1,40. številka.
(▼ Trutn. v torek zTeSer dne 24. novembra 1806.)
Tečaj XXI.
„■dikoai«
lakaja po trikrat na teden ▼ šestih ta-danjih ob torkih, ćatrtklh in aotaotaali. Zjntranje irdanje ia-haja ob 6. uri zjutraj, Tečemo pa ob 7. ■ri vežer. - Obojno i »dan j« stan« : ca jedeomeseo . f. l,—, ixt»h Avitrija f. 1.S0 » trt mesen. . , 3,— .	4i0
■a vol lete . .	I \ " V._
vs« leto . . , 12.— * * 18 _ NareflaNia j« plaftevatJ aaprej m iiriiki »re* prllaifloe narocaia« m iprava aa ozira,
Poaamiftne številke se dobivajo t pro-dajalnieah tobaka v Irciti po S nvi. iaven Trsta po m nvč.
EDINOST
Oglati te rakune po tarifa * petit«; sa aealove a debelimi irkami •• plačni« preator, kolikor obaega navadnih vrati«. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj te pošiljajo nredntttvn ulica Casernsa Št. 13. Vsako piamo mera biti frnnkovano, ker nefrankovana se n« aprajamajo. Rokopiai se ne vra&ajo.
Naroiaino, reklamacije in oglate sprejema upravniitvo ulica Molino pie-tole hit. 3, II. nadst. Varo&nino in ogla«« je plaftavati lose Trst. Odprte reklam* eije aa proato pe&tnine.
01

J*
BILO
MM tfoapoda
javni narodni shod,
ki ga sklicuje pol. drufitvo „Edinost"
Matya Sanoln-Vrba v Skednju
v nedeljo dne 29. t. m. ob 31!,, uri popoludne.
Dnevni red:
1.	Nagovor prsdse.lnika.
2.	Utemeljevanje resolucije radi oiovtja okrajnega glavantva za tržaško okolico.
3.	Eventivelni predlogi.
Triaiki in •količniki fllovonoi!
je prilika, da pokažete svoje zanimanje za javne stvari Vaše občine, in po tem takem ,a?ni bl,g0Jr' Vghk*mu bode Pfilik«i đa pove, kar ma je na srcn. Politično društvo aSLE?i. ft zaporedoma abode po okolici, a okoličanom je dolžnost, da se v velikem *aS « , i.V	!hođoT in da P°8eže^° tnđi f razpravo, kajti le tako izvedo bodoči poslanci, česa
b Z8hteva ,judit?0-	Odftor poUHtneg* druitva „JBdinostr
Javni shod
follt. društva .Edinost* dne 22. novembri 1896 M Općinah.
Iz kratke vesti v današnjem zjutranjem izdanju so že mogli posneti spoštovani čitatelj! naši, da je bil shod, ki ga je sklicalo politično drnštvo „Edinost' minolo nedeljo na Opčinah, uprav im-pozanten. Ta impozantna manifestacija je bila naj-primerneji odgovor na dogodke od prejšnje nedelje. Lahko rečemo, da je strastno in slepo postopanje organov mestnega magistrata uprav izzvalo krepko reakcijo tudi v V. okraju. Nrav in tendencija te manifestacije je izrazito odsevala v ovaciji, ki so jo priredili iborovalci zastopniku cesarska Ahiav« Nrav te ovacija jc bila dvojna: positivna in negativna Shod je dal duška svojemu sadoščenju, da je prvikrat došel zastopati javno oblast organ, o katerem so bili uverjeni zborovalci, da nimalo ne bode kratil svobode govora, dokler m bodo razprave gibale v mejah pristojnosti; v drugo pa so zborovalci se svojo ovacijo hoteli ob-soditi — nekega dragega!
Prostrana dvorana g. Ivana Goriupa je bilo
PODLISTEK.
S7
Prijatelj lom
Crtiaa po Kaniti. - gpiM| Atflit	^ C_J
Potčli smo duhovnika Antona med-se. Bil je poataren človek in zelč navadne pameti. Hrvat po imenu in po mleku govoril je sicer prilično hrvat-ski, ali več v hrvatskem narečju nego bi smel izobražen človek. Včasih mu je ušla tudi italijanščina. Zelo neprijetno mu je bilo, ako se je beseda obrnila na hrvatsko knjigo: tu je bilo mo-lemu z,ur Antonio kakor da karaka po gladkem •du. Čudil sem se, kako da bode ta gospod uči-^leui hrvaščine. Po prvem razgovoru z učiteljem »»thkega jezika na vseučilšču uvidel je šjor An-™io, da izpit iz hrvatskega jezika tudi za Hr-m mačji kašelj. Slovniške oblike mu nisobils •OTOIJ jasne, a o hrvatski književsosti je znal toliko, da je nekako pred nekoliko stoletij neki Gondulid napisal neko „lepo- pe.s.m, po imenu „Osman". To je seveda bilo premalo praškemu učitelju. Trebalo je torej Antonu, da zbere vse sile. Vai smo mu bili učitelji. Profesor Anton je dobil sem profesorjev. Način predajanja nam js bil ne-
natlačena do zadnjega prostorčka, a kakih 800 ljudij je moralo stati še zunaj na hodnikih. Zbra* nih je bilo kakih 500 mož. Nekak slavnostii vzduh je vel po natlačeni dvorani; bilo je, kakor da se jim je odvali! kamen od srca. Tudi nasprotniki so bili poslali par svojih zastopnikov, nam je bilo drago to, kajti po hlapcih sodili smo tudi gospo-daije. Že med pozdravnim govorom g. predsednika Mandida čuti je bilo iz jedntga kota zabavljanja par — pijancev, a pred hišo Goriupovoje vriščalo kakih deset otročajev. Toda vse to j« bilo le kratka epizoda — v označenje naših nasprotnikov. Pijanci so morali iz dvorane, otroci pa spat. Seveda je ialostno, da nasprotniki zlorabljajo cel6 nevedne otroke sa take demonstracije in jih s tem le — kvsrije. Takt nastopanje mora vzbuditi le indignacijo vseh treznih ljudij.
Ob splošni pozornosti je gasp. predsednik Mandid ob 4. pop. otvoril shod, predstavivši zbo-rovalcem poslance Nabergojs, Vatovca in Dollenza. Le-tem so zborovalci zaklicali prisrčen „živio*. Zahvalivši se iskreno na ogromni udeležbi, rekel je predsednik, da mu je v posebno zadoščenje, da mere na Opčinab danes prvikrat predstaviti a
navadsn. Na stanovanju nekega Primorca pravnika smo sedeli navadno proti večera akolo mize, kadeči in srkajoči plzensko pive. Šjor Antonio je sedel kakor skesan grešnik oddaljen od nas, kraj peči, da-si je bila spomlad. Predavali smo, igraje tarok.
BPagat ultimo* 1 zakričal je mladi Primorec: „šjor Antonio, kedaj se je rodil Gundnlid« ?
„V sedemnajstem veku".
.Kaj še", odzval se je Maček, „rodil se je leta 1588. Tous les trois, gospoda! Plačajte novčič".
VA kaj je pisal* ? vpračal sem ga jaz.
„Osmana".
„Kaj je Osman" P je vprašal Lovro; Jaz bodem valatH.
»Včlika pesem", odgovoril je učenjak.
.Epos, šjor Antone, epos* I dodal je Primorec.
In tako dalje. Šjor Antonio se je hudo potil od same hrvaščine, ali poleg vsega tega je bil veseljak. Nekega dne po obedn smo sedeli zopet za mizo v kavarni. Oovor se je zasukal na dekleta. Rešetali smo jih neusmiljeno.
„Prosim vas, ločite se od te razprave" 1 je pripomnil Lovro, ,dosti mi je že tega. Komaj da sem se jedna rešil. Vsaka ženska je Evina hči".
k. uradnika kakor zastopnika politične oblasti: predstavljam vam višega komisarja dra. Mahkovca! Frenetičnim aplavzom in viharnimi, ponavljajoči ml se živio-klici so izrazili zborovalci, da i oni občutijo do dna duše zadoščenje, izraženo po predsedniku.
Ko se je polegel vihar, reksl je predsednik, da je današnji shod peti v okolici. Prvi je bil na Prošeku, ki pa je bil razpuščen in se je nadaljeval na DevinŠČini, na sežanskih tleh, kjer je za* stopal vlado css. uradnik is Sežane, drugi pri ov. Ivanu, tretji v Lonjeru — ki se je vršil v najlepšem redu, ker je bil zastopnik msgistrata pameten moi — četrti v Bazovici (kjer je sicer tudi jel zabavljati znani komissr Vidusso, a se je vendar potolažil potem), peti je bil minole nedalje tu ns Opčinah, katerega je pa sadela ista usoda kakor onega na Prošeku. Shod, ki je bil razpuščen minole nedelje, nadaljujemo danes.
Predsednik shodu je takoj brzojavil na Dunaj o nezakonitem postopanju komisarja Viduaso, in zgodilo se je, čosar se je nadejal, spolnilo se je prorokovanje, ki je izrekel dr. Gregorin Vidussu v obraz: .Danes ste menda zadnjikrat zastopnik oblasti na naših shodih 1" (Ploskanje in dobro-klici.) Slavno namestništvo je odvzelo magiotratu nadzorstvo nad našimi društvi in shodi po okolici in a tem je nekako storjen prvi korak do uresničenja ideje, za katero se potegujemo mi. Vsled tega je danes prvikrat med nami c. k. komisar in bodemo mogli svobodno zborovati. Svobodno, Btveda, dokler se bodemo držali zakonite poti. Po tej poti bodemo smeli danes svobodno izražati svoje mene-njo. In ako se bodemo vedno držali te poti in ako bodemo z zakonitostjo spajali tudi primerno odločnost in soglasnost v zahtevanju, uverjeni bodite, da tudi dosežemo, kar želimo, da namreč vlada odvzame magistratu vse posle prenesenega delokroga. Povdarjam še jedenkrat: prvi korak jo io storjen.
Priporočam vam torej, da se vedete mirno, trezno in dostojno zdrelih mož. Kajti le trezen glas treznih mož imponuje svetu. Oni, ki bodo želeli pojasnila, naj se lepo oglašajo jedea za dragim. In sedaj prepuščam besedo gospodu poslancu Ivanu
Šjor Antonio se je ze!6 čudil neprijateljstvu Lovra nasproti ženskemu spolu.
„Povem vam, kaj je na stvari*, odgovoril je Lovro, in aa moje veliko začujenje je iel pripovedovati mu, kako ga je prevarila Minka.
,E* 1 nasmijal se jo šjor Antonio lokavo, , pridi te k nam v Dalmacijo. Pa imate kaj videti. Izvrstnih devojk. Pri nas v S. imamo neko deklico, lepo in polno denarja. Jedinica je in sirota brez očeta in matore, stric jej je varuh, a imetja do štiridosottisoč goldinarjev. Pridite, in jaz pripomorem lahko, da bode Vašau.
Lovro je jel natanjčneje izpraševati Antona o tej bogati siroti, a mi smo se nasmejali od srca. Kratko polom nas je zapustil Anton, položivši izpit za pol gimnazija. Pozabili smo na bogato Dalma-tinko.
Nekega večera jo došel Lovro domov nekoliko veseleji.
.Za osem dni odpotujem!' mi je rekel, po-kazsvši mi dekret, s katerim je bil imenovan učiteljem nekega hrvatskega gimnazija. .Pred vsem pa pojdam obiakat stariše".
(Pride še.)
Nabergoju. Le ta (viharno pozdravljen) je spregovoril po priliki:
Slavno občinstvo, predragi volilei petega o-kraja I Ko krščanski duhovnik stopa na lečo, ua-vaila je, da povabi verne, naj molijo %a razsvetljenje, da bi njegova beseda dosegla «voj cilj, da bi uavel poslušalce na dobro pot. Tudi jaz bi vat moral povabiti, da bi prosili svetega duha, da bi razsvetlil mene, da bi vam mogel povedati, kar čutim v svojem srcu, in da bi razsvetlil tudi naše ljudstvo, da bi spoznalo, kje so mu prijatelji in kje sovražniki.
V priprosti besedi hočem vam nekoliko raz-jasuiti, kar mi je na srcu. Ne pričakujte od mene temeljitega govora, kajti bolehen sem nekoliko in marsikaj sem že povedal na shodu v Bazovici o razmerah v tem V. okraju. Danes mi preostaje manji del.
O delovanju našem v deželnem zboru tržaškem vam ne morem povedati ničesar, kajti v prvo nisem mogel zahajati k sejam radi bolezni, pozneje pa so bili okoličanski poslanci prisiljeni, da se niso več udeleževali razprav. Vzrok vam je ie povedal gosp. Goriup na Prošeku. Povedal je, da smo zapustili deželni zbor vsled zasramovanja od strani onih, ki bi nas morali spoštovati kakor poštene ljudi, zveste državljane, avstrijske davkoplačevalce in zveste Tržačane. Povedal vam je g. Goriup, kako je neki žid v mestnem zboru raz-ialil naše prednike, rekši, da so bili to razbojniki, najslabši ljudje, (gibanje in šumenje po vsej dvorani), ki so prišli tu doli krast in požigat. (Vskliki ogorčenja). Naravno, da človek, ki imale iskrico narodnega čuta in ljubezni do samega sebe, ne more prenašati takega žaljenja. I mi smo morali protestovati, kajti naši preduiki niso bili taki. Cloživši protest smo globoko užaljeni ostavili dež. «bor. To je vzrok, da vam ničesar ne morem poročati o svojem delovanju v deželnem zboru.
Preidimo na mestni zbor. Tu je govornik povedal zopet, da o zadnjih volitvah ni imel namena kandidirati, in da se je udal le želji somišljenikov in pol. društva .Edinost". Voljen je bil na dveh krajih, a odločil se je za ta V. okraj, ker mu je bliži in so mu razmere bolj znane. Vendar pa se je trudil, da je delal za vse okraje okoličanske brez izjeme in tudi za mesto.
Vedno sem — tako je nadaljeval govornik — ukupno z drugimi tovariši svojimi priporočal varčnost v občinskem gospodarstvu, grajal brez-potrebno trošenje občinskega premoženja, a priporočal tudi, da se troši, kadar je zahtevala resnična potreba. Vsled takega opazovanja našega občinskega gospodarstva sem naletel na različne stvari. A vse sem povdarjal, kar sem opazil. Žal, da sem naletal na velika nasprotja, da-si mi je bil namen vsikdar najbolji.
Kar se dostaje posebnih potreb tega okraja, mi ni bilo mnogo prilike za delovanje. Ali kolikor je bilo moči, sem storil. Kmalu po volitvah, dne 17. junija, sem interpeliral župana zaradi vodujaka, za katerega so prosili Openci. Saj veste, kako je bilo na Opčinab 1 Na škafe so vam merili vodo, a to je gotovo, da je nikdar niste dobili toliko, kolikor ste jo potrebovali. Komaj so siromašne ženska dospele domov iz Trsta ob 11. uri pred-poludne, že so morale, vse utrujene, daleč po vodo v tisto kalužo, kjer se kopljejo tudi psi in druge živali. (Res je!) Zato sem se pritoževal, podpiral vašo prošnjo, interpeloval in zahteval za vas potrebne vode. Župan se je izgovarjal, da ni obveščen o tem ; naložil je tudi asesorju Pimpachu, a ta se je izgovarjal, da je imela dotična komisija mnogo druzega posla. O tem se lahko prepričate v mestnem arhivu. Videli bodete, da govorim golo resnico.
Slednjič je moja interpelacija vendar imela saželjeni vspeh in vodnjak se je jel kopati. Od takrat nisem čul nikake pritožbe već. Zato mi tudi ni bila prilika delovati, toda vaše koristi sem imal ▼•dno pred očmi. Dne 11. novembra istega leta sem se pritoževal radi postopauja okrajnih zdravnikov tu pri vas in pri uas na Prošeku. Po ue-sreči imate sedaj vi istega zdravnika, katerega smo imeli mi takrat. Ta zdravnika sta neopravičeno uvela takse za ogledovauje telet. To je bilo nezakonito. Ako bi se kje drugje zgodilo kaj ta-cega, takoj bi ju pozvali na odgovor. Njima pa se ni zgodilo ničesar, de danes sta v alužbi, kakor sta bila. No, vendar je koristila interpelacija,
ki smo jo stavili jaz in tovariši. Zdravnika sicer nista bila kaznovana, toda taks uista pobirala več. Vsaj takrat ne.
Omeniti moram, da sem dne 24. julija istega leta govoril zoper predloge, katerimi se hoteli obdržati prejšnji zistem užitnine ali daca. Temu zi-»temu ni bilo para nikjer drugje. Protestoval sem proti temu, da bi odprta dežela morala plačevati toliko kakor zaprto mesto. Na deželi je ljudstvo bolj revno in nima toliko zaslužkov kakor v mestu. Zato je krivično, da mora plačevati isto tako. Pregovor pravi: da kdor nima, temu tudi cesar ne more vzeti. Zato sem se potegoval za odpravo krivičnega zistema.	(Pride še.)
Sijajno gmotno stanje
slovenskega Ijudskošolskega učitelja
na koncu razsvetljenega devetnajstega stoletja.
(Govoril na glavni skupščini »Zaveze" v Opatiji dne 20. avgusta 1896. 1. Jernej Ravnikar,, nadučitelj v Mokronogu.)
(Zrrietek.)
Vsled tega predlagam naslednjo resolucije ti;
Odmi glavni zbftrV&avejfo slovenskih ričlte^-' skih društev« v Opatiji dne 20. liv gusta meseca 1896. I. izjavlja:
Z oziro« na vedno rastoči duševni in telesni napor ljudskega učitelja terja se dandanes od njega toliko, da pri sedanjem žalostnem položaju, gled6 službenih, gmotnih, družbenih in pravnih razmer, nikakor ne more, kakor do ssdaj, vseh svojih mo-čy posvetiti z vspehom vzvišenemu poklicu. Nepovoljni odnoiaji v učiteljskem stanu so postali ie tako neznosni, da se je mnogo učiteljev ugonobilo vsled postrauskih opravil; drugi zopet, ki nimajo prilike s takimi postrauskimi službami izboljšati si svojega slabega gmotnega stanja, zr6 z nekako nemo ebupnostjo v {še bolj žalostno bodočnost — in le redki so med nami, katerim je osoda bila vstg toliko mila, da se jim godi malo boljše. — Kolikor pa se je dosedaj storilo za učiteljstvo, je tako bore malo, da še vredno ni kake omembe. Vsa uravnala učiteljskih plač po raznih krouovi-nah bila so do sedaj samo slepilo nasproti ljudstvu, čei, za učiteljstvo se je storilo dovolj, več se ne more. Ne pomisli pa se, da večina učiteljstva živi v najveći bedi in revščini. Posledica temu je vedno pomanjkanje učiteljev, kar pa se je jelo občutno kazati posebno v najnovejšem času. Sicer nameravajo temu nedostatku nekoliko odpomoči z ustanovitvijo deželnih konviktov (odgojiše) za učitelje, kar pa baje ne bode dosti pomagalo. Nasprotno smemo o tem že daues izraziti svoje pomisleke, kajti marsikateri mladenič se vsled tega ne bode maral posvetiti učiteljskemu poklicu. S takim duševno nezrelim učiteljskim naraščajem se tudi narodovi naobrazbi ne bode koristilo. Šola, narodna izomika, ljudsko blagostanje ohraui se le tedaj na površju Sasa, ako se tudi učitelj v službenem, gmotnem, družabnem in pravnem oziru vzdržuje na površju časa.
Naslanjajo se na to izjavo danes tukaj zbrano slovensko učiteljstvo terja:
1.	Uvaževaje prežalostno gmotno stanje vsega slovenskega ljudsko - šolskega učiteljstva — in gledć na to, da v kratkem izboljšajo plače c. kr. uradnikom, duhovnikom in častnikom, zahtevamo, da Be tudi Sudskim in meščanskim učiteljem, ki so za državo in deželo vendar najvažnejši 'činitelj, letni dohodki uravnajo tako, da bodo jednaki onim c. kr. uradnikov v 11., 10., in 9. plačilnem razredu za učiteljstvo ljudskih ter v 10., 9. in 8. plačilnem razredu za učiteljstvo meščauskih šol.
2.	Predno stopi ta uravnava v veljavo, dovolijo naj se v ta namen pevsodi in takoj primerne dragi njske doklade.
3.	Ker deželni zbori najbrže tudi v prihodnje ne bodo vpoštevali g 65. državnega zakona z dne 14. maja meseca 1869. 1., da bi učiteljem plače uravnali tako, da bi ti zamogli avojo moč obraćati v svoj poklic ter da bi jim tudi v resnici bilo mogoče, svojo rodbino živiti primerno okolnosti m dotičnega kraja, sklene se, visoko c. kr. vlado naprositi, da blagovoli šolo vsprejeti v svoje področje, to je ljudska šola naj se podržavi.
4.	V dosego tega naj .Zaveza slovenskih učiteljskih društev- stopi v dogovor z drugimi deželnimi učiteljskimi društvi v Avstriji, da ukrenejo vse potrebno.
5.	Vsa ta društva naj visokemu c. kr. mini-sterstvu aa uk in bogočasije predloži .skupno spomenico", v katerej naj se razkrije gorjd in prežalostno gmotno stanje vsega ljudsko-šolskega učitejj-stva po avstrijskih deželah.
6.	Ako deželna učiteljska društva — ozi-roma „zveza teh društev- — spoznajo za potrebno, polije naj se v ta namen posebna deputacija do ministerskega predsednika, nančnega ministra — in celo do Njegovega Veličanstva, presvetlega cesarja in vladarja. Manjše dežele bi bile zastopane po jednem, večje pa po dveh ali treh odposlancih.
7.	Službena leta naj se vsled težavnega in napornega dela, ki ga ima učitelj pri vzgoji in ponku mladine, skrčijo na 35 let, uštevši 3 leta začasnega službovanja.
8.	Naslov „podučiteljev" naj se odpravi brezpogojno.
9.	Tajna kvalifikacija je nekako nenravna iu nepotrebna uredba, torej n^j se odpravi.
10.	Šolski zakon o nadzorovanju iol predela in popravi naj se v tem smislu, da se krajnim šol-sjrim svetom vzame pravica nadzorstva v pedago-gMketii in didaktičnem oalru; prepusti pa naj se jim samo oskrbovauje stvarnih šolskih potrebščin,
11.	Gledć na to, da pri sedanjih družbenih fazmerah dobra vzgoja mfadlne posebno blagodejno vpliva v korist in blagor državiIn deželam, skrbi naj se za večjo izobrazbo učiteljstva. Ako bi država to zahtevo odklonila, naj potem dežele to velevažno vprašanje prevzamejo same v svojo skrb po vzgledn Dunajskega mesta.
13. Posel „občinskega tajnika" je časten in tak, da ga sme učitelj v svobodnem času opravljatij torej mu tega višje šolske gosposke tudi ne morejo iu ne smejo zabraniti, ker ne nasprotuje zakonito določenim naredbam.
18. Pri bodočih volitvah v deželne zastope naj se po vseh slovenskih pokrajinah postavi vsaj jeden kandidat iz vrste učite^jve v imenik poslancev, da ti potem kot izvedenci v šolskih zadevah pri sklepanju novih šolskih zakonov, ali pa pri pre-osnovi že obstoječih, zamorejo vedno svoje mneqje izražati s pedagogiške - didaktičnega stališča. Ti zastopniki iz učiteljskega stanu bili bi torej naši pravi zagovorniki iu nekako poroltvo za boljšo prihodnost vsega slovenskega učiteljstva".
Hvala Vam lepa, da ste me blagovolili toliko ćasa poslušati. Prosim pa zdq, da o tem perečem vprašanju izreče še kdo drugi svoje misli — iu morebiti tudi svoje pomisleke. (Burno odobravanje iu ,ži vio • klici.)
Politiike veta ti.
V TRSTU, dne 84. novembra Ibtt«.
Državni zbor. Proračunski odsek poslanske zbornice je vsprejel finančni zakon za leto 1897. Državni stroški so proračunjeni na 688,039.863 gl., dohodki pa na 689,155,139 gld. Proračun za investicije za leto 1897. pa znaša: izdatki 30,135.010, dohodki pa 4,782 820 gl. Finančni zakon daje dovoljenje, da se najine posojilo za investicije gld. 48,674.486.
Kuhn je imel prav! Pod tem zaglavjem
je priobčil „Agramer Tagblatt" zanimiv članek, v katerem dokazne, kako potrebno je, da je Avstrija skrajno previdua v svojih odnošajih ilo Nemčije. Z ozirom na Bismarckovs razkritja meui člankar zagrebškega lista, da še ni razkrita vsa zavratnost politike naše nemške zaveznice. Pripo-i veiluje potem, kuko nas je Bisiuarck v osemdesetih j letih hotel zaplesti v vojno z Italijo, z isto Italijo, i s katero je on sam sklenil pegodbo. In v državi nemški, kjer sa baj« ue boje nikogar razuu Boga, je ša visokih ljudij, ki v očigled takemu evropskemu Skandalu še hvalijo to nemško politiko i* jej izrekajo priznanje. DA, še več I Celo oficijelni viri niso spregovorili besedice, katera bi mogli smatrati kakor odkrito, možko obsodbo takega izdajstva.
Ko bi bil doživel vse to pok. general Kuhn?J j To bi mu bilo v zadoščenje, njemu, ki je ob vsaki j priliki svaril avstrijske državnike, uaj bodo oprezni j nasproti Nemčiji. Tudi i. 1888., ko je hotel lisjak i Bismarck zaplesti Avstrijo v vojno proti Italiji, je ; svaril Kuhn pr«<l prijateljstvom Nemčije iu je o j neki priliki zatrdil brez ovinkov, da naš so vraž-j n i k ni Rusija, ampak P r u s i j a ! O tem so izvedeli na Nemškem iu nemškemu pritisku se je posrečilo potisniti Kuhna — v pokoj.
Danes pa kažejo dejstva, kako dobro je sadil Knbn, in kažejo menda še veliko jasneje, nego si je domišljal on sam. On je mislil najbrže, da bode Nemčija ob resnih dogodkih iskala pretvez, da se otrese svojih dolžnosti do svoje avstrijske zaveznice, toda Bisraarck niti ni čakal takih reanih dogodkov, ampak varal nas je že popred. Seveda gredo danes vsa ta razkritja le na račun Bismar-ckov, in sedanji nemški državniki hote veljati za najlojalneje ljudi na svetu ; toda pokojni Kuhn, ako bi Še živel, bi najbrže trdil še vedno, da naš naj-itevarneji nasprotnik — ni na V z t o k n. Ilinolost daje pravo Kuhnn, ali pazijo naj državniki avstrijski, da tudi dogodki v bodočnosti ne opravičijo Kuhnovega nezaupanja do Nemčije.
V popolnilo teh izvajanj utegne služiti tudi vest, došla dunajski .N. Freie Presse', ki oporeka govorici, da se je povodom obiska carjevega v Vratislavi obnovila ona ta^na pogodba med Rusijo in Nemčijo. Odnošaji med obema državama tfa so najbolji, a v Peterburgu da so uverjeni, da se ohrani mir tudi brez obnovljenja one pogodbe.
Obisk našega cesarja na ruskem dvora.
Z Dunaja javkajo: Avstro-ogerski poslauik v Peterburgu, knez Fran Lichtenstein, ki je dospel na Duuaj z velikim knezom Nikolo Nikolajevičem, vrne se v Peterburg prve dni decembra meseca. (Jim dospe knez Lichtenstein v Peterburg, odredi sporazumno z ruskim dvorom zadnje dispozicije za obisk cesarja Frana Josipa v Peterburgu. Kajti določeno je, da naš cesar prvi vrne obisk ruski carski dvojici v Peterburgu.
Armenci, ki prosto dovoljenje za vrnitev. Iz Sredca poročajo, da je izmed 15.000 Armencev, ki so po zadajem klanju piibegnili na Bolgarsko, preko 1.000 prosilo turško vlado v sajednji prošnji, da jim dovoli vrniti se v Carji-grad, kjer imajo svoje sorodnike i u imetje. Obljubili da so v prošnji, da bodo povsem mirni in poslušni. Kolikor pa se čuje, je tnrška vlada odbila to prošnjo.
Različne vesti.
Mestni «vtt triaiki. Sinoči je imel naš občinski zastop svojo XXX. letošnjo javno sejo. Predsedoval je župan dr. Pitteri, prisotnih je bilo 31 svetovalcev Po odobrenju zapisnika XXIX. javne seje je župau priobčil, da je najviša istancija zavrgla utok mestne občine tržaške proti namest-ništveni naredbi, ki je zabranila uzidanje plošče v spomin sestanku nekaterih istrskih županov v Trstu na dan 2. novembra 1894. Usoda tega utoka bila je sicer ie prijavljena po časopisih, toda župan da kljubu temu priobčuje stvar zboru, da jo le-ta vzame na znanje.
Zatem je svetovalec S c h^e 11 a n d e r prov-zročil dolgo razpravo, kaj je s preiskavo proti vzgajališču .Notre Dame de Sion*. Kakor znano, zagnalo je tukajšnje magistratov o trobilo to poletje strašen hrup proti temu savodu, toda vse te ovadbe ki so seveda našle svoj odmev v mestnem svčtu, so se pokazale kakor klevetauja in obrekovanja. Sinoči je župan povedal, da je ta preiskava v rokah c. kr. namestništva. Liberalec B e n u s s i ja ^izjavil svoje začudenje na tem, da je nemestništvo prevzelo od mestnega svčia provzročeno preiskavo, ne da bi bil o tem obveščen mestni Bvčt; liberalec Venezian pa je izrekel svojo prisrčno željo, da bi bil pouk v tem zavodu „n a r o d e nw (to je: italijanski) ne pa verski.
Zatem "je imel zbor imenovati novega ravnatelja javnega dobrotvorstva. Vsled predloga svetovalca Combija je zbor potrdil dosedanjaga ravnatelja, drja. Karla Levi-ja še za naprej v tem poslu.
Brez razprave je odobril zbor predlog zdravstvenega odreka za pomuožeuje in reorganizacijo bolniškega in zdravniškega osebja za bolnišnico pri sv. Mariji Magdaleni. O tej točki je svetovalec ® o 11 e u z spominjal na svoja opetovana svoje-časna priporočila gledč zboljšanja položaja bolniških strežajev. Svetovalec dr. Morpurgo je odgovoril, da je položaj tega osobja izdatno zboljšan vsled reorganizacije, kajti bolniškim postrežnikom se ni le povišala plača, ampak dobivali bodo hrano in stanovanje brezplačno. Svetovalec Dollcnz je izrazil na to svojo zadovoljnost, da bo se ujega priporočila rešila tako povoljno. — Istotako brez razprave je zbor odobril predlog zdravniškega odseka, da je
v mestni bolnišnici zasnovati nov kirnigiški oddelk, ter namestiti v istem zdravnika-primarija, asistenta in sekundarija.
Slednjič je zbor brez razprave in soglasno dovolil nekatere dodatne kredite in s tem izcrpil duevni red. Ob 8% je župan zaključil sejo.
Torej 2e tako daleč smo v nas! Miuole sobote popoludne smo dobili brzojavko iz Ljubljane. Prvi utis te brzojavke je bila osupelost — šumenje ; toda ta utis se je kmalo umaknil drugemu čutu: u žaljenju, globokemu, pristnemu užaljenju.
Naše javno in medsebojno Življenje jelo je že kazati žalostne, prežalostne oblike. Naj se ozremo na desno ali na levo, povsodi vidiuio, da je res r a d i k a 1 i z e m prevzel slovenska srca, toda radikalizem najžalostueje vrste. Radikalni smo, radikalni do ekscesa, ko gre za to, da pobijamo svojega — brata, ako nam je isti po-litiški nasprotnik. Ne, to nam ne zadošča večl Storili smo — glasom gori omenjene ljubljanske brzojavke — korak dalje: iz svojega slovarja smo zbrisali pojm strpnosti tudi glede onih lastnih rojakov, ki sicer niso poznani kakor naši politiški nasprotniki, katerih nazori pa se morda za nijanso razlikujejo od naših. Ali kar je najhuje: ta borba proti osebam je že daleč prekoračila meje dopustnosti in je zadobila oblike, ki so v dijametralnom nasprotju s krščanskimi in - z liberalnimi načeli! Ta naš medsebojui boj je jel naperjati svoje pusice proti ekzistenciji posamičnikov.
Od verodostojne osebe v Ljubljani smo prejeli minole sobote brzojavko: »Čujein, da je uraduik mestne (slovenske) 1 jubljanske hranilnice suspendiran od službe, ker je prevzel uredništvo tSlov. Lista4* 1*
Vest se nam je videla toli gorostasna, neverjetna, da je niti nismo hoteli priobčiti, ampak smo se nemudoma obrnili do dotične osebe, da nam potrdi še enkrat, da li je rečena vest resnična. A včeraj smo dobili zopet lakonično vest, ki p o-t r j a le, kar je naznanila brzojavka.
Pred seboj imamo torej fakt, da je prišel kdo ob kruh, ker ima — svoje prepričanje in ker je hotel tudi javno zagovarjati to svoje prepričanje. To je goli, nagi — strašen fakt. Strašen, da 1 To pa ne radi dotične prizadete osebe in radi tega jedinega slučaja, ampak ker nam je ustvarjen precendenčni slučaj, kateremu žalostna posledica bi mogla biti ta, da se umaknejo značaji iz javnega iiv4jeqja — boječi se, ti od te, drugi zopet od druge strani — osebnega proganjanja. Ali se ob takih okolnosti!) more naše narodno in politiško življenje razviti v zdravi smeri t Ali si po tej poti vzgojimo odkritih značajev?! Ako se nam bodo jeli umikati iz javnosti misleči in svojim razumom presojajoči ljudje, kaj nam ostane potem ?! Ali nas res tako mika usoda nemških liberalcev ? Tudi oni niso trpeli poleg sebe nikogar, ki se ni slepo uklanjal oblastnežem na krmilu stranke ; tudi oni ni9o hoteli samostojnih značajev, tudi oni so zahtevajj. te slepe pokorščine, tudi oni so uklepali v okove parlament, birokracijo in svoje lastne volilce! kam so dospeli, do kje so pritirali konečno! Današnje podrtine nekdanje slave nemško-liberalne so v preresen opomin vsem, kako se ne sme postopati, opomin, da je slepa nestrpnost najslabši svetovalec ljudem, nastopajočim v javnem življenju, a nestrpnost do ljudi v lastnem taboru je pa k41 bodoče neizogibne pogube.
Mi ne vemo, kateri gospodje imajo prvo besedo v ravnateljstvu mestne hranilnice ljubljanske, ker ne moremo držati v evidenciji takih stvarij. Ali to vemo, da dotični gospodje pripadajo stranki, ki se nazivlje liberalno. Tem bolj bi smeli pričakovati, da se bodo oni v prvi vrsti kazali liberalne vsikdar in povsodi, zlasti pa, da bodo spoštovali osebno svobodo vsakogar. A glavni znak osebne svobode sta dandanes, v tem prosy|tljenem veku, pravo do lastnega prepričanja in pa švotioda v izražanju istega. Odijozno, silno odijozno je torej, , ako to pravo in to svobodo hoče kratiti stranka ali skupina, ki se nazivlje — liberalno. S tem jej je pritisnjen znak neiskrenosti. Iskrenim obžalovanjem beležimo torej ta korak gospodov v ravnateljstvu mestne hranilnice ljubljanske, ker se bojimo, da račun za ta korak bode morala plačati vsa stranka.
Gosp. Trstenjak je morda zagrešil kako nepravilnost s tem, da ni obvestil ravnateljstva o
svojem koraku. Morda, pravimo, ker nismo obveščeni o tem. A tudi v tem slučaju bi bilo ravnateljstvo lahko varovalo svoje stališče, ne da bi bilo posegnilo po toli radikalnem iu odijoznem sredstvu. O umestnosti ali neumestnosti koraka g. Trstenjaka se da govoriti, ta korak so mogli gospoda tudi obsoditi, nikoli pa bi se ne bili smeli ponižati do takega čina — netolerancije. Netolerancija je tem odurneja vsakomur, ako je došla — ponavljamo to — od liberalne strani.
Nam ni do Trstenjakove osebe, ker tega gospoda niti ne poznamo po licu, niti bi se ne raz-grevali radi tega dogodka, da je isti le Ijubljanske-lokalnega pomena. Ali — kakor smo že povdarjali gori — ta praksa bi nam utegnila zastrupiti vse javno življenje, ker bi provzročila, da bi si ^aikdo ne upal več kazati svojega politiškega prepričanja, bojč se, da ga ne primejo za vrat oni, od katerih je le količkaj zavisen. Kakov narod postanemo potem ?
Stvar je grezno neprijetna prav za nas tržaške Slovence. Uprav te dni se zgražamo ▼ vseh mogočih varijacih nad uetolerancijo tržaškega magistrata, ker brezsrčno meče na ulico ljudi, ki mu niso pristaši, a v isti hip odstavljajo v Ljubljani, v našem središču, uradnika, ker se morda njegovi nazori nekoliko razlikujejo od nazorov onih gospodov, ki so nad njim! Ali ni, da bi morali obmolkniti tudi mi se svojimi pritožbami zoper nestrpnost naših nasprotnikov in se — sramovati ?!
Nov poitni urad. Dne 1. decembra 189« odpre se v JKoraendi, polit, okraj Kamniški, nov postni urad, ki se bode pečal s pisemsko in vožne pošto ter ob enem služboval kakor nabiralnica poštno-hranilniškega urada.
Zvezo bode imel s poštnim uradom v Kamniku po poštnem potu
O veselici na Greti na korist družbe sv. Cirila in Metoda smo bili prejeli daljši dopis iz Barkovelj, ki pa ni bil priobčen do sedaj po neljubem naključju. Isti slove:
Čakal sem in Čakal ali dočakal nisem, da bi se našla kje kaka požrtvovalna duša, ki bi cenjenim čitateljem „Edinosti" vsaj nekoliko poročala o izidu zadnje veselice, ki so jo priredili rodoljubi na Greti v nedeljo dne 8. t. m. v korist družbi sv. Cirila in Metoda blagohotnim sodelovanjem pevskega društva „Adrija- iz Barkovelj.
Čudni ljudje smo mi Slovenci, da, res čudni. Ako je ta nadležna burja tu ali tam komu kar brez dovoljenja dotičnika odnesla klobuk z glave in žnjim samooblastno pometala in plesala po mestni ulici, ne zmenč se, je-li to komu prav ali ne; ali so morda kje v okolici peščica okoličan-skih nezavednežev nabrali malo svoto za »Lego* in je ob tej priliki družba morda zabavljala rnjovenjem laških pouliških pesmi in zabavljačem zoper našo narodnost: spiše vam italijanska čenča kar cele kolone dolgo poročilo (seveda je vse res, ako ni kaj laži vmes), dočim se pri nas celč pozablja na tako važne in v plemeniti namen prirejene veselice. Tako ne smemo, ampak: hvali, kar je hvaliti ; grajaj, kar je grtgati; molči, kar ni govoriti. In tako bode prav.
Nu, nu, ne mislite dragi Čitatelji, da je namen teh-le vrstic, kritikovati na dolgo in široko prireditev skromne veselice na Greti; ne, le nekolike naj spregovorim, da se ne bode mislilo, ali da ni bilo prav nič, ali Bog ve kaj.
Ljudstva na veselici bila je skoro polna dvorana ; gotovo bi pa bila udeležba lahko še veča, ako bi ue bili za to pozabili nekateri bližnji okoličani in ako se ne motim — tudi meščani. (Mnogo jih je bilo tega dne na shodu v Lonjeru. Op. ured.)
Petje je izvajalo pevsko društvo „Adrija* pod vodstvom gosp. H. Ražeraa. Nekatere točke so se pele prav dobro, druge povoljno, ali bilo bi lahko še bolje, ko bi se vsi gg. pevci držali strogega navodila njih pevovodje, ali — je že tako! — „Mcrnar", samospev baritona, pelje g. Miroslav prav dobro, le tu pa tam nekoliko pretiho. Pokazati je hotel menda, da čuti kar poje; isto velja tudi za ujegovega spremljevalca na glasovirju, g. Jaroslava. Točki brač »solo* spremljevanjem glasovira morali sti izostati, ker je bil eden od omenjenih sotrudnikov nenadno zadržan. — Nadome-stovsl ja je orkerster. Tudi mlada deklamovalka, gč. I. Kariš, pokazala je v Silvestrovi „Slovenki", sad iz otroškega vrta družbe sv. Cirila in Metoda.
Igra »Popolna žena" katero so predstavljali večinoma novi diletantje, vzbujala je med občinstvom mnogo smeha. Tudi VoŠnjakov kmetski prizor »Oreh*, v katerem opominja in svari trmoglave kmete, kako naj se ogibljejo raznih nepotrebnih otb in pravd, izvajali so dotični diletantje precej dobro; posebno sta zabavala občinstvo gg. Kajfež in BasovBkij, ki sta izzivala mnogo smeha.
Da se mi ne bode očitalo morda, da vse hvalim, omeniti moram, da marsikaj bi se bilo lahko priredilo — še bolje. Povem vam še, da sta bila po dovršenem koncertnem vsporedu ples in svobodna zabava.
Materijalni vspeh veselice je bil povoden za našo prevažno družbo sv. Cirila in Metoda; labko bi bil povoljnejši, ako bi se bili bližnji in domači okoličani obilneje odzvali povabilu. Ker sem prepričan do dobrega, kako težko je prirejati veselice ob skromnih razmerah in koliko preglavice prov-zroSa to v okolici, moram le hvaležno čestitati mlademu gretarskemu veseličnemn odseku na toliki požrtvovalnosti in vstrajnosti za blag namen. Tako je prav in taki ostanite.
S k a 1 o v i č.
Kakina bode letoinja zima? Na temelju točnih opazovanj tekom petih desetletij priebčuje prijatelj narave: Čim prej je odpadlo drevju listje, tim blajga bode zima. Pri tem pa ne odločuje, da-li je drevje spomladi ozelenelo prej ali kasneje, baš tako ne vpliva na to okolnost, kakšno da je bilo vreme spomladi in v poletju. Kakor posebni primeri v potrditev rečenega moreti se vzeti zimi od leta 1879[80 in 1896|96. Leta 1879. je imelo hrastje sredi novembra še polovico listja, a zima bila je naravnost ljuta; minolega leta pa je listje izpadlo Se 3. ali 4. oktobra, a zima je bila osobito blaga. (Temu nasproti so bili astronomi prorokovali strogo zimo in levci so pripovedavali, da so zajci za rana menjavali dlako, da je torej pričakovati stroge zime.) Letos je listje odpadlo nekoliko kasneje. Zima utegne torej biti nekoliko stroža nego je bila lanjska, vendar pa ne tako stroga, da bi jo morali prištevati hudim.
Vpliv vremena na zdravje. Dosedanje nezdravo vreme je toliko uplivalo na bolehajoče in posebne one, ki so bolni na pljučah, da prihajajo bolniki malone v nepre stani vrsti v mestuo bolnišnico. Včeraj je bilo vsprejetih izmed bolnih na sdpnih organih nič manj nego 43 možkih in ženskih. 43 v jednem dne, to je število, ki se doseza le ob časa epidemij. Ker v oddelku za notranje bolezai ni bilo več toliko prostora, pomešali so novo došle bolnike in bolnice v druge oddelke.
Spodnjeitsjerski jubilejni zaklad. Letošnje spomladi so sklenili štajerski Slovenei, da povoda BOletiiice c£.arjevč z&s&cjqjo zaL!.d v podporo pridnim, a revnim slovenskim dijakom, dokler ne dobe službe. Dosedaj se je nabralo 3000 gld. To je seveda še veliko premalo, kajti podpore se bode dajale le iz obresti od nabranega kapitala. Zato poživlja »Domovina* okrajne in občinske za-stope ter posamične rodoljube, naj naklonijo primernih prispevkov jubilejnemu zakladu.
Iz Koroike. Slednjič so vendar zasačili dva fobalina, na katera je letel sum, da sta pobila okna na šoli družbe sv. Cirila in Metoda v Veli-kovcu. Imenujeta se Peter Riegler in Edmund Grabitschnig. Razprava proti njima se je vršila pred okrajnim sodiščem v Velikovcu. Ker pa jima niso mogli dokazati, da sta res ena pobila, oprostilo ju je sodišče. Nedejati pa se je, da zločinei slednjič vendar pridejo na dan.
Novo druitvo za izkorličevanje leta v Bosni. Čitamo v „Posavski Hrvatski*, da je neposredni posledek državnega pregledovanja pragozdov v okolici Drine in Zvornika vest, da se je na Dunaju osnovalo društvo za izkoriščevanje lesa vBosni. Društvo si kupi patent, da bode smelo potom destilacije iz lesovja izvajati razne kisline. Kakor žrtev te eksploatacije, bolje rečeno — špekulacije pade vse, karkoli se obče zove drevo, tako, da tam, kjer se namestijo ti patentovani stroji, ostane komaj spomin na bivše gozde! Ta špekulacija res momentanno prinese državni upravi lepih koristi in denaija, toda, kaj bode iz tamošnjega sveta, ko ga ogolijo ? Kaj bode iz zemlje brez gozdov ? Kdor ne pojmi, kaj je vreden gezd, ta naj gre ogledat
si — Kras!
Koliko ao stale volitve na Ogerskem. Po ra-čanu »Subotičkih novin" so volitve na Madjar-
skem stale ogersko vlado velikansko svoto od preko šest milijonov goldinarjev! Čemu pa je bilo treba za volitve toliko denarja, to zna le gospod Banffy. A to ogromno svoto bodo morali plačati na Ogerskem živeči narodi (pod kakoršnim koli naslovom) sč sTojimi krvavimi žulji.
fioljufl v Polti. Nekateri Židje v Pešti so se združili, ter pričeli povsem nove vrsti ,gšeft*. Tožili so namreč posamične imovite ljudi, da jim baje dolgujejo izvestvne — seveda izmišljene — svote denarja in .resnico" (!) tega potrjevali so dru £ drugemu kakor svedoki. Na ta način izmaknili so prilično denarja. Toda slednjič je došlo to drzno sleparstvo na dan in podvzetne čifute so pozaprli in stavili pred sodišče. Dobili so jedni po dve, drugi po sedem let ječe.
Oživel mrlič. Na Madjarskem, kjer se dogajajo tiiko čudne iu Evropi neverojetne stvari, dogodilo se je v Me»tu GjSroku to-le čudo: Žena pokojnega posestnika Josipa Beckerja in mati tamošnjega sedanjega posestnika Franje Beckerja, je umrla pred 22 leti in bila pokopana na tamošnjem pokopališču. Franjo Decker je bil tedaj 9 let star, dandanes je seveda dorasel. Skoro je bil že pozabil na pokojno svojo mater, ko je te dni doznal v ?eliko svoje presenečenje, da mu mati še živi v selu Knom! Šel je tje in res našel neko priletno žensko, ki se izdaje za vdovo Beckerjevo, toda mladi mož ni hotel verojeti, da je ta ženska identična z njegovo, ie 99 let pokopano materjo. Stvar preiskujejo oblasti; morda odkrijejo zanimivih in
tajinstvenih stvari.
Originalaa tatvina se je dogodila te dni na glavni pošti v Parizn. Neki človek, opravljen v uniformo poštnega sloge, je pritekel za bal odhajajočim poštnim vozom, ki je odvažal pisma in omote na kolodvor, ter rekel kočijažu, da je po pomoti došla v voz jedna napačna vreča. Človek je imel drugo vrečo, povsem jednako poštnim vrečam. Skočil je v voz, izbral ono vrečo, o kateri je rekel, da je kriva in stavil na nje mesto vrečo, ki jo je bil prinesel s seboj. Še-le na glavnem poštnem uradu na kolodvoru so konstatovali, da je bil navidezni poštni sluga premeten tat, preoblečen v poštno uniformo, kajti v oni vreči ki jo je bil odnesel s seboj, bila so sama pisma, med temi denarnih pisem, obloženih s 24.000 franki. Navadna, prazna pisma iz te vreče je tat vrgel v nabiralnik na zapadnem kolodvoru, od koder je bržkone pobegnil. Denar si je seveda prisvoji.
Koliko korakov napravi postreiček v jednem dnevn? Neki dunajski časopis je nabavil majhen stroj za številjenje korakov. Ta stroj more se nositi v žepu s seboj. Duhovito sestavljeni mehanizem beleži korake vsled premikanja nog. Za po-&kašnju dali so stroj nekemu postrs?čku v jedni glavnih kavarn dunajskih, da se prepričajo, koliko teka ubogi postrešček v svoji službi. Stroj je po-kazal, da je postrešček v 19 urah službe napravil 61.348 korakov, kar je jednako daljavi 42-8 kilom.
Sodnijsko. Trgovinski pomočnik Jurij Benve-nuti, 24 let star, iz Pirana, de je izselil leta 1B89. v Ameriko. Leta 1893. bi se bil moral staviti v novačenje in dasi je dobil pravočasno pozivni list, ni se ganil iz Bnenos Ayrosa, kjer je bival takrat. Letos se je vrnil v domovino. Včeraj ga je obsodilo tukajšnje sodišče ua mesec dni strogega zapora in 25 gld. globe.
25letni težak Lovrenc Visič in 231etni klesar Fran Kapun sta dobila včeraj radi težkega telesnega poškodovanja vsak po dva meseca zapora. VisiČ živi s Kapunovo sestro v divjem zakonu. 18. oktobra zvečer se je vrnil pijan domov in se spri s Kapunovo materjo. Franjo je prihitel v pomoč in pričel obdelavati Visiča z dletom, le ta pa se je branil z nožem. Tako sta si prizadela drug drugemu nekoliko ran.
Najnoveji«
Trm* 24. Na mesto sedanjega t Sterk
iti.
. _ škofa tržaškega Sterka, je imenovan monsignor dr. Anton Mahnift škofom na Krku. (Novi škof je bil rojen dne 14. septembra 1850. V duhovnika je bil posvečen leta 1874.-
Dunaj 24. Kralj Aleksander je odpotoval v Rim danes ob 7. nn 20 min. zjutraj.
Dunaj 24. (Poslanska zbornica) Došlo je poročilo proračunkega odseka o zakonskem načrtu tičočem se pristaniških pristojbin. Posl Mengerin tovariši so interpelovall ministerskega predsednika o nagovoiu okr. glavarja v Feldkirehu na shodu učite* ljev. Interpelanti trde, da je ta nagovor v odločnem nasprotju z državnimi osnovnimi zakoni, sč šolskimi zakoni in sč stališčem, kakor ga je opetovano označila vlada sama. Slednjič povprašujejo interpelantje, kaj misli storiti vlada, da se ne bodo ponavljali taki dogodki, kalsči javno pravno zavest in nedopustni v vsaki drfavi. Posl. Pergelt in tovariši so stavili nqjen predlog radi tega nagovora. (Da bodo čitatelji razumeli to jezo, povedati jim moramo, da je grof SschafFgocsch precej ostro pov-darjal katoliško stališče. A značilno je, da je včerajšnja „Reiclisvvehr* doslovno prinesla oni nagovor, iz česar je sklepati, da ni bil baš neprijeten grofu Badeniju Op. uredn.)
Tr^ovlnak« bnojavk« lam vaiti.
fiauimpaita. PAebira za jenen—•— —•— rseuna zA •pomlad 1806 8.96 do 8*27 Ovea sa spomlad 6'05—«'08. Iti z» spomlad 0.98—6.95. Koruna za maj-juni 1897. 4.14*4 1&
trunio*, im »h oil 7* kil. f. 8JI0 -8*25 od 79 kiio. S.80—SI5\. « 1 «0 Icil. f. 8-35—8*40 od 81. Ml. 8*45 S SO , o.l m ji kil. to*-. 8.55 8.60. lepoten 6-10-8 — J. ros vi 565- 6-10.
Pšenica: Omejene ponudbe, srednjo povpraševanje. Prodaja 25000 mat. aiot. 5 ni. dražje eenah. Vreme : megla.
Fvtfiffc. Nt*r<trnin<m sladkor tor. 1212, novembar* deeomber 151*lis malo bojje.
Pi'Mga. neiitriiUkfal nori, pontavljnn t Trst <
carino vrnil odpošiljate? preeoj f, 33 76 34*— Coneusitr 84*76—*35'- Četvorni HH*—•—•—. V glavah t-or!Ot 87*50 —
Harrii. Kav.i *«ntoi« ,roo<l ni«»ratf»> i.n november (ti*— tu m»r« 61,76.
Karnbur?. t3anr«>n potiti »»•jrHtr« november —.— I s deo. 60*25. samaro 1897. f. 50.76, »a juli 61.60.
L>uimjalia bova«
Uršeivni dolg
M. novembra j * i«
» papirja n „ v srebru
.i . utiijrAu .tjfltrl V .'.lu-u
„ „ f kroimh Kreditno akciju . . , London 10 Let. . .
Napoleoni.....
SO mark . . 100 i Ulj. lir
vfiornj	danos
. 101.20	101.25
. 10120	101.25
. 122.115	122.66
. 101.-	l&l.-
. asrj.—	384.10
. 110.90	116.85
ft.68	9.53
. 11.76	11.75
. 46.15	45.15
Potrtim srcem javljamo vaem p. n. prijateljem in znancem pretuino vest, da
je gosps
Ema Makarovič roj. Oberhuber,
e. k. poitarlca v Jeli&nah,
previđena s svetotajstvi za umirajoče, po kratki bolezni, v 38 letu svojo starosti, danes 10. nri zjutraj nenadoma v Gospodu zaspala.
Pogreb preblage pokojnice bode v sredo ob 10. nri zjutraj. Jelšane, dne 23. novembra 1896.
Žalujoči: Ivan Makarovič, nadučitelj, soprog Ivan Oberhuber, brat;	Zorln, Ema, \ oUoci
Tereia Oberhuber, I __.tri	Ljudmila, Slavo) j
Klementina Oberhuber '"""
ob
Borzni trg št 14
Sedanja razstava: 50 prikazov
RUSKI CAR
v Parizu
P sebna novo»t
Ustopuina 20 novč. otroci 10 nov.
Zaloga pohištva
tvrdke Al e s san dr o Levi M in z i Trst, Via Riborgo, 21 I« Plana Veoohla it 2
Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov, lastnega is-delka. Bogato skladišče ogledal in vsakovrstnih slik. — Na zahtevanje ilustroTan cenik zastonj in franko. Naročeno blago stavlja se parnik, ali na železniško postajo, ne da bi sa to raČunil stroške.
Lastnik kensorcij lista „Edinost«. Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.