List 37.
Vodiški kraj in pa Kranjsko predivstvo.
Smamagora, Smeledniški hrib in Rašica okrožijo Vodiški kraj, ki je poldrugo uro na široko in 4 ure na dolgo hoda prostoren. Tukajšnja zemlja je puhlična ilovica, polna vodic in malih potočičev, ki se vtekajo v potok Gameljšico, da namakva vso planjavo med Men-gišem, Zapogami inRepnjami, skozi Skaručino in troje Gamelnje noter do Save.
V tej Vodiški okolici sejejo kmetje lanu na leto okoli 1500 mernikov, in že od nekdaj daje predivo našim Gorenskim pridnim gospodinjam kratkočasno delo in zlat dobiček. „Koliko centov pa imaš prediva?" — „koliko štren, mati, ste že napredli?" — je tukaj navadno vprašanje. — Nekteri kmet seje po 6 do 10 mernikov lančnega semena. Sejejo pa tukaj ozimec, pomladanski in pozni lan, in pa konoplje. Letos je tudi okoli 60 mernikov Ruskega (Rigajskega) lanii rastlo, 36 do 40 palcev visoko.
Naše Vodiške žene imajo posebno veselje in urnost pri obdelovanji lami in gospodarji napravljajo zdaj go-dilnice in nove sušilnice.
Kraj in zemlja sta jako ugodna; delavcev in blaga je tukaj na izbiro in dovolj pripravljenega, da se obdeluje in izdeluje lan po novejših umetnih skušnjah. Srečna je toraj bila misel, da si je naša kmetijska družba odbrala naš kraj za izgledno šolo predivstva, iz ktere se more domačemu našemu predivstvu odpreti pot napredka in večega dobička.
Od kmetijske družbe poslani g. Andrej Piskar je zdaj naš učitelj. On je gruntni posestnik v Motniku, ki se je v Senberški učilnici na Moravskem dobro izuril v predivoznanstvu, o čemur nas zdaj djansko pod-učuje.
Mnogo centov smo pridelali lepega prediva, katerega bi radi spravili v dober denar. Kje je kupec? — je zdaj vprašanje. *)
Znano je, da je nekdaj naša dežela toliko lanu in konopelj pridelovala, da si ni le oskrbela za domačijo potrebnega platna, marveč da se je velik del njenega pridelka tudi izvaževal v druge dežele.
Kranjsko platno je slovelo nekdaj v trgovini, posebno vna Laškem; — in Ločani so bogateli pri platna-riji. Se gr6 ta kupčija po malem; al železnice so začele vvaževati v naše dežele mnogo tujega blaga, katero v veliki množini  s  pomočjo maš in  izdelano  pride ce-
*) Gotovo bode g. Piskar tudi o tem govoril v svojih praktičnih spisih, katerih nadaljevanje smo danes zato morali opustiti, da smo pričujoči Članek mogli natisniti dati.                              Vred.
nejše, kakor nase domače, ki se ga pridela lepo malem z rokami; tudi smo zaostali še pri starem hodniku, tanše, modi vstrežljivo pražneno platno pa dobi poprej gledalca in tudi kupca že na kmetih; in obleka iz bombaža zelo zakriva platno domače.
Treba je skrbeti za lahek prodaj!
Temu bi se pripomoglo s tem, da bi se kmetje le s pridelovanjem kar le mogoče žlahnega stebla ukvarjali, lan o pravem času poruvali, ga posušili, glavic oprostili, in tako pripravljena stebla v izdelal-nice (fabrike) prodali, ki naj bi se na delnice (akcije) osnovale, ali pa po posamnih premožnih last-nikih. Izdelalnice še le bi stebla godile in popolnoma izdelale. Dobiček je kmetovalcu kakor tudi iz-delalnicam gotov.
Recimo, da se pridela na oralu do 25 centov suhih stebel lanu, in ta bi se v izdelalnico po 2 gold. in pol prodal; to znese 62 in pol gold. Dalje se sme še kakih 5 vaganov semena po 6 gold. v račun vzeti; to zopet 30 gold. znese: toraj znaša celi nečisti dohodek 92 in pol gold. od enega orala.
Izdelalnici bi znal cent dovršenega prediva kakih 16 gold. stati.
Predilnice na Moravskem plačujejo lepo in dobro predivo po 20 do 40 gold. cent in še više.
Račun kaže, da naše Kranjsko predivo in platno lahko pridobi deželi na tisoče zlatega denarja in dobrega kruha.
Ustanovimo toraj predivne delalnice! — V naših Gameljnab imamo že 14 mlinov, in eden ali drugi teh mlinarjev bi rad premenil svoj kamen v mašino, ki bi Vodiški lan izdelovala in slovensko platno predla.
Za Vodiški sedanji laneni pridelek  bi  bila  dva
Sredilna stola po 140 vretenov,   toraj 281) vretenov za-ostna.
Šmartno pri Smarnigori.                       J. Žanov.
----296----