V gore ..._
Silvo Kristan, profesor na Fakulteti za Šport Univerze v Ljubljani, je širokemu krogu bralcev - od študentov do mentorjev in Inštruktorjev gorniške vzgoje, predvsem pa vsem, ki hodijo v gore - pripravil nadvse koristen priročnik in zanimivo branje s svojim najnovejšim delom V gore... Izletnlštvo, pohodništvo, gorništvo. Knjiga je Izšla konec pretekleta leta. O vsebini priročnika nas pouči kazalo: Uvod -Nekaj terminoloških opomb - Poglavitna obdobja v človekovem odnosu do narave in posebej do gora - Kratek pregled razvoja slovenskega gorništva - Gorništvo je del Identitete slovenskega naroda - Mesto gorništva med drugimi športnimi zvrstmi - Zakaj gorništvo ra šoli - Gorništvo v učnih načrtih šolske športne vzgoje - Vzgojno-izobraževal ni smotri in naloge izletniške In gornlške vzgoje na šoli - Motivi za hojo v gore - Zgled vzorno organizirane gorniške vzgoje na šoli - Uradno stališče najvišjih šolskih oblasti do gorniške vzgoje na šolah - Poglavitne naloge vodnika izleta ali pohoda - Priprava izleta ali pohoda - Število udeležencev v skupini - Oprema - Vpliv hoje na človekovo psi ho so matično stanje - Organizirana izletniška in pohodniška ponudba - Kategorizacija gorskih poti - Tehnika hoje in plezanja -Taktika pohoda - Odgovornost organizatorja in vodje izleta - Nevarnosti in neprijetnosti na izletih - Prehrana v gorah - Osnove tehnike varovanja - Kajenje in hoja po gorah - Kakšno bo vreme - Gorniška etika in častni kodeks slovenskih gornikov - Varstvo narave - Bivakiranje - Izleti z majhnimi otroki - Gorništvo in staranje - Obrambni vidiki gorništva - Izbor strokovnih del v slovenskem jeziku - Izbor leposlovja in poučnega berila v slovenskem jeziku.
Priročnik je ob izredni obsežnosti snovi učinkovito, zgoščeno, dokumentirano, z mnogimi zgledi in poučnimi primeri popestreno delo na 274 straneh formata 16 cm x 23 cm. Dobili smo učbenik, kakršen lahko uspe le poznavalcu Kristanovega formata In izkušenj; vzgojitelju, ki kritično spremlja svoj predmet, je dovzeten za novosti in svoja stališča tudi prepričljivo zagovarja.
Brezupno bi bilo poskušati na nekaj straneh predstaviti vso snov, zato se bom pač zadržal le pri tistem, kar se mi zdi posebej pomembno in vredno pozornosti; vsak bo že sam znat poiskati tisto, kar išče In potrebuje. Najprej k opredelitvam naše dejavnosti -izletništvu, pohodnlštvu in gorništvu, Menim, da je po dolgih letih končno vendar treba vedeti, kam kaj sodi, in se odločiti, da hojo v visokogorju dosledno imenujemo gorništvo Gre pač za obliko dela, ki zahteva natančno poimenova-
nje. če smo nekatera druga udejstvovanje že znali imenovati, kot jim gre, se ne obotavljajmo, ko je treba stvar celostno zaokrožiti. Sicer pa je nered v izrazih, s katerimi opisujemo svoje dejavnosti, predvsem posledica naše lenobe in zanikmosti. Če bi poleg drugih odborov, sekcij in odsekov premogli tudi prizadevno terminološko skupino, ki bi objektivno in neodvisno skrbela za ustrezno strokovno izrazje, bi večine problemov te vrste že davno zmanjkalo. In če skupine še nimamo, je lahko ta ocena že kar poziv, da jo čimprej ustanovimo.
V poglavju o organizirani izletniški in po-hodniški dejavnosti v celoti podpiram avtorjeve pomisleke glede množičnih podvigov v gorah. Ne gre le za to, da z njimi gore fizično in moralno onesnažujemo. Huje je, da stotinam ali celo tisočem udeležencev istega pohoda noben organizator ne more v celoti zagotoviti varnosti, zato so ne samo strokovno, temveč tudi pravno neopravičljivo početje.
Kar zadeva gorništvo v učnem načrtu naših šol, bi se morala naša organizacija nenehno, zagrizeno In vztrajno boriti, da bi se z osnovnimi pojmi o bistvu gorništva, o njegovem pomenu in osnovnih pravilih varne hoje sleherni državljan poučil že v času obveznega šolanja. Usodni ležernosti In brezbrižnosti uradnikov v pro-sveti, ki hoje v gorah ne znajo prav vrednotiti, bi se morali upirati z vsemi silami, saj je nekaj uspehov vendarle že bilo. V tem smislu smo gorniki vse prej kot državotvorni. Če bi v ta prizadevanja vgradili le delček naporov, ki jih brez prestanka namenjamo oskrbovanju koč, bi nas politiki bolj upoštevali in šolskih načrtov ne bi krojili, kot bi hoteil
K opisu kategorizacije gorskih poti naj dodam samo to, da poglavje ni popolno, če bralec ne upošteva, da ocena poti temelji na normalnih, kopnih razmerah, ki se v snegu, poledici, nalivu lahko v kratkem bistveno poslabšajo. Spričo prispevka v PV 1993/11 (str. 483) izrecno v celoti podpiram tudi avtorjevo stališče o koristnosti smučarskih patic za hojo v gorah. Svarila dr. F. Bergholda so zagotovo prenapeta. Slednjega osebno poznam in spoštujem, vem pa tudi, da rad »odpira« probleme Oa pa ima vsaka stvar poleg dobrih tudi slabe plati, je jasno; če ga je preveč, je škodljiv celo kruh! K poglavju o streli bi dodal, da v večini evropskih učbenikov in revij že 25 let ponavljamo, dopolnjujemo In po natis kujem o laboratorijske Izkušnje ameriških strokovnjakov (glej La Montagne et Alpinisme, No 61, februar 1967), ki jih je pri nas prvič objavil dr. Ivan Stojanovič maja 1967 med srečanjem IKAR na Jahorini. Kar zadeva relativno varno mesto gornika, je to pravzaprav povsod v osenčenem trikotniku, bolje nekje pri sredini vznožja kot ob steni aH na
robu. Človek je in bo glede strele vedno nebogljen in nemalo odvisen od sreče. Ob pogledu na seznam opreme sem hočeš-nočeš malce škodoželjen, saj se je te opreme tudi izkušenemu profesorju nabralo kar precej, vendar je že na samem začetku jasen: "To je opomnik, po katerem izbiramo za vsak izlet, pohod, za vsako turo tisto, kar menimo, da nujno potrebujemo.« Jaz v svojih «Nevarnostih« tega nisem posebej omenjal, zato me je neki gornik med pogovorom vprašal: »Ja, oprostite, kako pa z vsem tem sploh lahko kam pridete?"
Naj bo tega dovolj. Vse pomembno je zapisano v knjigi, vsebino boste spoznavali in spoznali, ko si jo boste nabavili ali izposodili in v njej pogosto iskali odgovore na najrazličnejša vprašanja, bodisi strokovna, bodisi podatke iz zgodovine organiziranega gorništva ali druga. V tem vam bo zagotovo postala najboljši svetovalec. Tako vsestranskega učbenika za hojo v gore Slovenci pač še nismo imeli. Pa še to: knjiga stane nekaj čez 2100 tolarjev, dobimo jo v knjigarnah, na Fakulteti za šport in, upam, tudi v prodajalni PZS. Avtorju pa hvala za opravljeno veliko delo. Želimo mu, da bi nas še kdaj razveselil s podobno storitvijo, tem je še zadosti.
Pavle Šeg liI a
Zbornik PD Kamnik 1893-1993
Številnim planinskem edicijam, monografijam, vodnikom in knjigam, ki opisujejo bogastvo slovenskih gora, se je v mesecu septembru 1993 pridružil tudi Zbornik Planinskega društva Kamnik,
Planinsko društvo Kamnik je bilo ustanovljeno 19. julija 1893 kot prva podružnica Slovenskega planinskega društva Kamniški planinci so svoj 100-letni jubilej želeli proslaviti kar najbolj primerno, zato so se odločili za Izdajo lastnega Zbornika, Priprava materiala, zbiranje podatkov In pisanje prispevkov so bile zelo zahtevne in odgovorne naloge. Uredniški odbor. ki ga je vodil glavni In odgovorni urednik Aleksander Sarnavsky. je z veseljem sprejel nalogo. Poleg že delno urejenega arhivskega gradiva, ki zajema obdobje do leta 1960, je bilo potrebno zbrati še ogromno drugega In vrsto dokumentov, ki potrjujejo vsebino Zbornika. Večmesečno intenzivno delo je prišlo na dan 10. septembra v obliki Zbornika in je bilo v Kamniku tudi javno predstavljeno. Pri sestavi Zbornika je veljal dogovor, da naj bi publikacija na najbolj točen in verodostojen način nazorno prikazala 100-letno pot planinstva na Kamniškem, upoštevaje pri tem tudi čas dogajanja in vtkanost planinske ideje med najširše plasti lju-
di, živečih na tem območju. Uredniški odbor si je v samem začetku zastavil jasna izhodišča, ki jih bo upošteval, ne zanemarjajoč dejstva, da so različni procesi In posamezniki pomembno vplivali na dogajanje in dinamiko društvenega življenja v pretočenem obdobju. Zbornik Planinskega društva Kamnik je lepo oblikovana knjiga velikega formata s skoraj 340 stranmi bogatega pisnega In slikovnega materiala v črno beli in ban/ni tehniki. Prvi del Zbornika obravnava zgodovino Kamnika davno pred nastankom društva. Govori tudi o razvoju turizma In seveda o razlogih za nastanek planinske ideje. Opisovanje obiskov v gorah samo dokazuje, da so ljudje z vsem srcem živeli za svoje priljubljene planine in višje gorje Kamniških Alp že v davni preteklosti. Naslednji del Zbornika razčlenjuje dogajanje ob ustanovitvi prve podružnice Slovenskega planinskega društva v Kamniku. Omenja narod-nobuditeljsko vlogo ob vse večjem pritisku ger-manizacije, govori o ljudeh, ki so odločneje vplivali na nastanek in kasnejši tok dogajanja. Gradnja planinskih koč je bila osrednja naloga organov planinske podružnice v začetni fazi. Opisuje zaplete zadnjih let prejšnjega in prvih let tega stoletja. Opisovanje prvih začetkov alpinizma In njenih akterjev bralcem še bolj približa vsebino Zbornika.
Zanimivo je slikovno gradivo d vseh dosedanjih predsednikih društva, ki so opravljali te dolžnosti od ustanovitve podružnice pa do danes. Zvrstilo se je kar 19 najodgovornejših ljudi, ki so v stoletnem obdobju vtisnili svoj pečat pri oblikovanju Planinskega društva. Naslednji del obravnava obdobje po drugI svetovni vojni. To je obdobje, ko so planinci v mnogočem začenjali skoraj od začetka. Vojna je opustošiia tudi planinski svet. Od leta 1945 nastopa Planinsko društvo pod tem imenom, v začetku kot sestavni del Fizkulturne zveze, kasneje kot samostojno društvo. Planinci intenzivno utrjujejo svoje vrste, obnavljajo planinske koče In številčno krepijo društvo. Leta 1960 začno akcijo za gradnjo žičnic, ker način oskrbovanja planinskih koč s pomočjo nosačev ni več zmogel povečanega prometa oziroma obiskov v gorah. Obdobje po letu 1975 je zabeleženo kot čas obnavljanja obeh planinskih koč, na Kamniškem in Kokrskem sedlu, oziroma gradnje nove koče na Kamniškem sedlu (na starih temeljih) In obsežne širitve koče na Kokrskem sedlu. Podrobneje sd opisane aktivnosti ter bogastvo prostovoljnega dela in skrbnega gospodarjenja.
Naloge in rezultati dela posameznih odsekov društva so opisani v naslednjem delu Zbornika, Iz teh zapisov je razvidna rast in širitev društva z množičnim prilivom članstva. Obširneje je