Čedalje večje izkoriščanje zmogljivosti v ladjedelnicah Računajo, da jo zmosljtvos-t naših la-djedeluic dvakrat večja ka'kor pred voj-no. To zmogljivost izkor.iščamo zadnja lcta čedalje bolj, izdelava ladij za izvoz pa zavzema čedalje vidnejše mesto. Bruto produkt je v pom-orskih ladjedel-njcah porastel lani za 28 odstotkov. F'o-rast je posebno znaten pri velikih. ladje-delnica-h kot na primer (v milijonih): 1955 1956 Indeks »Tretji maj« Reka 8.835 11.458 136 »SpliR.Benčič«, »Vulkan« in »Svijetlost«. ki bolj ali manj serij&ko izdelujejo ladijske vitle vseJi vrst, električne motorje, cevno armaturo, ladijska okna, telegrafe itd. V letu 1955 se je začela proizvodnja diz-krvih motorjev v »Jtigo-turbink in sUlja-ntku«, račmiajo pat da se bo v kraikem začela tudi v ladjedclnieah »Trctji maj« in »Split«. Pri izdelovanju dizlovik mo-torjev sodelujejo ladijedelnice >UIja:nik<: in »SpKt« ter tovarne 5>Jugoturbina«, >Vul-kan< in »Litostroj«, pri izdelovanju rttel pa »Vu.lkan« in »SvijetJosU. . "Prizadevajo si, da bi y proizvodnjo la-dijske opreme uvedli tipizacijo in stan-darde. Tako so tipizirali ladijske gcnera-torje, delajo pa še naprej pri tipizaeiji drugih izdelkav. Letos in prihodnja leia so možnos-ti, da se izkoriščanje zmog-ljirosti še bolj pove-ča, posebno v velikih ladjedelnicah, kate-lih proizvodne možnosti »o krite z naro-čili že do 1. 1960, pri nekaterih pa še dlje. Samo iz in-ozemstva so naročili 64 ladij z okrog 335 tisoč bruto reffistrskitni tonami. Taka zaposlenost velikih ladjedelndc je posebno -ugodna glede im delovno storrl- nost. Na 1000 din plačnega sklada dajo velika podjetja dvakrat večjo proizvod-njo kakor majhna, kot je razvidno iz ia-bele jVrcdnost proizvodnjc in plačni sklad«, ki jo objavljamo. Pri manjšik ladjedelnicah je položaj jrlede naroči>l manj ugoden kakor pri ve-likih. Že dalj časa pa si prizadevajo, da. bi te zmogljivosti zaposlili pri izdelova-nju majhnih ribiških ladij in bark za druge države, ker «o zato možtio*ti. J.