►
Edini slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
i-—

List slovenskih delavcev v Ameriki.

The only" Slovenic daily*
in the United-States. Issued every" day except Sundays and Holidays.
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.	Entered ai Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
NO. 255. — ŠTEV. 255.	NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 30, 1908. — PETEK. 30. VINOTOK A, 1908.	VOLUME XVI. — LETNIK XVL
Mesto Newark
►	v dvajsetem stoletju.
V NAJVEČJEM- NEWJERSEY-SKEM MESTU IMAJO TOLIKO IDIOTOV, DA NE
►	VEDO, KAM Z
NJIMI.
Sodišča imajo vedno več opraviti s takimi ljudmi.
V ŠESTMESEČNO JEČO.
Mesto Newark, ki je največje v državi New Jersey, se inllikuje po raznih svojih zanimivostih. Predvsem imajo v imenovanem mestu skoraj ravno toliko cerkev, kakor gostiln, nadalje imajo vse polno politikov, koji vsi dobivajo plačo iz mestne blagajne na račun davkoplačevalcev in v novejšem času se je tudi število idiotov izredno pomnožilo, tako da mestni o«'-etje ne vedo. kaj naj počno s takimi ljudmi in jih jednostavno izročajo sodnikom, kteri si z njimi ne vedo drugače pomagati, nego da jih pošljejo za par mesecev v ječo ali pa v prisilno delavnico. Vendar pa to nikakor ni častno za tako veliko mesto, kjer se politiki tako lepo preživljajo.
Tudi te dni se je v Newarku pripetilo. da mesto ni vedelo, kaj naj počne z nekim zamorskim dečkom, ki
je idiot. Vsled teira so tudi zamorca izročili sodniku Herru. ki je svoje-č-asno položil prise«r° zvestobe napram osobnej svobodi, in ta sodnik je tudi zamorca posla! za šest mesecev v ječo.
Tako se je zgodilo početkom dvajsetega stoletja v mestu Newarku, država New Jersey, ne da bi se samo jeden človek oglasil proti tej barbar-skej razsodbi, v kterej se duševno bolan zamorski deček proglaša za postopača.
Ni še dolgo temu. ko je zamorec Burr H. Jones iz Rloomingdale pripeljal svojega posinovljenca Alberta, ki je kretin, v Newark, da ga izroči kakemu zavodu za umobolne. Da se kaj nenavadnega ne pripeti, je stari zamorec zaprl dečka v neko prazno hišo na 18. ulici in je potem odšel k policiji, da jo naprosi, da pošlje dečka v tak zavod.
Ko je pa prišla policija v ono hišo, ni dečka več našla. K tnalo potem so se pa pričele množiti pritožbe, da po okolici zinjeva mleko in kruli, ko-je puste dostavljalci v vežah raznih hiš. Sledovi tatu so vodili v prazno hišo na 18. ulici, kjer so potem v resnici našli zamorskega dečka in veliko zalogo mleka in kruha. Vsled tega so dečka prijeli in ga izročili sodišču. koje jih je potem poslalo za dobo šestih mesecev v ječo, dasiravno ima država New Jersey poseben zavod za slaboumne, koji zavod morajo davkoplačevalci s svojim denarjem vzdrževati. V ta zavod pa zamorejo priti le oni bolniki, ki imajo priporočila boljših državljanov. Slednji pa imajo sedaj preobilo posla s politiko in tako nimajo časa zavzeti se za furomašnea zamorskega dečka. Kaj se hode z dečkom zgodilo, ko bode prestal kazen, nihče ne ve.
ROJAKI NAROČAJTE 8E HA "GLAS NARODA", NAJVEČJI Uf NAJCENEJŠI DNEVNIK!
Denarje v staro domovino
pošiljamo
sa $ 10.35.......... 50 kron,
ca 20.50................100 kron
sa 41.00........ 200 kron
sa 102.50................500 kron
aa 204.50........ 1000 kron
fca $1018.50 ........ 5000 kron
Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma m nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Nafte denarne pošiljatve Izplačuje c. kr. pefctnl hraniTni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-aeje do $25.00 ▼ gotorinl t priporočenem aH registriranem pismu, večje sneske po Domestic Postal Money Order sli pa New York Bank Draft
FRANK SAKSER CO., S3 Oortlandt St., Nsw York. N. Y. 6104 St Clair Ave., N. E.
Cleveland, Ohio.
Proračun mesta New York za 1909.
V PRIHODNJEM LETU BODE U-PRAVA NAŠEGA MESTA POTREBOVALA 156 MILIJONOV DOL.
Mestno zastopstvo je po dolgej seji privolilo v povečane izdatke.
VELIKANSKE SVOTE.
Občinski svet mesta New York je pri posebnej seji odobril mestni proračun za prihodnje leto, ki preseza po velikosti svote vsa dosedanja leta, kajti na>e me^to bode leta 1909 po-trebovalo .$156.000.000 * za svojo upravo.
Posamezne točke proračuna so:
Policijski oddelek bode potreboval $14.001.667.87.
Naučni oddelek potrebuje za prihodnje leto $27.470.730.59.
Oddelek za javno dobrodelnost $2.542.605.
Zdravstveni oddelek $2.457.459.25.
Proračun našega mesta bode za prihodnje leto toraj večji, neiro proračun marr-ikake evropske države, vštevši kako velesilo. Pri tem pa moramo pripomniti. da naše mesto ne vzdržuje nikakeira vojaštva in tndi nikake vojne mornarice, pač pa mora mesto izdati za šole in dru<re zavode lepo svoto v znesku 27 in pol milijonov dolarjev.
Z ozirom na velikost proračuna zavzema c-edaj New York prvo mesto med vsemi drugimi mesti na svetu in marsikaka država se z ozirom na proračun ne more meriti z New Yor-kom.
Zarota proti duhovnu. Zastrupljene ženske.
NEPOZNANI ZAROTNIKI SO PRIMEŠALI V PIJAČO DUHOVNA REV. JONESA STRUP.
Pijačo sta povžili dve pri njem uslu-žbeni ženski in obe sta umrli.
PREISKAVA.
Stoletnica škofije v Bostonu, Mass.
BOSTONSKA KATOLIŠKA ŠKOFIJA JE PROSLAVILA STOLETNICO SVOJEGA OBSTANKA.
Tem povodom so se vršile v škofiji velike slavnosti.
PAPEŽEVO ČESTITANJE.
Oklahoma City, Okla., 29. oktobra. V župnišču Rev. Carter Helm .Toneta sta včeraj vsled zaistrupljenja umrli dve njegovi zamorski služkinji, ker sta pili vino. koje je bilo namenjeno duhovnu. Oblasti so sedaj pričele s strogo preiskavo, da doženo, jeli bil strup v vsem vinu, ali pa samo v onem delu. ki je bil namenjen za duhovna.
Rev. .Tonete je bil več let v Louisville. Ky. Pred letom dni se je preselil v Lynchburg. Ya.. kjer je prevzel skoraj največjo tamo.šnjo cerkev in občino, kar jih imajo Baptisti. Tam >e je tudi oženil. Ker pa njegova žena ni bila članica njegove občine, se je svojim občanom zameril in pričela se je proti njemu vsestranska agitacija, vsled ktere je moral končno odstopiti nakar se je preselil v Okla-liomo.
Rev. Jones izjavlja, da ne misli, da je bil strup njemu namenjen, dasiravno je iz Ijvnchlninra v Virginiji dobival še v novejšem času razna grozilna pisma.
Svoji služkinji je našel on sam mrtvi in kraj njih je ležala steklenica whisk-eya in steklenica onega vi la. kojega rabi on običajno pri maši in pri obhajilu svojih občanov. Mogoče je tudi, da je kedo v steklenico vina namešal strup z namenom, da bi zastrupil one ljudi, ki bi prišli k obhajilu. Preiskava bode dognala. kake vrste istrup je bil v vi.iu, s kterim sta se služkinji zastrupili.
Boston, Ma,ss.. 2!). oktobra. Včeraj je -laviia tuk. katoliška Škofija stoletnico svojega obstanka. Slavnosti so se pričele s tem, da se je v katedrali sv. Križa vršila slavnostna služba božja. k o jo je vršil papežev delegat Misjrr. Falconio, dočim je slavnostno propoved govoril nadškof 0'Conell. Iz vseli krajev Zjed. držav so prišli k slavnostim razni škofje in drugi cerkveni dostojanstveniki.
Jubilejne slavnosti bodo trajale pet dni.
Nadškof O'Conell je dobil od papeža in predsednika Roo<sevelta posebna čestitanja, koja so pri včeraj-šnjej slavnosti v oerkvi prečitali.
Predsednik Roosevelt je v svojem pismu med drugim pisal tudi sledeče:
"Vam in Vašim sodelavcem želim vso <?rečo in vt-e vspehe pri Vašem delu, čegar namen je vse državljane, ki verujejo na duševno življenje združiti, da se tako morala v zasebnem in javnem življenju dovede na višjo stopinjo v blagor in srečo naše republike."
-o-
STRELJANJE V CHATTANOOGI.
Jeden mrtev, dva ranjena v boju.
Chattanooga, Tenn., 29. okt. V predmestju Rossville je prišlo med konstablerji in bratmi Henderson do do pretepa in do končnega streljanja. Konstablerji so dobili nalog imenovana dva brata aretovati, toda slednja se nista dala kar mirno odvesti in sta pričela na konstablerje streljati. Pri tem je bil Oscar Henderson tako ranjen, da je par ur kasneje v bolnici umrl; jeden konstabler je bil tudi ranjen, vendar bode pa okreval.
KRVAVA POROKA.
Petnajstletna nevesta, ki ni mogla čakati na poroko, je provzro-čila dvojno smrt.
—o—
Way cross. <;«.. okt. Nek mlad zaljubljen parček, kojemu se je nad vse mudilo priti k poroki, je dosegel svoj zaželjeni cilj s tem, da je odšel k poroki preko dveh mrtvecev. L. C. Kdenfield. m k prominenten mladenič, in Miss KITie Carterjeva, ki je hči najbogatejšega človeka v eountyju Coffee, sta se že dolgo ljubila. Ker je pa bila deklica premlada, so se poroki stariši nekoliko protiviii. Ker so pa stariši svojo hčerko poznali, so jo vsled previdnosti poslali v Millwood k njenemu bratu John W. Carterju.
Deklica je pa po pošti naznanila svojemu ljubljencu svoj naslov in tako sta določila kraj in čas, ob kterem naj jo njen ženin odvede. Edenfield je tudi podjeten mladenič in radi tega se je takoj podal zajedno s svojim prijateljem D. A. Wilsonom na določeno mesto. Toda brat nevesle Carter si je omislil tudi jednega prijatelja, imenom A. I. Littleja. Vsi štirje mladeniči so potem, ko so se sestali, pričeli jeden na druzega streljati in pri tem se je streljanje končalo kakor vedno: oba prijatelja sta bila ustreljena. Edenfield je porabil čas po krvavem dogodku v to. da se je odpeljal s svojo izvoljen ko k mirovnemu sodniku, kjer se je poročil. Takoj nato so ga naravno zaprli. Tudi njegov prijatelj je moral v ječo.
Oropani Eskimovci.
Seattle, Wash., 30.o ktobra. Kapitan Aber, ki je prevzel vodstvo eeki-movskega oddelka na Alaska - Yukon razstavi, se bode moral zagovarjati na tožbo, kojo je proti njemu vložila ruska vLada. Kapitan je namreč ob-dolžen, da je nekoliko Eskimovoev iz Anadirja v Sibiru proti njihovej volji odvedel v Ameriko na razstavo. Nesrečnike je dovedel pred mescem dni v Seattle, ne da bi imel v to potrebnega dovoljenja ruske vlade. Eskimovci so brez vsakega sredstva, kajti plače ne dobivajo nikake.
Južne republike. Gubanci o kand. Taftu.
V CIENFUEGOS LJUDJE NISO ZADOVOLJNI Z GOVERNER-JEM MAGOONOM.
Magoon je oddal gradnjo mestnega vodovoda nekej tvrdki iz Zjed. držav.
BEG IZ VENEZUELE.
Ha vana, Cuba, 29. okt. V mestu Cienfuegos se je včeraj vršila posebna seja občinskega sveta in pri tej se je z večino glasov sklenilo, da se pri pristojnih sodiščih vloži priziv, oziroma pritožba proti sedanjemu eu-banskemu governerju Magoonu, kteri je oddal pogodbo za gradnjo vodovoda mesta Cienfuegos nekej tvrdki iz Zjedinjenih držav, ne da bi se pri tem oziral na domača podjetja.
Prebivalstvo je prepričano, da ima governer Magoon iz \Vashingto®a posebna naroČila, vsled kterih naj pazi na to, da bodo predvsem prišle ameriške tvrdke pri javnem delu v pošt ev in šele potem domače eubansku. Časopisje tudi dolži predsednika Roosevelt a in predsedniškega kandidata Tafta, da preveč intrigira na Cubi in prebivalstvo je ravno takega mnenja.
St. Vincent, Zapadna Indija, 29.
okt. Semkaj je dospel nek mornar angležke jadranke Lady Kensington, ktero so pred par leti zaplenili v Venezueli. Omenjeni mornar je ušel venezuelskim oblastim in je srečno prišel v zaliv Paria ter od tam na otok Trinidad, kjer se je ukreal na neko ladijo, ki je dospela včeraj semkaj.
Ladijo Lady Kensington so zaplenile venezuelske oblasti na Caraib-skem morju, dočim so morali vsi mornarji. kakor tudi osem potnikov, ki so bili na ladiji. v ječo. Kasneje so potnike odvedli v Panpatar, kjer se še sedaj mude, ker so brez denarja, da bi zamogli potovati dalje. Kapitan in mornarji so še vedno venesu-elski jetniki.
New Orleans. La., 29. okt. Iz Blue-fields je dospel parnik Dictator in potniki poročajo, da je nedavno divjal v Xicaragui grozen vihar, ki je razdejal mesteci Rit) (irande in Priza 1'ulta. V Rio (irande ie bilo nekoliko ljudi ubitih, toda natančno število žrtev ni bilo mogoče dognati.
Na haziendi Cukra je vihar uničil vso žetev sladkorja in razdejal mnogo poslopij. V Bluefields vihar ni napravil mnogo škode.
4000 CENTOV NAŠLI PRI PROS-JAKU.
Pred aretacijo je bil slep, potem je pa takoj videl.
Na vogalu Bowery in Houston St. v New Yorku so prijeli necega pros-jaka. ki je bil le navidezno slep, ki pa je znal tako izvrstno simulirati slepoto, da je vsakdo mislil, da je v resnici slep. Ko so ga dovedli na policijsko postajo, se je pa dognalo, da povsem dobro vidi in da je prava zaloga centov, kajti ko so preiskali njegovo obleko, so pri njem našli najmanj 4000 centov, ktere je imel v vseh žepih. Vsega denarja je imel pri sebi $60. Sodišče ga je poslalo v prisilno delavnico, kamor je moral takoj oditi. Sodilo ga je nočno so-d išče.
Prosjak je bil lepo oblečen in na očeh je imel naočala črnih stekel. Smešno je bilo gledati, kako je prosjak štel svoje zaklade, in sicer na povelje policije. Ko je naštel do 3000, se je naveličal in je ves denar shranil v veliko vrečo. Največji denar, kar ga je imel, je bila desetica. Na vprašanje, koliko časa je moral prosjačiti, predno je nabral 4000 centov, ni hotel dati pojasnila.
Ameriško bogatetvo.
Washington, 30. oktobra. Geologi-čni oddelek naše vlade naznanja, da je znašal mineralni pridelek v Zjedinjenih državah tekom minolega leta $2.069.000.000, oziroma mnogo vež, nego leto popre je.
Položaj oa Balkanu. Bolgarsko sobranje.
CAR FERDINAND JE NA SLAVNOSTEN NAČIN OTVORIL ZASEDANJE SOBRANJA.
Otvoritvi niso prisostvovali diploma-tični zastopniki inozemstva.
RAZOROŽITEV REZERVISTOV.
Sofija, 29. oktobra. Včeraj je novi car vseh Bolgarov na slavnosten način otvoril zasedanje bolgarskega sobranja in sicer v prvič odkar je postal car in odkar je postala Bolgarija neodvisna. Vojaštvo je zaprlo Boulevard Carja Osvoboditelja, tako, da množica ni zamogla na to ulieo. Vojaštvo ki je tukaj tvorilo Častno stražo, je bilo oblečeno deloma v zgodo- j vinske oprave. Tu je sviraio tudi več j glasb bolgarsko himno in narodne pesmi. Množica je morala ostati v stranskih ulicah in je tu mirno čakala na sprevod, ki se je vršil iz carjeve palače v palačo, v kterej se vrše seje ; bolgaivkega sobranja. Sprevod se je | vršil natančno tako, kakor je odredil ; Ferdinand in bil" je divno krasen. Zastopniki inozemstva se sprevoda nLso vdeležili, ker inozemstvo dosedaj še ni pripoznalo neodvisnosti Bol^a- i rije in tudi ne Ferdinanda bolgarskim
carjem.
Ob tri četrt na štiri je naznanilo 21 strelov iz topov, da se je car napotil v parlame.it. kjer ga je pričakovala sotnija vojakov njegove telesne straže.
Ivo je Ferdinand prišel v zbdini- j čno dvorano, so ga zbrani poslanci navdušeno pozdravili in iz ulic je bilo slišati kričanje ljudstva, ktero jQ j carja burno pozdravljalo. Ferdinand ; je preči tal svoj preistolni govor v či-stej bolgarščini in med čitanjem so vsi poslanci stali. Ko je prenehal či-tati so ga pozdravili z klicanjem: "Živel bolgarski kralj in živela bolgarska kraljevina."
Car Ferdinand je v svojem prestol-nein govoru izjavil, da je njegova de-viza skrbeti za to, da bode vladal med Bolgarijo in drugimi ljudstvi mir.i.i j sporazum. Povdarjal je tudi. da-se popolnoma zanaša na Bolgare, koje je pozval, naj mu pomagajo pri njegovem vladan-kem poslu v prid miru in napredka civilizacije na Balkanu. Nadalje je tudi naznanil, da bi bilo j
pravilno, ako bi Bolgarska plačala . 1 one odškodnine, koje inozemstvo od
nje opravičeno zahteva. Turčije v svojem govoru ni omenil, pač pa Avstrijo. o kterej je povdarjal, da je Bolgariji zelo naklonjena. Svoj govor je zaključil s tem, da je izrazil nado. da Rusija ne bode ostavila novo slav-janisko carstvo, koje je nastalo jedino z pomočjo Rusije.
Bolgarsko sobranje je najbolj demokratična pofstavodaja v Evropi, kajti obstoji iz jedine zbornice in poslance voli ljudstvo direktno. Med poslanci je tudi dvanajst moha-medancev, ki zastopajo mohamedan-sko prebivalstvo Bolgarije in Rume-lije.
Sofija. 29. oktobra. Bolgarija je odslovila svoje rezerviste iz vojske vsled tega, ker *> jej to nat-vetovale Anglija, Francija in Rusija, kterim državam so se potem pridružile tudi Italija in Nemčija.
Dunaj, 29. oktobra. Avstrijsko vojaštvo je danes pričelo ostavljati Sandžak Novi Pazar, kar dokazuje, da vlada med Turčijo in Avstrijo še vedno prijateljsko razmerje, daisirav-no so se nedavno diplomatična občevanja med obema državama skoraj prenehala. Baje se v kratkem pričao med obema državama zopet direktna obravnavanja glede aneksije Herceg-Bosne po Avstriji.
Belgrad, 29. oktobra. Tuk. ruski poslanik Sergejev se je pri-svojej vladi pritožil, ker so avstrijski obmejni stražarji na meji grdo in nedostojno z njim ravnali. Poslanik je namreč, predvčerajšnjim odšel preko meje v Zemun, da se tam sestane s svojo ženo, ki je prišla od obiska svojih znancev na Dunaju. Ko se je zopet vračal nazaj v Belgrad, so mu obmejni avstrijski uradniki preiskali vso prtljago, kojo je imel pri sebi. Ko je poslanik proti temu protestoval, so uradniki pričeli grdo z njim ravnati in so ga celo zaničevali. Pričakovati
je, da se bode ru-ka vlada radi tega na Dunaju pritožila.
Rim, 29. oktobra. Tuk. vlada naznanja, da je predsednik črnogorske skupstiue, Tomanovie, ki se sedaj mudi v Rimu, naznanil italijanske j vladi, da Črna Gora in Srbija od Avstrije ne zahtevati glede Hereeg-Boc-ne nič druzega, nego, da podeli Avstrija obema deželama popolno avtonomijo. Druge kompenzacije obe državi, koji zastopa v Rimu Tomanovič. na zahtevata, ker sta prepričani, da hi se to zamoglo ziroditi !e na škodo Turčije.
Predsednik črnogorske skupstiue se je včeraj dalj časa posvetoval z ministrom inostranih del Tittonijem.
Rim. 29. oktobra. Poslanci republikanske socijal i stične in radikalne stranke so poslali predsedniku italijanskega parlamenta Mareoreju prošnjo s ktero zahtevajo, da se italijanski parlament nemudoma skliče k posebnem zasedanju, da se zainore pričeti razpravljati o položaju, ki je nastal vsled avstrijske aneksije Ilercesr-Bosae. Tukaj se v političnih krogih zatrjuje, da se bode vlada odzvala pozivu poslancev 5n da l>ode parlament sklicala k posebnem zasedanju.
Rim. 29. oktobra. Ministerstvo inostranih del je danes izjavilo, da pr; prihodnjem zasedanju parlamenta ne pride do razgovora o italijan-kej politiki. v=-led česar je pričelo italijansko časopisje, koje je brez izjeme strank na strani Srbije, vlado na vse moi»W-e načine napadati. Časopisje najbolj napada Giolittija. oziroma ministerskega predsednika, kojemu očitajo, da je sklenil na vsak način rešiti ministra inostranih del Tittoni-ja. koji c-e je s- svojo. Avstriji naklonjeno politiko vsemu italijanskemu prebivalstvu zameril. Tukaj se tudi zatrjuje, da l*>de Tittoni baje prisiljen podati ostavko. Pričakovati je spora z Avstrijo, kakor hitro se snide italijanski parlament.
Rim. 30. oktobra. Mini-ter inostranih del Tittoni izjavlja, da zamo-re sedaj trditi, da se bode za mednarodno konferenco, koja bode določila prihodnji položaj na Balkanu, izdelal natančen program in da se bode dalo vsem državam, tako tudi Srbiji in < rni Gori kompenzacijo, koja jih bode zadovoljila.
Belsrrad. 30. oktobra. Predsednik srbske skupštine je poslal predsedniku ruske dume v Petrograd brzojav-v kterem je izjavil, da ljudstvo v Srbiji in Črni Gori ne bode nikakor dopustilo, da bi Herceg - Bo>na postala Ia>t Avstrije. Skuj^tina tudi izjavlja. da je overjena, da ustavna Rusija ne bode dopustila, da se njene brate na Balkanu še v nadalje zatira in da bode /. pomočjo Rudije pravična srbska stvar v Ilerceg - Bosni končno vendar le doseirla ~voj triumf.
i
VSE V OROŽJU!
Kurji tatovi na Long Islandu. .
St. Albans. L. I., N. Y.. 29. okt. Tukajšnji farmerji. ki so večinoma stari in zgodovinski ljudje, so pričeli te dni čistiti svoje stare puške in meče, koje so rabili še v državljan-skej vojni, kajti kurji tatovi so vznemirili vso tukajšnjo okolico s tem, da so odnesli neznano kam večino kokoŠij. ktere niso bile dovolj zavarovane. Farmerji so sedaj ustanovili tudi poseben vigilančni komite, kteri bode noč in dan patruliral po vsej okolici in poleg tega so tudi pripravili potrebne vrvi za takojšnje linča-nje vsakega tatu, koji jim pride slučajno v pest. Samo sedmim farmer-jem je namreč zginolo nad 300 ko-košij. V par hišah so bili tatovi tako natančni, da niso ostavili niti jedne same kokoši za seme, tako da bodo farmerji prihodnjo nedeljo prisiljeni kupiti kokoši, da bodo z njimi pogostili duhovne, ako jih po bož-jej službi obiščejo.
Tatvine so sumljivi trije tujci, kteri so se že dalj časa potikali po okolici in ki imajo na razpolago tudi voz in konja. Vsi trije so zginoli istega dne, kakor so zginole tndi kokoši. Farmerji imajo dosedaj v toliko smolo, da ne morejo najti niti tatov, niti svojih zginolih kokoši.
Ker se vsi farmerji v St. Albans zanašajo vsako jutro le na peteline in ne vstanejo, predno petelini ne prično peti, so včeraj vsi od prvega do zadnjega zaspali. Vsled tega so imenovali poseben odbor, kojega pošljejo danes v New York, da jim kupi uro budilnieo za 69 centov.
Razne novosti
iz inozemstva.
NESREČA Z AVTOMOBILOM NA BAVARSKEM; UBITI AMERIČANI ; JEDNAKA NESREČA NA SAKSONSKEM.
Španski kralj je prišel v Saragosso in počastil grobe padlih vojakerv,
MAURETANIA POŠKODOVANA
Dunaj. 29. oktobra. Kapita:: Clarence Vvner iz Z je L držav, ki biva /«- do!go *• a Du.iaju. -t- je pred d\ema dnevi odpeljal «.d tukaj - svojim avtomobilom v sprem-tv;i	llet-tinove iz Chile proti Au-Li.;i. V Tra-uensteiuu. na Uavar>kcii:. iij daleč .Ml awirijske meje n. i je pa pripetila ne^re«'-a. Šofcfr in imenovana ^ospa sta b:ia na *j c-:u ubita, do-črrn je Vvner -rr.rtrio ra::;eu.
Berolin. 29. oktobra. V KM« tter-bergu na Saks-.\--cem je nek Američan zavozil s svojim avtomobilom v nek plot in se prevrnil. Dve o-obi sta bili pri tem ubiti.
Sarairossa, Španska. 2U. oktobra. Semkaj -ta dospela kralj Alfonso in kraljica Viktorija. Ljudstvo ju jo iskreno pozdravilo. Oba >fa obiskala
tudi ^rrobe v raznih bojih padlih vojakov. ki so branili mesto Sarairosso v letjt 1 SOS. Tem vojakom bodo v kratkem postavili icp spomenik.
Barcelona. Špan-ka. 29. oktobra. Včeraj popoludne se je v Barceloni razletela bomba. Deli boml»e so priletel: v ulieo Huertanio. kjer so uu raznih hišah napravili nekoliko škode. Ranjen k sreči ni bil nihče.
London. 20. oktobra. Američan« Wilbur in Orville Wricht sta bila včeraj sprejeta v aero-klub Anglije« ker sta se pri poskusih s svojim letalnim strojem odlikovala bolj. kakor kak drujri izumitelj. Imenovani klub jima je sedaj podelil zlato kolajno za zasl uire.
IZ AVSTRO - OGRSKE.
V Pragi vlada sedaj mir
Dunaj, 30. oktobra. Politična kriza na Češkem, ki je postala radi od<ro-ilitve češkega deželnega zbora, je ae vedno akutna in /. ozirom na položaj, se vrše tukaj skoraj vsaki dan mini-steivke konference, ne da bi se pri tem prišlo do kakega ugodnega zaključka.
V Pratri vlada sedaj po zadnjih burnih dnevih primeren mir. Kemei bodo vložili protest, ker so bili nemški dijaki večkrat tekom zadnjih dni tepeni.
-o-
RAZSTRELBA V ALABAMI.
Štiriindvajset hiš razdejanih v mestu.
Gadsden.
Cadsden. Ala.. 29. okt. V Hara-mondovili rudnikih se je pripetila danes razstrelba velike količine dina-mita. Pri tem je bil jeden delavec na mestu ubit. jeden se pogreša in pet je nevarno ranjenih. Delavea^ Arthur Hooda ni mogoče nikjer najti, in domneva se. da <ra je razstrelba. raztrgala na male kosce. Vse hiše v bližini skladišča. koje je zletelo v zrak. so razdejane in vse polno je poškodovanih, tako da je nemogoče v njih stanovati. Ko se je pripetila« razstrelba. je bilo v bližini vse polno ljudi in razstrelba je bila tako jaka, da so vsi popadali na tla. Kako je nastala razstrelba. ni mogoče do-srnati, ker od skladišča, v kterem je bil shranjen dinamit, ni ostalo mnogo.
Cena vožnja«
Parnik Avstro-Americana črte n» dva vijaka
MARTHA WASHINGTON odpluje dne t nevernim. Parnik vozi 14 dni v Trst. Voinjr listek velja iz New Torka:
do Trsta ali Eeke..........|28.00,
do LJubljane ..............$38.60,
do Zagreba ................fOT.ttSt
"GLAS NARODA"
(Slovenk: Daily.)
«rned and published b7 the ■LOVENIC PUBLISHING COMPANY
(a corporation.) FRANK 8AK8ER, President. VICTOR VALJAVEC, Secretary. L0CT8 BENEDIK, Treasurer.
Ptsoe of Baainees of the corporation and
•ddranM of above officers: S'1 Cortlandt Streot, Borough of Manhattan, New York
Qky. K- Y._
£a feto *velja list za Ameriko in
Can ado.........$3.00
pol leta.........1-50
m »to u meeto New York . . . 4.00 M pol leta m meeto New York . 2.00
n Evropo za me leto.....4.50
...... pol leta.....2.50
„ „ „ četrt leta .... 1.75 T Evropo pošiljamo skupno tri številke.
"GLA8 NARODA" izhaja vsak dan iz-viemsi nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
('1 Voice of the People'') (■■red every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
^Advertisement onVgreement.
Dopisi brez podpLsa in oeobnosti se ne aatosneio.
Efenar naj se blagovoli pošiljati po
Itooey Order.
Pri spremembi kraja naročnikov •roeimo, da ee nam tudi prejšnje blvatidče naznani, da hitreje naj-jbnip naslovnika.
Dopisom in pošiljat vam naredite naalov: •K3LAS NARODA"
82.Cortlanlt Street, New York City. Telefon: 4087 Cortland t
Izid (predsedniških vo-
litev.
List The Cincinnati Times Star je nedavno razposlal governerjem vseh držav okrožnico, s ktero jih je prosil, naj mu naznanijo njihovo mnenje o izidu letošnjih predsedniških volitev*. Na brzojavne pozive je takoj odgovorilo trinajst gover-nerjev in njihovi odgovori so dokaj zanimivi tudi za naše čitatelje. Odgovori se glase:
NEW YORK: V kolikor razvidim iz priposlanili mi poročil o stanju , glede bodočih volitev, niti malo ne dvomim, da bode Mr. Taft v državi New York zmagal z lepo večino. — Charles J. Hughes, governer.
OHIO: Prepričan sem, da bode republikanska stranka zmagala v državi Ohio in da bode večina, kojo dobi sodnik Taft. večja, nego je bila kterakoli republikanska večina prejšnjih let v državi Ohio. — Andrew L. Harris, governer.
NEW HAMPSH1RE : New Hampshire bode dala republikanskemu ti-ketu veliko večino. odbrani bodo Taftovi elektorji governer, oba člana kongresa in večina obeh zbornic tukajšnje postav« xlajo. — Charles "M. Floyd, governer.
PENNSYLVANIA: Pri letošnjih volitvah se bode Pennsylvania odlikovala s tem. da bode dala Taftu in Shermanu večjo večino, nego kterakoli druga država v republiki. Ve-iina bode sezala do 300,000 glasov. — Edwin S. Stuart, governer.
NEW JERSEY: New Jersey bode volila Tfit'ta in Shermana z najmanj 40.000 glasovi večine. Gospodarski položaj se izboljšuje in delavci delajo. Taftovi potovanje po državi je bil pravi triumf. Sedaj smo v političnem smislu v New Jerseyu močnejši. nego smo bili tekom zadnjih dpset let. — John Franklin Fort. governer.
MASSACHUSETTS: Republikanski državni odbor bode iskreno podpiral nacijonalni tiket. Opozicija je razdvojena in slabo organizovana. Republikanska večina bode večja, kakor je bila leta 1900. — Curtis Guild i Jr., governer.
KANSAS: Taft bode imel v Kan-sasu 40,000 glasov večine. Vsa naša kongTesfova delegacija bode izvolje-1 na. Postavodaja bode republikanska. — E. W. Hoch, governer.
WISCONSIN: Republikanska veČina bode znašala v Wisconsinu od 60,000 do 75.000 glasov. Taft in tudi državni republikanski tike* bo-deta imela jednako večino. — James O. Davidson, governer.
UTAH: Utah bode republikanska tako pri nacijonalnih, kakor tudi pri državnih volitvah. — John G. Culler, governer. E
IDAHO: Idaho bode oddala svoje ^lektoralne glasove za Tafta z večino 20,000 glasov. Mi smo tako gotovo republikanski, kakor Pennsylvania. — Frank E. Gooding, governer.
CALIFORNIA: Taft dobi Califor-nijo s 50,000 glasovi večine. Tudi postavodaja bode republikanska. — James N. Gilet, governer.
SOUTO DAKOTA : South Dakota bodq sigurno republikanska. Taft dobi od 20.000 do 30.000 glasov večine. Cue I. Crawford, governer.
WASHINGTON: Washington bode Vlnla Taftu najmanj 45.000 glasov večine. Izvolila l>ode tudi republikanskega govemerja in republikansko postavodajo. — Albert Mead, governer.
Naseljevanje.
Vse parobrodne družbe pričakuje-! jo, da se bode naseljevanje spomladi \ izdatno povečalo, in radi tega je pri-' Šlo te dni do raznih novih odiedb, koje pa za naseljence, ki prihajajo iz Evrope, nikakor niso ugodne. Pa-robrodna družba Red Star Line, ki spada k takozvanej Continental konferenci, je tekom včerajšnjega dneva naznanila svojim agenturam, da je zvišala vožnjo ceno v medkrovju za pot iz Evrope v Ameriko od $27.50 na $31.50. V tej svoti pa naselniški davek $4 še ni vpoštet, tako da stane sedaj vožnja iz Evrope v Ameriko na parnikih te družbe v resnici $35.50. Istodobno je tudi Severo-nemški Lloyd naznanil svojim agen-i turam, da bode v kratkem zvišal vožnjo ceno za medkrovje na onih parnikih, ki plujejo iz New Yorka v italijanske luke, kar se bode zgodilo dne 7. novembra, od kterega dneva naprej bode veljala vožnja v Italijo s parniki imenovane družbe $30. Iz vsega tega zamoremo izvajati, da parobrodne družbe pričakujejo, da se bode število naseljencev spomladi izdatno pomnožilo, kajti običajno mine par mesecev, predno rabijo v Evropi oni ljudje vožnje listke, koje jim njihovi sorodniki že sedaj pošljejo v Evropo. Iz dejstva, da se je potovanje s parniki Severo-ncmškega -Llovda v italijanske luke podražilo, zamoremo pa sklepati, da je sedaj zavladal mir med italijanskimi in drugimi parobrodnimi družbami, kojih parniki vozijo tudi v italijanske luke, zlasti pa v Genovo in Neapolj.
Pri parobrodnih družbah nečejo povedati, čemu se je potovanje sedaj podražilo. Sicer zatrjujejo, da se je število prihajajočih naseljencev pričelo v novejšem času množiti, vendar pa to nima ničesar opraviti s podražitvijo vožnje cene. Družbe ^o tekom letošnjega leta le malo zaslužile in ker se sedaj, ako bode pri volitvah izvoljen kandidat republikanske stranke predsednikom, obetajo boljši časi, prišel je tudi za parobrodne družbe čas, da se pri naseljencih nekoliko odškodujejo za prejšnje izgube.
Parniki, ki pridejo prihodnji teden v našo luko, bodo pripeljali več naseljencev, kakor je bilo to dosedaj v običaju. Tako bode na primer pripeljal Cunardov parnik Slavonia iz Reke po dolgem času zopet 800 naseljencev. A se to velja tudi o druzih parnikih, kterih vsaki dovede nad 500 potnikov medkrovja, oziroma na- i seljencev.
Tudi na naseluiškem otoku Ellis i Islandu pričakujejo, da se bode v kratkem število naseljencev pomnožilo. zlasti pa spomladi. Na imenovanem otoku so sicer število uradnikov izdatno pomanjšali. ker radi krize niso imeli mnogo opraviti, toda sedaj že izjavljajo, da do nadalj-nega znižanja števila uradnikov ne j pride, pač pa spomladi do zvišanja.
Vendar enkrat!
Ž;- dolgih 16 let je bilo na dnevnem redu vprašanje uličnih napisov ljubljanskih. Šele sedaj se je rešilo i o vprašanje tako, kakor lirja čast in ponos našega naroda. Od strani deželnega odbora ni nobene zapreke več, da dobi Ljubljana popolnoma -lovensko lice. da izginejo dvojezični , ulični napisi, ki kaze narodno lice ! .jubljane.
Evo je zgodovine uličnih napisov!
Leta 1892 dne 24. junija je bil sklenil mestni občinski svet ljubljanski izpremeniti nektera imena ulic. cest in trgov ter da se označijo samo v slovenskem jeziku in da se v bodoče sploh vse označbe izvrše samo v slovenskem jeziku.
Ta sklep je pa bivša blažena vlada Heinova sistirala. opirajoč se na § S4. obč. reda za mesto Ljubljana kot nadzorstvena oblast, sklicujoč se na (len XIX. osnovnih državnih zakonov z ozirom na posledice, ki bi jih imela izvršitev sklepa mestnega svetil brez državnega odobrenja na kataster in zemljiško knjigo. Mestna občina ljubljanska je vložila proti temu odloku priziv, kterega je pa minis! erstvo zavrnilo in s tem potrdilo odredbo deželne vlade.
Nato se je pritožila občina na u-pravno sodišče, ki je pa odredbo deželne vlade in ministerstva razveljavilo z izrečnim povdarkom, da se s i sklepom občinskega sveta ljubljanskega člen XIX. drž. osnov, zakonov ni kršiL
Mestni magistrat ljubljanski bil bi takrat smel kar nabiti samoslovenske napise. A Bog zna, kaj je motilo takrat mestne očete, da niso uporabili ugodnega trenotka in bi bili dali nabiti samoslovenske tablice, ampak so šli kovat nove sklepe. Dne 5. junija 1895 so sklenili: "Javni napisi pri vseh ulicah, trgih in cestah ljubljanskega mesta se imajo izpremeniti tako, da se napravijo vsi
brez izjeme samo v slovenskem jeziku."
Ta sklep je pa vsled nekega pri-ziva deželni odbor z odlokom z dne 15. avgusta 1897 razveljavil, nakar se je pritožila mestna občina zopet na upravno sodišče. Mestna občina je ugovarjala, da bi ^il deželni odbor kompetenten razsojati meritorič-
no o tej zadevi. Toda upravno sodišče se je postavilo popolnoma na stališče deželnega odbora. — Sedaj je pa mestna občina začela nabijati samoslovenske napise, ki so pa morali izginiti vsled pritiska raznih ob-lastij, ki so posegale vmes, ker se mestna občina ni povsem ozirala na določbe pravomočne razsodbe deželnega odbora. Lanskega leta so se pa mestni očetje spomnili, da ima Ljubljana dvojezične napise, kar se za slovensko stolico nikakor ne spodobi, pa so dne 11. junija 1907 sklenili: 1. Na podlagi pravomočnega sklepa z dne 24. junija 1892 se imajo dati v poročilu županovem z dne 10. decembra 1903 štev. 43,436 navedenim ulicam in trgom v seji 31. decembra . 1903 nasvetovana imena ter se gospodu županu naroči, da da samo slovenske tablice dotičnim ulicam in trgom. 2. Imena vseh cest, ulie in trgov se imajo napraviti samo v slovenskem jeziku in se magistratu naroča, da pri deželnem odboru iz-posluje pritrditev temu sklepu.
Zoper to so se pritožili dr. Egger, pastor Hegemann in drugi z vlogo z dne 24. junija 1907 in o tem prizi-vu je razsojal v zadnji seji deželni odbor. Pritožniki se sklicujejo predvsem na to, da sklep ni bil po predpisih objavljen, kar pa ne drži, ker je bil sklep v resnici objavljen, dasi le nekoliko kasneje. Pritožniki smatrajo dalje za formalno nekorektnost to, da je v sklepu občinskega sveta rečeno, da naj izposluje magistrat istemu odobren je deželnega odbora, dočim zadeva, za ktero se gre, ne spada med slučaje, o kterih treba v smislu § 84. 6bčinskega reda sklepom občinskega sveta višjega odobren j a.
Zgorajšnji odstavek, "da izposluje pri deželnem odboru pritrditev temu sklepu*', je itak sam na sebi neveljaven, ker zahteva v formalnem pogledu nekaj, kar je po zakonu nepotrebno in odveč, v eeloti pa sklepu tako odločilo ne more škodovati. Pritožniki pa pravijo dalje, da se razmere od leta 1894 dosedaj niso čisto nič izpremenile, torej naj deželni odbor stoji na tistem stališču, kakor je stal leta 1894. Nagibi, ki so vodili deželni odbor leta 1894, so bili gotovo oportunistični. Sklicevali so se na člen XIX. osnov. drž. zakonov, ker so upali da dosežejo na podlagi tega člena tudi Slovenci v Gorici, Celju, Mariboru in dr., koder je mestna uprava v italijanskih ali nemških rokah, dvojezične napise. A to se ni zgodilo! Oportuni-zem iste dobe ni prinesel zaželjenega sadu. Napisi v mestih, koder prebivajo Slovenci pomešani z Italijani ali Nemci, so ostali italijanski ali nemški. A tudi izgovor, da je treba iz prometnih ozirov dvojezičnih napisov, ne velja, ker imajo enojezič-ne napise povsod po mestih in krajih. kamor prihaja veliko več tujcev, kakor pa v Ljubljano. Zato ni nobenega povoda več, da bi se zadrža-vali samoslovenski ulični napisi, tem manj. ker je upravno sodišče samo izreklo, da imajo zadevo uličnih napisov razsojati avtonomna oblastva po svobodnem prevdarku in torej ne po kacih trdno stoječih, neomajnih zakoniitih določilih. Deželni odbor je vse to uvaževal in je pi-eko protesta zastopnika veleposestva sklenil, da se pritožba dr. Eggerja in tovarišev zavrne. Po našem mnenju sedaj ne bode nobene resne ovire več, da dobi Ljubljana slovenske ulične napise. Tudi pri upravnem sodišču prtožniki ne morejo uspeti, ker ista postava, kakor za druge dežele in mesta, mora veljati tudi zp Ljubljano. Debeli snopi aktov o ljubljanskih uličnih napisih, ki so doslej kakor dragocena relikvija prehajali iz rok v roke deželnih Odbornikov in počivali v skritih predalih omar, pa pojdejo v registraturo.
Dedščina.
Jezična žena, mati še bolj jezične hčere, je bila nekoč hudo nejevoljna ter je jezno dejala svojemu možu: "Ljubi Bog, kako hudoben jezik ima najina hči; hotela bi le vedeti, od koga izmed naju ga je dobila, od mene ali od tebe?" Mož ji mirno odgovori: "Od tebe gotovo ne, ker ga imaš še zdaj V*
Gospodar pod mizo.
Mož je imel hudo ženo, ki ga je i večkrat natepala. Vendar tega ni dal
za živi svet komu veljati. Nekoč uide razdraženi ženi pod mizo; kar stopi nenadoma sosed v sobo. Začuden vpraša sosed, zakaj sedi pod mizo. Jezen ga zavrne mož: "Kaj tebi do tesraf Tukaj sem jaz gospodar in lahko sedim, kjerkoli hočem!"
Položaj \ Srbiji.
Belgrad, 13. okt.
Pisati danes iz Srbije dopise v istini ni lahko, ker novi dogodki tako hitro izpodrivajo stare. spremembe so tako nagle in negotovost tako velika, da je najbolje poslati na dan
po nekoliko hrzojavov," ki še istega dne lahko izidejo v listu in se ni treba bati tega, da novi dogodki dopis, ki se pošlje po pošti, dementirajo, predno on pride v mesto, kamor je poslan in redno izide v listu. Posebno težko je pisati o dogodkih, ki eventuelno še pridejo In zato o tem niti danes ne bodem pisal nego bo-dem v dopisih se omejeval le s podrobnostmi in kratkimi komentarji.
Posebno pozornost zaslužuje nagovor mladega prestolonaslednika na prostovoljce- Bilo je to v nedeljo popoludne. Prostovoljci so se zbrali na svojem zbirališču pred spomenikom kneza Mihajla, odkoder so pod zastavami odkorakali pred kraljev dvor. Tukaj so že stali prostovolj-ei-veteranei iz prejšnjih vojn. sami stari možje, ali še vedno navdušeni. Pred dvorom so stari in mladi prostovoljci navdušeno pozdravljali kralja in potem so odkorakali skupaj, v vrstah v Kronske ulice, pred stanovanje prestolonaslednika Gjorgja. Kronske ulice so bile nabito polne več tisoč prostovoljcev ki so tako navdušeno pozdravljali prestolonaslednika, kakor menda v Srbiji še noben vladar in noben prestolonaslednik ni bil pozdravljen. Moram pripomniti, da je prestolonaslednik Gjorgje tudi prej bil zelo popularen in resnično priljubljen, vsled česar ga nemško časopisje tudi vedno napada s tako vehemeneo in tako pod- ( lo, da se človek res mora čuditi, kako more to časopisje izmišljati tolike in tako gorostasne laži o srbskem prestolonasledniku? ,-Sicer so pa ravno ti napadi v nemškem časopisju naj-bolji dokaz za mojo trditev, da je srbski prestolonaslednik vreden onih velikih simpatij, ki jih uživa v narodu.
Teh dni si je pa prestolonaslednik pridobil še večje simpatije, tako da se lahko reče da je postal pravi mi-ljenec narodov. Trebalo ga je videti, ko je čez okno odgovarjal na pozdrave prostovoljcev! Ves bled; je bil od razburjenja in z močnim glasom, s povzdignjeno roko je go- i voril tako navdušeno in tako lepo, da je prosto%~oljce in vse prisotne naravnost elektriziral. "Dragi bratje moji! Ponosen s^m, da sem srbski vojak in da morem iti na vojno skupno z vami, prelivat svojo kri za čast domovino. Naj živijo oni, ki hočejo umreti, naj umrejo oni, ki hočejo živeti... "
• • •
Svoj prvi dopis sem pisal v naglici in se nisem dovolj jasno izrazil o vojni moči Srbije. Iz dotičnega dopisa bi se dalo sklepati, da Srbija more postaviti na bojišče vsega skopaj 100,000 mož, a hotel sem reči. da bode v par dnevih pod orožjem 100.000 mož, s čimer še ni rečeno, da je to vsa srbska vojna moč. Za sedaj je namreč sklican poti orožj • samo del prve rezerve in s tem se stalna vojska pomnoži na 100.000 mož. Ostane pa še vedno drugi del prve in cela druga in tretja rezerva. Skupno Srbija lahko postavi na bojišče okolu 220.000 mož — in to je že armada! Razen tega treba pomisliti tudi na to, da je Črna Gora s Srbijo popolnoma solidarna m v slučaju vojne bi se moralo računa'i tudi s 60—80,000 črnogorskih vojakov. tako da bi na bojišče prišlo skupno okolu 300,000 srbskih in črnogorskih vojakov. Znani nemški strokovnjak, polkovnik Gadke. je te dni priobčil v berolinskem "Tagu" članek, v kterem z velikim respek-tora govori o tej armadi, posebno zato. ker Avstro-Ogrska ne bi moc'a vse svoje armade poslati proti Srbiji in Črni Gori, nego bi morala čuvati tudi svoje meje napram Rusiji in napram Italiji.
Sicer pa o tem ne bodem pisal dalje, ker nisem vojni strokovnjak in ako sem napisal teh par vrstic o vojni moči Srbije in Črne Gore. >to-ril sem to samo zato, da se vidi. da vojno razpoloženje v Srbiji in Cm; Gori ni ravno taka blaznost, kakor mislijo dunajski in budimpeštaiu k: listi.
• • •
Zelo važna je resolucija, ki jo je včeraj soglasno odobrila narodna skupština. Iz resolucije se jasno či-ta možka samozavest in- odločnost narodnih poslancev, ki "stavljajo vladi na razpolago vso moč složnega naroda".
Predno je ta resolucija bila preči-tana in soglasno sprejeta v javni seji narodne skupštine, je bilo več tajnih sej, na kterih je minister zunanjih zadev govoril zelo obširno o zunanjem političnem položaju, a vojni minister o moči in pripravljenosti srbske vojske in o vojnih šansah. Možka in odločna resolucija dokazuje, da sta obe poročili bili po vol j ni.
Ali to, razume se, še ne more pomeniti, da bode vojna na vsak način. Vojnemu ministru je sicer takoj dovoljeno 16 milijonov dinarjev, ki se uporabijo za nakup vojnih potrebščin. a mogoče je tudi to, da se v najkrajšem času pozove pod orožje tudi drugi del prve rezerve "na vaje * Ali malo se bode najbrže še čakalo, da se še bolj razbistri mednarodni položaj, potem se pa — ako se pokaže potreba za to — prestopi meja.
Interesantno je, da se na men iz avstro-ogrske strani zapaža večja nervoznost, kot na meji s srbske strani. To se razlaga s tem, da se bode avstro-ogrska vojska tudi ni teritoriju svoje države morala premikati po krajih, v kterih živijo Srbi, ki so — kar je pač naravno — popolnoma na strani svojih bratov v kraljevini. V Belgradu se temu hudomušno smejejo in komaj čakajo, da prestopijo mejo, ker tudi, ko prestopijo mejo, vseeno ne bodo v sovražni deželi______S. N
Resnična dogodhica.
Francoski državljan Lucien Gratterv je bil leta 1870 vojak v četrtem pešpolku. V bitki pri Bry-sur-Marne mu je pruska kroglja razbila dve rebri. prevrtala leva pljuča in obtičala nekje v hrbtenici — bilo ie dovolj,, da bi bila ubila dva moža, toda Lu- ] eien Grattery je imel dobro naturo: ' pljuča so se zacelila, rebra so se po- | pravila in kroglja se je lepo "zabu-bala". Gratterv je zapustil bolnišnico in se vrnil v svoj rojstni kraj Chart res, kjer je živel priden rokodelec.
Premišljeval pa je, da je kroglja, ki jo je hrabri Francoz prejel v poštenem boju s Prusi, pač vredna majhnega rudečega trakca na prsih, i Ako pa hoče vojak prositi za odlikovanje, mora predvsem pokazati svoja službena izpričevala. Dobri Gratterv je pisal torej vojnemu ministru v Pariz in je prosil za potrebne papirje. Minister je imel najbrže drugih opravkov in ni odgovoril. Nekega dne je bilo čitati, da je moral iti in da je imenovan nov minister na njegovem mestu. Tudi dobro, si je mislil Gratterv, pišimo novemu.
In pisal je... pisal... pisal... na vsakega novega ministra — bili so povprečno sedem mesecev v službi — in ponavljal vedno isto prošnjo: "Eksc-elenca, pošljite mi moja službena izpričevala." Toda ekscelen-ce niso slišale, in ko je bil Gratterv* svojo prošnjo kakih petdesetkrat obnovil, je bilo preteklo že lepo število let. Gratterv je bil že sivolas starček, a pisaril je še vedno neumorno — menda iz gole navade. Morda je upal na čudež. Tn prišel je čudež, kakor pride vedno, ako ima človek potrebno potrpljenje, in prišlo je še čudoviteje, nego si je Grattery predstavljal.
Francija je bila dobila medtem zopet novega vojnega ministra, generala Picquarta — in ta je celo odgovoril. ako mu je človek pisal. To je bilo za Grattervja. ki je bil pri petdesetih ministrih izkusil nasprotno, že čudapolno.
Dne 17. avgusta 1907 — štiri mesece preje je Gratterv obhajal svoj 63. rojstni dan — sta stopila dva orožnika y njegovo hišico. Prinesla sta pismo vojnega ministra. Datirano je bilo od 5. junija, a v Franciji se vojaštvo ne poslužuje pošte. Od Pariza v Chart res je potrebovalo pismo samo deset tednov. A če je človek čakal na kako pismo 38 let, se za take malenkosti ne meni. Vseeno je Grattery nekoliko hlastno odpiral pismo. Vendar službena izpričevala — vendar upanje na rudeči t rakec!
Službeno izpričevalo se je glasilo: "Na ukaz vojnega ministra potrjuje predstojnik notranje službe, da iz v vojnem ministerstvu se nahajajočih registrov^ matic in listin izhaja sledeče: Grattery (Fran, Rafael. Lucien). rojen v Etampes dne 13. aprila 1S44, umrl v vojnem lazaretu dne 30. novembra 1870. — To je stalo črno na belem s koleki in pečati, in ni bilo dvomiti na tem: Gratterv* je bil mrtev, mrtev že trideset let! Mož nekaj časa ni mogel spraviti besede iz sebe.	•
"No", ga je naposled interpeliral jeden orožnikov, "podpišite že enkrat !''
"Podpisati? Kaj?"
"Da ste prejeli pismo od ministerstva."
"A saj sem mrtev! Berite tukaj moje službeno izpričevalo."
Orožnik je čital.
"Le podpišite", je rekel potem mirno. "Če ste tudi mrtvi, nič ne de. Saj je samo radi forme in da je -v aktili vse prav."
In Gratterv je podpisal — podpisal takorekoč svoj lastni mrtvaški list.
Potem je premišljeval. Ali ne bi mogel zahtevati od davkarja nazaj davke, ki jih plačeval skoz trideset
Slovensko katohAlco

podp* društvu
i— ^ svete Barbari

Zjedlnjene države Severne Amerik«
Sedež; Forest City, Pa.
anodnvdl. januarja I003 v driayiPMmyW^ ,
ODBORNIKI:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. 0. Box 374, Forest City, Podpredsednik: MARTIN OBE RŽ AN, Box 51, West Mineral, L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohia. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, ForMt Ctty, Bfc KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest (Sty, Pa. FRAN R^AFELJC, n. nadzornik, 909 Braddock tjs, dock. Pa.
FRAN SUNK, HL nadzornik, 50 Mill 8t., Luzerne, p*.
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kaes, JOSIP PETERNEL, I. porotnik, P. O. Box »5, Wiilock, Pa. IVAN TORNIČ, IL porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se požiljajo L tajniku: IVAN TELBAN, P. O. B*x etl Forest City, Pa.
■-o—o-
Društvene glasilo je "GLAS NARODA".
■Vb' ■"

Pozor rojaki Slovenci v Forest City in okolici!
Tem potom se naznanja, da bode 14. oktobra 1908 otvorjena novo ustanovljena
Farmers & Miners National Bank";
s kapitalom od 50,000.00.
Rojakom v Forest City in okolici priporočamo, da se v vseh obzlrih poslužujete tega ]>odjetja, ker podjetje je res na dobri podlagi in tudi je veliko rojakov Slovencev delni 6arjev te banke.
Denar se obrestuje po 3 po sto in obresti se računajo od dne, ko se denar uložl v banko._^>
V odboru so sle«let"i gospodje:
Predsednik J.JH. JOHNSON ; I. podpred. Martin Muhič; II. podpredsed. A. E. BL0XMAM, hlagajuik R. R. ZAR.
Nadzorniki so:
J. B. BELL, KABOL OBOLINUS, 31AX HELER, JOHN VILJEM SREDENŠEK, L. BROWN, E. J. GARDINER. McHENRY, HENDRY OLDRIC'H, JOHN MORFY, GEO, MUSS, JIM KORDESH in GEORGE RANDAL.
l«»t ? Država ga je proglasila za mrtveca in vendar jemala njegov živi denar. "Ne*', se je odločil Gratterv. 44ako pišem davkarju — da hi od njega dobil odgovor, tega gotovo ne n«"akam! Tedaj pišem že raji vojnemu ministru in ga prosim za odlikovanje. V petih, šestih letih ga imam gotovo — zdaj. ko pozna moj naslov!"
Boj potapljača s polipom.
Grozen boj s polipom je moral pre- j stati neki potapljač v Pacifičnem j oceanu. Potapljača so spustili v no-, tranjščino potopljene ladije in tam ! je naletel na velikanskega polipa, ki je ovil eno svojih pet palcev debelih tipalnie okoli potapljačeve noge pod kolenom; takoj nato ga je oklenila druga tipalnica okoli pasu in roke. Polapljae je v smrtnem strahu sekal s svojim nožem po polipu in dal znamenje. naj ga potegnejo kvišku.
Dve nadaljni roki sta ga pograbili iz teme; ena se je ovila možu okoli vratu. Ker 90 ljudje na površju ob-jednem vlekli, je bil potapljač v nevarnosti. da mu polip odtrga čelado, in moral je zato signalizirati, naj postoje; imel je prosto samo še levo roko, s ktero se je kakor blazen boril. Sekal je po groznih tipalnieah polipa, dokler ni bila pošast na pol mrtva.
Žival je vlekla potapljača s poslednjimi močmi proti svojemu gobcu, a mož mu je večkrat zaporedoma zasadil nož v glavo, dokler ga ni ubil. Potapljača so potegnili na pol nezavestnega ife morja.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
G. Val. Županov, New House. Utah. Vas prav vljudno prosimo, da nam dopošljete svoj naslov glede rokopisa, ki ste ga nam poslali. Če se hitro oglasite, nam prav ustrežete. Pozdravljeni!
NA PRODAJ.
^ se pohištvo in upravo za 25 ian-tov se radi selitve takoj proua, in sicer za zelo nizko eeno. Lipa prilika za onega, kojega veseli imeti fante na hrani. Oglasite se pri: Frank Štefančič, P. O. Box 85,	Cranesviue. Pa.
Po L. S. & M. S. R. R. P. se popelje do Conneant, Ohio, in od tam stane 2S centov do Cranesville, Pa.
SLUŽBO DOBITE TAKOJ
dve pridni in pošteni Slovenki; ena v kuhinji, druga v saloonu. Plača dobra po dogovoru. Vprašajte pri: John Drobnič,
P. O. Box 355,	Salida, Colo.
(29-31— 10)s
Za pevce !!
V zalogi imamo lepo vezane
Pes m a rice
Glasbene Matice za štiri možke glasove. V tej pesmarici so priljubljen« slovenske pesmi s sekiricami (nota* mi) v partitnri za vsak pevski zbor, kvartet ali oktet. Veljajo $1.50 t pasto vred.
SLOVENIC PUBLISHING CO.. 82 Cortlandt St., New York, K. T.
Pozor Roiaki!
Novoiznajdeno garantirano nuuilo M pleSaste In golobradce, od katerega v i tednih lepi lasje, brki in brada popai-noroa zrastejo ! Revmatizem ali trganje v nogah, rokah in kriiu Vam popolnoma odstranim. Potne no$>t kurje očesa, bradovice in ozeblino V*m v ? dneh popolnoma odstranim, da fe to resnica se jamCi $600. UpraSajte se pri —
Jakob Wahci*.
P. O. Boat 69 CLEVELAND, OHIO«
Jugoslovanska
i
lokorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: FRAN MEDOS, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, HL Podpredsednik: JAKOB ZA BUKOVEC. (Radi bolezni na dopustu Evropi)
Glavni tajnik: JURU L. BROŽIČ, P. O. Box 434, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠN2S, L. Box 383, Roek Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI: predsednik nadzornega odbora,
P. O. Box 67, Brad-
Društveno glasilo je "GLA8 NARODA"
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Nekoliko primere, loletni tiskarski vajenec Kadune je bil obsojen na 14 dni zapora, ker je vrgel oreh debel kamaeček, ki je padel 10 korakov za vojaški patruljo na tla. Nemec Stan-ger je pa ubogega Slovenca Stritarja tako suni', da si je pri padcu ubil črepinjo in da bo po izreku sodnih zdravnikov v<e življenje čutil posledice te_ra padca in tega ubitja, a je bil obsojen na 300 kron globe oziroma \ -lučaju neiztrpljivosti na 14 dni zapora. Sodišče je izreklo, da ni imel t abela nan.- :ia napram Stritarju! — Enakopravnost napram Nemcem in Slovencem nad vse!!
Vladna osveta. Kamniški gostilničarji trpijo veliko škodo, ker se maščuje nad njimi glavarstvo s strogimi odredbami radi zastave, ki jo je zaž-gal neznance. Prošnja gostilničarske zadruge, da -e naj nedolžnih ne kaznuje, je bila osorno odbita. Konce-pi-t gosp. Sehaefer, ki hoče menda igrati pov.-odi prve crosli. se je nad neko gnsrilničarfco razkoračil: "Xe b«>nio preklii-ali nič, dogler irostilni-čarji zazidalen zastave ne izdajo.*' Kaka modmst! Sicer pa pravijo, da krivca y.e imajo. Osebno sovraštvo je vrglo sum ■ na rodoljubnega meščana ii včeraj .,« bil že znani nemški preiskovalni sodnik Kaiver v Kamniku t> r za^lišaval cel dan priče. O tej zadevi bomo pozneje še poročali. Zadnji četrtek je zapustil iznenada Kamnik sodni avskuitant LaŠič. Kot miren in vesten uradnik je živel le za urad in svoje knjige. Podleži so ga ovadili v Gradcu, da ob ljubljanskih dogodkih ni zatajil v sebi Slovenca. V Gornjem Gradu bo sedaj razmišljeval, kako sta ga pregnala kamniški prah in sladka rep'ea. Vidi se. da je \ Kamniku dandanes ovaduštvo v najlepšem cvetju. Prav žalostno!
V nemilosti. Kazinotje v Ljubljani streljajo dirc-ktn« in iadirektno na vmj mor na deželnega predsednika barona Sehwarza. Še premalo jim je brezobzin n. še premalo jim je vse to. kar -tori zoj>er Slovence. Najbolj mu zamerijo, da ni postavil uradnega lista v službo kazinotske gospode. V graških ';-r:h izlivajo kazinotje svoj gnev. da '' Laibaeherica " o različnih dogodkih ne piše tako, kakor bi kazinotje radi imeli. Ti ljudje celo zahtevajo, naj uradni list njim na korist pači resnico in laže.
Ljubljanskim ne miku tar jem se mora priznati, da so izborno disciplinirani in da z železno doslednostjo in brezobzirnostjo izvajajo sklepe svojega Volksrata. Nemei so v kratkem času pretrgali vse kupčijske zveze s slovenskimi trgovci in obrtniki. Do danes so skoro vsi poravnali svoje račune pri slovenskih trgovcih in obrtnikih in hodijo zdaj izključno samo k nemškim firmam. Slovenec ne zasluži pri Nemcu ničesar vet.
Pod Knunarjevim kozolcem v Logatca SO pretekli teden našli mrtvega
šipe na 8 slov. hišah. Prva dva sta se izgovarjala s pijanostjo, tretji, Rom, pa je priznal celo telovajsko delo. — Obsodba je za te divjake pač dosti premila! V Mariboru je obsojenih v zapor 6 razgrajačev.
Prenapolnjene ječe v Celovcu. V
Celovcu so tako prenapolnjene ječe, da jetnike pošiljajo deželnemu sodišču v Ljubljano. Zadnji čas prihaja vedno več kaznjencev iz Celovca. Do sedaj jih je letos prišlo že nad 100. Včeraj so orožniki zopet pripeljali devet moških in tri ženske.
HRVATSKE NOVICE.
Moseja v Zagrebu. V spomin anek-sije Bosne in Hercegovine nameravajo v Zagrebu zgraditi mohamedansko bogomoljo.
BALKANSKE NOVICE.
Vojne priprave v Dalmaciji. Kotor
; 16. okt. V-Hercegovini je prispel parnik "Coedo-clloe*' z enim bataljonom vojakov 22. pešpolka in 23. brambov-| skega polka iz Zadra in Šibenika. Vojaštvo je namenjeno, da se izuri za železniško službo na progi Zelenika-Sutorina. Značilno je, da so bili pri brambovskem oddelku novinci še v civilnih oblekah. Ukaz za odpotova-nje je namreč došel tako naglo, da ni bilo časa novincev preobleči.
Zader 16. okt. V vojaških krogih se zatrjuje, da namerava vojna uprava ustanoviti dva nova voja s sedežem v Sarajevu in Mostaru. Dalmacija se priklopi v severnem delu sarajevskemu, v južnem delu ^ mostar-skemu vojn.
Krvav dvoboj. V Subotici se je vršil krvav dvoboj med sodnikom Wei-som in odvetnikom Brlicem, ki je bil dal v soboto (sodniku zaušnico, ker mu je rekel, da je on kriv samoumo-ra ženinega. Dvobojevala sta se na samoikrese in sablje. Weis je težko ranjen.
Črna gora. Črnogorski knez je baje prosil ruskega carja, naj se Sandžak razdeli med Črno goro in Srbijo. Prosil je tudi, naj mu pošlje obljubljeno
gnati. Nemila smrt sploh letos pri nas ^ ^ '<Kerzon" * dovoli> da hudo	v t ni™ —__ 1 bl v barskem pristanišču razvil Črno-
IVAN GERM, leek. Pa.
ALOJZIJ VIRANT, IL nadzornik, Cor. 10th Avenue * Globe Street, ■oath Lorain, Ohio.
IVAN PRIMOŽIČ, m. nadzornik, P. O. Box Ml, Eveletk, Min«,,
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street,
čalumet, Mich.
IVAN KERŽIŠNIK, n. porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAR, m. porotnik, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa.
Vrhovni sdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Ckieago Street, ioliet, I1L
Krajevna druitva naj blagovolijo požiljati vse dopise, preiaembe udov ta drage listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn, po svojem tajniku in nobenem dragem.
Denarne poJtiljatve naj pošiljajo krajevna druitva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopnik« im nebe-aem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake poiiljatve tudi na glavnega tajnika JediMfcs.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posamesnikov aaj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
starca, čigar identiteta se ni dala do-
hudo gospodari. V teku treh mesecev je pobrala kar tri fante v najlepši starosti. Zadnjega smo nesli k počit- i ku Poldeta Puppisa. Bil je blaga duša in le škoda zanj. da si ni znal va- j rovati zdravja.
Nedavno je začela goreti Ermolli-
jeva žaga v Logatcu. Na lice mesta
so takoj prihitele požarne hrambe iz	-	---------------
Dolenjega in Gorenjega Logatca ter' 1131 Ferdinanda v Rim se dementira
gorsko zastavo. Črnogorski konzul v Carigradu je povabil svoje ondi živeče rojake, kterih je do 20.000, naj bi na shodu protestirali proti aneksiji Bosne in Hercegovine.
RAZNOTEROSTL
Vest o potovanju nadvojvode Fra-
Rodbinska drama. V italijanski vasi Valle Okre je zblazneli kmet ubil s sekiro svoje 4 sine.
Iz krogov lepih čednosti. Na D una
ju sta bila zakonska pl. Veith obtožena, da sta živela od tega, ker sta svojo lepo hčerko prodajala visokim ari-stokratom. Oče Veith je bil obsojen v enoletno ječo.
.Denarno pismo z 58.000 K. je zginite na neki sedmograški pošti. Denar je bil last poljedelskega ministra.
Italijanska pravna fakulteta na Dunaju. Dunaj, 18. okt. V vseučilišč nih krogih zatrjujo, da bo naučni minister v najkrajšem času predložil državnemu zboru zakonski načrt glede ustanovitve italijanske pravne fakultete na Dunaju. Fakulteta bo samostojna ter se ne priklopi dunajskemu vseučilišču.
Avstro-Ogrska osamljena. Petro-grad, 18. okt. Anglija in Rusija si prizadevate, da potegniti Italijo k Franciji, dočim se pričakuje, da prestopi Nemčija k drugi zvezi. Na ta način hočejo velesile razbiti trozvezo ter izolirati Avstrijo.
Nabiranje srbskih prostovoljcev v Banatu. Zagreb, 10. oktobra. Polu-radna "Agramer Zeitung" poroča iz Novega Sada: Tukaj se nabira za srbske vojne svrlie. Iz Belgrada je došlo več znanih agitatorjev, da pridobijo hrvaške in ogrske Srbe za srbsko stvar. Baje se v Bački in v Banatu nabirajo prostovoljci. Po južni Ogrski potujejo stari vstaški vojvode, da zrevolucijonarijo Srbe.
Agitacija ogrskih Srbov. Budimpe-št-ta, 11. oktobra. V Banatu se širi med Srbi huda agitacija proti aneksiji Bosne in Hercegovine. Nabirajo se prispevki za srbske vojne namene in tudi prostovoljci.
O ruži nska
za leto 1909
je dobiti po 12c. pri
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 Cortlandt Street, New York City.
i KALIFORNIJSKA VINA S
NA PfiftU4 t	vm
iz Hotederšice ter ogenj mahoma o-mejile. Zsrorela je le žaga, strojnica je ostala nepoškodovana. Škoda se ceni na 25.000 K. Zažgal je sumljiv strojnik, ki je bil pred kratkim odpuščan.
Petdeset slovenskih otrok je vpisanih letos v nemški sohulvereinski šoli na Savi pri Jesenicah. Slepota nekaterih slovenskih staršev je neskončna : svojo lastno kri izdajajo tujcem, ki nas psujejo, kamenjajo in streljajo.
Državna podpora za Barjane. Finančno ministrstvo je nakazalo vsled zadnje povodnji poškodovanim Bar-janom potom tukajšnjega deželnega predsedstva državno podporo v znesku 8000 K.
Morilec vipavskega dekana na smrtni postelji. Na smrt obsojenemu
morilcu vipavskega dekana Erjavca Pangercu, ki je na smrt bolan, so včeraj jxidelili sv. zakramente za u-m i raj oče.
Na smrt obsojena in pomiloščena povila v ječi sinčka. Na smrt radi dc-tomora obsojena in v večletno ječo porrilošeena Marija Križanec je povila v tukajšnji jetnišnici sinčka.
PRIMORSKE NOVICE.
V Krminu je bil aretiran pred 3 tedni neki človek, ki je kradel v cerkvi. Kdo je. se še sedaj ni dognalo, ;ili sodi se. da so orožniki uj°li nevarnega cerkvenega tatu.
Nagle smrti je umrl v Gorici 71 letni mestni šolski sluga Mark.. Furla-ni. V sredo zvečer je šel spat. ne da bi kaj^tožil, da je bolan. Dru<ro jutro •o ira našli mrtvega: ponoči ga je zadela kap.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Bojkot Slovencem. Tz Gradca se piše: Sudmarkovci so sestavili poseben odbor, ki ima nalogo dognati, kateri trgovci in obrtniki v Gradcu so Slovenci, da se proti njim organizira bojkot. Toda Nemci sami pravijo. da pojde to težko, češ — saj v Gradcu nihče ne sme biti tako drzen, da bi slovenski govoril ali celo napravil dvojezir-en napis in saj morajo vsi Slovenci £voje otroke pošiljati v nemške šole. To je resnica pa tudi ka-
NA PRODAJ.
Dobro črno vino po 50 do 60 ct.
galon s posodo vred. Dobro belo vino od 00 do 70 ct.
galon s posodo vred. Izvrstna tropa vica od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg. naročniki dopošljejo denar, oz.ro-ma Money Order Spoštovanjem
Nik. Radovich,
594 Vermont St., Ssn Francisco, Csl.
ft % ft
ft
ft
Zaradi industrijske železnice. V o- ™ *	Jm
grški občini Nagi Boersoenv so zače- ^»fe^	aŽfclSfcjft?^
li delati industrijsko železnico za do-' vala nje lesa iz gozdov. Kmetje, ki so dosedaj pri spravljanju lesa mnogo zaslužili, so hoteli železnico razdjati. Orožniki so streljali ter usmrtili dva kmeta.
Nemški cesar iznajditelj. Nemški
prodaja
pozlačenih ur
Če kupite uro, kupite ia se je ne sramu-Mi ne prodajamo
GE,jT	^ ___#__r...
j tako, da'se je ne' sramu-iete. -----
NAŠI ZASTOPNIKI, kteri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Narodu" in knjige, kakor tudi za vse drug« t našo stroko spadajoče posle.
San Francisco, CaL: Ivan Stariha.
Pueblo, Colo.: Peter Čulig.
Indianapolis, Ind.: Alojzij Rndman.
Waukegan, I1L: Fran Petkoviek.
Chicago, 111.: Mohor Mladic.
South Chicago, HI.: Josip Kom-pare.	• j
La Salle, HI.: Mat. Komp. Calumet, Mich.: M Grahek, Mat. F. Kobe in Pavel Shalts.
Benwood, W. Va.: R. Hoffman. South Range, Mich.: Ivan BariS. Duluth, Minn.: Josip Scharabon. Hibbing, Minn.: Ivan Povie. Ely, Minn.: Ivan Gouže. Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Kansas City, Mo.: Ivan Kovažiž in Ivan Rahija.
Aldridge, Mont.: Gregor Zobee. Brooklyn, N. V.: Alojzij Češarek. Little Falls, N. Y.: Fran Gregorka. West Seneca, N. Y.: Jovan Mili«. Cleveland, O.: Frank Sakser Co., William Sittar in Mat. Pečjak. OregoA City, Ore.: M. Justin. CoDemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Canonsbnrg, Pa.: Geo. M. Shnltz. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Greensburg, Pa.: Fran Kebe. Braddock, Pa.: Ivan Germ in Ivan Varoga.
Johnstown, Pa.: Fran Gabrenja.
Forest City, Pa.: Josip Zalar.
Pittsburg, Pa.: Ignac Podvasnik.
Steelton, Pa.: Marko Kofalt in Jo-sip A. Pibernik.
Willock, Pa.: Fran Seme.
Youngwood, Pa.i Nik. L Grba.
West Jordan, Utah: Anton Palčič.
Black Diamond, Wash.: Gr. Po-renta.	. . , -
Thomas, W. Va.: Josip Rus.
Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik in Josip Cunta.
Rock Springs, Wyo.: Maks Ker-žijfnik in A. Justin. 1
NAŠI POTNIKI:
J. A. Pibernik, John Bahorič in Joe Cuzak, kteri potujejo sedaj po državi Pennsylvaniji, Michigan in Colorado.	\
Vsi naši zastopniki so s "w? še dalje časa v poslovni zvezi, vsled lesar jih rojakom najtopleje priporočamo. •
Pozor Rojaki!
Gotovo pomoč v bolezni zadobite, ako se obrnete na Dr. R. Mielke-ja, vrhovnega zdravnika najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda za Slovence v Ameriki:
THE COLLINS N. Y. MED. INSTITUTA
On ima nad 40 letno prakso v zdravljenju vseh bolezni ter EDINI ZA MORE JAMIČTI za popolno ozdravljenje vsake notranje ali zunanje bolezni, pa naj bode ista akutna ali zastarela (kronična), kakor:
bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, jetrah, bolezni mehurju, vse bolezni v trebušni votlini,— potem v nosu, gflavi in grlu, nervoznost, živčne bolezni, bolezni srca, katar, prehlad, težko dihanje, bronhialni, prsni in pljučni kašelj, bljuvanje krvi, nepravilno prebavo, neuralgio, reumatizem, giht, trganje in bolečine po udih, zlato žilo, grižo, otekline, vodenico, padavico ali božjast, nemočnost v spolnem občevanju, polucijo, posledice onanije, šumenje v ošesih in tok iz ušes gluhost, izpadanje las, mazulje, srbecino, lišaje, hraste in rane, vse bo-l^??1 na n°tranjib žeuskih ustrojih, glavobol, neredno mesečno čiščenje, belitok, padanje maternice, neplodovitost i. t. d.
On edini na posebni moderni način hitro in zanesljivo ozdravi jetiko in sifilis, kakor tudi vsako tajno spolno bolezn moža in žene.
Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno.—
ZATORAJ ROJAKI! Ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z zdravljenjem in ne obračajte se na zdravnike in zdravniške zavode, katerih delovanja ne poznate, ker tako brez koristi trosite težko prisluženi denar, temveč natanko opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku in pri tem naznanite koliko časa traja, kako je nastopila in vse podrobnosti ter pismo naslovite na spodaj označeni naslov, potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Ako pa Vam bolezen ni znana, pišite po obširno knjigo ZDRAVJE, katero dobite ZASTONJ, ako pismu priložite iiekoliko poštnih znamk za poštnino.
Vsa pisma naslavlajte točno na sledeči naslov: THE
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
140 WEST 34th ST.,	NEW YORK N. Y.
HARMONIKE

- ,	,.	.	slabih ur. ki zeubebarvo.
ie lzna^ nCKO ovoro' kl ustavi '	?e sramujete poka- bodisi kakorSnekoli viste izdelujem in
.Prijateljem. Na5a popravljam po najnižjih cenah, a delo w ura je čuto pozlačena in trpežno in zanesljivo. V popravo za-garantiramo, da ne bo ' nesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad črna — na uro ste lahko 16 let tukaj v tem poslu in sedaj v svo-
poljubno vlake in avtomobile.
Poneverjena denarna pisma. Dunajska ; 1 Laenderbank " je poslala v dveh pifmih na Moravsko 14000 K. Pi>mi sta med potom izginili.
Velika nesreča v rudniku se je pri-peiiln v "KofTiiprserube"' pri Tvoe-nitr- hii 11 f. Nastal je iiamrc;"- |x»žar. •.-!<'«! wsar je lili izhod zaprt. Dosedaj i/.vl«»kli (i mrtvili ir> 20 omamljenih.
ponosni. Ura je za va*! Krasno gravirana, fino ameriško kolesje, najnovejša moda. Nikdar ure Se niso bile - o tej ceni Pošiljamo z verižico po C. O. D. za $5.40. Ce vam ugaja, plačajte, sicer vrnite na naše stroške- Ce kupite šest ur za 5:!-j.4(i, dobita eno uro in veriž co z? s ton j Če pl-ičate vnaprej, >am uro pošljemo po pošti Ure za ženske in možke. c M. WXLKfcK 6: CO. 2<W Siaa St. Chlcagc.Ili.
jem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike te računam po delu kakoršno kdo zahteva brez nadaljnih uprašanj.
JOHN WENZEL. 1017 E. 62nd Str., Cleveland. O.
Zdravju
natu- ;• .ž e,
L, E I S >>
PIVO
•■4*. isškeg? h ntii
^ . -i I-- S 'iJjr..
'f K
j'
ktero je varjeno iz najboljša : ; naj n:kdo ne zamudi po?kus' s svoje družine, svojih prijrtic I
Le!sy pivo ie na • gostilnah Vse podrobnost' -. -te j" Vam dragevolje vse po < •
THE ISAAC LEISV HkfWiNO tO tatu*
« • M O,

~ > t ioi n**Hu 510 •
t NABAVNA CAUFORNIJSKA VINA NA PRODAJ.
STROAMERIKANSKA ČRTA
(preje bratje Cosulich.)
-as HajpripravnejSa io najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate, sv-
I 1
^ S	Ker je letos grozdje prav po ceni, prodajam tudi letošnje
^ t	vino po posebni nizki ceni. Črno in belo vino začni m razpoši-
^ ?	Ijati po prvem novembru. Prevozni stroški stanejo v Penn-
,	- —- ---------- 5 \ «ylvauijo ali v druge odaljene kraje 20 centov od galone, ako
ze, kako strahovit je nemški terori- J t	se naroči 50 gal. Pri kari (v^goii) stanejo vožnji.stroSki samo
zem v Gradcu. 30 tisoe ie Sloven^v ^ 8 centov ^ galone Skupno co 8odov pQ 5Q	Posebna „iz.
ka cena velja do Božiča. Pišite po cenik.
zem v Gradcu. 30 tisoe je Slovencev v tem mestu in še govoriti ne smejo v svojem jeziku.
Obsojeni ptujski razgrajači. — Obsojeni so bili pred mariborskim sodiščem 281etni Jnrschenag^. 22]otni Lau-rentschitfcrh in 191etni Rom iz Ptuja na deset, osem in petdnevno ječo, ker so v noči od 27. na 28. sept. pobili
Stephen Jakše,
Crockett, Contra Costa County, California.
Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington".
REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO
Vu spodaj navedeni novi parobrotl")	ClR8 VOŽflilt listkOV iz NEW Y0RKA Za III. TflZred SO dO \
■ na in vijaka imajo brezžični j
brzojav:	j TRSTA............................................ $1>__
ALICE, .LAURA, I LJUBLJANI!.........................$28ftc,
MABTHA WASHINGTON, J KEKE________r>R
ATOHirnKA. t ZAG KER A____" . V. V. .... . V............, 29 ^
kakloyca.................................; l29;;5
drafflft it Iti druga nova potalSka t	H. KAZKED do
J' TBSTA all BHK t........................$50.00, $56.00 in $60.06
aeofkt™??1,1'?1^^1 WASHINGTON (na dva vijaka) odpluje 4. novembra. ARGENTINA odpluje na 18. nor. Ta parnik pluje direktno v Patras na svojem pota proti iitokn.
Phelps Bros. & Co., Gen. Agents, (2 Washington Street, NEW YORK
v
Spisal Karol May; za "Glas Naroda" priredil L. P.
TRETJA KNJIQA,
IZ, BAGDADA V STA Al BUL-.
brez
Ti
REFLECTION!
Tu zgrabim moža za prsa.
"Človek, kaj vendar nameravate z nami? Slabo vam plačamo, če mislite, na hudobijo!"
"Purti me. gospod! Kako naj se spozabimo nad vami! Saj si vendar ■ naš gost!"
"Halef. pojdi in preišči, koliko Be jat o v je še v bližini!"
Bilo je še tako temno, da nisem mogel daleč pogledati. Halef takoj odide, da spolne moje povelje.
"Še štirje smo tukaj," reče Bejat, "in eden stoji zunaj pri vhodu v to kotlino na straži V drugem taboru nas je bilo pa deset, ki smo čuvali | ujetnika,"
"Ivako vam je pa vendar pobegnil? Peš?"
"Ne. vzel je s seboj svojega konja rn še naše orožje."
"Dokaz, da ste zelo euječi in pametni stražniki. Toda zakaj vendar si prišel k meni?"
"Go-pod. ulovi pobeglega Be'beja ! "
Skoro bi se na glas zasmejal. Bolj naivno me ni mogel nagovoriti. Vendar se ne zmenim za njegove l>esede, temveč sprašujem dalje:
"Torej ne veste, kam je odšel kan s svojimi ljudmi!"
"Res ne vemo."
(Dalje prihodnjič.)

(Nada! jevanje.)
)
"Tudi Mohamed Emin ne?" vpraša smehljaje. (Spoznal sem, da je moja skrivnost izdana, vendar odvrnem strahu:
"Tudi on ne."
"In Araad el Gandur, njegov sin?" "Ali si že kdaj slišal, da je bojazljivec?"
"Nikdar! Gospod, da niste vi možje, bi vas nikdar ne sprejel in povabil k sebi; mi jaham« namreč po potih, ki so kaj nevarna. Želim, da bi naše potovanje srečno zaključili."
Večer >e je storil, in vladala je že popolna tema, ko dospemo do nekega potoka, ki je prihajal iz labirinta skal in pečin. Tam so naš že pričakovali * m i štirje Bejati. k t ene je kan poslal naprej. Ivan ^topi takoj s konja in re dalj časa z njimi pogovarja.
Zakaj neki je vse tako skrival pred nami? Morebiti je kaj nameraval, kar nji ne smemo vedeti? Koaečno zapove svojim ljudem, da stopij-o s konj. pden štirih Bejatov na> pelje med skalovje. Po kratkem časi pridemo do neke kotline, kjer je bil kaj pripravljen prostor za tabor. Kraj je i bil varen proti vsakemu napadu; seveda je bil veliko premajhen za dve- ( sto ljudi j s konji vred.
"Ali ostanemo tukaj?" vprašam. "Da," odvrne Heider Miriam. "Toda ne vsi!"
"Samo štirideset rix.ž; drugi pa taborijo v bližini." S tem odgovinm sem moral biti zadovoljen; le čudil sem se, ker kljub varnemu prostoru niso prižgali taboriščnih ognjev. Slednje se je tudi mojim tovarišem zdelo sumljivo.
"Lep prostor!" reče Lindsay. "Jako lep, kaj ne?" "Gotovo."
"Toda vlažno in mrzlo pri vodi. Zakaj ne ognja narediti?" "Ne vem. Morebiti so sovražni Kurdi v bližini."
"Kaj nam morejo Kurdje. Nihče nas ne more videti. Hm! Mi ne ugaja!"
Anglež sumljivo pogleda kana. ki je govoril tiho s svojimi ljudmi, da bi ja mi ne razumeli. Vsedem se poleg Mohamed Emina. ki je menda že Čakal te prilike, ker me takoj vpraša:
"Emir, koliko časa ostanemo pri Bejatih?" "Dokler se nam zljubi."
* 'Če ti je prav, =-e že jutri ločimo od njih!" "Zakaj?"
"Mož, ki zamoI<"-uje resnico, ni odkritosrčen prijatelj." "Meniš, da je knu lažnik?"
"Ne; toda on je u:ož ki tic pove vsega, kar misli." "Tebe je že spoznal." "Vem; videl sem v njegovih očeh."
"In ne samo tebe, temveč tudi tvojega sina, Amad el Gandurja." "Je že mogoče, ker ima moj sin iste poteze kot jaz." "Ali te kaj skrbi?"
"Ne. Postali smo gostje Bejatov, ki nas ne bodo izdali. Toda zakaj so vendar ujeli onega Bebeja?"
"Da ne izda njih navzočnosti v teh krajih."
"Zakaj naj jih ne izda, emir? Česa naj se dvesto dobro oboroženih | vojnikov boji. posebno, ko še nimajo s seboj žensk in otrok, ne bolnikov j ne starčkov, ne šotorov ne iede t V kteri okolici smo sedaj, efendi?" | "V sredi pokrajine, kjer prebivajo Bebeji."
"Ju kan je rekel, da gre k Džiafom? Opazil sem že, da jahamo proti opoldnevu. Zakaj je kan razdelil svoje ljudij v dva tabora? Emir, Heider Miriam in,a dva jezika, dasi ne namerava ničesar slabega z nami. Če s. .jutri poslovimo od njega, po kterem potu jo udarimo naprej?"
"Gorovje Cagros leži na naši levici. Glavno mesto pokrajine leži v naši bližini. < e -e ne nudim. Imenuje se Bana. Če se ognemo Bane, pri- j demo min;-, me-t Amehdabad. Bija, Surene in Bajendere. Za Amehdaba-i dom pelje neki irorski prelaz v Kiceleie. Pri razdvoju Bistan in Karad- | solan, ki jv v bližini KieeU-i« . -nn- že na varnem. Toda ta pot je zelo | nevarna."
"Kdo ti je povedal?"
"V Bagdadu -<-m govoril z nekim Bulbasi Kurdom, ki mi je vso oko- J lico ta! o :. a t a . opisal, da sem si lahko naredil majhen zemljevid. Vrjel ni-en . da , ■ bodem kdaj potreboval, vendar jo nosim se sedaj v svo- ! jem žepu.'*
"Jn meniš, da je ta pot vama?"
"Znana -n mi -i«-er še druira j*'ta. vendar meni je najljubši ta, o: kterem -eni t. |wtve<la!. Lahko bi jahali v Sulimanijo ali pa v Sino, toda j gott»vi ii -ino. Kako :ia> IkhIo tam sprejeli."
"Torej ostanimo pri t < - t »:: jutri se ločimo od Bejatov ter se (»damo j če/ goiv \ Kiupri. Ali t«- tvoja karta ne bo varala?" "Ne.ee me Bulbasi ni nalagal!"
"Torej mirim za>p:n:o i 11 mlporijino -i! Bejati pa naj storijo, kar se ! jim ljubi."
Predno -e jwidan o k p<«"itku, najxijimo pri potoku še konje in poiščemo za Ji ■ pi iii!< mega živeža. Nato se moji tovariši zavijejo v svoje preproge, jaz pa po iščem kana.
"lleider Miriam, kje so ostali Bejati?" "V bližini. Zakaj vprašuješ?" "Pri njih je ujeti Bebe, kterega bi rad videl." "Zakaj ga hočeš videti?"
"Moja dolžnost je. ker je moj ujetnik."	; naroclllh kot 50 Salon rafmiam za P030^ z naročilom naj s« pošlje po-
"Ni tvoj, temveč moj ujetnik, ker si ga meni izročil."	I Iovica zneska in ostanek « Plaž* Pri «P«Jemu vina.
"No, o tem se sedaj ne bodeva prepirala; toda videl bi ga rad, kako se počuti."
"Zelo dobro. ( e lleider Miriam kaj obljubi, tudi spolne svojo besedo. Ne skrili gospod, temveč vsedi se k meni, da v miru -spušiva pipico duliana."
i>a ga ne razjezim, sledim njegovim besedam, vendar ga kmalu za-pusiiui. da se v ležem k počitku. Zakaj ne bi smel v ideti Bebeja ? Slabo
z njim ruviali. kar mi je pričala kanova beseda. Vendar je imel kan j z njim jotove nan.ene, kterih nisem mogel uganiti. Sklenem torej, da jn- j tri zjutraj v -vojo lastno nevarnost opro-tim Bebeja in se nato poslovim od Bejatov. S t«i mislijo tudi zaspim.
Kd« r sedi ■ <1 jutranje zarje do poznega večera na konju, je gotovo truden, in tako je bilo tudi z menoj. Spal sens kot ubit in se zjutraj gotovo ne bi /budil, tia me ni opozoril moj pe>. Zbudilo me je njegovo glasno renčanje. K*» odprem oči. je bila še tema. vendar spoznam nekega moža. ki je stal v moji bližini. Takoj zgrabim za nož. "Kdo si?"
Pri tem vprašanju se zfcude tudi moji tovariši in pograbijo za orožje. "Ali me ne poznaš, gospod?" glasi se odgovor. "Bejat sem!" "Kaj hočeš?"
"Gospod, pomagaj nam! Bebe nam je pobegnil!" Po teh besedah planem takoj kvišku, in tudi moji tovariši. "Bebe? Kdaj?"
"Ne vem. Med tem, ko smo spali-,,
"Ah! Stožestdeset ljudij ga je Suvalo, pa je vendar pobegnil!" "Saj ljndij ni tuka!" "Kam »o p« flit" "Takoj se vrnejo."
"In kje so sedaj f" "Ne vem." "Kje je kan t"
fionpgBie Generale TiaDsatiamipE,
(Francoska parobrodna družba.)


MARKO KOFALT,
249|So. Front St,
STEELTON, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali poinomoči (VolL macht) in drugih v nntcrskl posel suada]očib stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
l>al?e proda sem parobrocce listke za v stat * kra* za vse t>< lišt parnike *n parobrodne arojr? te: pos.i]am atnorje v starodomov oc aam:i:i ;eni.
Mr. Marko Kofalt .e. uai - ;istcpn;k ca vse pos»e *v g-» .v 1 a*orr> »opic uri poročamo	\
PRANK SAKSER CO
Bratom Slovencem in Hrvatom
. naznanjam, da imam na prodaj po zelo nizki eeni dobra, stara, naravna vina. Imam bela in rudeča vina po 40c. galona s posodo vred. Pri manjših
"Z njimi je odšel.



R. F. No. 7,
|ww>nl nit
Frank Stefanich,
Box 81,
FRESNO, CAL.
ilREPCTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UUBUAiŠ ^
Poštni parniki so:?
*LaBretagne»\...........*.	g ^I) " q' 5J?
-LaGasgo^e"................11JI f$2 ^ Sffi '
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
i?amiki odplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih cb 10. nrr ropoludne iz pristanišča št. 42 North Eiver, ob Morton St., N. J
i
•LA LORRAINE *LA TO UKAZNE *LA SAVOIE *LA PROVENCE *LA LORRAINE
6. nov. 1908.*LA TOURAINE 12. nov. 19t)S.La Bretagne 19. nov. 1908 *LA PROVENCE 26. nov. 1908 *LA LORRAINE 3. dee. 1908.*LA TOURAINE
10. dec.	1908.
17. dec.	1908. 24. dec. 1908.
31. dec.	1908.
7. jan.	1909.
POSEBNA PLOVITVA.
Novi parnik na dva vijaka CHICAGO odpluje 7. nov. v Havre. Parnik CALLFORNIE odpluje dne 12. dec. v Bordeaux. Samo drugi in tretji razred od pomola 84 N. R., vznožje zap. 44. ulica. C-9»m dragega razreda d« Mavra:	in vi*ja.
POZOR SLOVENCI IN HBVATX
Podpisani priporočam vaem potuje čim rojakom v Chicagi, HI., in okoliši svoj dobro urejeni
—: SALOON. :—
Na razpolago imam tudi lepo k»( Ijišče. Točim vexino sveže in dokra Seip pivo, j ako dobro domač« viae, rame likerje ter prodajam flna anri ke. Postrežba solidna.
Prodajam budi in praskrbojem pa* robrodn® listke za vse prekomorakt . fate po izvirnih eemah. PoftOjaa de- ' r zarje v staro domovino san ulji i iai potom po dnevnem kurzn. V ssm ■ banko Frank fTakia v Mew Torka. Svoji k svojimi 8908 Orsenbaj Ava., So. Ohlesc*^ DL JOSIP KOMPASE,
; T »mika i- rrfezac- ^A2namvvaor. maje *.*>».
(vOZrninski, generaim ageoL	mIl.
Oeaborn St.. Chtuatco. »
Važno, Važno, Važno Važno.
Ura za gospode (18 size) 20 let jamčena z dvojnim pokrovom (field) z zlatom prevlečena d* t z 15 kameni.....................iplOt\J\J
z 17 kameni...... ...............$15.00
Ravno take vrste ure za gospe bolj male (size C) z 15 kameni kolesovjem Elgin ali Waltham .. CplO.UU
Za blago jamčim.
Priporočam se za naročbo, kajti zgornje cene
<
03 N< 3 0
F
Ako hočeš dobro postrežbo
z mesom in grccerijo
tako se obrni na
Martin Oeršiča,
301-303 E. Northern Ave. Pneblo, Co!s
rudi naznanjam, 1a imam ▼ zalogi vsakovrstno suho meso. namreč:
klobase, rebra, jezike Sunke itd.
Ioc—z
Oovornn v vseh slovanoiL-ja
r.-. r- ~ ^T" ae n
in ObiHfc-

Belokranjci poslužujte se
Mestne hranilnice v Črnomlju
katera se nahaja v občinskem uradu (kancliji).
Posojuje na zemljišča po 5% na leto. Vsak dolžnik plača toliko na leto na kapital, da znašajo obresti in odplačilo ravno 6%. Na ta način se ves dolg poplača ravno v 35£ letih. Vsak pa lahko svoj dolg tudi poprej plača kadar hoče.
Vloge obrestuje po 4% in jih poluletno pripisuje h kapitalu. Da je varnost popolna, svedoči to, da vlagajo v to hranilnico tudi c. k. sodišča svoj denar za mladoletne otroke in varovance.
Vsak, kdor potrebuje posojilo, naj se zaupljivo obrne do mestne hranilnice v Črnomlju.
Uradu je se vsaki dan, izplačuje in vplači^je pa vsako sredo in petek od 8. do 12. ure dopoludne in od 1. do 4. ure popoludne.
Brez deležev in uradnih stroškov!