteršičevili zaslugah so dobili Slovenci enega poslanca več (ako je sploh to le dr. Susteršičeva zasluga), zato pa so dobili Nemci dva, Italijani pa enega poslanca več, ter so primorski Slovani izgubili najmanje enega delegata. Dr. Susteršič je sicer zatrdil v „Slo-vencu^, da so to le navidezne in ne realno-politične izgube. To zatrdilo napravlja na nas vtis, kakor da dr. Susteršič noče (ali pa morda ne zna ?) razlikovati med „navideznim^ in „realno-političnim"*. Dokaz za to hočemo podati v ITI. članku cikla „Italijanski kompromis". Sklicanje avstrijskega državnega zbora. Z Dunaja poročajo, da se državni zbor sestane že sredi meseca septembra, najbrž 17. ali 18. _ Dogodki na Ogrskem. Imenovanje tajnih svetovalcev. Več madjarskih listov je priobčilo vest, da bodo povodom cesarjevega rojstnega dne imenovani tajnimi svetovalci tudi oni ministri, ki še niso imenovani, izlasti Polonvi in Justh. Iz avtentične strani se pa javlja, da ta vest ni resnična, ker dotičniki sploh niso bili ni predloženi. V obče se ni namerav;do predložiti nobenega v imenovanje. List „Az Ujsag** pa javlja, da so bila imenovanja v resnici predložena, da jili je pa cesar odbil, ker sta Polonvi in Justh svoječasno izjavila, da zamore krizo rešiti le personalna unija. O sultanovem naslednika, Iz Carigrada javljajo, da se turški visoki krogi bavijo z vprašanjem o prestolona-sledstvu. Zakonitega prestolonaslednika Rešid Effendija namera rajo pregovoriti, da se odreče svoje pravice in da se ga proglasi nesposobnim, sicer ga takim proglasi Seik ul Islam. Sultan želi baje, da mu postane naslednik njegov tretji sin Burharedin, ali to ne bi bilo možno brez revolucije v Jildizu. pravo konsternacijo. V četrtek sta se sestala svet lajikov in sinod na posvetovanje. Sklenila sta odposlati porti in velevlastim energično protestno noto ter zahtevati zadoščenje in vsjostavljenje v prejšnje stanje. Nota je bila predložena velikemu vezirju, ki je izjavil, da nima še oficijelnih notic; obljubil je pa svojo pomoč. Enako protestno noto predloži patrijarh .Toahim osebno dekanu poslanikov, Grške bande v Makedoniji. Iz Carigrada poročajo, da sta nedavno zopet dve grški bandi prekoračili mejo in da ! grška vlada ne stori ničesar z ozirom na do-jgodke v Bolgariji, da bi preprečila prehod grških čet v Makedonijo. Sestanek kralja Edvarda in cesarja Viljema. Iz Kronberga poročajo, da so se povodom sestanka angležkega kralja Edvarda in nemškega cesarja Viljema, vršili na gradu Friedrichshof trije razgovori. Najprej sta se razgovarjala vladarja sama, potem sama an-gležki poslanik Lascelles in nemški državni tajnik Tschirskv in konečno vsi štirje sku-Paj- _ Dogodki na Balkanu. Protigrško gibanje v Bolgariji. V četrtek so se v raznih mestih Bolgarske (kakor poročajo iz Sofije) vršili protigrški shodi, ki so minuli mirno. Vse hiše Grkov stražijo vojaki. V Stanimaki in Karnobadu so grške cerkve zasedli Bolgari, ne da bi prišlo do spopadov, ker so jih Grki dobrovoljno zapustili. Vlada je izdala stroge odredbe za vse-bolgarski shod, ki se bo vršil jutri v Plov-divu, ker se je bati izgredov. Vzlic temu so iz Plovdiva zbežale skoraj vse grške rodbine. Vse prodajalne .in zavodi, ki pripadajo Grkom, so zaprti. V četrtek se je podal v Anliialo minister vnanjih stvari, da uredi potrebno radi pomožne akcije. Škofa Vasilija so' hoteli odvesti v Bur-gas, toda z ozirom na sovražno vedenje prebivalstva, so ga začasno zaprli v samostan Sv. Jurja pri Anhialu. Toliko Bolgari kolikor Grki tožijo škofa, da je on glavni provzroči-telj nemirov. Kazun škofa Vasilija in 5 grških svečenikov je bilo v Anhialu aretovanih 4o grških agitatorjev. V Anliialo je prišel iz Varne grški svečenik Anton Georgikev, ki je zbral okolu sebe grške begunce. Na nekem tajnem shodu so isti baje sklenili zažgati samostan sv. Jurja, vsled česar je policija zaprla vseh. Poročila o katastrofi v Anhialu so na grškem patrijarhatu v Carigradu provzročila | Grozne novice iz južne Afrike. * Nemški socijalno-đemokratski listi so po pismu nekega vojaka priobčili o grozovitostih nemških vojakov v južni Afriki nastopno : Na zadnji patrulji smo prišli do nekega studenca. Bilo je zvečer, ko smo, nas četemajstorica z našim častnikom, razsedlali konje in smo hoteli večerjati. Nakrat smo kraj pečine, blizo studenca, opazili črne sence. Obkolili smo pečino in ujeli pet črnih žensk. Ustreliti jih nismo mogli, ker bi to slišali črnci, a teh je bilo 200, ki bi nas bili zdrobili na kosce, ako bi bili slišali naše puške. Nismo vedeli, kaj naj bi storili s temi ženskami, dokler ni rekel neki desetnik poročniku, da jih usmrtimo z bajoneti. Poročnik je zapovedal, da nataknemo na puške bajonete. Petero vojakov se je postavilo spredaj, petero pa zadej in tako so ženske umorili. Na ta grozen čin je vrhovno poveljstvo odgovorilo samo z besedami : „uradno ta slučaj ni znan tukaj*'. Da ta prazna frazi ne more nikogar zadovoljiti, je povsem razumljivo. Ali narod želi izvedeti, da-li nemški vojaki res izvršujejo taka grozodejstva ? ! Število škandalov v nemških kolonijah je tako naraslo, da je dandanes pojedincu tudi najne-verjetneje skoraj verjetno. Tako postopanje je sramota za Nemčijo! Drobne politične vesti. • „V o j a š k a p o 1 i c i j a« v Treutu in v j u ž n i h mestih d r ž a v e. „Deut-sches Volksblatt** piše, da namerava vlada ustanoviti za Trent in druga južna mesta nekoliko zborov „oborožene policije1*. (To seveda le vsled naših prisrčnih od-nošajev do Nemčije. Op. stavca). Domače vesti. Odbor pol. društva ..Edinost ' bo imel danes popoludne ob 3. uri zelo važno sejo v pisarni dr .a Gregorina in dr.a Slavika. ! G. namestnik princ Hohenlohe je prekinil svoj dopust in se je včeraj zjutraj vrnil v Trst. Zanimivosti iz mestne plinarne. V naši mestni plinarni vladajo prav čudne kričeče razmere, tako, da je že čudno, da ljudje trpe kaj tacega. Postopanje (od strani ravnateljstva) z delavci-domačini se razlikuje od postopanja z delavci-tujinci kakor noč od dneva. Obolel je n. pr. kak delavec domačin Ce kdo nabira v tem slučaju v pomoč »>Yi-lelemu, oziroma rodbini umrlega, ted.»j mu ' odkazujejo mesto za nabiranje pri vratih — i na izhodu iz tovarne. Drugače se postop i z Italijani. Obolel je delavec Bertram iz bližnjega kraljevstva. Ker pa menda ni dobil pri tukajšnjih zdravnikih primernih zdravil /.a svojo bolezen, se je odpeljal v svojo Italijansko domovino. Dne 4. t. ni. pa so njegovi tovariši-regnicoli izsilili nabiranje milodarov zanj, vtem slučaju nabiralec ni stal pri vratih ob izhodu, marveč so ga postavili pred sobo tik okna, kjer dobivajo delavci svojo zasluženo tednino, tako, da so uradniki pazili na delavce sosebno d o m a-č i n e; da-li je r e s v s a k daroval v ta namen! Dne 11. t. m. so nabirali na ravno isti način, ali sedaj za — venec umrli hčeri g. ra vfn a t e 1 j a. Prisilili so delavce, da je vsaki daroval po 40 st. Ce je kateri teh siromakov dal le 20 st. so ga že Stran II. »EDINOST« štev. 227 V soboto, dne 18. avgusta 1906 pikali s rškalonja':. Slučaj pa je nanese!, da sta siromašnemu vrtnarju v teku dveh tednov umrla 2 otroka — in eden njiju menda prav istega dne kakor ravnateljeva liči! A glejte in čujte : za tega siromaka ni nikdo nič nabiral! Mari zato ne, ker je to — domačin ? !! In sedaj pa strmite : ne le d a* za vrtnarja niso nabirali, ampak poleg tega so ga še prisilili da je moral tudi on dati 40 st. za ravnatelj evo hčer! Ali ni to nezaslišano ? ! Začetkom tega leta, so delavci mestne plinarne skupno predložili ravnateljstvu memorandum za povišanje plačil. Ravnatelj je v početku odgovarjal, da mora stvar iti v sejo. da brez delegacije ni možno rešiti ! Potem pa, ko mu je obolela hčerka, se je izgovarjal, da naj potrpe malo., ker sedaj da ima rodbinske stvari. Sedaj pa, ko mu je hčerka umrla, je rekel, da poj de na dopust radi žalosti po hčeri ter da potem, ko se povrne, poskrbi za povišanje plačil. Mi umejemo in spoštujemo žalost očeta p j izgubljeni hčerki. A z druge strani vendar ni opravičeno, da bi 450 delavcev moralo čakati na zadovoljenje svojim več nego opravičenim zahtevam tako dolgo, da g. ravnatelju žalost mine in da se bj mogel v veselih urah spominjati svojih delavcev... Kajti izkušnja nas uči, da se ni še noben ravnatelj v veselih urah spominjal delavca trpina !! Ob vsem svojim človeškem sočutstvovanju do gospoda ra%natelja vendar ne moremo drugače, nego d i mu povemo v obraz da smo že siti njegovoga postopanja. Med delavci je razširjen glas, da misli g. ravnatelj v kratkem zapustiti naš Trst radi n a v s t a 1 i h diferenc g 1 e d e bi-lance mestne plinarne. Govori se o velikih svotah. Radovedni smo, da-li se odslej kaj stori, oziroma, ako se bo vpošte-valo opravičene zahteve delavcev. D. M. Predvečer cesarjevega rojstnega dne. Sinodi, na predvečer sesarjevega rojstnega dne so patrijotična društva priredila bakljado po mestu. Bakljade so se udeležili: ».Lega pa-triottica della gioventu triestina" in obe veteranski društvi. Augležke vojne ladije, ki so včeraj v jutro prišle v našo luko, se bile kaj krasno razsvetljene. Povodom cesarjevega rojstnega dne je danes ob 9. uri predpoludne v baziliki sv. Justa pontitikalrta maša. Angležka eskadra v Trstu. Včeraj ob in pol dopoludne je priplul v naše pristanišče del angležke srednjemorske eskadre pod poveljstvom kontreadmirala Sir H. Lamb-tona ter se je vsidral v pristanišču. Eskadra obstoja iz štirih križarjev prvega reda: PLe-viatlian", poveljnikova ladija. 14.100 tonelat, 18 topov in 900 mož posadke; „Carnarvon" 10.830 tonelat, 10 topov, 599 mož ; rSuffolku 9800 tonelat, 14 topov, 670 mož; „Lanca-ster" 9800 tonelat, 14 topov, 670 mož posadke. V dveh ali treh dneh dospe semkaj tudi oklopna križarka II. razreda ,.Diana". Eskadra ostane v Trstu do 24. t. m. Za povzdfgo prometa tujcev. Odbor tukajšnje borze se je v svoji seji minolega četrtka bavil z vprašanjem, kako bi se v Trstu povzdignil promet tujcev. Odbor je sklenil. da se obrne do trgovinske zbornice, ki naj prične tozadevno akcijo. Potovalno društvo Jules Verne je priredilo te dni s posebnim vlakom iz Prage izlet v Benetke. Izleta se je udeležilo kakih 300 sinov in hčera češkega naroda. Na potu v Benetke so dospeli v Trst v nedeljo zvečer in so vsi obedovali v veliki dvorani hotela Balkan. V Benetke ,su se odpeljali ob 11. uri zvečer s posebnim parnikom in se povrnili v Trst istim potom v sredo zjutraj. Hotel, restavracija in kavarna Balkan jih je prevzela v popolno oskrb toliko glede hrane, kolikor glede prenočišča. Za ta poslednja — v kolikor je bilo prostora v hotelu Balkan, ker je bilo, kakor navadno, mnogo drugih gostov — sta hotelirija Počkaj & Kogl poskrbela po drugih hotelih. Sploh treba naglasa t i. da je jedini hotel Balkan v Trstu v stanu prevzeti toliko število gostov v popolno oskrb. In sicer v popolno zadovoljnost v vsakem pogledu, kar SO ČeŠki gostje glasno in opetovano zatrjali in tudi obljubljali, da bodo to naše podjetje najtopleje priporočali vsakomur. Seveda treba pripoznati da je k točnemu in zadovoljivemu poslovanju podjetja izdatno pripomogla tudi tista znana disciplina in zmisel za red, ki odlikuje češki narod vsepovsodi. V tem pogledu bi priporočali (-ebe Slovencem v no^ebno nosne-manje. A v posebno zai.ščesve nanije, da smo se tudi ob tej priliki uveiili, daje vodstvo podjetja „Balkan" sedaj v povsem sposobnih in agilnih rokah. Umrl je v četrtek v Gorici č. g. Anton S e s i č, upokojeni profesor veronauka, v starosti 90 let. Pokojni Sesič je bil v Gorici zelo znana ! in popularna oseba. Tudi mnogim Slevencem, ki ' so nekdaj obiskovali realko v Gorici, je ta - originalni a ob enem dobrodušni mož gotovo . v živem spominu. Blag mu spomin! Ameriški slovenski duhovnik č. g. ; Alojzij Plut, župnik v Ssliakepee je postal pa-'pežev prelat. Č. g. Gregor Einspieler, doslej župnik v Podklostru, je bil 14. t. m. inštaliran pro-štom velikovškega kolegijatnega kapitelja in župnikom v Tinjah. . Izlet in veselica v Kobdilj. Od kolodvora smo korakali proti Kobdilju, da se tam malo odpočijemo. Čas je bil kratek in skoro smo morali na slavni prostor. Čast in hvala gre onim, ki so odičili ta prostor, kajti od nikoder ni pripuščalo solnca, tako da smo bili na hladu. Nastopil je naš tržaški kapelnik H. O. Vogrič se svojimi svetoivan-skimi tamburaši. Res čuditi se mora človek, kako je mogel v tako kratkem času toliko doseči, da se mora ta zbor lahko povsodi častno pokazati. Na to pa so nastopili naši, -Zarjaši" ; krasen je bil zbor ^Spomin na Zagreb". Čeravno seje ta zbor nekoliko že postaral vendar ga rudi čujemo zopet in zopet. Krasni so tudi bili ženski zbori. Da, Zarja ! Nimaš zastonj takega imena, ti nam res se svojo pesmijo oznanjaš zoro boljših dni. Bog daj, da bi vedno tako vspe-vala, in se vedno kazala na naših odrih, da te čujemo ! Saj si ti vzdignila naš Rojan. Pevske točke rZarje" so se zaključile šaljivim prizorom, ki ga je g. Z. Cotič jako dobro pogodil. Občinstvo jc kar sililo vani, ko se je pokazal na oder. Reči moremo, da je .Zarja4 lahko vesela, da ima poleg svojega lepega zbora tudi svojega tako dobrega komika Prelepo je vspel zbor „Slovnn" ki ga je zapel možki zbor ,.D o m" iz Velikega Repna. Po dovršenem programu je začel ples. Pri vsem tem, da je vladala poletna vročina, je mladina trvela na plešišče. Društvi pa sta se podali ta čas v gostilno k Maliniču. Dobra pijača in dobra jed sta razvedrila vso družbo in veselo pevanje se je razlegalo po vrtu. Jedino to bi priporočili g. Maliniču, da v drugič najme Slovence za postrežbo in ne ljudi, ki odgovarjajo : „Mi no parla ke laški". Res, čutili smo se razžaljene, ko so nam na naši zemlji, na kršnem Krasu odgovarjali v tujem jeziku. Zato priporočamo g. Maliniču, da v prihodnje ne bo takega žaljenja. Krasna zabava je bila in le prehitro je prišel čas odhoda. Na kolodvoru je pričakovalo mnogo ljudstva, da se popelje zopet v Trst. Nekaj lepega je bilo na kolodvoru. Tu se je stiskalo naše ljudstvo, da bi prišlo do slabo prirejene blagajne. Kako so mogli za tako štacijo napraviti tako ,.ki£to" ? In kakor da se to ni dovolj, so postavili pred to kišto človeka, ki le laško psuje! Ali železniška uprava res nima tudi tacih ljudij, ki poznajo naš jezik ? ! Će tega ni, potem pa je dovolj žalostno, da mi Slovenci trpimo. Vlak je prisopihal in marsikdo je moral po-I čakati do zadnjega vlaka, ker ni imel še ! lista. Kraj vseh teh nedostatkov pa smo vendar imela, krasen dan ter izrekamo „Zarji" svojo toplo zahvalo. Miramarski. Novi gorski vodniki. Ker se je „Slovensko planinsko društvo" prepričalo, da je gorsko vodništvo v naših krajih pomanjkljivo in nedostatno osobito glede na pričakovani večji promet v naših planinah po otvoritvi nove železnice, je sklenilo izobraziti sposobne mladeniče in može za vodniški posel in jih potem priporočiti pristojnim foblastvam v pooblastitev za službo gorskih vodnikov. V to svrho bo prirejal osrednji odbor „Slov. planinskega društva" v Ljubljani strokovne tečaje za gorske vodnike, na katerih bodo strokovnjaki teoretično in praktično poučevali in vežbali gojence v raznih, gorskim vodnikom potrebnih vedah. Prvi tak tečaj je priredil osrednji odbor „Slov. plan. društva" letos spomladi v Ljubljani; vdeležilo se ga je 20 gojencev. Vsi gojenci so se izkazali sposobne in spretne za vodniški posel, vsled česar so dobili izpričevala, na katerih podla si so vložili nri pristoinih oblastvih p.'ošnie t ** - s za jO obla s tiče v za službo gorskih vodnikov. Od teli gojencev so bili naslednji oblastveno pooblaščeni za službo gorskih vodnikov : 1. V Mojstrani: Košir Janez star., posestnik št. 12., Košir Janez ml., posestnika sin št. 12., Bertoncelj Valentin, čevljarski mojster št. 16., Lah Gregor, vgo. Prečki n, kajžar št. 51. V Ratečah : Kuri Janez, pos. sin št. 57., Petraš Janez, pos. sin št. "7. V Bohinjski Bistrici: Rozman Val., vgo. Ro-žan, pos. sin št. 49., Ravnik Jože vgo. Koder ' krojač št. 91., Logar Lorenc vgo. Obezek, J pos. sin št. 11. V Češnjici v Bohinju: Stare Val., vgo. Močilnikar obč. sluga, Langus M. vgo. Kovačič, posestnik. V Srednjevasi v Bohinju : Germ Ant. vgo. Mežnar, pos; sin št. 65. V Kranj skigori : Zerjov Gregor, vgo. Kravenja, pos. št. 23., Zerjov Janez, vgo. Černe pos. 24. V Radovini : Zima Jože vgo. Klemenček delavec št. 21. V Begunjah (pri Radovljici): Po.~ačar Fr. vgo. Starček su-knjar št. 63. Na Mlinu pri Bledu : Jan Blaž vgo. Turčič, tesar št. 2. V Lučah na Štajerskem : Pečovnik Jakob, vgo. Pečnik, pos. sin št. 41. V Stradovci pri Kamniku: Preleznik Fr., vgo. Korelnov. posestnika sin št. 7. Zaveden Fostojnčan. „Notranjcu" pišejo : Neki gospod iz Postojne se je peljal z ; vlakom iz Ljubljane. Poleg njega je sedel ! precej prileten mož, ki je štulil vedno bla-! ženo nemščino na dan. „Kje je Adelsberg ?", je mož vprašal svojega soseda. »Jaz ne po-j znam Adelsberg, meni je znana samo Po-1 stoj na", je odgovoril Postoj nčan. „Ne veste, kje je Adelsberg, saj ste iz Adelsberga : doma ?" „Jaz sem iz Postojne doma", je zopet odgovoril Postojnčan. Tudi drugi so-: potniki so pritrjevali zavednemu gospodu, | tako, da je bil mož naposled le prepričan, da Postojna Slovencu lepše doni na uho, nego j Adelsberg. Kaleč, posestvo Miroslava Vilharja. je podedoval g. Evgen Vilhar, ki še sedaj živi v Šiški. Ta je prodal Kaleč osmini posestni-; kom iz BaČa. Ti so si razdelili posestvo, ki meri okoli 330 oralov, med seboj in sicer na prav zanimiv način. Klicali niso nikakega inženirja. marveč so vse posestvo razdelili sporazumno na 8 enakih delov in vsakemu delu ; dali posebno številko. Nato so šli v zagorsko loterijo in so tam vlekli številke dvakrat : prvič v namen, v katerem redu bodo vlekli onih osem številk, ki so jih dobili posamični deli posestva in potem so vlekli teh osem številk in vsak je dobil del z ono številko, ki jo je v drugo potegnil. Zadovoljni so bili vsi, kajti vsak je rekel: „Kar sem hotel, to sem dobil!" Tako se je vadljalo za Vilharjevo last, kakor za Kristov plašč, a kupci so si prihranili par tisočakov. Nevihta v Ljubljani. Včeraj okolu po-jludne je bila v Ljubljani huda nevihta s silnim nalivom. Padala je toča debela kakor ! orehi. Pobila je mnogo šip in razbila tudi mnogo žarnic. Vsled velikega naliva je bil tudi promet na več krajih mesta zelo oviran. Nevihta je napravila mnogo škode tudi po ljubljanski okolici. Onim, ki se hočejo izseliti. Minister-j stvo za notranje stvari je dne 7. julija izdalo razglas, da vsi oni, ki se nameravajo izseliti , v Trans\vaal ali v Orange, morajo poslati . lastnoročno pisano in istotako tudi lastno-! ročno podpisano prošnjo uradu za prise-! ljence v Johannesburg. Onim, ki ne znajo ne pisati ne citati, bo naselitev v onih krajih zabranjena. I s-. f * * , . . . Neki A. Gergolet iz Chiasso v Švici je, . kakor zastopnik paroplovne družbe „Zino<:, 1 razposlal reklamne letake za izšeljenje krue-t tov in rokodelcev, v katerih letakih jih vabi, ; naj se izselijo v Brazilijo, in sicer v deželo San Paulo, obetajoč jim tam dobrega zaslužka in prosto vožnjo do tja. Ministerstvo za notranje stvari je pa uvedlo o tem preiskavo, katere rezultat je bil, da ni res, kar letaki obljubujejo in vsled tega svari pred izseljevanjem v iste kraje, posebno pa na podlagi pogojev z družbo „Zino". Precejšnja tatvina. Sicer se ta tatvina ni izvršila v Trstu, ampak v Badenu pri Dunaju. Tukajšnja policija j č dobila le obvestilo, da je bil v noči 3. t. m. mej 3. in 4. uro zjutraj v nekem hotelu v Badenu okraden tr-govec-dragu\jar Moritz Phillips, doma iz Londona* Neznan tat. se je bil namreč prikradel v Pliillipsovo spalnico in mu ukral več perila, obleke in dragocenih predmetov, v skupni vrednosti 12*460 kron. Vlak povozil — junca. Iz Krepelj nam pijejo dne 16. avgusta: Včerai. dne 15. t. m., je osebni vlak, vozeči iz Gorice zvečer, na mostu pod Krepljami povozil junca, last posestnika Josipa Tavčarja iz Krepelj. Junec je bil 3 in pol leta star in se ceni njegova vrednost na 300 kron. Vlak je junca popolnoma razmesaril. Nesreča se je zgodila vsled tega, ker je pastir zaspal. Daljnjo nesrečo je preprečil g. Alojzij Brundula, posestnik iz Krepelj, s tem, da je drugo živino, namenjeno na železniški tir, še pravočasno odgnal. Neznosna vročina je vladala na praznik Velikega Šmarna v novomeški okolici. Bil je eden najvročejih dni celega leta. V četrtek je pa bila huda nevihta z gromenjem in bliskanjem. Sleparija z oljem. Predvčerajšnjim po-poludne so policijski agentje aretovali 28-1. Donata B., doma iz Bari v Italiji a stanujo-čega v ulici deli' Acquedotto, 26-letnega Josipa R. doma iz Rodika pri Sežani a stanu-jočega v ulici Giulia. oba lastnika neke zaloge vina ; nadalje 27-Ietnega mešetarja Er-nesta G., doma iz Getnone a stanujočega v ul. delle Lodole. 32 letnega mešetaija Frana H., doma s Planine, ki je prenočeval na ljudskem prenočišču v ulici Gaspare Gozzi, 39-1. kuharja Viktorja N., doma iz Vidma a sta-nujočega v ulici di Torre bianca, in 47-letnega krčmarja Josipa D. doma iz Izole. Vsi ti so bili aretovani radi tu opisane sleparije. Dne 25. julija t. 1. je Donato B. vkupil od Agnello Di Diomizio, ki je kapetan neke barke in je doma iz Bari v Italiji, 7 sodov namiznega olja v vrednosti 1950 kron 72 stotink. Mesto denarja, je Dunato B. dal prodajalcu menjico na 10 dni. Ko so jemali olje z barke, se je en sod razsul in olje se je razlilo, en sod je bil pa takoj prodan za gotov denar nekemu tukajšnjemu trgovcu. Ostalih 5 sodov so pa potom tvrdke Fratelli Ucceili poslali v Ljubljano, in sicer po naročilu Josipa D. in Josipa R. Zatem so pa šli v Ljubljano Fran H., Viktor N. in Donato B. V Ljubljani so ti trije prodali vseh 5 sodov olja sodarju Ivanu Rugernigu (?). Ta poslednji jim je dai na račun 100 kron, a oni so mu izročili spremno pismo, s katerim bi na južni železnic: dobil 5 sodov olja. A ko je šel Rogernig na postajo po olje, so mu tam povedali, da tvrdk:i Fratelli Ucceili zahteva, naj se ji pošlje onih 5 sodov olja nazaj, in sicer na račun Dom B., ki da je prodal vseh 5 sodov olja t vre Jakob Pollack v Trstu za 640 kron. Od svote je Donato B. dal tvrdki Ucceili 3<. kron za železniške troške, a ostalih 340 je obdržal za-se. Na dan plačila menjice (nai.. reč deseti dan po kupljenju olja) so pa ti ptički pozvali kapetana Agnello Di Diomizio in mu dali na račun 100 kron. Ker je vsa stvar jako sumljiva, je pu!i-[cija aretovala in djala pod ključ vsel; j šest.__ Koledar In vramo. Danea: Helena, cesarica; , Želim:r; Branislava. -- Jutri: Ljudevit. Stol"; ZI■». j tica. — Temperatura včeraj: ob 2. uri popoludae I 23-5' Ceisius. — Vrem^ : oblačno, deževno. Drušh/eDe vesti in zabave. Pevsko društvo .Slovenska mladina priredi s prijaznim sodelovanjem svetoivinskega tamburaškega zbora v nedeljo, dne I avgusta na Frdeniču (v konsumnein društvu) pri sv. Ivanu veselico s petjem, godbo, tam-buranjem, igro in plesom. Vstopnina k veselici 50 stotink: sedeži prve vrste 30 st.. drug1 vrste 20 st. — Vstopnina k plesu za gospodi-80. za dame 40 st. — Ples traja do polu-noči. — Vspored. ki začne ob 5. uri popol. je sledeči: 1. Godba. 2. Pozdrav, govor: g. Ivan Zupančič. 3. Volarič : rKdo vstaja na dan ? moški zbor. 4. Godba. 5. L Ipaček: .Viktorij' valček, udarja svetoivanski tam- zbor. f>. Godba. 7. I. Bartel: .Oi planine1, me^an zbor. 8. Godba. 9. M. Vilhar: ,Lipa: odlomek iz operete .Jamska Ivanka', ženski zbor se sprem -Ijevanjem tamburaškega zbora. 10. Godba. II. Poje .Zvonimir' iz Rocola. 12. Godba. 13. Laliarnar „Pozdrav" mešani zbor. 14. Godba. 15. I: Furček: .Prvi maj\ tamburaški zbor. 16. Godba. 17. I. Alešovec: ..Eno uro doktor'*, burka v jednem dejanju. Svoj obisk sta izven „Zvonimira" iz Ro-cola obljubila še društvi ..Kolo" iz Trsta in „Višava" s Konkonelja. Na obilno udeležbo uljudno vabi odbor. Pevsko društvo ,.Kolo~ v Trstu naznanja vsem gg. pevcem in pevkam da bo v nedeljo ob 2. uri pcpoludne pevska vaja zamešan zbor. Ob enem so vabljeui tudi gg. tamburaši da pridejo v nedeljo ob 10. uri zjutraj na pogovor glede določenj i dnevov za nadaljnje vaie. Odbor ,.Det. podp. drnStva- se tem potom najiskreneje zahvaljuje pevcem -bij- V soboto, dne 18. avgusta 1906 »EDINOST« št. 227. Stran IH venskega pevskega društva" za sodelovanje pri sv. maši povodom obletnice, kakor tudi na popoludanski veselici. Posebno zahvalo pa izreka g. pevovodju H. O. V o g r i č u. Društvo „Narodni dom" v Trstu poživlja po sklepu društv. odbora vse one gospode, ki so se svoječasno lastnoročno podpisali, da pristope, bodisi kakor društveniki, bodi kakor deležniki društva „Narodni dom" in ki doslej niso še ničesa plačali, da nemudoma dopošljejo svoje doneske, kajti drugače bo odbor primoran jih poiskati sodnjiskim potom. Doneski se vsprejemajo vsaki dan od 11.—12. predp. v društveni pisarni v ul. Geppa 21. Da se dotičnim gospodom olajša vplačevanje obetanih prispevkov, vsprejemalo se bode udnino tudi na obroke in dovoljuje se tudi onim gospodom, ki še niso popolnoma izplačali svojih deležev, da to store v teku tega leta, kajti po tem roku zajjadejo izplačani obroki nepreklicno v korist društvu v smislu društvenih pravil. Ob tej priliki se v drugič naznanja, da se do konca tega leta izplačujejo obresti za leto 1905. od popolnoma izplačanih deležev. Nova podružnica slovenskega planinskega društva se je ustanovila v Pazinu in se imenuje „Istarsko planinsko društvo", podružnica „Slovenskega planinskega društva" v Ljubljani. Tozadevna pravila je c. kr. namestništvo v Trstu že odobrilo, z razpisom dne 3. avgusta 190G., št. 1235. Veliko narodno slavje v Tolminu dne 8. sept. t. 1. Nadalje so se priglasila nastopna društva : 21. Čitalnica v Solkanu po deputaciji. 22. Pev. in bralno društvo „Prešeren" v St. Petru pri Gorici. Poje Hajdrihov „Na boj". 23. Bralno in pev. društvo v Brjah korporativno s zastavo. 24. Akademično terialno društvo „Adri/'a" v Gorici po deputaciji. 25. .Slov. pev. društvo" v Trstu po deputaciji. 26. Pev. in bralno društvo „Naš Prapor" v Pevmi pri Gorici korporativno. Nastopi z mešanim zborom „Pobratimija". 27. Slov. pev. in bralno „Triglav" v Radovljici po deputaciji. 28. Nar. Čitalnica v Bovcu korporati%-no. Poje „Poputniea". 29. Čitalnica na Grahovem Razne vesti. * Obsojena defravdanta. Iz Budimpešte poročajo : Reška defravdanta Bartoli in Szanto sta bila obsojena: prvi na tri leta, drugi na dve leti in pol ječe. * Vodna sila Perua. Peruanska vlada namerava izrabiti vodno silo te dežele. Inženir Guarini priporoča za to jezero Titikaka, ki leži 3850 metrov nad morjem, pokriva površino 8354 kvadr. kilometrov in ima vode za 5 milijard 84 milijonov hektolitrov, kar daje potencijalno energijo 28 milijonov konjskih sil. Po načrtu bi se imel skozi rob And, visok 250 metrov, napraviti tunel in dobivati na sekundo 100 kubičnih metrov vode, ki bi dala silo za rudarstvo, metalurgijo in druge grane ter tudi za industrijo ob obali. Stroški bi znašali okolu 40 milijonov pezet. * Superlativi Kalifornije. Neki ameriški list opisuje bogastvo Kalifornije nastopno : Kalifornija ima največ in najrodo-vitneje doline v Združenih državah, ima največe kanale za namakanje, naj vinorodne j a je izmed vseh držav, ima največa drevesa na svetu, kajti najviše drevo je visoko 365 čevljev, nijdebeleje meri v premeru 36, v obsegu pa 109 čevljev; največa trta je stara 67 let in pokriva 10.000 kvadratnih čevljev. Nadalje ima Kalifornija najdebelejo sladorno repo v Združenih državah, katere se na leto pridela za 110 milijonov dolarjev, in dežela rima največ limonov in pomaranč. Ponesrečene ladije meseca junija 1906. h. mesečne statistike nesreč na morju, CARIGRAD 17. Vsled korakov ekumen-skega patrijarhata je ukazal turški minister notranjih stvari vsem obmejnim oblastnijam, naj vsprejmejo grške begunce iz Bolgarije ter jim pomagajo. CARIGRAD 17. Ekumenski patrijarh je izročil danes poslanikom velevlasti napovedano protestno noto proti dogodkom v Anhialu. j Francija in Vatikan. PARIZ 17. — Minister za bogočastje,! Briand, se je v nekem razgovoru s svojimi političnimi prijatelji izjavil o položaju, ustvarjenem vsled novega zakona o ločitvi. Prerano je kaj započeti, preden se dobro ne zna za namen papežev. Enciklika je tako malo jasna, da se zamore v njej citati, toliko da prepoveduje kolikor tudi da trpi ustanovljenja bo-gočastnih združitev. Ni res, da je francoska vlada pripravljena stopiti s papežem v pogajanja, ki merijo na spremembo zakona o ločitvi. Zakon se uveljavi, kakor je. Vlada je predvidila upor proti zakonu o ločitvi ter je izdala vse potrebne odredbe. V poslednjem pogledu se ni hotel minister za bogočastje natančneje izraziti, vendar je dostavil, da bodo nekatere teh odredb morda mnoge popolnoma presenetile. Kancelar Bulow. WILHELMSHOEHE 17. Cesar Viljem je imel danes predpoliidne razgovor s kance-larjem knezom Biilovom, ki je dospel danes semkaj. I Torpedovka poškodovana. TOULON 17. Torpedovka „Cjclone" ki jo je pravkar, priobčil „Bireau Veritas", 'Je bila Pri rtu St- Martin močno poškodo- je posneti, daje meseca junija ponesrečilo na j vaJLa' - . .. . ~ Q „ ■„ oo ;„ oi n i Zlata masa kardinala Katscnthalerja. morju 32 jadrenic m 21 parnikov. Od jadre-, SOLNOGRAD 17. Nadvojvoda Evge£ je me so bile 4 ameriške. 9 ]e bilo angležkih, • x „ ... , v j. , , j-i i ' . . osebno čestital Kardinalu knezonadskotu dru. 1 čilska, 2 danski. 9 irancoskih. 1 nemška, , , . . , . , ' _ ... ' . .. Katschthalerju povodom njegove zlate mase. 4 norveške, 1 švedska. Parmki 4 ameriški. 1 , . „ sl i lAcnplp ar» Tiirii pMnrtP lnnnirih p Anftv r>P- belgijski, 10 angležkih, 1 francoski, 2 nemška, ] japonski, 1 norveški. 1 portugalski. tovolno gasilno društvo >. 31. Pev. in bralno rorici društvo v Cerknem j Brzojavne vesti. Velik potres v Valparaisu. NEW-YORK 17. Kabelska poročila javljajo, da je bil v Valparaisu (Čile) potres. Mnogo oseb je bilo ubi-| tih oziroma ranjenih. Vsa poslopja so i. in j poškodovana. V vseh delih mesta raz- po deputaciji. r . „ , , , .v isaja požar. Kabelske zveze v južnoafriške postaje so razdejane, odprte so Tolmin 16. avgusta 190«. |,e P"*0 Lizb°ne" * i (valparaiso je drugo veliko mesto repu- ustanovni občni zbor „Žalskega So- j blike čile in najznameniteje trgovinsko in koia '. Jutri se bo vršil v Žalcu ustanovni j obmorsko mesto na zapadni obali južne občni zbor »Žalskega Sokola". Pripravljalni j Amerike s približno 200.000 prebivalcev, odbor poživlja na ta zbor z besedami : Po | Op. ured.) ^^^ triletnem pripravljalnem delu stopa Žalski; Pomiloščeni kaznjenci, odsek „Celjskega Sokola" pred Vas kakor sad j DUNAJ 17. Cesar je pomilostil 47 kaz-resnega dela; dovolj močnega se čuti da njencev: od teh v kaznilnici v Kopru 4, v stopi kakor vreden sodelavec v vrste brat-' Gradiški 2. škili sokolskih društev. Vabimo Vas na naš ; " Potres, ustanovni občni zbor — vsak naj pripomore j DUNAJ 17. Tukajšnja opazovalnica po-Iio svojih močeh, da se bo „Žalski Sokol", ki |tresa Je zabeležila oddaljeni potres, ga ustanovimo, krepko razvijal, da bo stal Začetek ob 1. uri 23 minut zjutraj, konec trdno ko slala, neomabljivo kljuboval vsem'o^1" 6- ure zjutraj, viharjem nasprotnih navalov. „Žalski Sokol" Štrajk mlinarjev, naj bo ponos vseh zavednih žalčanov in oko-^ BUDIMPEŠTA 17. Deputacija štrajku-jk v , jočih mlinarskih delavcev je prišla danes k —=— višemu mestnemu glavarju ter ga je prosila, Darovi. naj v interesu mira posreduje. V imenu mli-Nikolajevemu zavodu so doposlali v narjev je prišel k višemu mestnemu glavarju mesecu juliju sledeči gg.: si. trgovsko-obrtna tajnik Fekete. Prišlo je do sporazuma. Jutri zadruga v Gorici 100 K, si. županstvo Pod- pojdejo delavci na delo. ?ora pri Gorici 50 K, si. moška Marijina V stvari odstopa pruskega poljedel-dmžba v Trstu 50 K, prebitek igre v zavodu _______Skega ministra. K, županstvo Kastav 15 K, županstvo Lokev 10 K. Kersten 5 K. Alojzija Stoka 5 BEROLIN 17. „Lokal-Anzeiger" je z ozirom na poročila raznih listov, češ, da je K. Franja Batič 2 K. Dolinar 1 K, Vrbka!cesar VilJem Pozval P°dbielskega, ministra Lanišče 2 K. Amalija Mešiček 4 K. Manjaz^^edelstvo^naj odstopi, od istega po-Schr.eider 3. K. N. N. 40 stotink. joblaščen izjaviti, da mu ni doslej o takem Zapuščena dekleta vedo ceniti to prepo _! pozivu cesarja kaj znano, niti da je podal trebno zavetišče in hvaležno se spominjajo j svojih dobrotnikov v molitvi. Zato pa: kedor j ima človekoljubno in usmiljeno srce. naj se tukajSnji škof, dr. Ignacij Senestrej spoirinja zavoda sv. Nikolaja! gy Za vse gori omenjene darove izreka pre- j protigrSke demonstracije V Bolgariji. demisijo. + Škof Ignacij Senestrey. REŽNO 17. Včeraj popoludne je umrl v staro- uo zahvalo vsem odbor. SOFIJA 17. Vsebolgarskega shoda v Za družbo sv. Cirila in Metodija da- plovdivu se udeležita tudi minister notranjih •rovala sta g. Vasiljevič in Gojkovič 20 K. j stvari Petrov in Boris Sarafov. Sodi se, da Denar se nahaja pri upravništvu „Edinosti", j bo njih navzočnost pomirovalno uplivala na ■■ j zborovalce. Gospodarstvo. Glasom poročil iz Anhiala, je pogorelo _ . _ . . i 900 hiš. Letina na Bolgarskem CARIGRAD 17. Porta je glede dogod- ke letos izredno dobra. Kmetje se ne sporni- j kov v Anhialu odposlala svojim poslanikom njajo še tako dobre letine. j za velevlasti dolgo okrožnico, pisano v jako Srbski izvoz. t ostrem tonu. V okrožnici protestira energično Kakor javljajo iz Belegagrada, se razvija proti barbarskim činom bolgarskih band in Srbski izvoz preko Soluna naj povoljne je. Tre- i ni i i:i:i srb-kih sliv ie že r»-» 1 lnennai po-' o ^'jji razprodana. Siev. Dospele so tudi čestitke mnogih členov ce sarske hiše, cerkvenih knezov, členov visokega plemstva in visokih državnih dostojanstvenikov. Kitajska. LONDON 17. Glasom nekega poročila lista „Morning Post" iz Sangaja namerava generalni guverner Juan-Si-Kai v pokrajini Pečili uvesti za poskušnjo ustavno vlado. Glede volitve za predsedništvo v Severni Ameriki. DANVILLE (Illinois) 17. Konferenca republikanske stranke kongresa v volilnem okrožju Illinois je soglasno odobrila kandidaturo sedanjega predsednika poslanske zbornice, Josipa Cannona, za predsedništvo Združenih držav. Spremembe v angležki armadi. LONDON 17. Glasom nekega poročila „Standarda" so v zvezi z že objavljenim znižanjem vojnega proračuna določene še druge zelo važne spremembe v armadi. Letošnje jesenske vaje bodo zelo omejene. Opusti se tudi več vojaških učilišč. H u s i j a. PETROGRAD 17. (Petrogr. brz. agent.) Poročilo „Ruske korespondence", češ, da je minister notranjih stvari izdal okrožnico, ki prepoveduje vsprejem Židov v občinske urade, je popolnoma neosnovano. Taka okrožnica ni bila izdana in tudi ni mogla biti izdana. VARŠAVA 17. V predmestju Wolowa je danes eksplodirala petarda pred procesijo romaijev, ki so se vračali iz Rokitna. Neki vojaški oddelek, ki je ravno marširal mimo, je na romarje streljal, vsled česar je bilo ranjenih 10 oseb. KOSTROMA 17. Sinoči je 10 verst od Kostrome napadla četa mladih kmetov več letovišč. Dočim se je več posestnikov takih stanovanj odkupilo z denaijem, so kmetje opustošili stanovanje enega letoviščarjev, ki ni hotel tega storiti, ter zlostavili njegovo soprogo. FRANKOBROD 17. „Frankfurter Zei-tung" poroča iz Odese: Na tukajšnjem kolodvoru je včeraj sedem anarhistov napadlo železniškega komisarja ter mu ugrabilo 5500 rabljev. Na to eo zbežali ter so vrgli bombo med policijste, ki so jih zasledovali. Eden po-licijstov je bil ubit, neki drugi pa težko ranjen. Posrečilo se je pa aretovati tri anarhiste. PETROGRAD 17. Na postaji Katari-nine železnice je neki kozak zabol sprevodnika, ki ga ni hotel pustiti v voz prvega razreda. Nemiri na Kavkazu trajajo dalje. HELSINGFORS 17. (Petrogr. brz. agent.) V minoli noči so policija in carinski uradniki zaplenili dvajset verst od Nikolaistada na morski obali 180 pušk in 24.000 patron. PETROGRAD 17. (Petrogr. brz. agent.) Ministerstvo notranjih stvari je prejelo poročilo, da je predpoludne blizo Petrograda na Varšavski železnici skočil skozi okno vlaka, čilo ubežati v bližnji gozd. Vojaki in kmetje preiskujejo gozd. Trgovina. Borzna poročila dne 17. avgusta. Tržaška borza. Napoleoni K 19.07—19.10—, anjdežico lire K —.— do —.—. London kratek termin K 240.--240.25 Francija K 95.30--95.^0, Italija K 95.25 —.—95.45— italijanski _ bankovci 1C —.— —.—. Nemčija K 117.30—117 45, nemški bankovci K —.—*— — avstrijska eJnotna rento K 99.40—99.70, ogrska kronska renta K 94.65—9.V.95, italijanska renta K —.— —.—, kreditne akcije K 670— — 672.—, državne železnice K 671.---673.--Louibardi K 161--163— Llovdove akcije K 740— 745 — Srečke Twa K 331.75—335.75, KroiS K 496 — do 4S3.—, Bodenkredit 1830 K 30_\ 310.—. Bo-denkredit 1889 K 302,— 310.—. TurSka K 163 03 do 16 .00 Srbske —.— do —.— Dunajska borza ob 2. pop. vč'raj danes Državni dolg v papirju 100.25 100.— * „ areoru 100.25 100.15 Avstrijska renta v zlatu 117.45 117.35 v kro-ah 99.60 99.43 AvBtr. invečt'-'ijska reara j6,, 39.35 S9.— Ogrska renta v zlata. ° 112.85 11260 krunali 4°, 94.30 01.75 . n 3*/« 84 80 S4 30 Akcijo n&cijonalne banke 1770— 1771 — Lv redita e akcij? 671— 67-; — London, 10 L&t:. 240.07V-239.92'/. 100 državnih mark 117.25 il7 3) 20 mark 23.45 23.46 frankor 19.07 19.07 100 ital. lir 9t 3 > 95 35 Cesarski cckhv 11.31 1131 Parižka tn londonska boiza. Pariz: (Sklep.) — Fm^cozka renui 97.77, italijanska renta 102.40, španski eztorien- 96.42, skciie otoinanske banke 648 —. Menjice na London 251.75. Pariz: (^klep- Avstrijske državne železnico 716.— Lombarue 168.— unificirana turStca raa.a 97.45 avstrijska zlata renta —.—, ozrsku 4% rentu 94.80. Lftnderbank 475—, turSke arečsd 146.25, parižka banka 15.4?, italijanske meridiionalae akcije 8.23 akcije Kio Trnto 17.19 Trdaa London: (Sklep) Konsolidiran dolg 88 — srebro 30.6/,, Lombardi *7.—, Španska renta 95.J/t italijanska renta 101.a/4 tržni diskont 3\',, mer.jice ha Dunaju 24.34. fetalna. Tržna poročila 17. avgusta. Budimpešta. Pšenica ^a okt. K 14.62 do K 14 64, rž za ok: K 12 30 do 12-32, oves ?a okt. od K 12.82 do 12 34, koruza za avgu3i 12 24 do 12.26 Pšenica: ponudbe in pcvt-raSevanj- dobre, tendenca mrtva. — Proda-a : ' 25.000 met. stot. za nekoliko stotink nižje, druga žita mirneje. — Vrelce. nestanovitno. Hamburg. (Sklep pop.) Kara Santom gooi average za september 39%, za december :'>9J/ , za marec 40—, za maj 40 %. Stalno. — Kava flio navadna loco 40—42 navalna relna 43—14 navnr!ua dobra 45—46. Hamburg. (Sklep-. — Sladkor za avgust 18-20, za september 17-9za oktober z i november 17-60, za dec. 17.65, za januar 17 70. — Mirno. — Vreme: oblačno. New-York. (Otvorenje) Kava Rio za bodoče dobave. Stalno, za 5 do 10 stotink nižje. — Prodaja: 4000 vreč. Ha vre. (Sklep) Kava Santos good averagJ za tekoči mesec 48.50, za aept. 43 75. London. Sladkor iz repe auro v, a 9 V., S^- Trdno. Pariz. Kž za tekoči mesec 16.—, za aep:. 16—, za dec. 16.15, za nov.-februvar 16.50 (mirao\ — Plenica za tekoči meaec 13.15, za sept 22-65, za Bept.-dec. 22.70, za novembjr-februvar 22.80 (trdno). — Moka za tekoči meaec 32.25, za 3 ).65, z i sept.-dec. 30.30, za november-februvar 19.75 i.tr i:io>. — Repično olje za tekoči meaec 65.l/,, za sept. 64*/4. za aept.-dec. t>6^'/.» za januvar-apn! 66.1. (afealno). — Špirit -jo tekoči meac 46.' 4, za sept. 45.—. za aeptember-dec. 41.—, ia januvar-april 40.— (stalno) — Sladkor aurov 88" uso uov 22.%—23 — Mtal-io). bel za tekoči meaec 25.4/», za sept. 25.T,„, zx ok --januvar 27.%, za januvar-april 27T/S, (mlač ;o>. ra:'t-niran 57.--57.50 Vreme: lepo. i » c roti uarnarsKim enom ooigarsmn oaim u rihaj^očega iz Varšave, bančni ropar Bje-ižega ljudstva ter izjavlja, da ne bo mogia | lencoVf ^ ga je švicarska izročila Rusiji. s1:.i-i voČ in diferentna in trpet: talcih r.asil- ■ Oro?nik fe sleočil za njim. Vzlic temu, da je bil Bjelencov težko ranjen, »e mu je posre- Bprejeaaj« m vaakevrttBB dela li p« ■ ■ pMekilk uirttk. i ■ ■ mm- nistriTU catt ireHito & frulo :^«i Tovarna pohištva = RAFAEL ITALIA = Velikansko skl&dlftče In razstav« pohištva ti tapetarij —» TRST mhb ulica Malcan^on štev. ! po Mlo mlmkih othmk. & Zaloga tn- in mimtth tip, rpmia m \irnw in razprodaja r.a dfjbaJo in drobno TRST. — JAKOB PERHAUC - TfiS". Via d e l r A c <] u e 5tv. «. (S8ii«3ti lili Cii:? > Velik izoor francoskega šampan ca. pentčih d^ertn1. italijanskih in a^etro-oerakih vin gunder. renskih vin, M ose Ha in Caianti. — riuai, konjak, razna žganja ter poaabni prietai tiop:na«-v, slivovec in briajevec. — Izdelki I. vme, du^i: i-dotičnih krajev. Vsaka naročim e tA^oj izvrši. posilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo i t franko. — Kazprodaja od po! li ra naprej. * i-iOHO'lO'iOi(OliOliOliQiiO"Q"0' iS-- ar Tovarna pohištva n Aleksander £evi Jtiazi ■lica Ttsi itv. 52. H (lastaa Ma|. ZALOGA: P1AZZ7I R05HRI0 (ioUk« g o«n«, M m nt Mtl n*b«n« tonkiuMiai. i: lOnOIftlOliOHOHOHOliOliO-M Btrtu IV > EDINOSTc štev. 227. V soboto, dne r.vgiisul MALI OGLASI. [ Hi.ii ogl&ai rf.Jwr.ajo se po 3 stot. besedo; i iEastni>ii?kane rr«ede se računajo enkrat t Naiinai.:»a iristoibinft 40 stotink. Najmai.;>a pristojbina P!»čn se takoj. tfcr Izven Trsta plsm««o narači kak „MALI OGLAS", naj • •šije te nar v raprej. fc»r grujjače n« bo njegov Oj,las objavi]«*, it ni cttfaa poznana Ujravl lista. Tarifa J. natisnjena na čelu ..BALIM 06LAS0V" le vsakič I nka preračuni, kel.ka mu Je plačati t tem. i« presteje besede OgUte treba naslovit! na ..IMSERAT1I ODDELEK" .Cieiifr . Ha vpn.anja petem pi.e;a be dajal „»»SERAT«! ODDELEK tfermatf.e ed.no le. če be pumu prilože«* znamka za »iBovor Šestnajstletna zunanjosti, govori slovenska, urinsko in itfclij:«u»-ko, i*će službo v kaki iratiki. m ekarni, prodaj*l.ii i itd. — Ponudbe pod _l«i-leinji- n h .. li.seratni i»ddelek Edinosti-._ llneiflno nvillLo ProtlaJ Je T nialim UuOUlld prilIKd. posestvom, testoječa i r 4 i ros toro v in t kosov /.'.iiijiiča v Hrusevju blizu I\>-►t-.jne /h ceno kron. Podrobnosti pri lastniku F V e r t o v e c, trgovina jestvin. ulica Caserma 14, 8*JS Podpisani priprta s!, mm stbio HXXXKKKK*K*00000< XXXXXXXXX)OOOOCXX zalogo dalmatinskega vina flila citta di Trieste Nova prodajainica klobukov naliujajočo se ulica Torrente TRST ^ /^V^^ v ulici Torre Manca u prodajalnica izgotovljenih oblek 11U ul. Romaona »" %th. Oiulia it. 711 1 -t.oj^lco. j * Barriera_vecchia itv. 5. v katerih toči dalmatinska vina nai- 1 PriPoroča sc cenjenim odjemalcem rad« i Velik izbor klobukov, lastne delavnice, razna- bolje vrste vina naj- jtaftt Dvornik trgrovec z vinom. DROGERIJA Josip Zioon ni. C? ili • • • • " w » < • • Izbor dr os, barv. Soplćev, pok o« t! p&rfamov, fln. mil«. — Zilogra, mineralne vod«, voska za parkat«, »a mrzlo pripravljene^* •trupa tamarlnđo, mallnovca itd. itd. V telili te£x tetlna Proodai-ska poslopja, tovarne) ter premičnin (kakor pohištvo, gospodarsko orodje, stroje, živino, žito, slamo, seno, lilago v skladiščili ali na prostem itd.) v zavarovanje proti ognju in streli po najnižjih cenah in z najboljšim jamstvom. Dolžnost vsakega Slovana je zavarovati se pri domačem zavodu — že da ne gre denar v tujino. Vsa zavarovanja sprejema ter daja vsa pojasnila. Podružnica zavarovalne zadruge „Croatia" - Srst --CORSO štev. 1 - Zastopniki za vsako mesto, trge in večje vasi (Primorske, Kranjske, Koroške in Štajerske) se sprejemajo pod ugodnimi pogoji. Podjetje za prevažanje pohištva. ~ Prevažam stanovanja z garancijo, cene najugodneje. EDOARDO VASCOTTO ulica Caserma št. 10 na oglu ulice Valdirivo l/rlfii' jiHA na prodaj dvorec, pripraven za sta> FMIlir 1111(1 novanje treh rodbin, oziroma s 3 ttsnovauji, ne velikimi, z vitom, vodo, po možnosti ilirom, naj pismeno obvesti o podrobnostih pod ,-DVOKEC 77-, oziroma naj pride oeebno v ..Inseratni oddelek Edin* sti". — Prednost imajo dvorci v Kole nji, Ivanu, v bl:ž;ni ulice Giulia, Boschetto, Ro*setti. 999 Gostilna „Alle tre Corone" ulica Giotto št. il išče konduktezja. Zahteva se kavcijo. Oglasiti se je do 30. septembra. 897 0||IqqS||q dva kilograma z ravno toliko ovsa "lUlCi«lll<* prihranita 600 kron na vagonu onemu ki dobro krmi konje. Skladišče : v Trstu, ulica San Francesco 9 pri tvrdki D' E 1 i a : na Opfiuah pri Antonu Kažem. AitMifl ScKool of Lanpam uči modeme živeče jezike od p.-oie«orjev dotičnega materinega jezika. Trgovinska korespondenca. Kombinirana metoda. Brezplačna pojasnila daia Hutorizo-vana &ola za učenje jezikov za odra<čene in otroke v Trstu, ulica Nuova ?t. II, II. nadstr. V dekliškem domu v Gorici «e vpprej-meio na stanovanje uOenke, ki ob skujejo razne iole. Prilika za učenje raznih tujih jezikov, godbe in ročnih del. Dobro nadzorstvo ob nizki ceni, dobra hrana, lepo prostorno stanovanje. N'atančceji podatki pri gospej Mariji Draschler — Gorica, ulica Trigemina 12 <393 Micira uoba in tuhiQja) je na prodaj na Opči-lllOIvru u ah na cesti kraj Tramvaja. Kdor hoče If.bko kupi tudi zemlii^če kraj hiše. Cena 3000 K. Naslov pove „Inseratni oddelek Edinosti14. 1000 BALKAN- 901 Služkinje dve Uče -HOTEL Mqq!<1 "urovo kuhano z Alp. It!(&v>IU je obrniti ulica Vincenzo lvi.it subio. MT Pristno, garantirano, čisto, toskansko £ucca olje iz oljk in vino tvrdke GIUSEPPE FEBRANTE v Florenci razj)oAilia zastopnik Aleksander Gazutli, ul. Stadion Za uaročbe se j Bellini št. 13. 858 Malo "ervalovič. stanovanje v bližini Glavne Pošte iščem. Ponmlbe na ..Inseratni urad Edin- sti" pod (750. Ivan Nasutti TRST (ulica Palača Salem »i Trgoviua s r .ii;i» .-to opremo z emailiranega in litega železa t-nt-tih poMjd in neklenine. Pekarna in slaščičarna Mikuš irg S. Francesco d' Rssisi štev. 7 Prodaja moko I. vrste, slaščice in hiškote najfineje vrste. Trikrat na dan svež kruh. Zaloga pijač : finih vin za desert, dalmatinskih in istrskih vin. = Pivo v steklenicah. — ■ ne .zmerne. — Kazjiošiljanje tudi na dom. IVij'.f.tiu miii t ulici Lasztrttto r«oeUe št«v. It ior(;io) otiaril IT ZALOGO VINA *VI z» do»i'u ra.1 h), pri kakovost najbolja. Da zamorem cenjeDim i!. 1» pa tako ra/j>o'» najnižjih in konkurenčnih cenah. VIKTOR PIŠKUR. TržaSka posojilnica in ^hranilnica regi• sastava po S*/^*/. Uraana ura: o4 t.—fš dopoladao ia oi S.—4. popoladaa ^ IzplaAuJa vsaki daa ob aradnih nrak. — Ob nedeljah ki praanikik jo urad zapri. Imm aaJaio4oraoJo arojoao varaostao ooHao aa skraako vreiaestalh paphjor, littia itd. POMM hiuttaMsl rtlta 111.104. KŠI vrstnih kap za moške in ženske. Brez konkurenčno ceno. Tovarna eementiiih plošč ARISTIDE GUALCO Ti=?ST, ulica S. Ser/olo 2. Velika zaloga dobro vležanili cementnih pl« ;v-h velikostij vrst in barv. Tovarna in zaloga cementnih cerij Klasro trpežno. — Brezkonkurenčnc ceu«-. Na željo se stavijo v delo plošče solidno in po ,-e i Oil iiurienili lastnih delavcev Carlo Vitez Trst, Trg S. Carlo 2 — Uhod ul. del Arsenale AUTO KI Z O V A NA mehanična delalnica za inštalacije plina, vodovodov in električne razsvetljave. /elita zaloga priprav za žarne luči na plin. fOBlSlA LJUDSKA POSOJILNICA vpisana zadruga z omejenim jamstvorr. v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., II. nactblr. v lastni hI It. Načelstvo in nadzorstvo je sklen !o v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako: Hranilne vloge se obrestujejo po 41//'« Stalne vloge od 10.000 kron dalje /. od j - -vedjo 1 leta po dogovoru. Rentni d tvt ; plačuje pos. sama. Posojilo: na vknjižbe po l/s°/o varščino ali zastavo in na int-nice po 6*'. Glavni deleži koncem leta 5'/-—- Stanje 31. dec. l!HH (v kronah!: • 1 ; c o 1781 z deleži K = 113.382. — Hraniti vloge 1.554.08!)-13. — Posojila 1,570.810 . Vrednost hiš 110.(175.— (v resnici s«> vre r-ve«-). — R e z e r v n i z a 1 o g 75.101 01. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefoti štev. 7!». francesco Stovinseky železnina TRST — ulica Torrente 45 — TRST 3zbera železninc za stavbinsko uporabo. SPECIJALITETA : ledenice lastnega izdelka, £tedilrjr ognjišča in železne peči. Ivanka Doreghint TRST. - Ul. Madonnina štv. V VELIKA ZALOGA pohištva, inamifaktur, ur, >I i i: -zrcal in tapet ari j. Popolne spalne in oliedovalne sobe. Moške obleke ca izbero. UGOPNE CK.Ni:. Prodaja proti takojšnjemu plačilu in tutli na obroke. Zaloga Izvozno-martne (Ejcport-Marzen) In vležane (Lager) nrz=z pire == v aoddakih in v boteljkah, kakor tudi — k^asa = is tovara« Bratov Reinin^ant Steinfeld pri Qradcu. zaloga JKaHonijcve Qiesshnbler vedno sveže kisle vode uaarmlk onftk pri ANTONU DEJAK junior TRST Via ie|li Artisti štev. 10. a