Leto V V Celju, dne 12. maja 1910. Št. 19. febaja vsak četrtek; ako je ta dan prasnik, pa dan poprej. — V» poiiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je poSiljati m naslov: „Narodni List" v Celju. — Reklamacije so poltnine proste. — Uredništvo: Schiller jeva cesta itev. 8. „Narodni List" stane ca celo leto 4 K. za pol leta 9 E, sa Četrt leta 1 K. Za Ameriko in droge detele na leto 5 K 60 vin. Naročnina se pladnje vnaprej. — Posamezna Atevilka ■tan* IO vin. Oglasi se računajo po 19 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogevora. Pristojbine sa oglase je plačevati po poŠti na naslov: .Narodni List" v Celju. Narodna stranka, razumništvo in kmečko ljudstvo. Iz peresa slovenskega naprednega kmeta smo sprejeli sledeči poučljivi članek: ' Dovolite, g. urednik, da napišem v »Nar. List« nekaj svojih misli kot kmečki pristaš napredne narodne stranke. Ko se je pred leti začelo po slov. Štajerskem novo politično življenje v organizaciji narodne stranke, je pri vseh narodno čutečih Slovencih zavladalo veselje, da se nam vendar enkrat nudi prilika, da se štajerski Slovenci tesno organiziramo in združeno delamo za boljši prospeh slovenskega naroda na gospodarskem in političnem polju. Z velikim veseljem in upanjem, da se tudi štajerskim Slovencem obetajo boljši časi, je pristopalo k stranki razumništvo, kmečko ljudstvo, obrtništvo, delavstvo itd. Ustanovili so se okrajni in krajevni odbori oziroma pododbori, v podrobnem delu se je razširila organizacijska misel po celem Spodnjem Štajerskem in si je pridobivala tal pri vseh samostojno mislečih Slovencih vseh stanov. Stranka si je začrtala pot in nalogo, slovensko ljudstvo vzbuditi iz spanja ter ga potom vsestranske izobrazbe dvigniti do um-stvene, gospodarske in politične neodvisnosti. — Z zdravimi idejami, z vročim navdušenjem se je podalo na delo staro in mlado, roko v roki je delovala inteligenca (razumništvo) s priprostim ljudstvom, in vse nas je navdajala le skupna misel: napredek Slovencev. Uspehi so bili za takratne razmere veliki, in ko se spomnimo danes na čase, ko še nismo imeli političnega boja, še le vidimo, kako smo napredovali, odkar je narodna stranka s svojim nastopom vzdra-mila slovensko ljudstvo in razpršila gnile vode političnega spanja, ki so ga imenovali nekateri »slogo«. Klerikalci so, videč uspehe stranke, ustanovili na enak način, le da pod imenom društva, svojo stranko, ki so ji dali lepo zveneče ime »kmečke zvts-ze«, jo zabelili povrh še s krščansko-katoliško bai-vo, razvpili narodno stranko za brezversko itd. Komaj smo se zavedli, da smo v organizaciji, že smo morali v državnozborski volilni boj ter bili izpostavljeni najljutejšim viharjem iz Maribora, s prižnic in spovednic. Vsled svoje po večini okrajev že precej trdno izvedene organizacije je narodna stranka v vseh okrajih dobila častno število glasov, v okrajih pa, kjer je ljudstvo politično že bolj zavedno, smo tudi zmagali. Odsihdob je postajalo delo našega razumništva vedno mirnejše, krajevne organizacije so utihnile, le tu in tam se je še včasi kaj oglasilo. Klerikalci pa so po svoji začrtani poti šli mirno in vztrajno naprej — in tako se je zgodilo, da smo pri deželnozborskih volitvah izven v zavednih trgih povsod ostali v — četudi častni — manjšini. Marsikdo se je takrat začu- deno vprašal, kako je to mogoče in kje tiči vzrok, da smo nazadovali in da so klerikalci napredovali. Mnogo se je ugibalo in splošno sem čul mnenje, da je vzrok temu, ker imajo klerikalci v politične namene na razpolago vero, cerkev, Boga, nebesa, pekel, prižnice, hudiča in spovednice. Žugali so, strašili, prosili in rotili lahkoverno nezavedno ljudstvo. To bi se reklo z drugimi besedami: naše ljudstvo je Se premalo izobraženo in samozavestno, ni si še pridobilo vkljub večletnemu krepkejšemu političnemu delu toliko izobrazbe in samostojnosti, kakor n. pr. češki narod, ki je narodno probujen in odločno napreden. Tudi Cehi so verno ljudstvo in hodijo v cerkev, a kakor hitro začne duhovnik na prižnici govoriti o politiki, se Ceh, in najsi bo kmet, obrne in zapusti cerkev. Ceh pravi: vero imam trdno, v politiki pa sem odločen naprednjak, ker brez napredka se ne moremo bojevati proti narodnemu sovražniku. In dejstvo je, da ima med Cehi mednarodni kle-rikalizem najmanj uspehov. Izobrazbo torej med slovensko ljudstvo in postalo bo zavedno, narodno, in nikdar klerikalno. To nalogo si je začrtala narodna stranka ob svojem rojstvu. Žal, da se ne izvršuje kakor bi se morala in kakor bi se lahko. Poglejmo klerikalce: nedeljo za nedeljo imajo shode skoro vseh svojih krajevnih organizacij, spopolnjujejo jih in nove ustanavljajo. Kje pa je pri nas tisto intenzivno delo, ki si ga pri vsakih volitvah zagotavljamo in zaprisegamo? Nehote sc mi vriva vprašanje: kdo bi lahko boljše uspeval s svojo organizacijo, ali ne stranka, ki ima več razumništva, in to je gotovo narodna stranka? Kakor ima klerikalna stranka po deželi duhovščino, tako ima narodna stranka učiteljstvo. föamo s to razliko, da duhovščina skoro brez izjeme dela brezobzirno in vztrajno, velik del učiteljstva se pa boji zamere m tudi v nepolitičnem smislu, t. j. izobraževalno ponekod nič ali pa le malo dela.) A med našim razumm-štvom žal ni tiste demokratičnosti in delavnosti, katero najdemo (prvo sicer na videz!) med klerikalci. Nedavno sem citai, da je voditelj klerikalne stranke govoril na občnem zboru klerikalnega bralnega društva. Da bi kdo iz izvrševalnega odbora narodne stranke (razun če je obenem odbornik »Zveze narodnih društev«, pa še to vse skupaj morda par-krat na leto!) govoril na kakšnem društvenem zborovanju, še — zdi se mi — nisem slišal. Klerikalci vedno in povsod podrobno delajo, to se zdi meni intenzivno delo. Zdaj je čas za tako delo, zdaj je treba iti med ljudstvo s shodi in predavanji. Zdi se mi pa, da naše razumništvo -le prerado rešuje visoko politiko, podrobnega vaškega dela pa ne pozna. Hišo začeti pri strehi je ravno tako kakor začeti s shodi, ko so že volitve pred durmi, in ni čuda, če pride —. razočaranje. Imamo v Celju in po deželi toliko inteligence, da bi vsako nedeljo lahko imeli shode s predavanji po deželi in bi vkljub temu vsak inteligent $>ri še tako intenzivnem delu prišel v mescu komaj eno nedeljo na vrsto. Med ljudstvom pa bi si tako pridobivali somišljenikov, ker ni tako klerikalno, kakor se na prvi mah vidi. Treba je le iti med njega, rado te bo poslušalo in se izobraževalo. Naše ljudstvo pač drži s tistim, s komur ima priliko večkrat občevati. Kakor znajo klerikalci pridobiti ljudi za svoje delo, tako jih moramo znati pritegniti tudi mi ter jim dati dela in odgovornih mest. Naj se sklicujejo občni zbori krajevnih odborov, naj se volijo novi odbori. Ne gre pa, vedno in povsod zahtevati govornikov iz Celja, osobito ne poslancev in urednikov, ki so itak preobloženi z delom. Je dovolj razumništva po deželi. Naj bi si to vzelo za vzgled kaplane in župnike, katerim se marsikdo posmehuje, ki pa imajo vendar v podrobnem delu končne uspehe. Citai sem Peskovo knjižico »Na delo med ljudstvo!« Zal da se je toliko njenih dobrih misli razgu-bilo v morju nedelavnosti. Razumništvo po deželi — to je v prvi vrsti učiteljstvo — ima toliko lepe prilike priti z ljudstvom v dotiko — po starših šolskih ofrok. Vem iz lastne izkušnje, kako je kmet ali kmetica vesela, ako ima priliko se posvetovati z učiteljem svojih otrok. Tako bi si lahko učitelj sčasoma v vsaki vasi pridobil par kmetov, s katerimi bi bil vedno v stiki in zvezi zaradi morebitnih shodov itd. Bil sem nekoč na nekem shodu. Ko je bil končan, se je vsedlo učiteljstvo z drugimi »boljšimi« skupaj, kmetje pa bi bili radi šli v njihovo družbo, a ker se nihče ni brigal za nje, so odšli. V občevanja pa se ljudi pridobi in v občevanju si ljudje pridobijo znanja. Drugače znajo klerikalci. Bil sem na veselici, kjer je bilo zbranega veliko razumništva in kmečkega ljudstva. Po dnevnem redu se vsede inteligenca skupaj v posebno sobo, kmetje pa zopet skupaj. Pa pride kaplan, ki je bil tudi med »gospodo« priljubljen, a namesto h gospodi se vsede h kmetom ter prijazno ž njimi kramlja. Še čez teden so ljudje govorili, kaj so vse gospod pri veselici povedali, — kdor zna pa zna itd. Glej, razumništvo slovensko, tako delajo tisti, proti katerim se hočeš ti boriti z veternimi mlini, ki pa dosezajo uspehe na tvojo jezo vsled tvoje nedelavnosti. Na delo med ljudstvo s priprosto poljudno besedo, z izobrazbo v besedi in knjigi! Ne čakaj, da bi našlo ljudstvo. Tebe, išči Ti prilik, da prideš z njim v stike in hvaležno bo poslušalo Tvoje nauke ter ostalo zvesto Tebi in napredni narodni stranki. Demokrat. (Op. uredn.: Marsikatera trpka beseda je tu izrečena, a reči moramo, da po večini v polni meri upravičeno. Morda bo eden ali drugi nejevoljno odložil list, a naše načelo: če so gnile rane, izrežimo jih, da ozdravi telo. Dejstvo pa je, da se v stranki ne dela, kakor bi se moralo, da se zunanji somišljeniki veliko preveč zanašajo na to, kaj bodo Celjani storili. Somišljeniki, zavedajmo se, kaj smo dolžni narodu, stranki in sebi!) LISTEK. Vse je v krvi. Srbski spisal Sima Matavulj. — PoBlovenil V. G. (Dalje.) Leto je minilo. V Krivi ulici, v hiši, kjer je nekdaj stanoval kanonik Š--ič, se je nastanil njeguv sinovec, ki so ga nazivale Italijanke „il bel dottorino" (lepi doktorček). Hiša je bila srednjevelika, s petimi okni na pročelju, ali bolj poznana nego vse druge v omenjeni, prilično dolgi ulici; pritezala je vse mestne siromake, hribovce in brežane iz reške okolice. Razven bolnikov je pa bila ta hiša tudi zatočišče hrvatskim rodoljubom in bila je cilj, kamor so se upirali ljuti pogledi nazovi-italijanov. Ali bilo je takih dni, da ni bilo nikomur »ar za njo. To so oni dnevi, ko pripeče letno solnce nad primorje, ko odsevajo s trotoarov solnčni žarki, da hočejo človekn oči oslepiti in psi v senci poginiti. Takega dne je bilo nekako od štirih do petih popoldne. Piero, občinski slnga, je šel po strani Krive ilice, pred očmi veliko knjigo, ki bi ga naj branila žarkov. V veži zdravnikove hiše se Piero oddahne, pomane oči, vzame „prizo" tabaka za njuhanje in gre z uradnimi pogledi in kretnjami po stopnicah navzgor. Prva vrata vrh stopnic so bila odprta. Piero se ustavi in se zagleda v sliko pokojnega kanonika, ki je visela nad divanom. Druga vrata so bila tudi odprta in Piero pogleda v lepo urejeno zdravnikovo spalnico. V oni smeri so se pa odprla še tretja vrata in izšla je srednjestara, debela ženska v primorski noši. — A, vi ste? reče žena. — Hvaljen Bog, Marta. — Na večne čase, Piero. — Uh, komaj sem prišel. Je li doma gospod? — Ni ga, reče Marta in se vrne v sobo. Piero je šel za njo. — No, in kje je gospod ? reče zopet in se vsede na klop njej nasproti. Med njima je bila postelj ob zidu, a njemu nasproti velika miza z nekoliko stolov. — Ne vem, odgovori Marta in vzame pletivo. Dva ali tri mesece potem ko se je Toni nastanil na Reki, je našel Marto in izvedel, da je ona še nekako sorodna z njegovo rajnko materjo. Ker je bila ndova in je živela samica za se, jo je vzel k sebi. — To pismo moram predati gospodu v roke, a brez potrdila ga ne smem tu pustiti, — reče Piero in potegne iz knjige veliko zapečateno pismo. — Pa ga počakajte, ali pa se vrnite, — veli Marta, ne da bi dvignila oči s pletiva. — Stvar je važna, Marta! Gre se za to, da li bode gospod še dalje ostal občinski zdravnik, ali se bode odrekel službe ... — Če je tako, potem je zadeva že važna, siromakom... — odvrne žena jednako mirno in ravno s tem razjari Piera, da zopet togotno za-njnha tobaka. V tem trenotku pa zabobne drobni koraki po hodniku in mlado, siromašno oblečeno dekletce vstopi. — Ali se je že vrnil gospod, teta? — Da, Ančica, vrnil se je že z otoka, ali takoj je moral zopet oditi nekam za mesto. Dve uri ga je čakal tu delavec, kateremu se žena že od sinoči muči na porodu. Moj Toni, moje zlato, ni ne grižljaja dejal v usta, ampak preoblekel se je in odšel z delavcem. Radi bi ga na vse strani Ko bo prišel nazaj, ga pošljem k vam. — E, glej, meni pa niste hoteli tega povedati! reče Piero razljučen, ko odide otrok. No, vsejedno; čakal ga bom. Vašemu zlatu bi bilo torej vse jedno, če tudi zgubi službo? — On ni občinski sluga, ampak zdravnik, ki mu je svet odprt; a težko bi bilo siromakom, ki ne bodo imeli več zdravnika kakor je Toni. — Glej, glej, kako lepo znate govoriti, baš kakor po knjigi... Vidi se, da ste pogosto poslušali govore hrvatskih sestankov, ki se vršijo tu-le! Naše občine za slovenski jezik. Delavska zavarovalnica zoper nezgode za Štajersko in Koroško v Gradcu nadleguje celo zavedne slovenske občine s somonemškimi dopisi in tiskovinami. Po c. kr. politični ekspozituri v Mozirju je bila doposlala na občino Kokarje 16 odprtih pisem z nemškimi naslovi na ovitku z nalogom, naj jih občina izroči naslovljencem. Pisma so bila sicer tiskana v nemšk. in. slovenskem jeziku, toda priložene prejemnice so bile samo nemške. Občina Kokarje, ki hoče povsod uveljaviti slovenskemu jeziku zakonito pravico, je vrnila ekspozituri vsa pisma z naznanilom, da smatra ona samo-nemške naslove in prejemnice v smislu člena XIX. državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1. 1867, drž. zak. broj 142 za nezakonite, ker noče delavska zavarovalnica zakonu ustreči, noče občina njenih nezakonitosti podpirati. Delavska zavarovalnica naj ustreza jezikovnim pravicam Slovencev, po-j tem bode občina rada posredovala za njo med svojimi občani. Toda delavska zavarovalnica ni ustregla zahtevi dbčine, temveč je doposlala strankam pisma po pošti. Nekateri občani so pisma zavrnili, manj zavedni pa so jih sprejeli, prejemnic pa niso vrnili, ker niso vedeli, kaj ž njim storiti. Tako je prišla zavarovalnica ob prejemnice, ta zdaj nima nobenega dokaza v rokah, da je izročila strankam pisma. Prihodnjič bode torej morala taka pisma naslovljencem priporočeno dopošiljati, radi česar bode morala za vsako pismo plačati 25 v pristojbine. Tako kaznuje občina Kokarje trdovratne prezir-ljivce slovenskega jezika v uradih delavske zavarovalnice zoper nezgode v Gradcu in dosega prepričanje, da na slovenskem Štajerskem brez slovenskega jezika ne bo šlo. Mnogo občin tako, napredek bi bil velik. Veljava slovenskega jezika ni več v nemških, temveč v naših rokah! Grozna nesreča na železnični progi pri Brežicah. Dne 9. t. m. so se peljali iz Bizeljskega na sejem v Brežice 261etni posestnik Jurij Dernikovič, doma iz Bukovja s svojo 20 letno ženo Nežo in njenim bratom Jožefom Pustakom, posestnikom v Bračni vasi, župnija Bizeljsko. Jurij in Neža Dernikovič sta bila še le 14 dni poročena, vsi trije so se peljali največ zaradi tega v Brežice, ker je hotel Jože Pustak izplačati svoji sestri dedščino. A kruta usoda je dosegla mladi par v Zakotu pri Brežicah in mu je na tragičen način pretrgala nit življenja. Ko so se pripeljali po cesti iz Bizeljskega proti Zakotu na mesto, kjer križa cesta progo, niso bile zavore zaprte vkljub temu, da je imel vsak čas priti , dopoldanski vlak iz Zagreba. Ker napravi tam železnica ovinek in je bilo tudi precej motno vreme, ni hlapec opazil prihajajočega vlaka. Stroj je zgrabil zadnji del lahkega vožička, ga raztrgal in razmesaril vse tri zgoraj imenovane osebe. Strojevodja ni mogel vlaka takoj ustaviti in tako je vlekel stroj svoje obžalovanja vredne žrtve še kakih 50 metrov pred seboj. Hlapca in konje je vrglo v globok jarek ob cesti in so ostali nepoškodovani. Najhujše je razmesaril stroj Nežo Dernikovič; telo je bilo raztrgano na 16 kosov. Njenemu bratu Jožefu Pustaku so tekla kolesa čez trebuh in popolnoma ločila noge od trupla. Oba sta bila seveda pri priči mrtva. Dernikovič Jurij se je boril nekaj časa s smrtjo — a je tudi takoj umrl. Največ bode na nesreči kriva žena železničnega čuvaja, katera je bila mesto moža v službi in ni pravočasno zatvorila zavore. Precej pa je kriva tudi sprememba voznega reda, o kateri, zdi se nam, Južna železnica uslužbencev malo ali popolnoma nič ne obvešča. Prizadetima rodbinama in vrli bizeljski občini, katero je zadela ta težka nesreča, naše najprisrčnej-še sožalje! Marta je vzrojila. — Kaj vam leži na tem, koga jaz poslušam in kdo sem zahaja? Sram vas bodi in držite se svojega poštenega posla! Idite, vas prosim. — O, o> vi ste pa hudi postali! reče Piero in nstane. Nisem hotel o tem govoriti, ampak rekel sem to samo, da veste, da je vse očito, kar se tu godi. Ve se, na primer, da je gospod doktor priporočil Marka Škuljana, da je dobil službo na Hrvatskem t.. — No, in? ga vpraša Marta, podpirajoč se ob boke. — No, to ni pošteno! Prav bi bilo, da bi bil Marko Škuljan sedaj v ječi za ona lažnjiva pisma... — Katera so sestavili tvoji gospodarji, podvrgel pa ti nesrečnemu mladeniču, grdoba, kuga ti... začne vpiti Marta, a Piero v tem uide. Na stopnicah se srečata z zdravnikom ta se podpiše v naglici mimogrede v protokol, pismo pa vzame, ga vrže na mizo v prvi sobi in se vsede na divan. V enem letu se je bil precej izpremenil. Črna, gosta brada mu je robila obraz, ki je dobil nekaj možkega. Oblečen je bil ohlapno v robo iz letnega rujavkastega sukna in da ni bil gizdalin, je vendar bil opravičen vzklik Italijank: „il bel dottorino" ! (Dalje sledi.) Slovenci! Preteklo je 25 let, kar so slovenski narodnjaki ustanovili »Družbo sv. Cirila in Metoda«, ki naj u-stanavlja in podpira narodne šole. Družba je doslej rešila že na tisoče slovenskih otrok potujčenja. Zdaj pa je krvni sovražnik začel uporabljati nova orožja: kupuje našo zemljo, naseljuje med nas nemške kmete, obrtnike, trgovce in uradnike. Vsa boljša mesta zaseda tujec, ki izrablja potem svojo moč, da izneveri svoje podložne narodu. Novemu nevarnemu orožju moramo zoperstaviti nov ščit in meč. Treba nam gospodarske-obrambne organizacije, ki bo čuvala slovensko grudo, v obmejnih krajih podpirala obrt in trgovino in ji skrbela za zaveden naraščaj. Taka organizacija bodi »Branibor«, ki mu je c. kr. ministerstvo notranjih zadev pravkar odobrilo pravila. Slovenci! Podpisani pripravljalni odbor Vas vabi, da pristopite društvu. Zaveda se, da so Slovenci preobloženi z narodnim davkom za društva, katera radi nove organizacije ne smejo vinarja izgubiti, »Branibor« pa je taka potreba, da se žrtvam zanj ne moremo in smemo dalj izogibati. Zavedamo se tudi, da »Branibor« ne bo vršil čudežev. A tudi s skromnim posredovanjem bo odvrnil marsikatero nevarnost, ki grozi slovenskemu gospodarstvu. Zato pa Vas vabimo k pristopu vse, ki vidite nevarnost, a vendar še gledate zaupno v bodočnost Slovenstva. Naš narod ni rojen poginu. Verujmo, da je življenje in napredka zmožen. Odbili bodemo napade, če bomo žrtvovali in delali. Naprej k temu delu in žrtvam! — Ljubljana, 1. vèl. travna 1910. — Pripravljalni odbor »Braniborja«: 1. Aleksander Hudovernik, s. r., 2. Andrej Senekovič, s. r., 3. dr. Gregor Žerjav, s. r. Slovenci! Bratski srbski narod je zadela težka nesreča: po velikem deževju so reke v Šumadiji, v središču kraljevine Srbije, tako naglo narasle, da so bili v najkrajšem času preplavljeni celi kraji. Posebno je trpela stara srbska prestolnica Kragujevac, kjer je v mnogih ulicah voda dosegla visokost dveh metrov in je uničevala vse: poslopja, imovino meščanov jn njihovo življenje. Kolikor je dosedaj znano, je 20 ljudi našlo smrt v deroči vodi, a materijalna škoda znaša po sedanji cenitvi mnogo milijonov dinarjev. Beda je velika in pomoč nujno potrebna. Zato se obračajo podpisani na vse zavedne Slovenke in Slovence s pozivom, da priskočijo na pomoč našim rodnim bratom, ki jih je zadela tako težka nesreča. To je naša človeška in rodoljubna dolžnost in to tem bolj, ker so Srbi, ko je zadela pred leti Ljubljano in slovenske dežele Strašna potresna katastrofa, bili med prvimi, ki so priskočili dejansko na pomoč. Iz-kažimo bratom Srbom z obilnimi prispevki, da sočustvujemo z njimi^kot ljudje in kot južni Slovani, da smatramo njihovo nesrečo za svojo lastno nesrečo! Vsakdo naj portìaga po svojih lastnih močeh oti-rati bratske solze, da se vsaj nekoliko ublaži beda onih, ki so izgubili vse, kar so imeli in rešili golo življenje. V Ljubljani, dne 4. maja 1910. Ivan Hribar, župan, državni poslanec, predsednik. Dr. Edo Šlajmer, primarij dež. bolnice in vladni svetnik, podpredsednik. Franja dr. Tavčarjeva, pou-predsednica. Nikola Novakovič, veletržec, blagajnik. Dr. Pavel Pestotnik, prvi tajnik. Dr. Pavle Av-ramovič, drugi tajnik. Milica Hribarjeva, županja, Vera dr. Šlajmerjeva, Ivan Knez, veletržec in deželni poslanec, Josip Lenče, veletržec in občinski svetnik, dr. Obrad Maksimovič, zdravnik, dr. Ivan Ora-žen, zdravnik, deželni poslanec, ftajko Perušek, c. kr. profesor, ing. Gjorgje Pevac, nadkomisar c. kr. priv. južne železnice, Vaso Petričič, veletržec in vitez Franc-Josipovega reda, Milan Plut, urednik, Ra-sto Pustoslomšek, urednik, Adolf Ribnikar, tržni nadzornik, dr. Anton Švigelj, odvetnik in občinski svetnik, Ubald pi. Trnkoczy, lekarnar, predsednik mestne hranilnice in občinski svetnik, dr. Miljutin Zarnik, magistratni svetnik, dr. Gregor Žerjav, ravnatelj Zve ze slovenskih zadrug, članice in člani odbora. « Jz političnega sVeta. v t Angleški kralj Edvard VII. — umrl. V noči od 6. na 7. tm. je umrl ta najmočnejši vladar sveta. Edvard VII. je bil mož, ki je z mogočno roko vodil politiko skoro vseh držav. Rojen je bil 1. 1841. v Londonu kot sin kraljice Viktorije. Dovršil je vseučiliške študije. Govoril je vse glavne evropejske jezike. Mnogo je potoval in obiskal menda vse važnejše države sveta. Posebno dostikrat je bil v Avstriji in sicer v Marijauskih toplicah na Češkem. Vladarski prestol je zasedel 1.1901 po smrti svoje matere. V desetih letih svojega vladanja si je pridobil s svojo spretno politiko velik ugled. Njegova zunajna politika kaže značilno potezo: težnja za osamljenjem Nemčije. Pridobil je za svoje načrte že vse države, le Avstrije, ki slepo služi nemškim namenom, ni mogel. Svoji državi je vladal modro in pravično, tako da so ga morale vse stranke spoštovati. Zbolel je letos na spomlad. Pred nekaj dnevi se mu je bolezen — obolenje želodca, srca, dihal itd. — shujšala in ga nenadoma umorila. Njegov naslednik je kralj Jurij V., drugi sin umrlega kralja, rojen 1. 1865. Pravijo, da je plemenit in dober človek. v Politični položaj. .Vlada ne upa na bogve kake uspehe v tekočem zasedanju državnega zbora. Sprejela se bo pač prememba poslovnika, kar za nas Slovence na eni strani gotovo ne bo koristno, ker bo onemogočen vsak odločni odpor proti vlad-rim in nemškim krivicam. Od novih davkov bo odobren davek na žganje in pa zvišanje osebno-dohodninskega davka. — Ministerstvo se namerava baje v kratkem preustrojiti, a Jugoslovani bi tudi tokrat ne dobili ministra. — Nemci nameravajo v drž. zboru staviti predlog, naj bi se določila nemščina kot edini razpravni jezik v par-mentu. Cesar namerava potovati koncem tega mesca v Bosno in Hercegovino, ker ga želi prebivalstvo videti. Novi davek na železo, ki bi nesel državi na leto 12 miljonov kron, namerava predlagati nemški poslanec Steinwender. Res veseli časi čakajo našega kmeta in rokodelca. Volitve v ogrski državni zbor se bodo pričele 30. maja. Na [Španskem, kjer so dozdaj bili klerikalci politični gospodarji, so pri volitvah v državni zbor zmagali po večini protiklerikalni kandidatje. Vera peša, kaj, gospodje ? ? Belcžfcc. Totedeusko številko „Narodnega Lista" smo zaradi nekaterih zaprek mogli izdati še le danes 13. t m. Prihodnja številka izide zopet redno v četrtek. Slov. kmečka zveza je imela dne 5. maja v Mariboru odborovo sejo, na kateri je bil izvoljen za prvega podpreds. dr. A. Korošec, za 2. dr. J. Jankovič in za 3. podpr. Al. Terglav. Blagajnik je posi. Pišek, tajnik pa Zebot. V seji se ni ničesar sklenilo o odločnem in doslednem nadaljevanju obstrukcije. To je sigurno znamenje, da se je kmečka zveza že tajno pobotala z Nemci. Drznosti železničnih uradnikov. Proti uradnikom na Pragerskem se pritožbe zaradi njihove nestrpnosti in neuljudnosti napram slovenskim strankam naravnost čudno množijo. Sinoči je zahteval nek gospod na Pragerskem slovenski dopolnilni listek za ekspresni brzovlak do Celja; uradnik pa ga je mesto, da bi mu ustregel, nahrulil in ga razžalil, zaradi česar bo moral možakar pred sodiiijo. Dotični Slovenec je moral na to brez dopolnila stopiti na vlak in ga je moral seveda dražje plačati, o čemur pa se še bode zmenil z Južno železnico. Pozivamo nujno vse Slovence, da na naših postajah dosledno zahtevajo vozne listke slovenski in da nam vse slučaje uradniških neuljudnosti in neotesanosti takoj naznanijo. Z vsemi žalitvami, katere si dovolijo predrzni prusaški uradniki Južne železnice napram Slovencem, pa takoj pred sodnijo in do uprave Južne železnice. Ta svojat mora iz Sp. Štajerja! Z Bogom za ubogi narod! Umrl je pred kratkim — govori se, da nekje v Halozah — spodoben in bogaboječ župnik. Blagopokojni je imel samo eno slabost — ni znal natančno ločiti imetja svete cerkve in faranov od svojega. Šli so tisoči cerkvenega denarja — in tisti teden pred smrtjo je začela grizti ta-mošnje cerkvene očake, ki so poprej župniku preveč gledali skozi prste, vest, kaj bo po župnikovi smrti, če ni nikjer nič denarja? Zbrali so se in šli v farovž; tam so vprašali najprej po župnikovem zdravju in pogovor se je zasukal tudi na cerkvene račune ... Tu pa je zavpil navzoči kaplan: »Kaj, vi brezbožne-ži, vi gospodu še na smrtni postelji ne daste miru! (S povzdignjenim glasom.) Pojdite, zapustite to hišo!« Kmetje so šli... Poskusili so še enkrat to srečo, toda zastonj. — Po smrti so pa možje šli in pregledali blagajno, knjige in račune: videli so takoj, da je šlo vse po vodi in po — grlu. Resnično, nedosežna je ljubezen in prijateljstvo naše duhovščine do kmečkih žepov. Narodni svet je imel včeraj v Mariboru svoj občni zbor. Podalo se je poročilo o lanskoletnem delovanju in so se storili nekateri sklepi za prihod-njost. Podrobnosti se seveda odtegujejo javnosti. Klerikalcev navzlic povabilu ni bilo — in so s tem znova dokazali, da jim ni za nobeno složno delo niti ne v takih zadevah, ki se tičejo celega naroda. a Glavne počitnice na srednjih šolah se prično letos 2. julija in trajajo do 9. septembra. Skupne bolečine. Naši ljubi bratje klerikalci in »Štajerčevi« žganjičarji se zopet enkrat skupaj jezijo — namreč nad sijajno slavnostjo na Ptujski gori. Na eni strani blati narodne gorske tržane »Štajerc«, na drugi pa mariborska »Straža«. Človek se nehote spomni na poklone, katere je delal lani Ornigu »slovenski« dež. poslanec Ozmec in na ljubezniivosti, s katerimi je obsipaval Orniga v Ptuju istotako »slovenski« škof dr. Napotnik. Toda s štajercijanci smo zvezani — mi naprednjaki! Ali ni grdo za »slovenski« list (vsaj za tacega hoče veljati »Straža«), ako skupno s »Štajercem«, »Tagblattom« in zgubljenimi, za žganjico kupljivimi dušami blati odličnega slovenskega moža, kakor je dr. Ploj in zavedne občane na Ptujski gori? V Mariboru so vsled slepega sovrašt- va do dr. Ploja izgubili vsak čut za dostojnost in mirno tekmujejo z — Linhartom v zasramovanju slovenskih ljudi. Sramota! Deset zapovedi za klerikalce. 1.) Veruj, da bode Bog obsodil vse naprednjake v pekel. 2.) Kliči pri volilnih sleparijah Boga za pričo. 3.) Ob nedeljah ne delaj druzega ko agitiraj za klerikalno stranko. 4.) Spoštuj oče sina, da te iz hiše ne porine. 5.) Pretepi in škoduj naprednjaku, kjer le moreš. 6.) Ne občuj javno z drugim spolom, temveč pojdi v skrit kraj, da te nihče ne vidi. 7.) Ukradi naprednjaku, kar ima. 8.) O naprednjaku se lahko slabo govori. 9.) Ne želi si naprednih deklet, saj je Marijinih devic dovolj. 10.) Ne želi svojemu bližnjemu blaga, raje si ga sam na kakršenkoli način pridobi. Klerikalna hujskarija proti uradništvu. »Slov. Gosp.« se je spravil poleg učiteljstva zopet na urad-ništvo. V zadnji številki očita to glasilo duhovnikov, ki imajo ogromne dohodke in 24 ur na dan časa, uradništvu, da ima samo velike plače in nič ne dela. Na starost pa vleče velik »penzijon«. Da morajo uradniki sami plačevati in prispevati za ta »penzijon«, tega pošten katoliški list ne sme povedati. Očita »liberalnim« strankam, da vise samo na uradništvu, za kmete in obrtni^p pa se baje nič ne brigajo. Kam bi glasilo nemškutarskega škofa in od kranjske šparkase podkupljenih tintomazov pojmilo, za kaj se nam gre v našem boju za slovensko uradništvo na Sp. Štajerju! Ako že očita uradnikom take dobrote, zakaj bi pa ne uživali teh »dobrot« na naši zemlji raje slovenski ko nemški ljudje? Tako pojmijo naše uradniško vprašanje razni klerikalni poglavarji, ki hočejo baje ustanoviti »obrambno« društvo! Kmete je res lahko hujskati na uradništvo; da s tem več trpijo slovenski nižji in srednji uradniki ko nemški višji in še povrh po mestih nastavljeni uradniki, to je dr. Korošcu vsejedno. Uradništvo bo menda odslej tudi vedelo za svojo dolžnost napram klerikalnemu tisku. Edino dobro je, da mu ne komandira in ne bo nikoli komandirala ta klerikalna svojat. 0 priliki smrti poslanca Ježovnika je izrazil primernim potom načelniku Zveze južnih Slovanov dr. Ploju ministerski predsednik Bienerth svoje sožalje, istotako tudi klubi čeških konzer-vativcev. Poljakov in Mladočehov. V Klanj en pri Bizeljskem bodo 15. avg. 1.1. svečano odkrili spomenik Ant. Mihanovičn, očetu „Liepe naše domovine". Spomenik je izdelal Robert Frangeš. Slavnosti se udeležijo hrvaška in slovenska pevska društva. > Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca aprila t. L sledeči promet L s. Dohodki: A.) redni dohodki. 1.) prispevki iz nabiralnikov 2.032 K 25 v. 2.) prispevki podružnic i. s.: Kranjsko 1.232 K 17 v, Štajersko 753 K, Koroško 35 K, Primorsko 184 K 10 v, skupaj 2.204 K 27 v. 3.) razni prispevki 5.350 K 24 v, skupaj 9.586 K 76 v. B) izredni dohodki: 4.) prispevki za obramb, sklad 4.745 K 40 v, skupaj 14.332 K 16 v. Izdatki: A) redni izdatki: 1.) plače, rem. učiteljskem osobju, razni računi, itd. 9.389 K 70 v. B) izredni izdatki: 2.) naložitev na glavnico, ozir. obrambni sklad 4.164 K 21 v, skupaj 13.553 K 90 v, torej prebitka 778 K 26 v. V Ljubljani, dne 3. majnika 1910. v Iz davčne službe. Prestavljen je davčni kontrolor Ladislav Jerše kot davčni oficijal iz Kozjega v Ptnj, davčni asistent Jože Wresnik iz Ptuja v Kozje. Davčni oficijal Andrej Cizl v Kozjem je imenovan za kontrolorja. Polemika klerikalnega časopisja. „Stražo" in klerikalce strašno grize, da opozarjamo slov. javnost na različne nečedne posle slov. klerikalcev v zadevah slovenske obstrukcije v štaj. deželnem zboru. Mesto pa, da hi se stvarno zagovarjali in mirno odgovorili — kar bi osobito lahko storili, ako bi se čutili nedolžne — so na pisali včeraj v „Straži" notico, obstoječo iz 16 vrstic, v kateri nas grozno psovajo. Pomislite, samo v 16 vrsticah so sledeče duhteče cvetke klerikalne olike in — slabe vesti: „kompletni norci", „umazane propalice", „blazirana, alkoho-lizirana(!) in demoralizirana tolpa", „našemljeni politični bebci", liberalna čreda", „izvržek" itd. Tako se zagovarja pri nas politika z geslom: Z Bogom za narod! Gg. dr. Korošec in Robič oči-vidno skrbita za to, da ju bodo ljudje še bolj spoštovali! ptnjsKi oHraj. p Kmetje iz ptujske okolice, pozor! Vedno večja potreba stanovskega združenja in koristi, ki jih nudi c. kr. kmetijska družba svojim članom ter druge vsakojake okolnosti so privedle posestnike ptujske okolice do sklepa, ustanoviti za ptujsko okolico posebno kmetijsko podružnico. Okoli 50 posestnikov je že prijavilo svoj pristop Da bi se število udov bodoče kmetijske podružnice kolikor mogoče pomnožilo, vabi pripravljalni odbor vse posestnike ptujske okoliške župnije, kakor tudi sosednjih župnij na prijateljski pogovor, ki se vrši dne 22. majnika ob 11. uri pred-poldne v veliki dvorani v gostilni g. Zupančiča v Ptuju. Za pripravljalni odbor Miha Brenčič. p Iz Ptujske Gore. Ptujski nemškutarji so kar zeleni od jeze, ker se jim ni posrečilo preprečiti zadnje slavnosti na čast našima vrlima častnima občanoma gg. dr. Ploju in Mariniču. Načrt znane ptujske nemčurske klike, po katerem bi naj bil Repa zbral par pijanih barab in ž njimi slavnost onemogočil, se je popolnoma ponesrečil. Repa je moral v luknjo, kjer bi mu bili žaklji, s katerimi je okrasil svojo hišo, prav dobro služili za podklado njegovih „nemških" kostij. Ljudje se pa zdaj smejijo Repi in njegovim „žakljem". Nekateri pravijo, da je Repa z žaklji lovil svetlobo, katero bi bil potreboval v temni luknji, drugi pa pravijo, da so Gorčani spravili „repo" že I. majnika v „klet", dočim storijo „Po-ljanci" to še le v jesen! Nemški listi in prismojeni „Štajerc" pa vpijejo, kako velika krivica se je Repi zgodila, ker so ga zaprli, napadajo vrlega g. župana Topolovca, češ da je storil veliko nasilje itd. No, mi bi le radi videli, kaj hi napravili Nemci s Slovencem, ki bi napravil n. pr. v Ptuju, Celju ali Mariboru kaj takega Nemcem, ko je napravil Repa na Ptujski Gori! Nemški divjaki bi ga na mestu ubili! Repi se pa ni niti las skrivil, samo spravilo se ga je na varno, da se mu malo ohladi njegovo nemško srce. In vendar je na celi Ptujski Gori Repa edini, ki se šteje za „Nemca". In ta edina „Nemec" se predrzne s par pijanimi šnopsarji izzivati celo občino! „Štajerc" ima res prav, da smo Slovenci preponižni in prepotrpežljivi, ker drugače bi se bilo Repi in njegovim podrepnikom v nedeljo prokleto slabo godilo. — Mi le obžalujemo reveže, ki se dajo od človeka, kakor je Repa, za par frakeljcev šnopsa ali par kozarcev vina zapeljati! v Od Sv. Miklavža pri Ormožu. V pondeljek se je tukaj poročil g. Simonie, trgovec in gostilničar z gdč. Mimico Peitlerjevo, hčerko gospoda Peitlerja, posestnika in gostilničarja v Brebrov-niku. Bilo srečno! v Iz Mihalovee pri Ormožu. Ivanjkovska požarna bramba je dobila pretečeno sredo dne 4. tm. svojo večjo brizgalno. Te dni dobi še drugo manjšo za v breg. v Iž Svetinj. Na Križevo smo videli prvikrat pri Svetinjah naše požarne brambovce ki so ta dan, namesto v sredo, slavili sv. Florijana. — Lično in okusno uniformirani brambovci, sami krepki in čvrsti ljudje, so napravili na občinstvo očividno najboljši utis. V svojem predkratkim do-gotovljenem spravišču v Ivanjkovcih imajo že eno veliko brizgalno, eno manjšo na dveh kolesih pa dobijo ta teden. Od Sv. Lovrenca na Dr. p. nam pišejo: Gorska afera s pekom in znanim štajercijancem Repom je vzbudila tu dosti smeha. Saj je to tisti Repa, ki se je udeležil 1. 1901 pri nas» štajerci-janskega shoda proti Ur. Ploju in je moral od Sv. Lovrenca bežati kot zaje; zgubil je ob tej priliki tudi nekaj umetnih zob in ljudem je še sedaj v spominu, kako jih je potem iskal po lovrenški „gmajni". Iz Repove zadeve bodo Nemci in nemškutarji delali sedaj velikansko reč; pa za ptujske renegate bi bilo bolje, da molčijo. Naj se le spomnijo na septemberske dogodke v Ptuju! Tam se je pretepalo in zapiralo — nedolžne ljudi, Repa je pa šei v luknjo zaradi svojega prostaš-kega izzivanja in hujskanja; menda se tudi z orožniki ni preveč vljudno obnašal. Kar je prav, je prav! Če se je Repa kaj prehladil, naj vzame na znanje naše sožalje, druga mu nič ne moremo. Pogorela je — že tretjič! — Pirchova tovarna za usnje pri Ptuju. Ogenj je izbruhnil ob 4. uri zjutraj na doslej neznan način in zavzel kmalu celo tovarno z veliko zalogo kož in masti. Gasiti se ni » « „ 26, 63, 50, 28, 84. 84, 52, 44, 17, 49 za žensko in moško pepilo in dvojno Široko za prtiče se kupi najugodneje v narodni veletrgovski hiši K. Stermecki, Ceje. Celi kosi po engros cenah. Vzorci zastooi in po iljatve čez K 20'— franko. V zalogi je tudi velikanska izbira zastorov, preprog in posteljnih garnitur. Garnitura 1 prt za mizo in 2 za posteljo skupaj 9 K, bolj fina 10 K. „__33 52-18 Širite „Narodni List!" Ne grešite proti vašemu želodcu, temveč podpirajte njegovo funkcijo kot prebavnega in čistilnega organa. DomaČe sredstvo, ki je napravljeno iz izbrano najboljih in učinkuj očih zdravilnih zelišč, sredstvo, ki vzbuja tek in pospešuje prebavo, sredstvo, ki lahno .odvaja in odstranjuje posledice nezmernosti, napačne] diete, prehlada, posledice sedenja in zapečenosti kakor gore-čico, napetost, preobilo tvoritev kiselin in krčevito bolest, sredstvo, ki vse to ublaži ali pa odstrani, je „Dr. Rosa-Balzam za želodec" iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. Svarilo! Vsi deli 'zavoja nosijo postavno določeni varstveni znak. ————— GLAVNA ZALOGA: lekarna B. Fragnerja, c. kr. dvornega dobavitelja „pri črnem orlu", Praga, Malé, stranä 203, vogel Nerudove ulice. W Pošilja se vsak dan "H 1 cela stebienica K 2'—, pol steklenice K 1.—. Po pošti, če se pošlje naprej K 1"50, se pošlje mala steklenica, za K 2-80 se pošlje velika steklenica, za K 4'70 dve veliki steklenici, za K 8"— štiri velike, za K 22"— štirinajst velikih steklenic franko na vse postaje avstro-ogrsko monarhije. ---— Zaloga v lekarnah Avstro - ogrske. V najem se da vsled rodbinskih razmer gostilna in mala trgovina. — Ker ni daleč na okoli nobenega krojača, bi zategadelj tam krojač (tudi čevljar) zelo dobro izhajal. — Kje, pove upravništvo „Narodnega Lista" v Celju. 128 3-3 * """" »ni...*,*.!., -,— Na prodal je zemljišče, tričetrt ure od Maribora, v kat. občini Vodole, občina Karčevina, v obsegu 17 oralov, 2 orala vinograda z amerikanskim nasadom, 2 orala hoste, njive, travniki in lep sadonosnik, hiša z gospodarskim poslopjem, živina in vse potrebno. Ponudbe na Josipa Sernec, posest, sina, GradiSka p. Pesnica. ne Rafael Salmič trgovina z urami in zlatnino v »Narodnem domu" v Celju. Velika izber novosti, zlatih in srebrnih verižic, priveskov, dolgih zaponk, zapestnic, uhanov, prstanov, gospodskih in damskih ur, nastavkov, jedilnih sprav, predmetov v novem srebru, optičnih predmetov i. t. d. Naročite cenike. Postrežba točna in solidna. Nagrobne vence v raznih velikostih in cenah s trakovi in brez trakov ima v zalogi Zvezna trgovina v Celju. Naročila se izvršujejo z obratno pošto. — Brzojavni naslov: Zvezna trgovina, Celje. Pluge, brone, ******** * * ***** " m *....... * ****riVumi* peronospora - brizgalnice in vse poljedelske stroje, žične mreže in umetna gnojila priporoča po najnižjih cenah trjmina z železnimi „Merkur", P. Majdič. Celje. Vinko Kukovec stavbeni podjetnik in tesarski mojster, lastnik parne žage na Lavi pri Celju ===== prevzame vsakovrstna ===== « ^ stavbena zias« tesarska dela.