proletarec je
delavski list za mislece citatelje
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice
OFFICIAL ORGAN OF
J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
ST. — NO. 2030.
£«Ur*4 M
itta, D*e. «, INI, it tfc« pmtt mhSf »I Ckku«, t».. tb« Act W Co>«r«M «1 M.rtb J. UM
CHICAGO 23, ILL., 28. AVGUSTA <AuKuS. 28). 1946. PjbU.hed W.*ly .t 2301 S. Uw»d.l, Ave.
• I«
LETO—VOL. XXXXI.
KRUH V ANGLIJI sc deli po odmerkih. Dasi gornja slika ne priča o kakem nezadovoljstvu radi tega. vendar se ljudstvo zelo je*i, k^r smatra, da je prikrajšano na kruhu vsled prevelikih angleških dajatev živilskih zalog za UNRRA. dočim v Zed. državah dobiš kruha še vedno v izobilju. Pa so se v Angliji vpraševali, čemu ta razlika? Ampak naša vlada trdi, da mi dajemo za UNRRA največ in zato smo pekarijam tudi zmanjšali dobavo moke, sladkorja in mašče.
Pogajanja za mir po svetu vedno bolj v zamotanjih
Propaganda za tretjo svetovno vojno v polnem zamahu. — Ali je Jugoslavija storila zmoto, ko se je lotila Zed. držav? — Sporov nič koliko
Incidenti v mednarodni politiki, ki se vrste drug za drugim, dokazujejo, da nevarnost tretje svetovne vojne resnično obstoja. Pravijo, da jo morda še precej let ne bo. toda da je neizbežna.
Dva nasprotna si sistema
V minulih par dneh je bilo posebno poudarjano, da sta si sovjetski in ameriški ekonomski sistem skrajno nasprotna in da med njima mora priti do udara. Ako bi pokojni Roosevelt še živel, bi bržkone ne bil takega mnenja. Kajti smatral je, da so socialni preobrati potrebni, toda temeljiti morajo na ameriških tezah tolmačenja demokracije.
Toda ne samo dva nasprotna si gospodarska sistema, tudi imperialistične težnje vzhoda in zapada so trčile skupaj.
Igra z Italijo
Značilno je, da naša in angleška vlada podpirati Italijo proti Jugoslaviji. Nikomur v našem državnem departmentu menda ne pride na misel, kako je Jugoslavija trpela pod okupatorji in koliko je storila v prid zavezniške zmage.
Seveda, ker smo za kapitalistični sistem, smo sedaj proti Titu. Ampak čemu ni naša vlada tega rekla takrat, ko so bile Hitlerjeve armade Še mogočne in so bile še poplavljene po vsi Evropi?
One dni je Jugoslavija bila edina izmed okupiranih dežel, ki se je res borila proti osvoje-valcem. To ji je bilo priznano
v angleškem parlamentu celo od samega Churchilla, pa tudi od Roosevelta in od kongresnikov, senatorjev in priznanih žurnalistov.
Toda sedaj pa je takšna gonja, da naj se rajše Italijo prizna za našo "sobojevnico", na Jugoslavijo pa se kaže s prstom, češ, da je zločinska, ker je napadla naša letala.
Premier Alcide de Gasperi se je vrnil minulo nedeljov v Kim in poslancem dejal, da je storil na mirovni konferenci v Parizu za Italijo vse kar je mogel. In pa da je zanjo veliko pridobil. De Gasperi ve. da je bila Italija naša sovražnica, da je bila z nami v vojni in da se je prav po italijansko podala šele. ko je spoznala, da je zmaga zanjo na strani Hitlerja izgubljena.
Ampak naši in angleški di-' plomati, pa tudi francoski, so Italiji vendarle "naklonjeni, da drže z njo in podpirajo njene nepravične zahteve, namesto da hi popravile krivico, ki jc bila storjena Sloveniji in Hrvaški v prvi, oziroma po prvi svetovni j vojni.
Afera z letali
Današnja Jugoslavija Zed. j držav ne smatra za svojo iskreno prijateljico, niti ne Italija. I Ampak Italija se zaradi Vatikana veliko bolj zanaša na našo vlado
PREPEHAVANJE POLJSKE V ANGL0-AMERISKI DIPLOMACIJI
Ena iimed deiel, ki je v vojni največ trpela, je Poljska. Vsa njena mesta so porušena. Nekatera popolnoma. Vrh tega je Poljska še vedno za Medena dežela, ker je ona most med Sovjetsko unijo ter Nemčijo.
Rada bi mir in se v miru razvijala. Ves njen napredni sloj se je odločil za socialno revolucijo — enako kot n. pr. v Jugoslaviji.
Ampak zapadne sile ji ne dajo miru. Kar venomer drezajo vanjo. In pa Vatikan.
Katoliška cerkev na Poljskem se ponaša, da ni služila Hitlerju. Ampak je vendar toliko reakcionarna, da lahko nagaja — s pomočjo ameriške in angleške diplomacije.
Dočim je katoliška duhovščina na Hrvaškem, Slovaškem, v Sloveniji in tudi več ali manj na češkem služila Mussoliniju in Hitlerju, se jima je poljski kardinal Hlond uprl in pobegnil. Toda ohranil si je svoje reakcionarno prepričanje, in ko se je vrnil, je začel spletkariti toliko, da je bolelo.
Poljska, kot že omenjeno, je namreč razbita. Njeno ljudstvo je v bedi. Sovraži Ruse in Žide. Demokracije ni še nikdar poznalo. Pod svojimi kralji je bilo zatirano, nato pod ruskimi carji, zatem pod Pilsudski-jem, ki se je bolj zanimal za vojno proti Sovjetski uniji kakor pa v dobrobit svojega naroda—dasi je bil (Pilsudski) nekoč socialist. Ko je umrl, je padla Poljska popolnoma v roke reakciji in klerikalizmu, kar sicer oboje je bilo v nji eno in isto.
Današnja Poljska ima koalicijsko vlado, v kateri dominirajo komunisti in socialisti. Ali če hočemo pritrditi ameriškim žurnalistom, je pod kontrolo Moskve.
Toda ta poljska vlada se je že od začetka odločila za socialne reforme, ki pa prihajajo v navzkrižje s politiko Vatikana in takozvanih zapadnih sil. Masa poljskega naroda je neuka in lahko dostopna zavajanju onih, ki bi še radi jahali na njenem hrbtu.
Gre se n. pr. radi volitev. Sedanja poljska vlada, ki je nastala na sličen način, kakor v Jugoslaviji, je uvedla zemljiške reforme, podržavila industrijo, reformirala šolstvo, toda cerkev ie ostala z izjemo, da so ji bila le veleposestva odvzeta, toda ji bodo plačana.
V nedavnih volitvah je bilo Pgljakom naročeno, naj se izrazijo, ali so jim te socialne reforme po volji ali ne. Izrazili so se z veliko večino za uvedene spremembe.
Ampak anglo-ameriška diplomacija se je u mešala v ta plebiscit in nagaja dalje. Govori o demokraciji namesto o socialni zaščiti.
Poljska je relativno velika dežela in zapadni imperializem bi
se
.....	, , , .	—i o znova rad spremenil v "sanitarni
^sZ^T^ttSr t0'd0"" Al0sU0	«• bo dopustila. To prere- '
in bolj osamljena. Zanaša se sa- *anle tn intrigiranje je največ Poljski v škodo, ker če mo še na Rusijo in njene "sate- se bi druge dežele ne umešavale v njene zadeve, bi
bila že prilično urejena. To bi bilo dobro ne samo zanjo temveč tudi za vso Evropo in za ves svet.
^--j
Zamotanost triaškega problema
Zadnji dogodki v Trstu in demonstracije, ki so se odigrale v Tržiču, so pokazale, da bistvo problema ni izključno narod
nostnega značaja, temveč, da j italijanske, deloma slovenske, obstoja tudi vprašanje ideolo gičnih razlik med levico in desnico. V teku zadnjih demonstracij v Tržiču so Slovenci in Italijani skupaj nastopili proti
litkc"
Ko so v prvi polovici avgusta začela brneti poročila o napadih jugoslovanskih bombnikov na ameriška letala, smo čitali samo eno plat zvona. Namreč, da je bila le Jugoslavija kriva.
Toda med vrsticami je tu pa tam kak poročevalec le omenil, da so naša letala preletavala Jugoslavijo brez dovoljenja. Ker so se Američani in Angleži, ki j imajo pod oblasljo Trst in pretežni del Julijske krajine, zadržali napram Jugoslaviji vseskozi arogantno in ker podpira-
(Konec na 5. strani.)
sklepom zunanjih ministrov štirih velesil glede bodočnosti Primorske
Jugoslaviji naklonjene organizacije. katere je preteklega meseca napadla nacionalistična italijanska mladina, so deloma
Židovsko vprašanje dela angleški vladi veliko preglavice
Angleške vladne oblasti si belijo glave, kako rešiti "židovsko vprašanje" v Palestini. Prav za prav "rešujejo" to vprašanje že od konca prve svetovne vojne, ko je Velika Britanija dobila mandat nad Palestino.
To vprašanje ni lahko, kajti v Palestini si lastijo domovinsko pravico Arabci, ki nočejo, da s«j hi tia naselili Judje v velikem številu. Na drugi si rani pa židovsko ljudstvo, zlasti pa njihovi voditelji v Ameriki, zahtevajo svojo židovsko državo v Palestini.
Pred enim mesecem jc posebna komisija, v kateri so bili angleški in ameriški zastopniki, izdelala nekakšen "načrt", ki predvideva ra/dcljenje Palestine v židovske in arabske pokrajine. Temu se o*4ro upirajo Judi po vsem svetu.
Medtem pu sc seli iz evropskih držav na tisoče židovskega ljudstva in sili v Palestino. Na tisoče jih je že odšlo "nepostav-nim'- potom v "Sveto deželo", nedavno pa so britske oblasti to preseljevanje abruptno ustavile in nesrečne izseljence zaprle j v koncentracijska taborišča na i otoku Cipru.
Pog rom i-pro4 i Židom na Polj-1 skcni in v bližnjih državah se ponavljajo. Pričakovalo se je. da po stretju hitlcrizma ne bo več gonje proti Judom, a zgodilo se je obratno; politikaši. predvsem angleški, ki imajo največ besede in odgovornosti za ta položaj, pa se igrajo z usodo nesrečnega židovskega ljudstva.
Angleškemu načrtu za ustanovitev židovskih in arabskih pokrajin v Palestini se je uprl predsednik Truman. On je izjavil, da ie za večjo židovsko državo v Palestini kot jo predvi-deva angleška vlada. Truman je tudi za to. da se takoj dovoli I 100.000 Judom vstop v Palestino.
Britska vlada je zaprla Palestino židovskim beguncem. Ži-d je v Palestini so odgovorili z izgredi, v katerih je bilo že več oseh ubitih.
Židovske organizacije v Ameriki so močne in mnogi njihovi posamezni veljaki imajo vplivno besedo pri vladi, kljub temu pa gre angleška vlada naprej po svoji imperialistični poti. da si v Palestini in na Bližnjem vzhodu sploh zavaruje svojo "živ-Ijcnsko linijo."
V interesu židovskega ljud-stva in svetovnega miru ter člo-večanskih pravic je. da dobi židovsko ljudstvo svojo lastno domovinsko državo.
/hira in presoja urednik
Domači problemi bi morali lo jedilnega voza. pa je prišel
biti vsaki deželi najvažnejši. A se dogaja, da so tu pa tam toliko težki, da se jih razkrije s krikom na korajžo kaki drugi deželi.
Pri (aorici je ameriška armada dne 20. avgusta vprizorila
demonstracijo svoje oborožene sile. Vršila se je v popolni bojni opremi tik Morgarove črte. da so jo jugoslovanski vojaki in drugi ljudje tam okrog zlahka "opazili". Najmodernejši tanki, topovi — sploh vse kar premore našn dežela na bojnem polju,
gladen na konvencijo, in v drugič, ko jc videl, da seže železniška proga samo do Eveleta in potem se vlak obrne ritensko nazaj Tudi čikaški Cizej se je potožil, da si niso vzeli delegati s sabo nobenih jestvin, ob sami pijači pa je težko živeti. Toda na pikniku isto nedeljo so jim evelethske rojakinje pripravile "bujo", ki so ji nekateri naši fantje iz vzhoda rekli "župa", dasi je najboljše sorte "aj-moht", ki si ga je mogoče predstaviti. Nekdo je rekel: "40c so
jc bilo poka za no Jugoslovanom 'mi računali za župo in kos kru-Čudno, kako so se dnevi spre- ha." Pač ni vedel, kaj je "buja menili, od kar je Hitler padel! in keliko kalorij in vitaminov
Pred njim so v VVashingtonu Jugoslavijo vsled njene ognjevite odpornosti poveličevali, sedaj" pa govore o nji mnogi bolj sovražno kot pa so proti Mussoliniju in Hitlerju med vojno.
vsebuje. Vzelo je le en dan, da so se delegati in gosti Eveletha privadili, a težje jim je bilo, ko je nastalo deževno, izredno mrzlo vreme. To je bila edina zapreka, ki je konvenčni priprav-
Stavka. ki je bila prirejena v znak protesta proti tem desničarskim izgredom, se je udeležilo številčno več Italijanov kot Slovencev.
Tržič sam je dober primer za-motanosti tega problema. Mesto leži zdaj v zoni A, toda tako blizu italijanske meje. da bo najbrže prisojeno Italiji. Kraj ima 23,000 prebivalcev, ki so po večini Italijani — navzlic temu pa je večina prebivalstva naklonjena Jugoslaviji. Ostali si žele internacionalizacije.
Produkcija za dobiček največja opasnost
Ciremo po potih, kakor po prvi svetovni vojni in morda v še večjo "depresijo". Vse dere za profiti. Smo že v inflaciji, posebno kar se novih stanovanjskih hiš tiče. pa tudi cene drugih življenjskih potrebščin naglo naraščajo.
Dolar je čezdalje manj vreden. Moraš jih imeti več in več, ako hočeš obuvala, spodnjo obleko. srajce, suknje itd. Vladni ljudje preiskujejo in ekonomski veščaki razpravljajo... če*, kaj neki je narobe z deželo, ki ima v produkciji večje možnosti kot katerakoli druga na svetu?
V vojnem času smo produci-rali toliko, da je bilo čudo.
Sedaj ni več čudo, kajti kongresne preiskave so dokazale, da so privatni lastniki brzeli na svoj način zaradi dobičkov, ki so jih želi , ne pa vsled patrio-
tizma. Mar je njim, od koga žanjejo profite — glavno je, da jih dobe!
Ugotovljeno je, da vzlic relif-nim pošiljatvani je tu dovolj volne, bombaža in drugih snovi za izdelovanje oblek, toda lastniki so nalašč ustvarili umetno pomanjkanje in s tem črno borzo, končno pa uspeli, da so navili cene še bolj.
Isto se lahko reče o živilski, stavbinski in raznih drugih industrijah.
Treba pa ie seveda priznati, da se je ameriški kapitalizem med vojno silovito opomogel in obogatel. V zadnji depresiji — ako ga ne hi bil otel Roosevelt — bi bil propadel. Naslednik bi mu bi| kakšne sorte fašizem, kar pomeni, da bi se kapitalistični sis*em zavarovalo in produkcija se bi nadaljevala le s stališča za
privatno profitarstvo, kakor se sedaj.
Nekega dne pride nov krah. na katerega ameriško ljudstvo ni prav nič pripravljeno. Morda bo tedaj spoznalo, da le v socializmu je rešitev. Produkcija zgolj radi profitarstva nima smisla.
Že v mnogih deželah se uvaja socializacijo. Ampak pri nas se še hahamo. da je le "free enterprise" kaj vreden.
Podražitve, ki so nastale v minulih nekaj tednih, pa ljudi uče, da je z našim ekonomskim sistemom vendarle nekaj narobe. Dokaz temu so zahteve za zvišanje meide, ki pa ia zviša-vanji cen iivljenskih potrebščin s*alno zastajajo, razen v slučajih, kjer so na višku z mezdami najboljše orientirane stroke delavcev.
Kako bo svet izšel iz te krize. ki je že na vidiku, je vprašanje. Naša vlada ga skusa oteti za kapitalizem. Torej za tiste ljudi, ki bogate ne od svojega dela temveč od dobičkarstva.
Po svetu pa je zaplamtela zahteva za socializacijo—ali bolj po domače povedano, za socializem.
Tega se že uvaja. Ni je sile, ki bi mogla proces ustaviti. Morda naš sta'e department misli obratno, a se moti.
Zed. države so v pravem pomenu besede ogromna tovarna, bodisi v industriji kot v agrikulturi. Toda baš v sedanjem slučaju so se izkazale, da n kapitalističnim sistemom produkcije ne bo šlo več dolgo. Namreč le do novega poloma in kaj potem?
Konvencija SNPJ na Eveletu. ljalni odbor ni mogel premagati, ki je trajala od 12 do 17. avgu- Žid je se čudijo, ker so še zme-sta. je bila zanimiva več kot v | rom obsovraženi cslo v deželah, er.bm oziru. Prvič zato, ker je ki jih je Hitler rušil—n. pr. na SNPJ največja slovenska orga- Poljskem in Slovaškem. Jugo-nizacija v tej deželi, in v dru- slavija je baje izjema. Največ gič. ker posega tudi v politične Židov v nji je v Bosni, kjer pa in socialne probleme. In to še so se odavna udomačili. Veliko zmerom s socialističnega stali- jih je v Zagrebu, kjer so asimi-šča.	lirani. Na Slovenskem so redki.
Eveleth je mesto z okrog Ampak slovaška vlada ima te-5.600 prebivalci. Mnogi delega- žave in posebno pa poljska, ker ti, ki so se vozili tja, so se ču- ljudi ne more uveriti, da so voj-dili, čemu je konvencija v Pitts- ne strahote posledice fašizma in burghu sklenila, da se to zboro- kapitalizma, ne pa Židov, vanje vrši tako daleč. Ampak j V Ukrajini so začeli v komu-ko so v nedeljo 11. avgusta do- nistični stranki s "čistko". Pa speli tja, lačni in žejni, so uvi- tudi v Rusiji in v drugih sovjet-deli, da so na svežem zraku in skih socialističnih republikah. V na postaji jih je sprejela mest-, Zed. državah imajo volilci pri-na godba, ki ste;e 46 mož. Jo-, loznost izvršiti "čistko" prihod -seph Ovca iz Springfielda. ki je njega novembra, a se je ne bodo navajen parad, se je čudil. Pr- poslužili, ker so za ohranitev vič ker v njegovem vlaku ni bi- ]	(Konec na j. strani.)
NEKAJ SLIKE Z AGITACIJE ZA	*
"PROLETARCA"
Na konvenciji SNPJ na Evelethu, Minn., se je za Proletarca posebno potrudil Edvard Tomšič iz Walsen-burga, Colo. S pomočjo svojih prijateljev je nabral v tiskovni sklad na pikniku v nedeljo 11. avgusta precej nad dve sto dolarjev. Imena prispevateljev in vsote so na drugem mestu v tej številki.
Edvard Tomšič je bil doslej član gl. odbora SNPJ. V njemu je imel mandat distriktnega podpredsednika za zapadne države. Za to mesto ni hotel več kandidirati, dasi bi bil zlahka izvoljen. Je delaven v SNPJ in na delavskem polju. Upamo, da bo i v bodoče aktiven kot je bil doslej.
Iz Californije je poslal v tiskovni sklad "Big" Tony Tomšič $7r ki bodo označeni v prihodnjem izkazu.
Seznam agitatorjev na delu (objavljen v tej številki), izkazuje, da smo dobili od njih v minulih štirih tednih 182 naročnin, izmed njih precej s konvencije S. N. P. J.
Zaradi zaposlenosti urednika, ki je bil na konvenciji na Evelethu, bodo poslani dopisi prišli vsi na vrsto v prihodnji številki. Vse prizadete prosimo, da naj nam zamudo oproste.
Na Evelethu so naši somišljeniki prišli pogostoma skupaj, a ker je konvencija trajala le en teden, ni bilo priložnosti za poseben sestanek. Torej smo se vpraševali drug drugega le kako in kaj in smo zagotavljali, da bomo delali dalje a naš program.
. Dobili smo tudi nekaj pozdravov iz starega kraja, v katerih nam čestitajo za poslane jim izvode Proletarca ter Ameriškega družinskega koledarja. In pa minuli teden tri pisma s prošnjo, da naj piscem — če le mogoče, pošljemo koledar, ki so ga videli pri drugih in jim je bil zelo všeč.
Na prvem mestu v številu poslanih naročnin v minulih štirih tednih je John Krebel iz Clevelanda, Martin Judnich iz Waukegan na drugem, in Angela Zaitz na tretjem.
V prihodnji številki bodo objavljeni vtisi s konvencije SNPJ in razni drugi spisi, ki so nam v minulih par tednih zastali in pridejo sedaj na vrsto. Na svoji vrednosti niso s tem nič izgubili.
Pričenja se agitacija za naš bodoči letnik koledarja, na kar opozarjamo. Treba bo veliko dela, ako hočemo, da bomo ob draginji, ki je nastala v tiskarnah, krili stroške in ob enem izdali knjigo, ki bo vredna svojega slovesa.
1
PROlETARtw
PROLETAREC
LIST ZA INTERESI DRAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
iuUja JKf7)l«Ttailu DtUfika TUk»«u DrviU, CUm|»,
IU.
CUtSILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenib driavan sa celo leto fS.OU; sa pol leU $1.16
u četrt leto $1.00. *** Inoiematvo: m celo leto $8.50; m pol leta $2.00.
V»i r o Kop in oglasi morajo biti ▼ našem urada najpozneje do pondeljk* popoldne za priobčit«? t številki tekočega tedna.
PROLETAREC
fuoltshed every Wedne«day by the JngocUv Workmen'a Publiahing Čoln«. Established 1»0«.
Editor__________________________Frank Zaiti
8UBSCRIPTI0N RATES: inited States: One Tear $3.00; Sis Months $1.76; Three Month« Fortigu Countries, On« Year $3.60; Six Month« $2.00.
$1.00
PROLETAREC
1301 S. Lavvndale Avenue	CHICAGO 23, ILL.
Telephoae: ROCKWELL 2864
Politična akcija CIO, liberalci in prihodnje kongresne volitve
Letos kongresniki niso na počitnicah, čeprav ne zborujejo, ker so na agitaciji, da si obdrže svoje sedeže. V juliju so si zvišali plačo za $2,500 in enako vsoto poviška so si dali za svoje '•posebne stroške". Torej se jim izplača ostati v kongresu.
Liberalci in tisti odborniki unij, ki se smatrajo za napred-njake, obetajo, da bodo s sedanjimi reakcionarji obračunali. Pravijo, da mora postati prihodnji kongres progresiven.
V mnogih okrajih so v nedavnih primarnih volitvah progre-sivci slabo opravili, čeprav so imeli za protikandidate reakcionarnim kongresnikom in senatorjem sposobne, napredne ljudi. Vzrok je, ker delujejo za svoje pristaše ter prijatelje v kapitalističnih strankah.
To zmoto so napravili tudi v zadnjih pr^ds^d^kih in lrnn
SENATNI ODSEK, ki je preiskoval goljufije v vojni Industriji—in jih bo še—jc spravil pc svoje na dan razne ' privatne zabave", ki so jih med vojno priredili špekulanti z munioijskimi naročili in povabili medse k on grešnike, visoke častnike in pa lake uradnike vojnega ter mornaričnega departmenta, katerih beseda je pri oddajanju kontraktov kaj zalegla. Gornje jc izmed vojnih dni že veliko publicirana slika i« Washingtona, ki jc dobila pozornost javnosti šele, ko je bila predložena omenjenem senatnem odseku v času nedavne preiskave proti "Garaenovem munieijskem cesarstvu". Predstavlja ohcet Joscplia F. Freemana, ki jc bil v Washingtonu sastopnik prej imenovane kombinacije. Bila je ustanovljena edino zato, da njeni promoterji obogate, neglede na vse drugo. Seveda, ko so časopisi pričanja oglašali, so ob gornji sliki pojasnili, da so bili na poroki navzoči posebno laki vladni uradniki, ki človeku z ljudskim denarjem do nagle obogatitve najlaglje pomagajo.
JOSKO OVEN:
RAZGOVORI
Doba konvencij. V Chicagu	mogoče kot je bil pred leti doli
se je vršila legionarska konven-	v Mehiki — se pa prekinejo di-
cija z običajnim pompom in pa-	plomatični stiki. Na ta način se
triotično reklamo. V Angliji se	jo delalo v preteklosti in na ta
je nedavno zaključilo veliko	način se dela še danes. Kadi te-^
cerkveno zborovanje, katero je	ga slišimo toliko o Balkanu in"
imelo za glavno temo "stališče	pa zapadni civilizaciji, cerkve za ustvarjenje stalnega
miru.'* Toda debatiralo se je največ o Rusiji ln o komunizmu. Tisto zborovanje velikih in malih narodov v Parizu je tudi
Pri nas
Največ se govori o zadnjih primarnih volitvah. Ena teh žrtev je bil mladi LaFollette iz Wisconsina, kateri je kandidiral
podobno nekaki konvenciji —K repub!iuanski listi. Sedaj pi-da ne more nikamor na-	da jt fam izgubU radj le
ga. ker so delavski glasovi v Mihvaukeeju bili oddani za demokrate. Da, v VVisconsinu se Je precej spremenilo od kar je umrl stari Bob LaFollette. Isto tako je tudi sprememba v njegovih sinovih. Ali on ni edina
samo Ptej.
Po sve*u Svet se v zadnjem tednu ni mnogo spremenil. Vem pa. da se je položaj v Palestini skrajno poslabšal ter da je olje v Ifa-nu vsled delavsfifh nemirov po-
KATKA ZUPANČIČ:
IVERI
grešnih volitvah ter celo trdili, da so zmagali. Smatrali so, da so triumfirali ne samo z izvolitvijo predsednika Roosevelta. temveč da so izvolili tudi napreden kongres. Ni vzelo dolgo, ko so spoznali, da so naprednjaki v njemu v manjšini.
Druga hiba ameriških liberalcev je. ker se tako boje, da se jim ne bi dalo žig "sopotništva" ali se jih celo obdolžilo, da so "komunisti". Reakcionarjem se je posrečilo ustvariti med maso mnenje, da vsakdo, ki je "radikalen" je ob enem "rdečkar" in kot tak nevaren ameriškim tradicijam in institucijam.
Ker je domalega vse veliko ameriško časopisje reakcionarno, mu ni težko masi očrniti vsakega, ki res dela za njene koristi.
Iz kongresne preiskave o goljufijah raunicijskih magnatov je razvidno, da je mnogim kongresnikom poštenje neznana beseda. In večini izmed njih so ljudske koristi deveta briga. Toliko bolj pa se interesirajo, kako pomagati privilegijem do še večjih dobičkov. Kako so se trudili, da bi ubili vsako kontrolo nad cenami ter jim s tem pomagali do neomejenih profitov.
Da. v kongresu je potrebna velika čistka! In izvršena bo, kadar si organizirano unijsko delavstvo zgradi svojo stranko.
Se o Proletarcu...
Zadnjič sem navedla le nekaj izgovorov, ki jih naši agitatorji za Proletarca na svoji
ne
baš hvaležni in še manj prijetni poti bržkone naj češ če slišijo.
In ker je vsak izgovor dober, naj ga i pes na repu prinese, bi temu blagu ne prišli /dobra do
Ciang-Kai-šekova politika za zanetitev vojne s Sovjetsko unijo
General Marshall. ki ga je Truman poslal na Kitajsko, da bi napravil spravo med Čiang Kai-šekovo vlado in komunisti, oči-vidno ni uspel. Kajti vzlic "pobotanju" tu in tam se civilna vojna nadaljuje. Sedaj ne še sicer splošna, ampak lahko nastane. In če se dogodi, bo v nji udeleženih milijone ljudi.
"Mast je v ognju," je rekla vdova velikega Sun Yat-sena, ki ga označujejo za očeta kitajske revolucije. Bil je svetovno znan socialist in voditelj, kakršnega Kitajska še ni imela. Po njegovi rmrti je zdrsnila Kitajska nazaj v reakcijo in korupcijo. Sedaj Je Ciang Kai-šekov režim odvisen za svojo eksistenco popolnoma od ameriške vlade. Brez ameriške materijalne in finančne podpore bi propadel. Drži se torej pokoncu z našo pomočjo. In to že precej let.
Sun Yat-Senova vdova ima med kitajskim ljudstvom ogromen vplov. Ona meni, čim bi Zed. države nehale podpirati Čiang Kai-šekov politični in ekonomski aparat, bi se dogodil preobrat in Kitajska bi bila rešena. Na ameriško vlado je apelirala, naj nehajo oboroževati nacionalistično armado, naše čete pa naj Truman pokliče domov. Toda namesto tega vežbajo kitajsko armado nasi častniki. Opremljena je z našim materijalom, vozi se v vagonih in ladjah, ki smo jih ji mi poslali. In njen namen je vojna za iztrebljenje kitajske komunistične armade. Med vojno je bila proti japonski armadi jako malo aktivna, ker si jo je hotel Čiang Kai-šek obvarovati za vojno s komunisti.
Sovjetska unija v takem položaju ne bo mogla — niti ne bo hotela biti nevtralna. Ako začne podpirati kitajsko komunistično armado, kakor podpiramo mi nacionalistično, bodo ameriški in sovjetski interesi trčili skupaj in posledice si je lahko predstavljati.
Omenjena dama ni komunistka, toda za ustvarjenje demokracije na Kitajskem se ne zanaša na Washington temveč na Moskvo. Ne želi pa, da bi se ti dve velesile teple na kitajskih tleh, pač pa, da se ne umesavati v kitajske zadeve. Le tako se bo Kitajska lahko svobodno razvijala in se bi že pod Sun Yat-Senom, če ne bi takrat gospodaril v nji posebno angleški imperializem.
oo vrsti razstaviti širši r.aši javnosti na ogled. Tudi bi se nekaterim morda za malo zdelo, ko bi našli svoje "važne razloge" in "tehtne vzroke" pod splošno označbo "izgovori" ali "prazni izgovori".
In vendar niso prečestokrat nič več, kot zares le prazni izgovori. Kajti preden se naš agitator poda na pot, zlasti na novo pot, se poprej pobriga, da natanko poizve. kam in h komu se mu je oglasiti, tako da ne bo kar na slepo trosil časa in korakov. Ljudje pa tudi niso toliko nevedni ali škodoželini. da,niihove aforc ludi nir1ntta Pr°-bi ga pošiljali na vrbo po hru- stora- takisto ne za smetano .
kakšnem razrednem boju ...! Kakor da bi živeli kje v Rumuniji in ne v blaženi Ameriki, kjer vlada najlepša demokracija! Kje na vsem božjem svetu je delavec deležen tolikšnega blagostanja, kot baš tukaj?! Koliko je po svetu delavskih družin, ki se lahko v svojem avtomobilu pijejo na sprehoda, pik-nike i. t. d ?! Pa še govore o izkoriščanju in zatiranju delavstva'0 Kaj pa še hočejo?!
Ako bi tak človek redno in skrbno prečital vsako številko
.	.	--------- — se nemara ven-
razit. ker se jim pnležejo drago . darle kdaj otrese, pajčevine, da
plačan« sadovi delavske borbe. bi spregledalf če ni popolnoma
ne mignejo po n.ti s prstom, da sU.p Spoznal in uvidel bi. da bi
bi se na ta ah oni način oddol-< hrny nratmiTirano	^
voščili za to vrsto pepela in koliko smo žrtvovali za to ali ono koristno stvar, ki ima trajno veljavo.
—Posebno pa Imam na piki one na*e ljudi, ki se zadovoljujejo z našim ameriškim žoltim časopisjem, delavski tisk jim je pa deveta bri^a Za te vrste ljudi
vzročilo premik angleških čet žrtev letošnjih primarnih voli na meje te dežele Sovjetske zahteve Turčiji radi prevoza Dar-danel in pa, da je Kitajska na pragu ponovne civilne vojne. Kajpada, vsaka teh točk lahko postane glede že na tako rahle svetovne balance kritična. V Palestini je začela Anglija s ta ko brutalno taktiko, da je obrnila nase pozornost vsega sveta.
Naši in angleški tujinski izvedenci skušajo ublažiti to postopanje z navadnimi pojasnili, češ. da je vsega tega kriva Rusija. Rusija je danes kriva vsega kar je narobe za naše tako-zvane demokracije. Na Kitajskem so krivi Rusi, da moramo podpirati korumpirano Kajše-kovo vlado. Sploh j* ni stvari
konca, ako bi ga hoteli vsega sem ™ zadni»* rab,la besodo I)a" Proletarca, bi se nemara
, br v organizirane delavske
_ žili vsaj deloma, vsaj toliko, da borbe m*lokateri njegove vrste celo bl Pokanrti svojo dobro voljo. j mogc! poV2peti avla ker bi
^omaj zmogel za dnevne potrebščine, in za sprehode na kolesih ali podplatih bi ne bilo volje, ne časa, ker bi garal po deset ali dvanajst ur na dan, ako se ti mu pač ne moreta ustrezati t ne bi pomikal po cestah s čredo
Ali seveda, nasi delavski listi niso. mnogim dovolj mikavni Kdor i$če slastne paše. kot so na do!j»o in na široko raztegnjeni opisi pobojev in umorov,
ne Proletarec. ne Prosveta, ker se v tako brozgo nikoli ne spuščata. Za danes vzšlf in jutri zašle hollvwoodske "7ve«dev in
ške.
Nisem in ne bom mogla razumeti nikoli, zakaj gre nekaterim tako lahko iz žepa. kadar slonijo za barom Tam jim dolar, dva ali tri ni nič. Mnogokrat troše čez potrebo in svo-
ki se čez zimo valja po toplih sončnih obrežjih, poleti pa "počiva" v hladnejših gozdnatih krajih. Nc nudita niti horoskopa. da bi se utegnili očuvati morebitnih neprilik in nezgod, ako bi se točno in vestno po njem
Delavska vkkla v Angliji zelo razjarila torijski tisk
V prvih državnozborskih volitvah po minuli vojni je torijski tisk udrihal po delavski stranki a je zmagala vzlic temu, da je odgovarjal na napade samo en dnevnik — njeno glasilo Daily Herald. Izhaja v nad milijon izvodih. Komunisti imajo svoj dnevnik, za liberalen dnevnik velja Manchester Guardian, vsi drugi veliki dnevniki, ki so s prej omenjenimi vred svetovno znani, pa so več ali manj konservativni in zagovorniki Churchil-love torijske stranke. Delavska vlada jim je trn v peti in Jo strastno napadajo.
Clement Attlee je v imenu vlade predlagal preiskavo, ki naj : gotovi, kdo 90 pravi lastniki časopisja v Angliji.
Kakor v Zed. državah, tako lastuje ali pa kontrolira mala skupina ljudi velike časopise tudi na Angleškem. Istih par ljudi
jemu zdravju na škodo. A kadar ravnali . . . gre za nekaj, kar se ne da po- Svetovni dogodki? Poročila 5 trositi po grlu, jih pa skoro krč pariške konference? Vesti iz polomi, če morajo seči v žep! So	sameznih dežel? Izjave tega ali izjeme tudi tu, kakor povsod	onega vplivnega politika? Do-Vendar so na žalost redki tisti,	volj je. če prečita naslove, kajti ki poznajo in radi vpoštevajo	vse skupaj ne odtehta obvestila razliko med vrednotami, ki bi-	da se je X. Y obesil in kako in
strijo um, in "vrednotami", ki puščajo za sabo več ali manj pepela na možganih.
Pametno bi bilo od časa do časa sešteti, koliko smo si pri-
zakaj. Vrh tega se ta dva lista pečata največ z delavskimi zadevami . . . Posebno še Proletarec, ki je glasilo organiziranega delavstva in piše zmerom o ne-
kontrolira tekstilno, jeklarsko, plovbno, transportno in razne druge industrije. Njihovi listi morajo biti urejevani v interesu privilegijev in črniti vsako predlogo v parlamentu, ki bi imela služiti ljudstvu. Delavska vlada smatra za potrebno uvesti preiskavo, da ljudstvo iz nje izve, kdo so pravi gospodarji tiska, ki ga čita.
Prvi se je proti temu oglasil v imenu svoje stranke njen vodja VVinston Churchill. Pravi, da bi bila taka preiskava udarec na svobodo tiska. To kajpada ni res, a potrebno je javno in uradno povedati, da so gospodarji časopisja v Angliji industrialni in finančni magnati.
V kongresu Zed. držav je bil pred leti sprejet takozvani Wagnerjev akt, ki časopisom nalaga, da morajo vsako leto v določenem mesecu navesti imena svojih lastnikov, in ako jih lastu-jejo korporacije, pa imena direktorjev in večinskih delničarjev. Ob enem mora biti navedeno tudi ime urednika in upravnika.
To ni situacije seveda nič spremenilo. Gospodarji so ostali Isti kakor prej, le označiti se jih mora v listu in ob enem sporo, ^J*^™^**£ del*y9k? člti vse zahtevane podatke pošti.
Iz teh javnih podatkov je ljudstvo izvedelo, da so gospodarji tiska industrialni magnati, in pa taki izdajatelji velikih dnevnikov in magazinov, za katerimi stoje mogočne banke. Pravi gospodar je torej banka, ker je izdajatelj kupil kak list recimo za nad milijon dolarjev (slučaj čikaških Daily Nevvs). Ker izdajatelj r.ima tolikšne gotovine, gre v banko po posojilo. Dobi ga pod pogojem, dn ima banka besedo ne samo v upravi lista temveč
brezposelnih. Uvidel bi. da bi on z vso delavsko množico vred zdrknil nazaj, se za vse izbolj-;kc in priboljške kaj hitro moral obrisati p»»r| nosom, ako bi sklenjene vrste delavskih borcev popustile, ali se celo razšle, pa povečale čredo poedincev ter tako uresničile najgorečnejše želje profitarjev Kajti čreda medmcev bi si lahko izterjala le toliko pravic, kolikor si jo lahko izterja — gnoj na njivi
Le v združenju je moč! Več \0 nas je združenih, večja je naša moč in sila, toliko prej bo ielavstvo doseglo svoj cilj! In naobratno: manj nas je. daljša in težavnejša bo pot do cilja' 7.a previšek trpljenja in žrtev >o in bodo krivi tisti, ki slepi in ^luhi stoje ob strani, bedasto se vprašujoči: čemu se neki še pehamo. kaj še hočemo, mi, nepo boljši j i vi nezadovoljneži!?
Zakaj se pehamo in kaj hočemo, vam Proletarec pove in razlaga dovolj jasno. Naročite si ga in čitajte ga pazno, da boste nehali gledati le zase, da se vam pogled dvigne znad tovarne, ja me ali pisar Ae in začeli bodete razmišljati tudi vi o onih. ki bi morali zastopati vas in vaše koristi, pa strežejo vrečam ..., ki, če le morejo, skujejo take za kone, ob katerih si mušice raz-bijejo glavo, brenclji pa se lahko prebijejo skozi ... I. t. d.
Ne bi prišli do konca, če bi hoteli še dalje naštevati, kaj je narobe s človeško družbo tukaj »n drugod po svetu. Či tajte delavski tisk, mislite zbrano in bo-
j banje potrebno in se mu boste pridružili tudi vi! Proletarec je bil ustvarjen za proletarce, kot ste vi in jaz! Kadar bo konec kapitalizma, bo konec i proletariat a in tedaj tudi Proletarca ne bo več treba. Zato ga podprite in ga pomagajte širiti, da bo budil delavsko zavest, bodril de-
tudi pri urejevanju.	lavske vrste k vstrajnoati, jim
Zato tak tisk bodisi na Angleškem kakor tu tako tolče po	P°t do skorajšnje zmage! oredlogah 7a socialno zaščito, in po vseh drugih načrtih, ki imajo
za svoj smoter ljudsko blaginjo.	Ako verujete v poslanstvo, ki
Ljudstvo seveda ta sebi sovražen tisk vseeno naroča in čita.	vr*' "Proletarec", pomagajte
Ker je preslepi jeno, ne razume, da s tem podpira sistem, ki po-	ntu v pridobivan ju naročnikov
vzroča gospodarske panike, pomanjkanje v iznbiljtf, politične	*n zbirajte prispevke v njegov krize in vojne. • tiskovni sklad!
na zemlji, katera nam ni po volji, da jo niso zakrivili Rusi Naši takozvani liberalni komentatorji, kot so Walter Lippman. D o r o t h y Thompson, Irvjng Pfiaum ter dolga vrsta drugih, brez da omenjam Hearstove marijonete, nam to dnevno zatrjujejo. Na vse načine se skuša naši ameriški publiki dokazati, da je v današnji Rusiji druga Hitlerjeva Nemčija. V tej propagandi je seveda v prvi vrsti Vatikan, za katerem caplja tudi dolga vrsta drugih religij. Seve. ne manjka pa tudi raznih političnih šarlatanov, katerim je "red herring" vedno dobro došel. Tako v vsej tej zmešnjavi navaden čitatelj res ne ve kje je resnica in sploh kje se ga U1° u8odl-drži glava. Da to ni dobro za nas in za svet — ni treba še posebej omenjati. Kadar je zmerjanje in sumničenje na dnevnem redu — pa naj bo že med sosedi, ali pa med državniki, ne prinese dobrih posledic in da je
tev. Senator Shipstead iz Min-nesote ter senator Wheeler iz Montane sta padla v zadnjem mesecu.
V drugih deželah ima delavstvo svoje zastopnike v parlamentih, ali tu pri nas imamo samo v dveh kapitalističnih strankah svoje zastopstvo — demokratični in republikanski. In kot izgleda, ne bo v jesenskih volitvah nič boljše.
Doli na jugu, od kjer pride njih zastopnik senator Bilbo. kateri je javno na radiu priznal, da spada v KKK. še vedno slišimo o plemenskih nemirih. Zadnji tak slučaj se je zgodil v nekem mestu v Alabami, kjer so belci pretepli vsakega zamor-ca. katerega so našli na ulici. Tisti strašni slučaj linčanja štirih zamorcev, med njimi dveh žensk v Geofgiji, je našel svetovni odmev ter ni bilo prav nič laskavo za našo mirovno depu-tacijo v Parizu. Res, težko je govoriti o svobodi in demokraciji in še posebno učiti druge o teh lepih stvareh, ko se pa tu pri nas dogajajo take stvari.
Ko to pišem se je pričela stavka ladjedelskih delavcev na velikih jezerih. Kot izgleda, je stavka popolna, a kompanije za skebe niso v stiski, tipamo, da se tem delavcem, kateri zahtevajo štirideseturni delavnik ter osemnajst centov poviška
na
to resnica uvidevamo danes.
Mi vemo, da je angleški im-ocrij v težkem položaju ter da je delavska vlada podedovala grešne posledice torijcev. Ali nemogoče je zagovarjati posto-oanje in pa nadaljevanje torijske zunanje politike, katera še prekaša Churchillovo. Stališče Anglije na Grškem, Indoneziji in sedaj v Palestini lahko postane usodno ne samo za delavsko vlado ampak tudi za Anglijo.
Na Kitajskem se je položaj zelo poslabšal. General Marshall je priznal, da je njegov trud za ustvarjenje splošnega miru neuspešen. Vprašanje je. kaj stori v bližnji bodočnosti naš državni department. Ali bo še naprej podpiral z denarjem in orožjem kitajske fevdaliste?
Ruske zahteve glede Darda-nel bodo povzročile precej hrupa. Turčija, katera je dobila oporo v Angliji in Ameriki, je odgovorila Rusiji negativno ali v zelo finem diplomatičnem odgovoru, češ, v tem razgovoru morajo biti vse tiste dežele, ka-tere so podpisale Montreuxško pogodbo glede prevoza Darda-nelske ožine. Kaj bodo na to odgovorili v Moskvi je pa drugo vprašanje. Vprašanje iranskega petroleja je v zelo ozkem in tesnem stiku z ostalim položajem v bližnjem in srednjem vzhodu. Anglija, katera je desetletja črpala bogastva iz svojih kolonij ima tudi velike gospodarske in industrialne interese v raznih drugih takozvanih neodvisnih deželah v Aziji, Afriki in Južni Ameriki. Od časa do časa postane ta njih investicija v nevarnosti kot je pred leti lastnina našega kapitala doli v Nica-ragui V takem slučaju se pošlje ali par bojnih ladij, ali pa nekaj divizij, da se zopet napravi red in da so investicije zavarovane. Ce je pa kaj takega ne-
Naše k i ha nje
Poroča no je, da je bila konvencija SNPJ v Evelethu. Minn. zelo uspešna. Upajmo, da naši fantje, kateri so se nahajali na konvenicij, ne pozabijo na naš list ter na Zvezo. Sedaj, ko se bližamo jeseni in postajajo dnevi zopet krajši, bo preostajalo več časa za naše politično in kulturno gibanje.
Čemu brezposelnost ?
Okrog dva milijona delavcev orejema brezposelnostno pod-•x»ro. dočim na drugi strani trli jo, da manjka delavcev na vseh koncih in krajih. "Wall Street Journal", ki je glasilo *>rzijanov, ugotavlja, da je pomanjkanje delavcev samo v najnižje plačanih strokah, n. pr. v oralnicah. čistilnicah, prodajalnah, restavracijah in drugih takih obratih, v katerih so mezde *e od nekdaj nizke.
Tole mi ne gre v glavo ?
l emu «e vladn naše dežele to-hko u mešava v notranje zadeve držav latinske Amerike. Kitajske Peni|e, Tiir*ije, Bolga-r»te, Poličke. .Iiiiroslavije. Mad žarske itd., to mi nikakor gre v glavo!
ne
PRIPOVEDNI DEL
A. TOLSTOJ:
Fizični napori, nagla hoja mu je prepovedana. Njegovo srce je že tako preobremenjeno z vsakodnevnim delom. Ob petih popoldne se Aleksej Maksimo-vič navadno napoti v park. kjer hodi med smrekami vzravnan, koščen, širokih ramen, v sivem suknjiču, v pestri tatarski čepici. Njegovi viseči brki so mrki
Aleksej Maksimovič hodi ob palici, pokašljuje, zbira vejice, suhljad, grebe z nogo skupaj storže, suho listje. Po vsem parku ima zbrane take kupčke suh-ljadi.
Večer je topel. Na gredicah so se odprli in zaduhteli Mi cvetovi tobaka. Za reko Moskvo, na-livadah ni videti megle. Povešenih brkov usmeri Aleksej Maksimovič počasi korake tja, kjer ima zbrane kupčke suhljadi. Zakuri ogenj. Na-mršenih obrvi gleda, kako švigajo plameni — iskre se dvigajo skozi drgetajoče liste v noč, iz sivkasto modrih oči mu odseva veliko zadovoljstvo.
Ko stoji tako med rdečkastimi debli, se morda spominja onih drugih kresov, ki jih je bil zažgal pred štiridesetimi leti na bregovih Volge. Njegovi kresovi so obsijali obrise bližajoče se revolucijske vihre. Od plamenov njegovih kresov je prestrašeno odskočilo zlobno, nočnih prikazni pijano, vekovno
KRESOVI
rusko mesca nst vo. Poplah njegovih kresov je zdramil speče sile punta. Iskre so se raznesle po vsej prostrani Rusiji. Preskočile so meje in razvnele duhove z napovedjo velikih dogodkov, neogibnih pretresov.
Izredno važno je razumeti, zakaj se je vse to zgodilo, zakaj se je v 90-tih letih pojavil Gor-ki. Zakaj je neznani sodelavec "Samarske gazete". Jegudiil Hlamida s kratko, toda že bogato preteklostjo ognjevitega proletarca v kratkem času zavladal mislim milijonskih množic. Njegovo ime je zaslovelo po vsem svetu.
Devetdeseta leta so prinesla nagel dvig v rasti kapitalizma, obenem pa tudi v rasti proletariata. Rusiji je naenkrat postalo tesno in zatohlo v črni carski paradni uniformi.
Do revolucijc, do 1905. leta, je bilo še deset let poti. Bili so še čehovski časi. Junaki Čehov-skih povesti so onemoglo in de-likatno prikrivali praznoto s smehljaji in sanjarili o nekakšnem lepem življenju, ki bo moralo nekoč pasti z neba.
?ivljenje se je dušilo v meščanskem dimu. Revolucijski poskusi narodovoljcev so bili že davno zatrti. Malomešč^nu se je zdelo nemogoče, nedosegljivo strmoglavljenje carskega mračnjaštva. Toda to se je samo zdelo. Nekdo je moral neogibno priti in vzklikniti: "Človek, zdrami se iz težkih sanj!" Prišel je Gorki s prvimi povestmi. Prižgal je v nočni stepi kres
in stari cigan Makar Čudra je jel pripovedovati o veliki ljubezni in velikem ponosu. Gorki }e od vedel čitalca iz mesteca, »mrdečega po postnih blincih, ia morsko obalo pod vroče son-•e ter mu pokazal svobodne in nine ljudi s svobodnimi, silnimi »trastmi.
Po krivem ga imenujejo nc-tateri romantik. Ne romantični, temveč- širok zamah rok Moveka. ki je odprl pogled na :udovito raznovrstnost in pol-nokrvnost življenja. Spomnimo »e, da je bil začetek prve petletke sprejet na zapadu pa tudi pri nas po nekaterih — kot romantična utopija. Potepuh iz orvih povesti Gorkega, ki filo-zofira o kresu, o tem, da "človek — zveni ponosno" — se je morda res zdel neverjeten, toda spregovoriti zdaj s komso-molcem, z delavcem iz sovhoza, orav tako v stepi, ob ognju — oa vam pove. da je človek res postal ponosen, da je razmahnil preosnovo vsega sveta — in tega nočnega pogovora ne boste imenovali romantika.
Pred štiridesetimi leti je spregovoril Gorki z dotlej neznanim mogočnim in samozavestnim glasom. To je bil glas proletarca. glas tiste kulture, ki pride čez štirideset let.
Povedal je to, kar so ljudske množice hotele zaslišati: "Člo-
govih čudovitih knjig. Zdaj gre k luči njegove ustvarjalnosti proletariat sveta — tisti, za ka-I tere je prižgal kresove pred štiridesetimi leti.
Ko sem gledal, kako hodi med smrekami in grebe s palico skupaj suho listje, sem pomislil: prijetno, vzvišeno, pošteno mora biti pri srcu tega velikega moža in velikega umetnika.
TISKOVNI SKLAD PROLETARCA
IX. IZKAZ CALIFORMA
Foutana: John Rodman $1. Oakland: Anton Tomšič $2 ILLINOIS
Helleville: Sin\on Trojar $2. Chicago: John Potokar $2. Norris: Ignac Hrcsčič $1. INDIANA
Indianapolis: L Sasck $2. Uinamac: John Kruzick $1. MICHIGAN
Detroit: Jos Koss $1. (Poslal J Korsič.)
Traunik: Jerrv Hant 50e. OHIO
Cleveland: John Krebel $5.06; P. Valenčtč $2. Maggie Taifcek $1. (Poslal J Krebel.) F Barbič $1, F Hribar $1.
Noble: John Pollock $2 PKNNSVLVAMA
Herminie: A Bertl $2, F Mihevc $ 1J F. Vrček $1, Mrs. A Antončič 50c. Neimenovan 50c, skupaj S5. (Poslal A Zornik )
Imperial: Martin Gorenc SI. (Izročil A TomSu* »_
I Bobe k. Ivan Vadnal ter Josipj dilo prvikrat. 2e lansko leto je Tomažič. 15. decembra jih je šla deputacija slovenskih verni-velel Musolini pripeljati na Ob- kov h cerkvenemu oblastvu z
enako prošnjo. Prošnja je bila odbita.
Cerkveni oblastniki so se izgovarjali: "Saj imate šmarnice v tej in tej cerkvi." Deputacija pa je odgovorila: "Toda mi smo iz druge župnije in bi radi imeli šmarnice v lastni cerkvi."
Odgovor je bil vedno negativen. Nepoučen človek se bo si-
čine ter tam postreliti. Nato so bili odpeljani neznano kam. Pet družin je izgubilo svoje najboljše sinove, pet slovenskih mater .ni vedelo za grobove svojih sinov. Minulo je leto 1942, 1943, 1944, 1945. Nihče ni znal za | usodo trupel nesrečnih Slovencev. Končno je prišla vsa resnica na dan. Prav po čudnem naključju so majnika 1945 trupla	cer nad tem obnašanjem cer-izsledili na nekem starem po-	kvenega oblastnika zgrozil, ven-kopališču v Severni Italiji.	dar ne zna pri tem soditi kako Starši so sklenili prepeljati	globoko sta se škof in župnik zemske ostanke pokojnikov v	pregrešila. Ne gre tu samo za Trst, kar se je tudi zgodilo. Dne	greh narodnostne pravičnosti in 28. oktobra 1945 je bil v Trstu	proti ljubezni do bližnjega. Skof slovesen pogreb, kakršnega me-;	in župnik sta se pregrešila tudi sto še ni učakalo. Na glavnem	proti cerkvenemu pravu. 2up-trgu so krste z zemskimi ostan-	nik ne sme nikdar župljanom ki razpostavili, da bi se tam	reči: Pojdite v drugo župnijo, opravili javni cerkveni obredi.	Zupljani imajo pravico, da so etBOVttttO v»»ka wji |e >«-d.,j n,vi<h>zim telje k«,t pa se kdaj; Mati Josipa Tomažiča je zapro-;	postrežem v lastni župniji .. v modernih časih. Uinsio,. Churchill je predlagal, da če Zed. države sila tržaškega duhovnika in ka- V cerkvi sv. Antona Novega
T	£ ? *nf,iJo n*Jbo,*e' teheta Mateja Skabarja, naj bi	v Trstu so bile slovenske šmar-
varnost ta sei V^tJt^Z k l T	T °n, * Jc bil družinski prijatelj,	niške pobožnosti že v dobi, ko
\arnosi /a \sen par slo 11 soc /ulov v nji, ker Arabci so v večini. In	..' , ,	.	4 ...	, .	., . .
položaj v arabskih deželah je vsled židovskega pritiska ra prepustitev °Pravl1 obrede.To je bil ganljiv ! jih italijanski verniki se niso
več naseljencev v sveto deželo jako napet. Na sliki je dr. ( halm Weitz- Pnzor Ko so pogrebci prinesli	obhajali* — v drugi polovici 19.
man. s svojo ženo. On je predsednik Zionističnega kongresa, ki deluje. in položili krsto z ostanki Josi-	stoletja in sicer nepretrgoma do
da se Palestino prizna za neodvisno židovsko državo. To vprašanje bo Pa Tomažiča na tla, se je mati	fašizma ... In prišel je fašizem,
delalo Angliji in Zed. državam se veliko preglavic, antisemiti pa se ra- iztrgala iz množice, pohitela h	Z orožjem v roki so odpravili
d u je jo. čes, bili ste v vojni s Hitlerjem in ga nabili, sedaj pa niti sami krsti, pokleknila in jo polju-	slovensko službo božjo pri sv.
ne veste kam z Židi, če jih Arabci ne puste v njim že v drugič ljubljeno deželo".
•ob-
O tržaškem škofu da škof c,r* Sanlm svojc fa*isti"
čne duševnosti ni spremenil. Le
The Nc\v Vork Times je obja-	kjer je nastopila višja, zunanja
vil 15. avgusta depešo iz Beo-	siia> tam je kaj popustil. Iz last-
grada. v kateri je poročano, da	nega notranjega prepričanja pa
se je v Ljubljani pričela obrav-	„i kar nič opustil. Ostal je zvest .. . ...
nava proti pobeglemu ljubljan-	besedi, ki jo je dal Mussoliniju "baldijevemu trgu. Krste z mr-
skemu nadškofu Gregoriju Rož-	v smislu konkordata	llcl so PrePelJah v rojstne vasi.
manu v sredo 21. avgusta. Skof Naj navedem nekaj dejstev.' zemske ostanke JosiPa Tomaži-
Ro>ni.«M-Ui—ohto/*m-inlnivrlain 1 L----1:	^ 11_._i_______
bila. Ob tem prizoru so zadrh-	Antonu . . . Fašizem je propa-
tela srca $0,000 pogrebcev, ki so	del, Mussolinija so ustrelili in
se zbrali na javnem trgu. Go-	obesili. Dokler je fašizem stra-
spod Matej škabar je ob asi-	hoval ljudi, bi se škof lahko
stenci drugih duhovnikov po-	vsaj kako izgovarjal. Zdaj tudi
kropil krste in odmolil predpi-	tega izgovora ni. Edino, kar je
sane obrede. Zbor je zapel ža-	storil, je bilo: "Ne dovolim slo-
lostinko "Žrtvam", nakar se je	venske službe božje."
razvil žalni sprevod proti Ga-	Ali spada tak škof še v Trst?
vek. zveni ponosno", — človek, dvigni glavo iz praznote meščanskega brezčasovja, spoznaj v sebi voljo do ustvarjanja, ki nikoli ne ugasne."
Napisal je pesem o burjevest-niku in človeku, ki je bil dvignil glavo iz blata Zadišalo je po \uhri in svobodi. Poklical je človeka k stepnemu kresu, da bi v švigajočih plamenih začutil v sebi prekipevajočo silo. da do kraja razbije morečo okostene-lost 90-tih let.
Njegov potepuh je samo začasni odhod iz buržoazno meščanskega mesta, iz mračne ku-laške vasi je Gorki pozival ljudi, naj v stepah, ob kresovih zbero in preštejejo sile. Nikoli ni bil nasprotnik kulture in mesta, kakor Lev Tolstoj. Resnično kulturo ie postavljal iznad /sega na svetu, toda med človekom in kulturo je stal mehčan Kostilov z motnimi in zlobnimi očmi, z volčjimi čeljustmi. Z ostudnim gobcem je zapiral oot k višinam brezrazredne kulture. In Gorki ga je pahnil proč.
Umetniška očarljivost Gorkega je v tem. da je spregovoril z glasom človeka od znotraj življenja. z glasom resničnega proletarca. z glasom "nižinskega" človeka. Gorki se ni naslajal nad življenjem, toda ljubil je življenje kakor ljubi proletarec znoj delovnega napora.
Zgodilo se je tisto, kar je bilo treba pričakovati: začelo se je veliko romanje k prižganim kresovom Gorkega. Veter dveh revolucij je obračal strani nje-

»••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••v
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI
PODPORNI JEDN0TI!
i
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUgTVO
NAROČITE SI DNEVNIK
PROSVETA
99
Naročnina za Združene driave (livsemšl Chicaga) In Kanado 16.00 l na leto; $3.f0 sa pol leta; $1.50 sa četrt leta; sa Chicago In Cieero J 97.50 sa celo leto; 93.75 sa pol leta; sa Inose.nstvo 99.00. I
Naslov za list in tajniitvo je:
2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS
Johnstovvn: Frank Meden $1. (Poslal F. Cvetan.)
Sharon: Anton Bogolin $1. (Izročil A Tomšič )
Pueblo. Colo.: L Malenšek $2 25. L Yoxey SI. (Poslal L Malenšek J
Arcadia, Kans. John Kunstelj $1, John Shular 91. (Poslal J. Shular )
tdmond. Okla. Frank Knafels $1 50
Oregon Citv, Ore. Marija Kmetic SI.
Mvton. C ta h. Geo. Shcffrar S2 85.
Uillard, Wis. Mike Krultz SI.
Kveleth, Minn. Nabrano ob priliki konvencije SNPJ $221 00. Prispevali so: A G rum $6. Po $5: F Malgai. J. in U. Ambrozich, E Tomšič. J. Spiller. F Zaitz D Lo-trich. K Krainz. M Petrovich, J Culkar. J Dum Po $2: M. Vrhov-nik. J. Podlipnik. A Garden, F Vratarich. A Zbasnik. F. Lotrich. J. Potokar. F Groser. L. Cassol. M. Shappeck, Simpatičar, F. A Vi-(irr. .1 Klane'her Po SI: F Pllek. L VVerdinek, A Shular. F suštar-iič, M Slobodnik. Š. Murn, M Bizjak, F. Gorenc, A Bogolin, V. Pole. J Jeran. P. Godina. J Gerl. F Pu-cel. G Sumina. M. Penich. H. Zor-man, M. Mazon, J. Kvartich, J. Omerza, J. Dolenc. G. Uljan, J. Matusich. J. Jurkovich. J. Malovrh. L. Medvešek. J Jež. J. Baloh, I. Žigman, J Dolinar. a L-avrich, F Menart. J Just. F. Mo<jic. Chas Klancher. M Prus. B Strovas. M. Kumer, F. Vranichar, M. Cankar. R Firm. J. Petrich, F. Kavčič. J. Bratkovich. M. Krusic, T #Vidrich, A. Vidrich, A. Trojar. M. Kuhel, J. Hrvatin. C. Medved. C. Zarnik, J. Pajdakovič. R Potočnik. L. Ambrozij J. Barich, J. Hadolj. F Pipan, M Ludvik. F. Mlakar, A Cvetkovich. L. Gradišek. M. Ma lenšek. M Turk. J. Kobi, J Simon J. Musich, F Augustin, F Kress. Dr. Arch, A. Trbovcc, M Miklič. A Krapenc, R Doak. C. Bizjak. J Peternel, V. Cainkar. A Cizej, P Geshell. M. Somrak. M. Suglich. M. Udovich. A. Opeka. R. Rozance. J. Zorman, F Sasck. Mrs. G. Sumina. E Culkar, F. Polšak, J Rogelj, A. Vavpotich. J. Kocjan, V. Arh, J Korsich. J. Vale. J. Gabre-nja. F Kegel, Večni popotnik, F Podboj, J. Skuk, J Olip, L. Mako-vec. A. Stigl, M. Medvešek. A Simčič. J Lazar, A. Zornik. L Ka-ferle. J. Močnik. B. Novak. J. Tratnik. F Medved. R Lisch. L. Cham-pa. A. Gantar. J Hrvatin, M. Zakrajšek, C. Zarnick. P. Kerze. F. Rezek. F Gradišek. J Tancek. Max Kumer, C. Samanich. F Jacoby. R Travnik, J. Brgach, A. Spiller. M. Pasovec, A. Shular, F Pechnik. F Kolenc, F. Matko, J. Rimac, A Vukovich. M Korach, A Božič. F Udovich, J. Fifolt (Nabiralca Edward Tomšič in John Spiller s pomočjo Ra.v Travnika. F. Lotri-cha in Joe Culkarja. Svoto izročila Angela Zaitz )
Skupaj $265.16, prejšnji Izkaz $730.76. skupaj $995.92.
| Rozman jo obtožen voleizdaje j Sredi preteklega stuletja so--za4^ pa k Sv An -
AGITATORJI
NA DELU
in kolaboracije s sovražnikom	čeli tržaški škofje izdajati me- Komu v vsem Trstu bi prišlo
proti slovenskemu narodu. Ob-	sečnik "Folium K-clesiasticum". I na um- da bi se nad tem žalnim Poroci,0 4 ieAno od 2e iuiiia
ravnava se bo vršila kljub dej-	Ker je bil list namenjen sloven>br*dom pohujšal? Kar je bilo Poro<,,° Avgusta
stvu, da škof ne bo navzoč. Na-	skim. italijanskim in hrvatskim faslstov- so skriPah 06 Jeze in John Krebel Cleveland O
haja se v begunskem taborišču	duhovnikom v tržaški škofiji, sovraštva Ena sama oseba se je Martin Judnich> Waukegan,
v Avstriji. Verjetno je tudi. da	So ga vsi škofi urejali v latinšči- pohujšala: tržaški škof msgr. dr.1 ,„ (6 novih)
bo obtožen tudi zagrebški nad-	t,i. Ta jezik razumejo vsi du- Anton Santin. Naslednjega dne Angela Zaitz. Chicago, 111.
škof Alojzij Stepinac. ki je bil	hovniki in je bila latinska izda- Je P°klical na škofijo duhovnika (10 novih) I tesno povesta S Ante P^vali- najcenejša Ce bi hoteli sko- MateJa Skabarja, ki je opravil; Frank Zaitz, Cbleafo, 111.
čem in njegovimi ustaši, kakor	fje izdajati li t samo v enem je- žalne obrede' ter 8a tam zmer- Chas. Pogorelec. Chicago, IU.
tudi sarajevski škof Sarič, ki še	ziku \ slovenskem ltalijan-1^1 in naPadal dolg°- dolg° časa. Anton Zornik. zap. Penna
je bratil s fašisti in drugimi so«	skem aU hrvatskem, bi se osta- Pretveze so lahko različne. J*™*^ Pucblo Colo
I vražniki jugoslovanskega ljud-	lim zamerili Izdaja v treh jezi- ^"dar je bistvo e eno: Pokoj-	p^^k Ltan^Canf
stva-	,	kih bi mnogo veljala. Izdajanje nikl .f° blh antifasisti in Slo- | Louis Barborich MilwaukeC(
Javnosti je že deloma znano	mesečnika v latinščini pa je us-i vencl!	Wis
I fašistično početje goiiškcga ško-	trezalo vsem trem narodnostim
fa Margottija. ki je dosledno iz-	in bila je hkrati najcenejša,
vajal Musolinijev program za	Skoro 80 let je izhajal "Folium
ugonobitev slovenskega jezika	ecclesiasticum". Vsi škofje so ga	. _
na Goriškem in ki je izkoristil	tiskali v latinščini. Prvi škof. ki ni izgubil. Takrat je izdal pa- Anton Tomšič, Oakland, Calif.
svoj visoki cerkveni položaj za	Ra je pisal in ga piše izključno I rolo: Nil sine episeopo — Niče-1 p**"™' ShphovBfln Wi<;
maščevanje nad onimi zavedni-	v italijanščini, je msgr. Sant in. sar brez škofa. Duhovniki niso josc ^	rx>troit Mich
mi Slovenci, ki h1m> sledili ško-	Mesečnik ima sedaj naslov	ukreniti ničesar brez nje- j John Shular Arcadia Kans
fovi besedi. "Primorski dnev-	"Bolletino". To se pravi poitali- Hrvatski duhovniki iz Istre Minka Alcsh Chicag0 in
nik pa je 4 . 5.. 6. in 7. junija	jančevanje tržaške škofije v du- j so se nameravali sestati v Pa- Frank Hnbar, Cleveland, O.
tega leta objavil serijo člankov	hu fašizma.	zinu, da bi se tam izjavili za Ju- Skupaj 182 naročnin. Prejšnji
izpod peresa Franceta Škerlja. pQW lega ivsiljevanja in po K°slsvijo. Čim je izvedel škof. izkaz (4 tedne) 204 naročnine,
j iz katerih je razvidno, da tudi	italijančevanj>i pa je škof poka-iie ^anek prepovedal, češ, da	—~~T
tržaški skof Sant.n ni zaostajal	zal ^ eno svojih lcmnih stra se duhovniki ne smejo vtikava- SLOV ENE RECORDS
daleč za svojim kolegom Mar-	ni: svojo brezobzirnost do sta., ti v politiko. Ako bi to prepove-1 10.inch rrcords 79c CODt plus
got t i jem ter da še danes, ko je	rih duhovnikov Duhovniki so dal kak samotarski škof, ki bi
III.	Anton Udovich, La Salle, IU,
Ko sta se fašizem in nacizem	Frank Cvetan. Johnstovvn, Pa.
zrušila, se je škof Santin neko-	Frank Volkar, Maple Heights, liko preplašil, vendar poguma Ohio
33
32 22
12 10 10
8 8
8 8 8
5 4
4 4
2 2 2
Trst pod zavezniško okupacijo namreč bili prisiljeni naročiti bil res zoPer vsakršno posega in bi ne smelo biti blatenja slo- se na t;| jist ^ prinaša cerkve- nJe dubovnikov v javne stvari, venskega jezika, izrablja svojo ne Jka7C škofijske predpise in bi človek lako prepoved razu-oblast proti Slovencem in slo- odloke Vsak duhovnik jih mora ( mel. •
venskim duhovnikom. Skerljevi jx>znati. V škofiji pa so živeli Kaj pa JC delal tlstl skof' kl
stari in še živijo stari, sivolasi > duhovnikom prepovjdal vti-župniki, rojeni na Kranjskem kavatl se v P011^0? Takrat se ali Štajerskem, ki živijo med j ie mn1og? ^vonlo o usodi Tr-opravki v Trst. kjer sem imel tukajšnjimi Slovenci ali Hrvati!sta' ah bo ltal,Janskl ah Ju8°" priliko govoriti ne le s stanov- 3 4 a|j' celo 5 desetletij Itali- ;slovanski v nekaJ dneh je vse skimi tovariši, marveč tudi s janščine se niso naučili, saj je v ! mesto zvedelo, da bo msgr. San-
članki se glase: I.
' Pred kratkim so me zanesli
preprostimi verniki v mestu sa- polni meri tudi nikoli niso mem. Ko smo načeli razgovor o trebovali. Ti reveži berejo "Bol-skofu. so se vsi soglasno — du- ,eUmr s si0Varjem v roki. da bi
tin ustanovil triumvirat za ita-lijanstvo Trsta. V njem so bili: bivši fašistični podestat, bivši
hovniki in lajiki - strinjali v	razumeli ukaze lastnega škofa faš,st,*ni prefekt in — on sam. sodbi, da je tržaški škof ne sa- Čeravno je fašistični režim ' °	'	^
mo pri Slovencih in Hrvatih.	propadel. čeravno so Mussolini-
ampak tudi pri večini Italijanov	ja žo zdavnaj obesili in izhajajo
(razen fašistih in njihovih paj-	listi v vseh jezikih, je škof San-
dasev) tako kompromitiran, da	Mn ostal fašistični metodi poita-
je veri in cerkvi v škodo
V tem in naslednjih člankih bom prikazal škofovo delovanje. kar zadeva njegovo narodnostno politiko. Niti zdaleka nimam namena dotikati se njegove stanovske časti in oblasti, | Zaman temmanj njegovo cerkveno delo soditi, cenini ali kritizirati. Za to nisem poklican in mi je tako vtikanje zoprno. To je naloga višje cerkvene hierarhije. Kar mi pa kot Slovenca zanima, je njegova narodnostna politika v dobi njegovega škofovanja. Ta pa je podvržena javni kritiki.
Iz pogovorov, ki sem jih imel s tržaškimi sobrati, sem posnel,
Poslušajte
•	vsako nedeljo prvo in naj J starejio jugoslovansko ra-l dio uro v Chicagu od 9. do
•	10. ure dopoldne, postaja
VVGES, 1360 kilocycle$. i Vodi jo George Marchan.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICTAN and SURGEON 3724 WE8T 26th STREET
Tel. Cranford 2212
OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P M.
(Except Wcd.. Sat and Sun )
6:30 to tt:30 P. M. (Except Wed , Sat. and Sun.)
Res. 2219 So. Ridgew*v Ave. Tel. Cranford «440 If na ansu-er — Call Auntln 5700
lijančevanja škofije zvest. Nenehno izdaja svoj italijanski mesečnik in niti na misel mu ne pride, da bi ga začel tiskati vsaj --- v latinščini. Ta ali oni duhovnik ga že celo prosil za to. "Comando io!" II.
Naj navedem drug primer, ki priča o zadržanju škofa Santina spričo najdražjih čustev njegovih vernikov slovanske narodnosti.
Kakor .i«* gnano, je bil pred Božičem iWl v Trstu znameniti proces proti 70 slovanskim obtožencem, češ, da so hoteli zrušiti fašistovski režim. Sodišče jih je obsodilo na skoro 1^00 j let ječe, petorico pa je obsodilo na smrt. Nesrečniki so bili: Simon Kos. Ivan Ivančič, Viktor
škof Santin. Istočasno pa je po šiljal po deželi propagatorje za italijanstvo v osebi Don Marza-rija.
Skof se je torej smel postavljati na čelo italijanske propagande. italijanskim duhovnikom je smel dajati vso podporo za propagando. Slovenskim in hrvatskim duhovnikom pa je strogo prepovedal vtikati se v politiko, češ, da je to stvar sveta in da se zaradi tega duhovniki ne smejo vmešavati vanjo.
Ali si morete predstavljati večje hinavščine?
IV.
Objavljeno je že bilo obžalovanja vredno dejstvo, da je tržaški škof zavrnil prošnjo, da bi se pri Novem sv. Antonu obhajala majniška pobožnost pod imenom šmarnice. To se ni zgo-
postage
B-001 Ringelspil, polka
Vesela vdova, polka B-002 Zidana niarela, polka Zeleni hribi, valček
Toni Omcrzo orehestra C-411 Priljubljena polka
Po polj sva se sprehajala, valček, Kusar's orehestra C-1120 Beer Barrel polka
Helena polka—Emilia p. Sula s Musette Orehestra V 23025 Po jezeru bliz Triglava
Oh. oh ura že bije V-23026 Jurin Bcnko vzemi Lenko Pobič sem star šele 18 let V-23027 Pa kaj to more biti Mene pa glava boli V-23028 Mlinar, narodna pesem Vsi so prihajali
Mirko Jelačin. tenor 12-inch records $1.25 COD. plus posta ge
V-73001 Zlata poroka, del. I.
Zlata poroka, del II. V-73002 Kadar imajo vsi Jožeti god
Botrinja. Christ. party "Adria" in Hojer Trio Urite for free catalogue of ali new
to
PALANDECH'S
SSS s Clark St Chicago r>. 111
NE ČAKAJTE,
da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost napram listu.

S BARETINCIC & SON i
POGREBNI ZAVOD
;	r«i. 20-sci
424 Broad Street JOHNSTOWNt PA.
♦ »fH»MIMMM»l» '»«
f ••II It Mt II t M MUH t M II..............M..........
ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
i ADRIA PRINTING CO. ;
Td. MOHAWK 4707
1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14# ILL
PROLETAREC SE TTSKA PRI NAS
*....................
• ••♦♦• ♦♦•IMMMMStMIIMttS'
Kaj sem videl v Nemčiji
I. KARPENKO
V dobi svojega začasnega gospodarjenja v Ukrajini so nemški zavojevalci, roparji z naslovi "profesorji", vneto "delali" v knjižnicah, muzejih in laboratorijih Akademije znanosti Ukrajinske SSR. Posledica tega je bila, da je iz knjižnice Akademije izginilo na deset tisoče knjig, iz muzeja Akademije so pa odnesli med drugim tudi redko okostje neke vrste slona, patološko zbirko, herbarije i. dr. Iz institutov oddelka za tehnične vede so izginili številni instrumenti.
Ko se je Rdeča armada začela boriti na nemških tleh, je Akademija znanosti ZSSR začela spr^emati poročila, da so enote Rdeče armade naletele na predmete, ki so last Akademije.
Zaradi pregleda in vrnitve imetja Akademije znanosti U. S. S. R. sem bil poslan v Nemčijo. Tam sem razen predmetov, ki smo bili o njih obveščeni, našel v vasi Grabovv tudi deset tisoč knjig z žigi knjižnice Akademije znanosti USSR. Kaj sem videl v Nemčiji? Vzhodni Brandenburg je bil glavni dobavitelj živil Berlinu. Avtostrade so omogočale, da so lahko po njih prepeljali v nekaj urah dovolj mleka, mesa in jajc. Takšno ogromno tržišče, kakršen je Berlin, je silno pospeševalo mlekarstvo, sirarstvo in ustanavljanje drugih podjetij živilske stroke.
Zaradi vojne se ni zmanjšalo število živine v brandenburški pokrajini, temveč se je celo povečalo, pač zaradi tega, ker so Nemci ropali v Ukrajini in ker scl se posluževali -delovnih moči v živinoreji.
V nemških vaseh, ki sem jih obiskal, se je število živine med vojno povečalo povprečno za deset do dvajset živali v posameznih gospodarstvih, in sicer samo goveda.
Med vojno je bila živinoreja najdonosnejša za nemškega
popolnoma slovensko, kajti Italijani imajo večino edinole v mestu samem. Ta okraj je širok le 6 km, a francoska linija bi šla skozi to ozko ozemlje in tako bi odrezala Slovenijo popolno-
Rdeče armade. Poleg barak pa lahko vidiš svetla in čista poslopja za krave.
Ujetniki so delali in živeli v	'na <*» do ™rja, in to
slubših razmerah kakor v suž-	r7,a „.', ,
nosti. Hirali so in slabeli in ko	. Dr. P'Jade PraVi' da Je cel°
so postali nesposobni za delo. so	'»"»Ja^ka večina v mestu na-
romali v taborila smrti.	Monjona JuK°slovanom. Dejal
Razvoj industrije, porast Ste-	J^'tudi, da bo Jugoslavija prote-
vila živine, nove ceste in avto-	fUrala protizgub; Kanalske do-
strade. osuiitev velikih povriin	!ine' k! e b,la vfd™ «t»t.giena
zemlje - vse to je bilo mogoče.	lnvaz,Jsku P°l Italijanov v Ju-
ker so se Nemci posluževali	oz.romi. Sloven.jo
Dalje je naglasu, da prereže
francoska linija Gorico na tak način, da ostane večina mesta Italijanom, dočim sta pokopališče in železniška postaja v jugoslovanskem ozemlju. Pritožil se je tudi proti temu, da so bili nastanjeni v goriškem okraju vojaki poljske armade generala Andersa.
so se
gmotnih sredstev iz zasedenih dežel in delovnih moči tujega prebivalstva.
Nemčija nas je presenetila s svojo duševno revščino. Ogledali smo si številna mesta in nikjer nismo videli velikega števila knjig. V nobenem mestu, niti v Landbergu, v Schwerinu in v Schwibusu nismo našli nobene javne knjižnice, ne gledališča, čeprav so nekatera izmed teh mest štela okrog šestdeset tisoč prebivalcev.
Pregledali smo knjižnico doktorja filozofije K. Kliesta. V nji i Po mnenju Malcoma Hobbsa. je bilo okrog 200 knjig. Vse te političnega člankarja agencije knjige so bile znanstvene. Pe- ONA Je ena najbolj zapletenih čale so se z naslednjimi vpraša- in delikatnih zadev, ki delijo
nji: zakaj je Nemčija izgubila Rusii° in Ameriko, vprašanje ............. ^
kolonije in da jih mora zopet baltiških državic. To vprašanje 5o|j Qb odprav4 0PA in pa do dobiti; da so Nemci višja rasa; se Je ponovno pojavilo na ob- daua< predno je b4u fcprej€U nova knjiga o tem. kako sta dva Nem- zorju» ko so bili zunanji mini- postava ia kontroliranje stanovanj ca ujela 1941. leta 20 kozakov. stri	Litvinske in Esto- skega problema, pa je bilo pogna-
itd. Listi se po večini pečajo s niJe Poznani kot člani sovjetske j nih na cesto nešteto družin, ki niso
' delegacije na pariški mirovni konferenci. Hobbs piše:
Zedinjene države in Velika Britanija nista nikdar priznali
Baltiške republike in Sovjetska unija
Stanovanjski problem je bil te iaven ie med vojno, proti koncu
pletenjem in kuhanjem. V zasebnih hišah težko najdeš knjigo. Toda v kuhinjah imajo dobro posodo. Skoraj v vsaki za-
puščeni hiši smo našli skrito kot okupacije baltskih dežel, katere relikvijo nemško čelado iz pre-1 je bila Sovjetska unija zasedla tekle svetovne vojne. Alegori- leta 1940 iz vampstnih razlogov čne slike v vsaki hiši prikazu- »n jih pozntge vključila v Sovj.
konje, kako vlečejo unijo, kot navideino neodvisne plug, za njim pa koraka orač in države. V Ameriki in Britaniji poleg njega nacistični vojak iz novi režinvv teh deželah ni bil 1. 1941-45.	.	odobren — trenotno so te tri
dežele edine, ki imajo v VVashingtonu svoje stare predstavnike, katerih Rusija več ne priznava.
Jasno je, da to ne more tra-
Dr. Moša Pijade o tržaškem problemu
imele kam iti.
Na gornji sliki sta starša, ki jima je odpovedal dom njun lastni sin, ki se je vrnil is vojne mornarice. Dejal je, da je stan premajhen in zato naj mati in oče odideta, da se bo imel on s svojo nevesto bolj komodno. Mati je jokala, pa ni pomagalo. Slika je is Los Angele&a, California.
Help VVanted
STEADV VVORKERS
BODY and FENDER MEN
ON COMMISSION
Make from $75.00 to $100.00 A VVeek According to Ability Don't Pass Up This Opportunity
D. B. LANE BODY SHOP
2900 WEST LAKE
HELPERS
TO HELP BLACKSMITHS
AROUND FLAT DYE STEAM HAMMERS
Steady VVork--Good VVages
Apply
CHARLES E. LARSONS SON, INC.
2645 NORTH KEELER
CHICAGO 39
MAN TQ1EARN
Paper
Tubing Manufacturing
GOOD SALARY OPEN FOR
AGGRESIVE VVORKER IF YOU VVANT A FUTURE SEE ME
SCIENTIFIC PAPER PRODUCTS CO.
4505 VVEST IIARRISON
HELP WANTEB_
MEN or WOMEN
REWEAVERS EXPERIENCED-EXCELLENT OPPORTUNITY
for single person on garments in well established oldest weaving plače of the vvhole Rocky Mountain region; very good pay; 'ine vvorking Tonditions, transportation paid for right party
Anyone interested please get in touch immediately wlth
THE VVESTERN INVVEAV1NG and HOSIERY REPAIR COMPANY
304 McClintock Building	DENVER, COLO.
TOP VVAGES - TOP MEN
We need at 6nce TOOL and DIE MAKERS Steady VVork — Permanent Position — Apply at once __
321 VVEST DIVISION STREET
TEMPLATE MAKERS
and Sheet Metal Sample Men. Die Fitters familiar vvith body parts.
Apply at Lemay Tool & Die Engineer Corp. 10319 East VVarren	PL. 0412
Detroit, Mich.
nec Latvije obenem tudi svoj lasten stenograf — radi precej presenetljivih izrazov v notah, katere pošilja njegov urad ameriškemu zunanjemu ministrstvu.
so
... -. ,	, , . .. . . , . . . i. , . Baltske dežele so vsekakor
Mr. Mosa Pijade. ^ prvi pod-|	^ trC^a prej_a,h sleJ	velika in neprijetna pre-
kmeta, ker so iz Ukrajine dova- predsednik jugoslovanskega najti pot, da se ta vozel raz-	za ameriško ministr-
žali mnogo žita in ker so v živi- predsedništva, ki se mudi na vozla. VVashingtonskim krogom	2linaniih 7;1h#»v	ha
noreji uporabljali mnogo tujih delavcev.
Industrijska podjetja vzhodne Brandenburške so izdelovala pred vojno življenske potrebščine, v nekaterih krajih pa so bile tudi tovarne za obdelavo kovin. Med vojno se je znatno povečala industrija. V prvih letih vojne so Nemci zidali tovarne, stanovanjske hiše, gradili i začasnaega in ceste itd. Med vojno se je Nemčija napolnila s .stroji, ki so jih naropali v Sovjetski uniji.
Leta 1942. so začeli v Bran-denburgu ustanavljati podjetja iz strateških razlogov. Med taka podjetja spadajo n. pr. nekatere tovarne, ki so sezidane pod zemljo. Ko so selili industrijska podjetja iz zahodne Nemčije in Berlina, so decentralizirali proizvodnjo. Nikjer nisem opazil, da bi povsem preselili posamezna podjetja, temveč so navadno preselili le posamezne oddelke tovarne. Pri zidanju podzemeljskih . tovarn so žrtvovali življenja tisoči sovjetskih ljudi. Neizogibni prilastek vsake tovarne so bile dolge črne barake, obdane z bodečo žico. Bile so navadno vlažne in iz njih se je širil značilen vonj po umazanem perilu, ki je ostal še vedno v zraku, čeprav so bile barake izpraznjene takoj po prihodu
IH IR^S ^H^Hl ,	. .	stvo zunanjih zadev. Res je. du
mirovni konferenci v Parizu, je je tudi jasno, da bo morala vsa- obstoja vpraianJe reSnične ne-
v intervjuvu s poročevalcem ka rešitev biti vec ali manj ugo-ONA o tržaškem vprašanju iz- J dna Rusom, že zategadelj ker javil, da bo rešitev "neodvisne- velja ameriško priznanje danes ga ozemlja" pod upravo medna- le še vladi, katero sestavlja pe-rodne. komisije sprejemljiva za ščica diplomatičnih predstavni-Jugoslavijo samo v slučaju, če kov starega režima, dočim se bo prebivalstvu zajamčena po- Sovjetska unija naslanja na polna samovlada. Ampak tudi vlado, ki posluje in resnično iz-v tem slučaju bo ta rešitev le vršuje svojo oblast.
prehodnega po-1 Uradni krogi v VVashingtonu mena.	namigujejo, da bo ameriška
' Predlog za internacionaliza- vlada izkoristila vsako prilož-vijo je sestavljen tako, kot bi nost, ki se ji utegne nuditi, da imel ostati nespremenjen za vse na lep način opusti idealistično večne čase," je naglasil jugoslo- j stališče, katero je takrat zavzel vanski delegat dr. Pijade na pa- poslovodja zunanjega ministra riški konferenci. "In vendar mo- Sumner VVelles. Eden predstavnikov zunanjega ministrstva, katerega imena ne morem navesti. ki je pa povsem naklonjen proti-sovjetskim Baltom, je de-
ra biti vsakomur jasno, da to "neodvisno ozemlje" ne bi moglo živeti za vedno samo zase v nekem vakuumu, ter da bi s ča-
som moralo iskati zaslombe ne- jal naslednje o sedanjem polo
kje v povezanosti s svojim naravnim ozadjem."
Pijade je dalje dejal, da je ena izmed razmeroma nevainih točk na dnevnem redu konference velikanskega pomena za njegovo deželo. Gre za vprašanje, kam naj pride in komu naj
žaju:
"Ako.se mora idealizem postaviti v bran trdi realnosti, bo neizogibno podlegel."
Latvija in Litvinska imata svoji poslanstvi v VVashingtonu. Estonija ima le svojega generalnega konzula v Nevv Yorku. V
pripade Tržič, katerega bi fran- denarnem pogledu gre baltskim coska obmejna linija pustila diplomatom dosti dobro, ker
Italiji.
"To je izhod Slovenije na morje. Kraj leži v centru pokrajine, katere prebivalstvo je
NAROČITE
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR
SVOJCEM V STAREM KRAJU
Stane $1.65 s poštnino vred. Pošljite nam točen naslov in vsoto, drugo izvršimo mi.
PROLETAREC 2301 So. Lanwdale Ave. CHICAGO 23, ILL.
jim je ameriška vlada dovolila, da se poslužujejo denarnih sredstev, katere je preds. Roosevelt "zamrznil", ko so nacisti prega-zili baltske dežele leta 1941.
Oglejmo si te številke: Meseca junija 1941 je razpolagala Estonija z vsoto $4,300,000, Latvija je imela $7.000,000 in Litvinska $1.500,000 v Zed. državah. Ko je bila koncem leta 1945 izdelana uradna bilanca, je ostalo le še $2,000,000 za Estonijo, $4,900.000 za Latvijo in $400.000 za Litvinsko.
V manj kot 5 letih so torej denarna sredstva teh dežel močno skopnela — Latvija ima danes na primer $2,100,000 manj v VVashingtonu kot meseca junija leta 1941.
Nikdo ne pove, kako je bil ves ta denar zapravljen ali porabljen. Diplomatične in konzularne pisarne teh predstavnikov so mikroskopične, a delovanje obeh poslanikov in generalnega konzula je očividno omejeno le na to, da pošiljajo različnim ameriškim listom članke, katere žele objaviti v stolpcih posvečenih odmevom iz javnosti, in da izdajajo o<l časa do časa različne publikacije za ameriško javnost.
Mimogrede omenjeno, v VVashingtonu kroži šala, da je posla-
odvisnosti baltskih dežel, ki so zdaj vključene v Sovjetsko uni-( jo, toda obenem je splošno znano in priznano, da je ogromen del izseljencev iz baltskih dežel čisto odkrito sodeloval z nacisti ' skozi vso dobo nemške okupacije.
Ko so potem vojaki rdeče armade pregnali Nemce iz njihovih krajev, so se skupaj z nemškimi armadami umikali pred Rusi jrt tako pribe^ali v Nemčijo. Danes so ti emigranti eden najbolj perečih problemov v britanski in ameriški okupacijski coni Nemčije.
Ako verujete v poslanstvo "Proletarca*, priporočajte ga znancem in prijateljem v naro-čitev ob vsaki priložnosti.
Help VVanted
•
MECHANICS
(Experienced) GOOD VVAGES
Excellent VVorking Conditions LINCOLN, MERCURY
SOUTH SHORE MOTOR CO.
1755 E. Ust Hyde Park 3850
SHEET METAL SAMPLE MEN
Familiar vvith Body Parts. ALSO TEMPLATE MAK&RS Apply at Lemav Tool Sc Die Engineer Corp. 10319 East VVarren PL. 0412 Detroit. Mich.
SINGLE AND DOITBLE NEEDLF. OPERATORS
To VVork on Rayon Undervvear 5 Day VVeek LORENZ GARMENT CO. 1144 VV. Superior - 5th Floor MON. 8678
W E L D E R Ex per le need on Welding BOILER MAKERS Union VVages Feuer Boiler and VVelding Co. 4317 S. Cottage G rove Ave.
GIRLS! - GIRLS!
at
FRED C. KRAMER Sc CO.
VVe need Typists — File Clerks Billing Machine Operators
Also Stenographers Good Salary — 5 Day VVeek Hospitalization Benefits, Paid vaeation — Apply
212 NORTH JEFFERSON
A. L. Sullivan, or phone Randolph 6288
HELPERS
VVorking on Waxing Machines •
Bread VVrappers — Rotating Day and Evening Shift — Salary Open According to Ability — Time Vfc over 40 Hours. — Steady VVork if You Qualify — Opportunity for Advancement — Must Be Able to Write English
RAPINWAX PAPER CO.
6147 H EST 45TH
MEN
For General VVork in
(FOOD PROCESSING PLANT) STEADY VVORK Phone VIRGINIA 5006
SOUTHLAND PRODUCTS CO.
2129 VVEST PERSHING RD
VVE NEED AT ONCE
3 GIRLS OR VVOMEN
Pleasant VVorking Conditions 40 hour vveek — Good pay to stars No Sundays or Holidays Meals and Uniforms free
Apply to Miss KING Luncheonette Mgr.
Sears-Roebuck Store
6153 SOUTH V#fcsTERN AVENUE
MECHANICS
NEEDED AT ONCE STEADY VVORK GOOD PAY
NORTHTOVVN AUTOMOTIVE
5300 NORTH 1VESTERN AVENUE
Phone Edgevvater 7131
We Need ALTERATION GIRL
Experienced; steadv vvork; good pay and pleasant vvorking conditions.
RRA-ANN COR8ET STUDIO 209 S. SUte St.
LAUNDRY HELP MEN * VVOMEN
18 to 60. Full or part time. Pleasant w o r k i n g conditions; convenient transportation; tvvo meals a day; very good pay.
Apply	_
Mr. Richardson. VVHItehall 4200
Good Job for a Dependable vvorker. OFFICE CLERK vvith some typing experience; good at figures; good starting salary; 5-day vveek
Apply at Once! NATIONAL PTG. * PUBL. CO. 2150 Blue Island Ave.
GIRLS and VVOMEN (Experience Not Necessary) ASSEMBLERS MACHINE OPERATORS
75c PER HOUR Mechanlcal Appliance Co. 810 W. Ohio
LOUIS BIERFELD CO. Wants Immediately Scratch Polishers - Mirror Fitters
(Experieneed) Good Pay — Steady 220 W. SUPERIOR STREET Chicago Ave. "L" Station
Ask for Mr. S Bierfeld
BODY AND FENDER MAN
Permanent VVork — Good Pay Experienced
VVest Side Auto Construction 2557 VVest Madison Street
OFF PRESSER
on High Grade Genta Coats PISCE VVORK TOP WAGES
T O VV N E T A I L O R S 103 S. VVells
F I N I S H R R Good Job for Sktllod Worker HIGHEST WAGES SEE US NOVV H . D U KART 402 S. Market
SKILLF.D SEVVING MACHINE OPERATORS on Cloaks and Suits
SEE ME NOVV FOR GOOD PAYING JOB Apply
Jackson Cloak Sc Sult Co.
702 VVest Roosevelt, Rm. 307
BOOKKEEPER; EXPERIENCED; to take full charge of office; some typing; interesting varied vvork in congenial office; good salarv; permanent position w i t h excellent future. Apply Universal Shoe Mfg. Co., 1322 Elston Avenue, EVErglade 0671,
Tvpists — stenographers Billing Operators
SALARY OPEN Good Opportunlty fbr Brtght Ambitious Girls Apply NOW PRED C. KRAMER CO. 212 N. Jeffcrson
METAL W O R K E R S
Experienced in Finishing Fortning and Assembllng STEADY VVORK . GOOD PAY Central MeUlIle C ask e t Co. 2333 Logan Blvd.
W A I T R E S S
DAY VVORK - GOOD PAY Good VVorking Hours Best VVorking Conditions OLD OLORT 1 N N 4100 North Clark StroH SUNnyside 9187 MR. SCHERZ
ČOMBTN VnON VVELDF.RS Must Be Eipertenced GOOD WAGES for Steadv VVorkers
DON T PASS THIS UP McCLEAN AVELDING SERVICE 8224 S. Vincennes
GIRLS and VVOMEN
VVANTED FOR GENERAL FACTORY VVORK
Good Salary — Steady Position Food Processing Plant 44 Hours VVeek Time and M? over 40 Hours
Southland Products Co.
2129 VV PFRSHING RD.
VIRGINIA 5006
IMMEDIATE OPENING FOR STENOGRAPHER-TYPIST
Good perm. pos. vvith future sec. vvith rapidly grovving mfr. - 5-dav vveek - Alternate Sat. - Attractive salarv - Apply novv
2818 SOUTH SACRAMENTO or Phone LAVV. 1164. Mr. Petersen
Y O U-N G G I R L~
Prefer
One Able to Handle Svvitchboard
and
Comptometer Machine
Phone: MR. STRACHAN LAFavette 2627
(Esperienced) ALTERATION GIRL
Good Hours and Good Pay Steadv Employment S C H U M A N * S 19 W. Jackson
GIRLS for LIGHT FACTORY VVORK VVrapping and Paekaging Good VVages
No Experience Necessary JAL Manufacturing Co.
131 N. Green S*.. Sixth Floor
ASSEMRLERS Light, Pleaaant VVork
5-Day VVeek - Permanent Position Good Starting Rate and VVorking Conditions W E L K O , INC. 219 VV. Chicago Ave.
2 MEN
General Factory VVork 80c HR.
Apply
SANATEX CORPORATION 2321 N. VVolcott
GENERAL OFFICE GIRL
Are you looking for a steady job with pleasant surroundings? Must have some experience. Good pay. Salarv raised.
BELL PANTS CO. 412 So. Market
RUNNING OR NOT RUNNING OR NOT
CAR8 OR TRUCK8 1001 to 1046; Any Condition VVe Come Right Out; Quick Service Ml*. Tr»cy or MoCarthy Bros. BRUNSVVICK 3002 ARMTTAGE 0558
POLISHERS and RUFFERS
(Esperienced) Piece VVork Rates $2 PER HOUR and UP Day Work S 1.50 Per Hour 5719 SO. WENTWORTH ENGIevrood 8804
POLISHERS and RUFFERS (Eaperirnoed) $2 PER HOUR PLUS on Pleee VVork 91.50 Per Hour on Day VVork VICTORY POiJSIIING CO. 010 No. Francisco BRUnsvvick 2278
Experienced Hand Sewers
and others to learn hovv to make Lainp Shades — Highest Pay — 40 Hours a VVeek — No Saturdays
Edw. C. Ruttenberg Sales, Inc.
Merchandise Mart, Room 1215 ^
Phone SUP. 1805
Woman Needed at Once
FRY COOK
MORNING HOURS
Uniforms — Paid Vacations and other Compensation
Triangle Restaurant
225 SOUTH VVABASH
Skilled Finishers
On Ladies Coats and Suits
PIECE VVORK TOP VVAGES FOR STEADY RELIABLE HELP
Adolph Marc Co.
I 337 S. FRANKLIN
3rd Floor
VVE NEED
3-M Al DS-3
Congenial VVorking Conditions GOOD HOURS STEADY WORK
Apply
Ravenswood Hotel
1931 VVILSON
Housekeeper Longbeach 0400
GIRLS
No experience necessary for
Automatic Machine Operators
DAY OR NIGHT SHIFT
Apply at EMPLOYMENT OFFICE
CONTINENTAL CAN CO.
5535 VVEST 65th STREET
TAG PRESSMEN
Rspertenced
For shipping Ug department Nevv Plant of old established Eastern corp. Novv located nt
REYBURN MFG. CO.
20S0 N. Nantehes Tusedo 8000
Steady year-round vvork , Excellent earning opportunltles Apply immediately!
SKILLED LATHF. HAND NOW
SALARY OPEN ACCORDING
TO ABILITV v Definite Future for Stesdy VVorker Apply
MARTIN MACHINE WORK8 2334 W, VValnut
Šestnajst milijonov vojakov pod- orožjemr^JZS^tZZ:,
Dasi je dne 14. avgusta pote- zn vsak slučaj". Cemu toliko klo leto dni. odkar je Japonska milijonske armade? Mar nismo kapitulirala prod zavetniki, kai zvojevan zmago — za mi,1? je pomenilo konec drut»e sve- Vsekakor velesile ne zaupa-
tovne vojne, miru na svetu šj | 10 druga drugi, sicer ne bi imeni. Vse države na svetu so da- a Anglija 3,000.000 vojakov, nes bolj oborožene kot so bile \merika 2,000,000. Rusija baje kdaj prej v mirnem času.
Miru ni ne nu Kitajskem kjer se bije boj med nacionali sti in komunisti, niti ga nI v Pa«< lestini ne v Perziji, da ne omenjamo Indo-Kine in drugih de lov sveta.
Na Kitajskem divja civilm vojna največ po prizadevanjih mogočnih velesil. Amerika ir Anglija podpirata vlado dikta torja Kajšeka. Rusija pa komu nistične "rebele" v Mandžuriji
Med vojno se je mnotjo govorilo o "trajnem miru." ki nasta ne (5o zlomu osišča. kajti zavez niki, ki so znali skupno orati v vojni krizi, "bodo t tudi znal skupno stati po vojni."
Kljub temu pa so vse velesile danes oborožene do zob. Njiho ve armade so opremljene z najmodernejšim orožjem, poleg te ga pa visi nad svetom atomskf bomba kot Damoklejev meč.
Zanesljivi podatki kažejo, d* imajo sedaj velesile — Ameri ka, Rusija, Anglija. Francija ir Kitajska — čez 16.000.000 vojakov pod orožjem, pripravljenih
jet milijonov, Kitajska trt,
Francija pa čez pol milijona — n to v "mirnem" času.
prcd Hitlerjevim napadom ^a Poljsko so vse države skupaj mele okrog 10.000.000 vojakov :od orožjem, največ Nemčija, Japonska in Italija, dočim se je o število v vojnem času potrosilo, tako da je bilo pod oroz-em nad 30 milijonov vojakov >eterih glavnih sil. Nemčija, talija in Japonska, glavne osi-
Amerika'ici podpirali Cianfc Kajšekovo vlado.
Jasno je, da je Šla Amerika
daleč preko cilja, da le pomaga Kini, ter da smo se zapletli v dalekosežno akcijo intervencije v kitajske notranje »azmere.
Za časa Stilwell^v-, Krize smo j zagovarjali stališče, da moralo biti vsi Kitajci, ki se bore proti Japoncem, deležni ameriške pomoči. Toda pozneje smo vzel' za svoje stališče, katero j? zagovarjal kuomintang, to je, da smejo kuominta.ške silo napadati s pomočjo ameriškega vojnega materijala tudi one Kitajce, ki so se borili proti Japoncem, čim jih smatrajo nepo kornim desničarski generali. Prevažali smo kuomintaske
*mudPartnar,Ce' daneS nimaJ°! čete na področja, do katerih se
ne bi bile mogle nikdar prebiti Izmed vseh velesil, ki imajo brez naše pomoči. Vzdrževali •cdaj močne armade, potrebuje smo zvezo za prevoz premoga v lajveč vojaštva Rusija za oku- Sangaj iz severne KTrie, katero >acijsko delo v poraženih drža- bi bili brez naših marinov na -ah v Rumuniji, Bolgariji, Fin- straži, z lahkoto zasedli kitajski ki, na Ogrskem in pa v Koreji partizani. Mnogo je podobnih n Sibiriji.	slučajev, katere bi lahko nave-
Na splošno vzeto, se svetu ne »beta pravega miru, kajti tudi Toda naša trmasta interven--a pariški mirovni konferenci ciJa na Kitajskem nam ustvar-e krešejo interesi velesil, ki Ja	nasprotnikov in naša
>virajo resničen mir. katerega I "»tog® <*°*>re volje", kot je ime-judstva sveta najbolj potrebu- "o™1 Wendell Willkie prijatelj-
jejo-
Interverfcija Amerike in Rusije na Kitajskem
stvo drugih nurodov, naglo iz--Iginja.
I	im	____________
Pogajanja za mir po svetu vedno
Owen Lattimore, člankar po- na svoje težkoče in si postavi bolj V Zamotanjih ročevalske agencije ONA. piše, j primerno upravno organizacijo.1 (Nadaljevanje s 1. strani.) da lahko pričakujemo razplet Tretja stopnja pa je ta. da cen-j jG Italijo, so se na oni strani dogodkov na Kitajskem, ki ne tralna vlada zavrže te komu/M^g^ve ct^c zdrznili i Jugo-bodo "lepi niti prijetni" Tudi nistične predloge, pripravi svo- slovanski vojaki ter se odločili! če uspe gen. Marshallu in ame- fe .le in udari.	!biti enako dr2ni To je naio in
riskemu poslaniku Stuartu, da v pretežni večini slučajev so angleške poveljnike presenetilo, pride do novih pogajanj med čete centralne vlade odgovorne toda ne v toliko, da bi skušali j kitajsko centralno vlado in ko- za ponovne izbruhe sovražnosti. | spor izzvati v odprt incident, munisti, je verjetno, da se bo- jz teh dejstev sledi, da je na- Toliko bolj pa so ga skušali pro-1 do boji nadaljevali v precej- vzočnost ameriških sil na tem vocirati razni krogi v Rimu in šnjem obsegu. Lattimore piše: področju pomot-, katero Ameri- še bolj reakcionarni ubežniki in Za kaj pravzaprav gre na Ki- ka obilno daje vladnim četam, njihni pomočniki na Angle-tajskem. je enostavna- zadeva.' nevarno početje, katerega posle-katero bo vsakdo z lahkoto ra-:dice je težko oceniti, zlasti če zumel. V pogledu politične in pomislimo na ozadje medseboj-vojaške pripadnosti so na Ki- nega nazaupanja, ki vlada med tajskem tri različne možnosti \4 Zed. državami in Sovj. unijo, različnih krajih — prvič so v Kljub temu. da je položaj v krajih, v katerih dominira ne- tem pogledu že skrajno napet, oporečno centralna vlada gene- postaja vendar vsak dan hujši, ralissima Čiang Kajšeka. dru- Danes si je že težko predočiti, gič so predeli, v katerih domi- kako naj se ameriške sile uma-nirajo ravno tako neoporečno knejo iz Kitajske. , komunistične rile, !n tretjič so Za razumevanje položaja je kraji, v katerih sta navzoči obe Dotrebno. da si objasnlmo, za stranki.	kaj gre. kdo je pravzaprav in-
Ti zadnji kraji so najnevar- tervenirai, v koliki meri in za-nejši — ko da so polni dinami-
ta. V pogajanjih, katera je gle- v kolikor se tiče ruskega pode teh neopredeljenih predelov seganja v kitajske razmere, je dežele sprožil general Marshall treba reči. da je nešteto doka-med komunisti in centralno vla- i« ameriških virov, da Rusi do, so se razvijala povsod sli- niso pomagali komunistom med čno in kažejo troje razvojnih volno, temveč da so pošiljali iz-stopenj. Najprej je prišel v vseh datno pomoč izključno le Ciang slučajih poziv komunistom ali Kajšeku.
njim naklonjenim domačim ob- Ob zaključku vojne proti Ja-lastem. naj se umaknejo iz do- ponski pa so Rusi precej izdat- j J" zbrst.e,a 'l^Tv ?
na
škem. v Zed državah, v Franci ji inrItaliji.
Strah pred špijonstvom
Zed. države so mogočna de- j žela. Naši častniki na rahločut-ja Jugoslovanov malo porajta-jo. Saj nas je 140 milijonov. Jugoslovanov pa komaj 14 milijonov. Ampak imamo vendarle spor z Jugoslavijo. Gre za Primorje. Tam je na erti strani ameriška in angleška armada, ki se poteguje za Italijo, in na drugi jugoslovanske čete. ki zahtevajo. da se jugoslovansko primorje vrne ljudstvu, kateremu po prirodnih zakonih spada.
Ko so Jugoslovani uvideli, da se je naša vlada v Washingtonu j odločila popolnoma na stran italijanskih teženj, se je začela nervoznost večati tudi na njihni strani. Dogodili so se incidenti, ki so napetost ^povečevali
de Palestine smo se "zmešali" ter se zamerili Židom po vsem svetu.
V	Parizu se medtem "mirov-" i« konferenca nadaljuje, toda / težjem ozračju kakor pa je >ila ver.siallska po
ni vojn«.
Komoniiirji-
(Kor.ec s J. iitranl ) itarih dveh strank. V njima so >istko neizvedljive,
Muksim Litvi.iov jc dobil mi nule dni spst precej publicit* te Bil je pomožni min^ter vnanjih radev v Moskvi. V dobi. ko j » Hitler najl)olj rogovi lil, Jc bil Litvinov v ospredju borbe za kolektivno varnost. Stalin ga je Dodpiral. Toda "zapadne demokracije" v društvu narodov ga niso hotele poslušati in tako jc Moskva svojo vranjo politiko spremenila, češ. l^ondon, Pari/ in VVashington ti nočejo slediti. O Litvinovu bo napisanih pre-dej knjig in še več člankov, oziroma jih je že bilo — kajti mnogi zgodovinarji trdijo, da ako se bi takratni angleški in francoski državniki ravnali po njegovih priporočilih, bi ne bilo druge svetovne vojne. Toda kapitalizem se je bal bofj komunizma kakor Hitlerja in tako je nastala zmeda, kriza, oboroževanje in pa vojna, ki je še ni konec, čeprav se v Parizu vrSi konferenca, ki ima nalogo ustvariti mir po svetu.
V	Chicagu je nekdo" na železniškem jardu opazil dve lokomotivi, ki sta bili naslovljeni v Jugoslavijo. Obe sta za ozkotirno progo. Valtd afere / letalci pa so ljudje na poziv dot i enega človeka --h&eli tja in nato telefonirali čikaški Tribuni ter drugim listom, du naj posiljatev preprečijo. Je zanimivo, kako se taki deželi, kakor je naša, celo najboljši prijatelj lahko zameri Par lokomotiv bi Bosni na njenih ozkotirnih progah lahko veliko koristilo. Ampak čc hočemo biti maščevalni, to ne bo udarilo nikogar drugega kakor ljudstvo Jugoslavije, ki ima do Zed. držav respekt. a ob enem tudi samos|>oštovanje.
Komunisti v Londonu so dne 24 avgusta priredili pred ameriškim poslaništvom demonftracijo v prid Jugoslavije, v kateri našo deželo dolže imperialističnih teženj ttr u meša vanja v notranje zadeve drugih držav. Demonstratorji so ob enem poslali Ucputacijo v ministrstvo vna-ijlli zadev, ki je poudarjala, du ie napačno* ker angleška vlada tako zvesto sledi politiki ameriškega kapitalizma in imperla izma. Da le ne bi Bevin in Attlee zgrašila programa, ki ga ju je jima zasnovala njuna stranka, pa bo dobro. A izgleda, da sta že na napačni poti. saj kar o anglešR}» politike na Balnanu
Imenik zastopnikov Proletarca
Kdor ieli prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Proletarcu, prodajati Am. družinski koledar brošure* in knjige, naj p/ie iprjvnittvu, ki bo poslalo potrebne listire in informacije.
CALIFORNl A. Fontaraj J-ohn IVcnik. Oakland: Anton TomSič. Lo-. Angelc«: Frunk Novak. Jan Franciteoi A. Lfk«an.
COLORADO. Crcatrd Hutir: Ant. Slohodnik. Tu^blo: Louis Malenšek. VValtenburg in okolica: Kihvard
Tomčif.
ILLINOIS.
Chicago in okolica: Frank Bizjak,
ilridgeport in okolica: John Vitez. Cieveland: John fIrebel, Anton
Jankovich ln Frank Hribar. Fairport Harbor: Lovrenc Baje. Gira/d: John Kosin in Andrevv Kr* vina.
LUbon-Power Point: Jacob Bergant. Maple lleifhts: Frank Volkar. Powhatan Point, O.: John Guzel. Warrrn: Joseph Jci.	• •
"PENNSVLVANI A.
Vse pomanjkanje * v umetno narejeno
Verodostojni viri zatrjujejo, da so bila vsa pomanjkanja potrebščin. ki so nastala po vojni, umetna. Vzrok je, ker lastniki niso hoteli prodajati svojih stvari po od vlade določenih c< nuh. Pa je tako zmanjkalo čestokrat blaga, nogavic, spodnjega perila. mesnin, mlečnih izdelkov itd.
Znižanje delavnika za premogarje v Angliji
Premogarji v Angliji imajo veliko težji življenski položaj kakor ameriški. Delavska vlada s svojo večino v parlamentu je sklenilo premogovnike podr-žaviti in jih opremiti z modernimi stroji. Ob enem je sklonjeno. da dobe premogarji znižanje delavnika na pet dni v tednu.
Milijone dolarjev za tpijonazo
Naš vojni department ima dovoljenje potrošiti do $14.480,000 ne da bi mu bilo treba komu povedati kam bo slu ta vsota. Namenjena je namreč za "inteligenčno" — ali pravilno, za špi-ionaško službo po svetu.
Človek z znanjem, a hre/ er»er^»je. je kakor lepo opremljena hiša, a hrez stanovalcev. —John Sterling.
Josej.li Oblak, Chas. Pogorelec, j Aliqntrpa: Geo. Smrekar. Petere Verhovnik in Frank Zaitz ( Avella: Frank Bregar.
La Salle in okolicat Anton Udtvich Carmichaels: Anton Zupančič.
in L(o Zcvnik.	_ , .. _	.
I Crafton-Moon Run: Jennie Jerala.
WVrM: J°M?h °Vfa ^ J°b"|Cai:®nsburf-Strabane: John Ter ... 7	,, ,	čel j, Vinko Pttcrnel in Mark<
Virden: Fr. Ilcrsich.	Teknvc.
W.iukefan No. Ch»cato: Martin Jud- Eiport: Jos, Britz.
nich.
INDI ANA.
IndianapolU: Mary Stroj.
Forett Cil jrt Anthony Drasler Jr. Herminie: Anton Zornik.
Imperial: Frank Aujfustin. Johnstoun in okolica: Frank Cvetan.
Latrobe: John tn Mary Fradel. Houston: Louis Britz. Librarj: Nick Triller. Meadowland»: Martin Baje. Park Hill . Conemaugb: Frank Pod-Detroit-Drarborn John Zornik. Joe1 ,V>oy'
Kortič, Joseph Klarich in John lUmron! Jo5eph Cvelbar. P!-ichtar	v	Potovalna zastopnika za Proletarca,
Ameriški družinski koledar in Majski Glas za zapadno Penno Anton Zornik, Herminie, za Cambria in Somerset okraj pa Frank Cvetan, Jobnstown.
KANSAS.
Arma: Anton Shular. Arcadia: John Khullir. w«t Mineral: John Marolt MICHIGAN.
MINNESOTA.
B»»h 1; Ma\- Martz. ChMiolrr : Frank Klun. DulutK: John Kobi.
Jcr.n Teran in Jacob KutistelJ.
MISSOURI St. Louis: John Sptller.
MONTANA.
Butte: Anton Zugel. Ea*t Helena: Joseph luihelirb. Red Lodge: K. £rznožnik.
jERSEY.
ElUabeth: Amslia Oblak.
NEW MF.XICO
Ciallup: Mory in Jennie Marinftek. | £^oyfan.:.
NEW YORK.
Gowanda. James Oekleva.
OHIO.
Akron Barbcrton: Mike Kopach.
WASHlNGTON. Seal tU. Lucas Debeljak.
WEST VIRGINIA.
E!m Grore: Frank Kosem. Star City: Lawrenc« Selak. Tkomatt Lenhart Wcrdinek.
WISCONSlN.
Milwaukee in West Allit: Louis Bar-borich.
Willard: Matt Malnar.
WYOMING.
Kemmerer in okolica: Anton Tratnik
in John H. Krzisnik. Fock Sprines: Frank Remitz.
-

ličnega ozemlja. V drugi razvojni stopnji pogajanj pristanejo komunisti na to, da se umaknejo, a stavijo zahtevo, da morajo v tem slučaju ostati izven ozemlja tudi čete centralne vlade, tako da bo prepuščeno domačemu prebivalstvu, da izrav
no pomagali komunistom na in direkten način. Rusi niso prevažali komunističnih čet, toda geografični položaj je bil tak,
nas v Ameriki proti Titu, tam proti ameriškemu umešavanju in imperializmu. Letala, ki so plula iz Avstrije
f i
Nova "KUHARICA
ZA AMERIŠKE SLOVENKE
— "SLOVENSKO-AMERISKA KUHARICA" — Izdala MRS. IVANKA ZAKRAJŠEK
KNUGA, KI JO JE VSAKA GOSPODINJA ŽELELA IMETI!
da so bili komunisti bližje, tako v l\*h)° Preko Kenije, niso da jim je uspelo, polastiti se ,mela dovolJ^nja in naše povelj-. precejšnjih zalog japonskega | ^ #a sPloh iskal° ni To ie . orožja. Toda Rusi niso nikdar P^™*110 Jugoslavijo, da se je
odločila za drastično akcijo. V
nji je bilo nekaj naših letalcev ubitih. To prav gotovo na amc-ško javnost ni vplivalo dobro. Pa tudi tam ne. A nekakšen in- [ cident je moral priti in dogodil s£ je v zelo tragični obliki.
Vlada v Beogradu trdi, da je plulo v minulih tednih preko Slovenije že na stotine ameri-1 ških bojnih in potniških letal brez dovoljenja, fn pa da so to počeli iz špijonskih nagibov. V Ameriki se namreč zatrjuje, da si Jugoslavija gradi ob Morga-novi črti na Primorskem močno armado in drugo na Koroškem Naši letalci naj bi torej snemali slike, da ugotove, koliko je resnice na teh govoricah. Verjetno je, da so jugoslovanske obdol-žitve resnične. Ampak verjetno je tudi, da jugoslovansko poveljstvo ni storilo prav, ker ni ameriške vlade opozorilo na njeno neprevidnost drugače kakor jo je.
Tako je nastal spor, ki bržkone leta in lc»ta ne bo pozabljen — ne tukaj, ne tam.
Poleg obilnega informativnega gradiva svoje stroke vsebuje tudi okrog 1200 receptov za amerikanska in starokrajska, oziroma evropska Jedila. — V njej Je tudi ANGLEŠKI ODDELEK, kjer so v angleščini podana pojasnila in recepti za take naSc jedilne posebnosti kot POTICE. AARKLJI, KRAPI, BUHTEL.T-NI, CMOKI itd. — To ho našim tu rojenim kuharicam selo dobrodošlo in se Jim ne bo težko navaditi pripraviti ('speclali-tetew, ki so jih vedno tako rade imele doma.
Ker ameriške Slovenke do sedaj niso Imele svoje KUHARSKE KNJIGE, BO TA NOVA ' KUHARICA" veliki večini naših gospodinj in kuharic zelo dobrodošla.
Nova knjiga Ima velikost 8x5 4 inče, obsega skoro »00 strani, (40 poglavij), ter Je vezana v trde in močne platnice. Tiskana na dobrem papirju, z vidnimi črkami.
Cena $5.00 s poštnino
NAROČILA SPREJEMA
PROLETAREC
2101 SO. LAWNDALE AVE.,	CHICAGO 23, ILL.
Sporov vse polno
Zamotanje z Jugoslavijo seveda ni edina zagonetka. kajti imamo jih vsekrižem. VVashington je zapleten v civilni vojni na Kitajskem, s svojo diplomacijo se vmešava v Grčijo, kjer rojaltsti pričakujejo kralja nazaj, posredujemo proti ruski zahtevi glede Dardanel in pa gle-
, pred nedavn.m gnaro-Mfnen<w. ™	'mojo tovarno,
čilo. Ko »XI ;c *cl **<>-» 'fi 0 moj *r jc odpri? ura.U, ^ R(tk l zmoinošti izt^™	, sVOjo tod-
trm m«, naj malojofrp«* J ^ ho in nato nem 9*<*el * 'v nrkaj pregledno eoinjo po	u ^
urah *ra obiskala niojo	,|ro-
loranja orodji rt . po	^ kon.
jrv ra vijake tn pla;	i(jlno v
čevalne tvifk' \^vanie) ter n-
drugi obliki -a	d lh rflloi-
brikatorja metalov m
ni kov.	.
.. Vi niste tako ie končal troj govor. Vi ne ko1 'produknii z f«znlnrtOW'i konld vidim imate vt ik pnje«	m
prsta!' Na to mi K	dontav-
to Mporazumno. ea *e i	mll
Ijatije t> 30 djjjh. a ^7nn0 lc do.ti-iki V treh fednih	proble-
Hli, V današnjem frgotrikem ^ -
noft zAo pt'!iI^rlfnunoU kot prak-Chicapo iti	" " dajalna' meh
ti('ri(i 'departmentrut proaaj
industrij"	- — —
n
ime na inhtero,
\
Ta resnična povest pokazuje obratovanje izza vojnega časa tisočev Čikaških tovarnarjev, ki niso najmanj upali na dovoljno preskrbo za vse tovarniške procesne potrebe med svojim zidovjem. To poroda pojasniti, zakaj je ta okraj narodno subkontraktarsko srediSče. pro-dueiralo koncem vojne 23% vseh narodnih električnih strojev, na prT mer, in 40r> clektroničnih potrebnih naprav.
Uporabljene stroSke-hrsnllne tehnikah je in mnogo molih tovarnarjev v Chicagu in severnem lllinoisu je danes v masni produkciji* če ravno Je precej odmerjena notranja upravnost in vloge kapitala Ti so se naučili kako producirati in dostavljati iz tega industrijskega kraja točno, hitro, ekonomično in v veliki količini.
Tudi Commonwealth Edison družba Je globoko vkoreninjena v Chicagu In zelo navdušena za njeno bodočnost.
Xhow CAicaqo... its 6re*tn*ss... and TEllth* IVorMf
fntfvttrfat le«at!n« In thi« ara« kav* thaaa avtatantfln« arfvantoget i Roilrood Center of the United Statei • VVorld Akport In Ion d Wotenwoyi • OeO«ropWcol Center of U. S. Popi/lahen • Oreot Financial Cantef • The "Oreot Centrol Moriet" • Food Prodt»dng ond Proce«*lng Center • Leader In Iron and Steel Manvfottvrlng e Good labor ftelatlont Record • 2,$00,000 Klfowatf« of Fower e Tremendov« Coal fc»«erve« • Good Govemment • Good tMng e Good Service* for Tok Doti on e Sond for free fcooklet« rontalnln« uieful Information on tt»e»e advente®•».
COMMON WEA L T H EDISON COMPANT
TERRITORIAL INFORMATION DEPARTMENT 140 South Dturborn Strret, Cbimp i, Illinois Pbortt RANJolph 1617
A Tugoslav W««kly D«vot«d »o th«
Interest of th« Work«rt •
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau
PROLETAREC
EDUCATION
ORGANIZATION C O-O P I R A T I V i
COMMON WEAUH
NO. 2030.
Publ.th.d W.«klT mt 2301 S«. L.w.«UU Av«.
CIIICAGO, ILL .August 28, 1946.
VOL XXXX1.
HENRT KAISERS OUESTION
Ejh CAN MAH t M AkJ	VvkrJt
•pfAUs^) cHnfcl-šlče L»CK«€** - C »o of mt 8*
CAR	CC. C-
MOl But A 2H AH rtaMKAl^B -Me	. AtiD
HADtiT&falftM Ol	!
PA^V SAlp THC i CDVLD
AFFoeP ToT^VMOK
-AA/D DID.
Henry G. Kaiser, who gained public attention during the war us u lapid-fire producer of merchant ships. now vvants to know why it is that the United States Steel Corp. vvas permitted to buy the govern-ment-ovvned plant of the Geneva Steel Company for a fifth of what the government paid to build it.
VVe are glad that Mr. Kaiser raised the question. and vve believe vve knovv the ansvver. But before giving our ansvver vve vvould like to ask and ansvver one or tvvo questions of our ovvn.
First. why did the government use bond-buyers' dollars to finance the produetion of steel in the first plače?
One ansvver to that question is because the tycoons of capitalism vvho have been speak ing loudly and persistently about the necessit.v of "free" enterprise don't really mean vvhat they say. They vvant thc government to keep out of industry vvhile they have a scarcity economy in vvhich to operate and vvhen they have vvorkers over a barrel. But vvhen the vvar came and a erisis developed vvhich they knevv vvould end when the vvar en ded, then private capital simply refused to finance thc vvar that meant the salvation of their predatory racket. Then thcy insisted that the government should coax and compel the general public to build the industries.
Second, why didnt Henry Kaiser call earlier attention to the fact that the steel industry vvas using the publics investment for private purposes? The ansvver to that is that Kaiser vvas doing the same thing —and salting dovvn many dollars in the doing of it.
As to Kaisers question. "why dicl teh government seli valuablc property to private industry for much less than its value?" vve vvould start to ansvver by ehanging the question to "Why did the government seli the industries it ovvned at any priče?"
The ansvver to that one is because the people of America had permitted the private-profit svstem to outlive the vvar. They had voted for private enterprise. Thoy had turned thumbs dovvn on the Socialist demand that the capital resources vvhich the people had bought and paid for should be used to produce abundance for everybody in competition vvith private industry. And so the people merely got vvhat they voted for vvhen the government turvned everything the public ovvned over to the folks vvho already ovvned everything else in the way of industrial capital.
Even at the risk of appearing to rub the noses of anti-Socialist vvorkers in the dust, vve must remind. them of the empty shelves and high prices that have been confronting them and ask them vvhether they vvouldnt have liked to use their ovvn industries to produce those I ^ UO fCl IP 1(1 M vvhite shirts and shorts that vvere missing so long and that can be	VUUIUIU d VlU« I
bought today only at greatly inflated prices.
VVe did produce for vvar in government-financed plants—under conditions vvhich permitted a fevv people to make profits for themselves and debts for future generations. Likevvise, vve could produce for plenty in peace if we'd vvant to.
But most Americans don't vvant to. Thcy'd rather gripe vvhen somebody else pays the racket that vve refuse to end.—-Reading Labor Advocate.
THE MARCH Or LABOR Some Odds and Ends PROFITS SOAR AS LIVING COAST CLIMBS
tag Sta mowtvis siNce v-j
DA\ f*+6 NoMBee O* \MOMEN FAC1&PY WO«KERS HAS B&N
kedoced it? A oojt n
VVAS Bf H^ŽE PPARL HARBo«, Al IhcoGb APPRO/IMATttV SAHE NUMBeR OF M6M AMD	hjhAF 8P&M
t*rWP, THfc OiS&*PtOpZj4J SAT6 ftO WO<€N (2&X)*AS ABCVT fWcP 1U4T * vtf^j.
The members of the United Nations can understand why we are
NEVV YOHK.— Virtually abandoning any plan of 4 relief" for con-ume rs, OPA's administration of the nevv legalized inflation priče con-of so little help in getting rid of irol lavv is expected to inerease the cos. of living at least 20% over Franco. VVe ean't even get rid of June 30 levels.
Although consumers can expect rising prices to cut deeper than ever into their standard of living, a survey Labor Research Associa-tion s August Economic Notes revealed that big business looks forvvard
Bilbo.—Hovvard Brubaker in Tlu J Nevv Yorker.
Americans this .vear vvill spend the record sum of four billion of lo cont»nuously booming profits.
dollars for recreation It seems a dreadful waste. That amount of money vvould pay the nation's military expenses in the next vvar for several hours—The Nevv York Tiraes Magazine.
Nobod.v vvorries any more about tvvo-dollar bills being unlucky. They're too handy for buying one dollar s vvorth of something —-Bar-ney Barnes in the Saturday Eve-ning Post.
{Leo* TVliS UHlON IABEL-•^neM ibc Buy ttvR M6W HAT-IT "5 TH6 HATAT FRtCB.
| had a good time, though, novv did-j ney?—The Army Times.
VVere stili vvaiting for the name.
LRA
40 V6M?S AS A*J dP&J
UAKCSlOe PfcCSS KAS QGA#DA UNiON COKT*ACT.
ammgamaišo i\moGRA?y€*s t#
C»0 Si6A)eD A COAJTRACT */i1M M MTctiS LARGesr C*EAJ SHCPVK)hrr>*X2 CbM&AAjV.
Thre is one thing about the Little Flovver. Fiorello H LaGuardia can burst into bloom almost any time in erimson rage or mellovv gold In Berlin recently it vvas rage—at lsolationist reporters, at a clanging telephone. even at a German vvaiter vvho interrupted him. But he vvas rnnouncing a vvise decision for the United Nations Relief and Rehabilitation Administration, and at least the beginning of a constructive plan for getting displaced persons out of Germany.
The constructive decision vvas to release Lt. Gen Sir Frederick Morgan from his post as director of UNRRA displaced persons opera-tions ir. Gcrmany. Mr. La Guardia direeted none of his fury against him. He praised him as a great general and leveled no direct criticism against his UNRRA record. But Gen Morgan s broadside months ago n .. . , .	,,	at Jevvish rofu«.os indicated that he vvas not the man for UNRRA His
,r !!.S	*ove,7\ment 18 8ranually redeeming its promise to recent suggestion that Russia vvas using UNRRA as an umbrella to
cover espionage in displaced persons camps capped the climax.
Mr. La Guardia s displaced persons plan is no panacea. Getting
In some industries, according to a Commerce Department report on first-quarter profits, "produetion and sales broke ali previous rec-ords and, vvith the elimination of the excess profits tax, and some reduetion in other corporate levies, it vvas almost inevitable that net earnings vvould reach nevv highs."
On the basis of first-quarter shovving, Poor's Investment Ad-visory Service, diseusing retail trade profits, predieted that full-year net profits "in most instances should at least double the favorablc results reported in 1945."
"Despite pessimism in certain VVall Street circles^vve find thc leading finacial services vievving the future quite hopefully," LRA said. Standard & Poor s Outlook July 15 predieted both "high corporate profits and more liberal dividend payments," vvhile in an earlier issue I There vvas an old soldier na,ned I ,hc ,samP	weekly declared: "Profits in prospect for indus-
Sidne.v, vvho drank t,II he rumed rJ?l	?enerl! ^ 0Ver thC ™X\,teW ***** ar° Ilke,ymake
! his kidney—It shriveled and shrank 1929 a"d 1937 Iook fma11 »>y companion.
I as he sat there and drank-But he ' The more reaIistlc opinion ln the f,nanici,al community.
said, "is that profits of large corporations will exceed any previous
level and bc higher even than the swollen net profits of vvartime.
Rising prices vvill inerease profit margins."	f
Although stock prices are expected to Join th^^upvv^ii Hfml fear
address and historv of the ovvner i of nevv vvage demands and buyers strikes are creditodyoy LRA\vith
! of the brain vvho thought up the keepeing the stock market vvithin bounds. Tip-off on mg business fear
idea of shutting off the grain for of consumer vvrath and its tacit approval of the nevv OPA bili came in
brevvers Don t teli us that thirteen an editorial in Moody's Stock Survey July 8, vvhich said:
men appointed by the President' VVe believe that some priče control, particularly vvith respect to
did it. Thirteen men—or tvvo men the basic necessities of life, vvould have its benefit«. The existence of
j — never origmated any thought j official' prices on food, rent, fuel, etc., vvould go a long way tovvard
excepting through rare coinci- curbing social unrest.. . Some semblance of control over manufactured
dence. An idea is oorn in one mind, | goods rather than no control vvould also have its beneficial aspects, in
causing its keeper tp pop off in a J that should prices inerease under a controlled economy, the responsi-
meeting. VVhose mind foaled this bilit.v for the higher cost of living vvould not be placed on the manu-
| one and why doesn t he come out facturer."
proudlv and claim it as his ovvn—i
even if it IS abortive? If he s a *ASSING THE BUCK
Congressman. mavbe he can get his I In olhcr words- LRA sa,d-	thcse circumstances the Gov-
name on an Act—like Volstead._ ernment agency — OPA or the control board — could be blamed and
From The Detroiter. vveekly pub- the Congressmen who lined up vvith the manufacturers against priče lication of the Detroit Board of (,°ntrol vvould not be so openly exposed as enemies of the people in the
Commerce	November elections."
Britain Expands Social Security
liberalize the nation s social security program.
Under the Family Allowance Act, 2,000,000 mothers vvill hereafter
get $1 a vveek for each child under 16. except the oldest Near the top	large numbers of Yugoslavs and Poles to return to their countries de
of the list is a VVelsh family vvith 12 eligible children. Mother vvill get	pends on the vvill and ability of the BHgrade and Warsaw governments.
an allovvance of $12 each vveek.	through their agents, to convince these exiles that they vvill be safe
These allovvances do not sound impressive to Americans, but they	»t home. vvill be thankfully received in British homes. Even if, as he hopes, 450,000 are persuaded to go home, that vvill
Canada has a similar program vvith more generous allovvances In	leave a »imilar number of displaced persons in Germany. including
neither country is there anything suggestive of a "menas" test Every	Balts- Those vvho vvon t go home, Mr. La Guardia declared, must • bc
mother is entitled to the allovvance if she cares to coliect it.	sctticd clscuhcrc around thc globe He hopes our Congress will iel*x
In October, the Labor government vvill boost old-age pensions I	the lmfB,«r,tion laws to adm,t from 100 000 lo 200 000 "M-v own
People vvho are poor are ill more often, and for a longer period of time. than those vvho have a decent standard of living People on relief have 87^ more chronic lll-nesses than those carning $3,000 a year or more The average chronic illness among persons in a relief family lasts 63% longer than similar illness in the $3.000 income gtoup. — United States Public Health Service.
For example. pensions of 10 shillings a vveek vvill be boosted to 26 shillings, plus 16 shillings for the insured man's vvife. Allovvances for widows and blind persons are liberalized. Altogether, 4.127,000 persons are eovered. The inerease for this old-age pension item vvill be about $320,000,000 a year—a large sum for England, not so large for this country.—Labor.
country," he said. "has shed more tears and passed more resolutions on this subject than any other, but to date vve have not taken these people in."
Mr. La Guardia has given us a good lead. Have vve the sincerity and humanity to follovv it?—The Chicago Sun.
Even Solomon Could Not Divide This Baby
KKNKSAVV M. LANDIS II in the Chicago Sun
YES LABOR LEADERS	rescarch- those who do
'	contributc, devote less than one-
ARE HONEST	i fifth of one cent per ton for sueh
We didn t alvva.vs find ouraelves' purpoaes.
Nationalism is the cursc of thc modern vvorld It takes diffcrent forms. The nationalism of the great povvers reaches out beyond their boundaries and takes the name of imperialsm.
This is the fearful nationalism that brings Britain. Russia and America into conflict in Europe, in thc Middle East and in the Far East.
Aggravating this natfonalism is thc jackal nationalism of the smaller povvers. like that of the Yugoslavs and the Italians, vvho have competing claims in common territory,
Sometimes this nationalism takes on ideological, religiuos and racial overtones. In Palestine, ali of these nationalisms converge.
In the Holy Land, vve have Jevvish nationalism. Arab nationalism and the dominating nationalism of the great povvers vvhich struggle for oil.
The Palestine Situation Is Confused
Here the situation is so confused that Solomon in ali his glory could not divide the baby if he vvanted to. although Britain and America are toying vvith the partition idea
The persecuted Jevvs, having decided that voluntary segregation is an ansvver to the aggressions of the Gentile, are trying to establish a national home in Palestine.
But the Arabs. vvho are a major-lty in Palestine, object to Jevvish immigration financed in the United Statei, vvhich has the announced purpose of transforming their homeland—be it ever so poor— into a progressive Jevvish common vvealth.
Both sides assert historical and rtligioui claims to the Holy Land. and both received certain assur-
ances from Great Britain in return for scrvices rendered in VVorld VVar I.
These assurances conflict vvith each other, and both of them are incompatible vvith the British desire to control thc oil pi(telines from the Middle East.
Our llumanitarian Impulse Hv poeritical
Into this q u a r r e 1 blundered America, vvhose politicians have insisted that Britain force the Arabs to accept more Jevvish immigration. vvhile refusing to relax the quotas on Jevvish immigration to the United States.
This hypocritical humanitarian impulse is explained by the poli-book tally, vvhich shovvs that there 'are close to five million Jevvs in the United States and only a thousand Mohammedans.
But British politicians must con-sider another fact. There are only a million Jevvs In Asia and Africa and tvvo hundred million pro-Arab Mohammedans.
VVhile vve righteously condemn British Imperialism for being anti-Jevvish, exactly the opposite cry is heard from the Mohammedan vvorld, vvhich bitterly denounces "Anglo-Jevvish imperialism.M
It is no ansvver to condemn British imperialism. or Arab nationalism or Jevvish nationalism. They are aH nostalgic anachron-isms. and bound to clash
Nor is it a solution for the United States to support the Zionists, or for the Russians to play their ovvn game by supporting the Arabs. Nationalism is the pervading curse VVe cannot segregate ourselves. by races, creeds or nations, or find any refuge except by facing the fact that the vvorld and aH its problema are one.
in agreement vvith the late Sid-ncy Hillman, president of the Amalgamated Clothing VVorkers. VVe criticized him rather vigorous-ly on tvvo or three occasions. but, frankly, vvhile vve qucstioned Sid-ney.'s judgment, vve never doubted his integrity.
Our good opinion has just been vindicaied. Hillman's estate has come up for probate. Although he vvas a povverful leader of a great union for a quarter of a century or more and received a decent salary — $15,000 a year—his estate is I valued at less than $70.000. and of that $60,000 represents insurance policies.
In other vvords, vvhile Hillman vvas handling tens of millions for his members, he lived modestl.r and put vvhat he could save into insurance policies so his vvife might liave something vvhen he vvas called away.
He wasn't an exccption. Labor leaders are like that. Once in a vvhile a crook pops up — not as often as in banking, for example—j but 9 out of 10 are loyal to the men vvho trust them.—Labor.
AN AVVAKENING?
Announeement that the coal in-; dustry is beginning to spend mo- ■ ney, (a half million dollars this year) for research in hopes of find-; ing nevv and better products and more markets for coal is a heart-1 ening sldelight on thc othervvise gloomy outlook for the coal business.
Prior to this year, the industry spent the paltry sum of about $13,-000 a year for research. Threats of losses of markets spurred the expenditure this year of the half million.
It is an unfortunate fact that less than 45 per cent of the nation'« coal producers contrlbute to
The Bituminous Coal Research Institute should make more strenu-ous efforts to vvin the support of aH coal producers, on a basis of tonnage, to acquire a real research fund of millions of dollars vvith vvhich to revive thc coal industry's past glorics.
Ali producers ought to recognize that research is their salvation. Their payment to the Research Institute of only one-half cent per ton per year vvould produce a fund in excess or $2,500.000 and vvith that amount of moncy, coal research could go places.
VVith an industry vvorth in cx-cess of tvvo and a half billion dollars. certainly a self-imposed tax on the operators of only one-tenth of one per cent vvould bc a vvorth vvhile expcnditurc as insurance for their business. — The Progressive Miner.
THE MINERS' SACRIFICE
r Miner« .vear after year are sac-rificed that the nation may be vvarmed. that railroads may provide transportation and that numer-ous other industries might produce for the Hbnefit of the populace.
Yet year after year, miners pay vvith their lives for their hazard-ous occupation, not so much in 1945, fortunately, as in previous years, but altogether too' much in the aggregate.
The four-year record shovvs that more than 5,300 miners lost their lives, another tvvo hundred or more vvere permanentlv disabled, and up-vvard« of a 250,000 men injured in minor accidents.
Thi« i« too great a toll to pay for a Job. and these facts ought to be called to the public'« attention vvhen coal digger« ask better conditions. better vvages. and a shorter vvork vveek — The Progressive Miner
MECHANICAL SNITCH
Ford vvorkers are under a CIO contract that gives the company j the right to set standards of vvork. j discipline, etc., and inciudes as Articie IV. seetion 4: "The com-pany shall not be rt»quircd to re-tain in its cmploymcnt any em-ployee vvho refuses no meet established standards or vvho engages in any attempt or porticipates in any ulan to control or limit the amount of speed or produetion This paragraph shall be deemed to be full and adequate notice to ali employees of their dutics in thi« respect."
Novv Ford Motor has adopted the "Chronolog" in Department 498 of its Rouge plant The CIO Nevv« de-seribes it as "a robot measuring device vvhich records evcry split second of a vvorker'« time ... It op-erates on a code dial svstem. A code letter is used for each ele- j ment in an operation. It records the aetual time used to grind a crankshaft and totals the time used for machine setting and dressing vvhecls. It even records time for personal use in going to the vvater fountain. the toilet. etc." VVorkers in Department 498 call it Dick Tracy, Mr. Hitler and other names.
ABSENTEEISM
If you'rc a "good loyal vvorker." you've been heeding the admoni-tions of certain Congressmen vvho almost every other day have pro-claimed hovv absenteeism is endan-gering reconversion and our quick jump into prosperity and full produetion. Make no mistake; this problem of vvorkers' absenteeism is a serious. heartfelt problem for these Congressmen A t least it vvas until the tirne one nosey reporter started to vvonder about Congressional absenteeism. Here's vvhat he found:
Seven Senate votes on import-
TAX D0DGING BREAKS RECORD
VVar profiteers broke ali record« for income and excess profit tax dodging, according to an Internal Revenue Bureau report.	*
It savs the bureau, in the year ended June 30, last. collected the unprecedented sum of more than a billion dollars by forcing dodgers to pay taxes they ovved on vvar year incomes and profits.
A total of $1.102,000,000 vvas rounded up by Uncle Sam's sleuths i.nd lavv.vers, vvho uneovered tax cheats and prosecuted them.
Another $170.00.000 vvas brought in "voluntarly" by people vvho l.ad held back the money. Some of them may have done so because their consciences bothered them. In most cases. hovvever, they had a less praiseworthy reason.
Bureau officials point out that a person vvho pavs up before Unclc Sam gets after him usually escapes "eriminal prosecution " He has to pay money penalties on top of the overdue tax. but he does not go to jail.
Therefore, vvhen a tax dodger begins to fear thc govcrr.mcnt is on his trail, he often rushcs to the buerau vvith the money and savs he simply forgot to pay.
The biggcst čase of this kind, the bureau says, resulted in payment of $2,000.000 by one business man.
The report does not name him, but he vvas Henry Lustig, operator of the Longchamps chain of restaurants in Nevv York City. He "kicked in" with $2.000.000 in taxes, plus penalties, vvhen Unclc Sam vvas about to "nab" him.—Labor.
SVVEDEN PROVIDING HOSPITALIZATION FOR ALL
Accompanied bv a surprising lack of notice by outside countries. Svveden is moving to guar-antee unlimited hospitalization to cvcrv citizcn in need of it. A nevv lavv has been dravvn up by the government itself. and vvill soon receive consideration in the legis-lativc council. This svvccping mcasurt is expccted to pass vvithout drastic modification. It vvill go into operation July 1, 1950 Linked vvith it is a nevv and cqual-ly all-inclusive program of compul-«ory health insurance.
adopted "dirty" tactics aH over the country. Hc cited VVest Virginia as an cxamplc. Tvvo-lhirds of the state s farms are vvithout elec-tricity, but, nevcrtheless, the Trust blocked more than $6,000,000 of proposed rural electrical expan~ sion.
ant measures:		
41 to 33	22	absentces
46 to 38	12	absentees
53 to 20	23	absentees
70 to 13	13	absentees
49 to 29 .	18	absentees
46 to 34	16	absentees
51 to 20	25	absentef s
Six House votes		on important
measures:		
209 to 189	37	absentees
128 to 125	.187	absentees
306 to 13	..116	absentees
187 to 158	90	absentees
230 to 106 173 to 147	. 99 115	absentees absentees
THE NUMBER OF VVORKERS IN TWO MOST POVVERFUL STATES
The industrial labor force of the USSR is novv 26.500,000. vvhich vvill be inereased to 33.500.000 by the end of the nevv Fivc-Ycar Plan, according to Pravda (July 5). The industrial labor force of the l|SA is above 55.000.000. The population of the USSR is approximate-ly 200,000,000; that of thc VSA less than 140,000,000. The prOduc-tivity per man in the USA is at least 50 per ccnt higher than in the USSR, and inereasing much more rapidl.v.
16 MILLION WAR VETERANS
The veteran population of the United States on May 31 vvas ap-proximately 16,000.000 of vvhom about 12,500,000 vvere veterani of VVorld VVar II, according to the Veterans Administration.
STILL AFER "CO-OPS"
The Povver Trust is «till after the Rural Electrification co-op« The I other day R E A chief, Claude R.i VVickard, formerly Secretar.v off Agriculture, issued a sensational statement. He said the Trust had
VVASTE COAL NOVV USEFUL
Alamjit D Singh, a nativc of India, novv head of the Institute of Gas Technology of thc University of Illinois, has devised a process to use the lignite and bituminous vvaste formerly discarded, vvhere-by the gas and tar derived vvould pay for thc cost of processing and leavc a smokeless fuel vvith as great a heat contcnt and no more expensive than the original coal. It is expccted that this vvill cn-large the mining industry.
W/io Said Socialism Would Destroy the Nation'j Family Life?
WASHINGTON (>P)«-Thc number of vvorking vvomen is steadi!y inereasing and vvill continue to do »o. according to a Labor Dcpt. Icaf-let based on a vvartime study of 10 vvar produetion areas. Indica-tions are that in 1950, 28 per cent of aH vvorker« vvill be vvomen. The figure vvas 24 per cent in 1940 and only 15 per cent in 1880.
One out of five vvorking vvomen live alone, the study say«. and of tho«e vvho live in family groUps 15 per cent are the sole vvage earn-efs contributing to houaehold ex-pense« War casualties have inereased the number of vvomen vvho mu«t support themselves or their familie«, the study found
HVI-0AY WRK
London. - The Br.ti.h Govern-
srjr a.ccept#d a pr°poMi °f
national union of mine work-^"for establishment of a five-d.y week in the coal mine«
ti