54. štev. Velja v Ljubljani: celo leto , pol leta četrt leta . en mesec, K 56--„ 28*-„ 14— „ 5-- Velja po pošti z« celo leto naprej K 60' za pol leta „ ** četrt leta „ M en mesec „ 30-- 15-- 5-50 Na pismene uaroube brez pošiljatrc denarja se ne moremo ozirati. Naročniki naj pošiljajo n aročnino po nakaznici. Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 63 mm širok prostor za enkrat 23 vin., za večkrat popust Urcdniitvo Je ua Starem irgu Stev. 19. pravnietvo je na Marijinem trgu 8tev. 8. — Telefon Stev. 360. Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 30 vinarjev. Vprašan jem glede inseratov i. dr. ee n»,j priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — DoplaJ naj ae Irankirajo. — ftokopis? se ne vračajo. Ustavni in upravni problem v Jugoslaviji. Dr. Fran Ogrin. Državno Veče hoče izdati provizorično ustavo in s tem tudi osnutek upravnega mehanizma za kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Svoje misli o tem je podalo med Slovenci že več mcž. Začel je z avtentičnimi članki bivši deželni glavar Franc Suklje. Svoje pripombe je napisalo nekaj kritikov, in tudi jpodpisani je priobčil dva Članka: »Ustava in upiava v jugoslovanski državi", dr. Planinski in »demokratizacija uprave (glej »Slovenec" dne 26/10. in 30 /11. 1918). O predmetu je govoril pred kratkim na sarajevskem sestanku notranji minister Sv. Pribičevič. Mogoče ne bo odveč, ako svoje že izražene misli in ideje v malem reasumiram in podam kaj novega. Kak naj bo upravni ustroj, to je odvisno v prvi vrsti od ustavne oblike naše kraljevine, ali federalizem, ali centralizem in avtonomizem. Najneprikladnejša in najškodljivejša bi bila za mlado državo federalistična ustava. Narod bi bil ločen na tri plemenske skupine, od katerih bi vsaka bolj gledala na svojo kakor na skupno korist. Duševna moč in ener-žija bi se po nepotrebnem delila in cepila, in naš skupni uspeh na kulturnem in gospodarskem polju bi bil malenkosten. S tako ustavno obliko bi bilo najbolj ustreženo našim dednim sovražnikom, kojih moč nad nami je obstojala ravno v doslednem izvajanju principov sistema: divide et impera. Ako hočemo tedaj sami nad seboj vladati, združiti nam je do sedaj ločene dele troimenega naroda na smo-treno skupno delo in vzajemni boj. Le na ta način si bomo -- itak nas je le 13 milijonov — pridobili ugled in veljavo pred svetom, stabilizirali valuto in si pribavili potrebnega kredita v mednarodni trgovini. Edinosti na zunaj pa mora odgovarjati edinost in enotnost na znotraj, t. j. ustavno življenje nam je zgraditi na centralistični podlagi. V celem državnem ozemlju mo- ramo tedaj ustanoviti kolikor mogoče iste institucije in enake naprave. Ker pa je težko, vedno s pridom reševati razne kulturne in gospodarske probleme zgolj z enega središča, morajo, zlasti v prehodni dobi delati razni po kulturnih in gospodarskih prilikah različni narodnostni in državni deli avtonomije, samouprave.^ To velja pred vsem za območje deželne kulture (poljedelstvo, živinoreja, zgradba voda in hudournikov, izvršitev melijoracij) na zdravstvenem, socijalnem in šolskem (ljudske šole) polju. Ako bi bila v takih slučajih izvršitev avtentičnega projekta ali naprave vedno odvisna od pritrditve in financiranja po osrednji vladi, bi naše so-cijalno, kulturno in gospodarsko življenje prepočasi napredovalo. Tako pridemo do zaključka, da je primerna ustavna oblika kraljevstva Srbov, Hrvatov in Slovencev centralizem, priznavajoč demokratična načela in upoštevajoč avtonomijo (v občinah, okrajih in županijah). Upravne oblasti. Po celi državi so ustanoviti iste upravne oblasti z enakim delokrogom in slovanskim nazivanjem. To bi bile razven ministrstev (od spodaj) občine pol. okrajne oblasti in županijske oblasti. Vzemimo najprej naslov. Na Slovenskem se zove občina kot uradna oblast »županstvo", na Hrvaškem »poglavarstvo" (upravne občine), na čelu i' je„prj P™ žuPan’ Pri Hrvatih načelnik (občinski) — srbska imena mi momentano niso na razpolago. — Eno ali drugo nazivanje se prevzame za celo državo. Namesto avstrijskih okrajnih glavarstev (Bezirkshauptmannschaf t) ali hrvaških kotarskih oblasti se normira kot enotno ime »pol. okrajna oblast*, na čelu ji okrajni predstojnik (po hrvaškem). Okraji se združijo v županije (ne okrožja po nemškem Kreise), načelnik veliki župan. Tako bi imeli v celi državi županijske oblasti. Na pogoditev pravih (jugo) slovanskemu duhu odgovarjajočih imen naj se skrbno gleda, da ne dobimo tujk, kakor je tudi — naj se mi oprosti — izraz »komanda" v vojaški upravi, ko imamo tako lepo ime zato »poveljstvo ali zapovedmštvo". Organizacija in okoliš upravnih oblasti. Tudi o tem se je že pisalo. Glede občin dodam še to-le: Okoliš občin se bo lahko zlagal velikokrat z obsegom županij (fara), tako da bi bil na istem kraju — razven morebitnih drugih uradov — sedež županije, županstva in šola. Stranke, ki bi mogle na ta način opraviti razne posle isti dan bi prihranile na denarju in času. Ako se napravijo velike občine in se upelje institucija pravega občinskega urada z izprašanimi tajniki — nastavitev takih tajnikov in morebitnega drugega osobja bi morala biti obligatorična — se poveri občini lahko širna samouprava. Kot predpogoj k temu je pa, kar kot upravni uradnik zlasti za slovenske dežele trdim, popolna reforma občinske uprave. Kar se tiče okrajev, so ti — vsaj v slovenskih pokrajinah — na splošno preveliki in bi se dali po mojem mnenju v splošno korist ljudstva in ločno upravljati okraji s 20-30.000 ljudmi. Silne važnosti bo ustroj in delovanje županijskih oblasti, zlasti ako odpadejo posebne deželne vlade s pokrajinskimi zbori vred. Njim bo pripadala naloga, skrbeti za izvrševanje državnih postav, izdajati k tem ozir. k ministrskim naredbam izvršilne odredbe ter opravljati v svojem okolišu razno kulturno in gospodarsko delo. Da bo to županijskim oblastem mogoče, bodo morale razpolagati z las nimi dohodki, da ne bo treba vedno prositi subvencije pri osrednji vladi. Tudi glede pritegnitve laiškega elementa v upravo, se je že pisalo. Konečna odločitev o tem, oz. o samoupravi v občini, okraju in županiji pa bo dozorela v razpravah državnega predstavništva odnosno v enketah. Težišče in središče vsega državnega (javnega) življenja pa nam bodi •e eno, v Belgradu. Od tam sprejemajmo po modri, obzirni vladi pravec ln Sl?,e^ za vse 'n v vsem. Pri enotni državni uredbi je tudi potreba, da se upelje le ena azbuka (abeceda), ker bi dve abecedi ovirale delo in napredek. Junaški Srbi, ki so doprinesli že toliko žrtev, bodo po odpadu Julijskega koledarja tudi velikodušno opustili cirilico, če tudi je s to združen dobršen del njihovega narodnega življe.ija. Le v enotnosti, slogi in edinosti je naš spas, moč in razvoj. Zato proč s plemenskimi, kapitalističnimi in egoističnimi cilji in težnjami, ki groze porušiti državno skupnost in blagor nas vseh! Kulturna orijentacija. (Konec.) Jugoslovanska kulturna federacija je naš kulturni program. V tem pogledu vlada danes pri nas velika de-sorjentiranost. So ljudje, ki vidijo v zahtevi po slovenski univerzi v Ljubljani separatistično težnje Slovencev in hočejo to izključno kulturno zadevo spraviti v soglasje z nekakim političnim separatizmom. Saj ne morejo poj-miti, da bo negovanje naše lastne in samobitne duševne kulture ojačilo celotno jugoslovansko kulturo, ki se bo le še stopnjevala v častni tekmi med brati. Imenovani ljudje vidijo največjo oviro za uresničenje svojih teoremov v njih materinskem jeziku, ki bi se ga radi kolikor mogoče kmalu iznebili. Po njih mnenju naj bi slovenski jezik bil samo za »domačo vporabo," za lepo slovstvo in poljudno znanost: za »visoko" vedo pa naj bi se slovensko narečje zamenjalo izključno s srbo-hrvaščino. Čemu? Dokler nimamo enotnega jugoslovanskega jezika — in to je proces stoletij — moramo težiti samo za tem, da nam Slovencem srbo hrvaščina ter Srbom in Hrvatom slovenščina ne bo delala nobenih ovir. Ko se to zgodi, Šele tedaj bo naše jugoslovansko ujedi-njenje resnično in popolno, naša bratska vez trdna in nerazrušljiva. Šele tedaj bomo dosegli tisto idealno stopnjo nacijonalne spojitve, ki so jo zamislili ti ljudje, kateri pa bi na njen račun hoteli takoj zatajiti svojo slovenščino, a ki lahko prično že danes pisati v srbohrvaščini; saj jim tega nihče braniti ne more. VLADIMIR LEVSTIK. 35. nadaljevanje. Višnjeva repatica. V Parizu se je baje nekoč ustrelil milijonar ter obdolžil v oporoki barvo svojih foteljev, da ga je Pripravila ob vse veselje do tega sveta. .. Zato je bilo bolje prespati prvo vročico in ubiti čas do obiska Pri Smučiklasovih na drug način; grof je stal nekaj minut na razpotju, omahujoč med vrčkom piva in Partijo biljarda v kazini; ko je slučajno dvignil oči ter Pogledal naravnost, so ga zgrabili kričeči plakati naSega kinematografa. Nasmehnil se je kakor ljubim sP°minom in vstopil brez dolgega pomisleka. Drama, *rjubezen z zaprekami ali cowboyeva nevesta«, ga m ogrela niti na svojem vrhuncu, ko je plezal divji Jack z miss Ellen v naročju po vrvi iz gorečega ne\vyorškega »nebopraska«; njegove misli so blodile Po Francoskem nabrežju ter ponavljaje venomer: »Nikjer mi ni bilo tako dobro in pokojno; vsak dan bom sedel kako uro sam in sanjaril za cigaretnim dimom, ki bo uhajal skozi okno, preko dreves reke v solnčni zrak . . . Nazadnje se vendar odpočijem! Topli večeri bodo prihajali v mojo sobo, in bolna soseda bo igrala na klavir; mehko in nežno n» bo pri duši, kakor nikoli, nikoli doslej . .. Divji Jack in miss Ellen sta si padla v objem, ?.m.°kanje na v0Jaških sedežih je podčrtalo srečo po-juba, in bogati Mr. Parker je blagoslovil hčerino zaroko. Grof je vstajal, toda pridržala ga je »Igralnica v Montekarlu«; obrazi šetajočega občinstva v nasadih pred kazino so se mu zdeli čudno znani posebno mladi mož, v katerem je kmalu spoznal samega sebe. »Saj res,« je mrmral odhajaje, »videl sem fotografa, kako je vrtil svoj mdlin. Trideset napoleonov me je stal tisti večer, moj poslednji denar; petnajst sem jih vrgel po zeleni mizi,, petnajst jih je vzela____ nu, kako ji je bilo že ime? Zčzette, recimo.« Ura obiska je prihajala, vrnil se je v »Imperial«, odprl svoje kovčeke ter začel primerjati in poizkušati, dokler ni bil gotov sijajnega vtisa. Ob napovedani minuti je prisopihal Pohlin ves rdeč in pot&n; ubral jo je po stopnjicah, ker ni zaupal dvigalu. Grof se je moral krčevito boriti s smehom ob pogledu na učenjaka v prekratkem fraku, pisani srajci z zeleno ovratnico in manšetah s steklenimi gumbi, zlasti pa še, ko ga je potisnil v prelepo ženitovanjsko kočijo ter se nerodno skobalil za njim. »Samo šopkov še manjka, gospod profesor!« je vzkliknil s komaj prikrito hudomušnostjo, mežikaje na bele izvoščkove rokavice. Pohlin se je zmagoslavno režal. »Kaj ne, da sera prav ukrenil?« so vriskale njegove sive oči. »O, Peter ga pihne še vse drugače nego kak rovtarski Smučiklas; kadar postane Pochlin von Poch-linenburgtalhausen, ne bo imel ničesar demokratskega več na sebi. ..« Do Smučiklasovih je bilo dobrih sto korakov. VIII. Nemirna radost in mrzlica priprav sta oživljali našega voditelja že ves tisti dan. Od ranega jutra so se drenjale po veži karavane postreščkov in trgovskih slug; zavoji so se kopičili, pospravljanja ni bilo konca ne kraja. Dekle, kuharica in hišna se niso vedele kam dejati od dela in gospejine komande; precej po kosilu je prišel »Imperialov« kuhar v beli gali ter razveljavil vse njihove priprave. Gospa Tončka in Nina sta vihrali v spalnih plaščih kakor dve raz-mršeni furiji vsesplošnega prevrata; Egon je poplesaval med svojimi štirimi stenami pred zrcalom in študiral junkerske kretnje iz zadnjega »Simplicisima«; hišni oče je koprnel v kabinetu, boreč se s srčno kapljo, ter ohal v krčih pričakovanja; najmlajša dva sta plenila pripravljene zaloge slaščic. Pomalem je dobivalo stanovanje praznično lice; iz kuhinje so puhtele tako rajske vonjave, da sta Egonov fokste-rijer in ruski hrt, ki ga je bila nabavila Nina v izpopolnitev dekoracije, omagovala od poželjenja. Nekaj pred peto uro je kuhar odšel ter se vrnil z dvema ofrakanima ganimedoma, da bi stregla pri mizi. Smu-čiklaslja, v slavnostnem lišpu, s prisvedranimi lasmi in napudrana kakor mlinarica, je požirala primeren odlomek iz »Nadljudi«, romana svoje oboževanke Nataly von Schimmelviiess, katero je cenila glede finoče nad vsa navodila o lepem vedenju; doktor je s tre-pečočimi rokami oblačil svoj frak; Nina in Egon sta bila že v salonu, kjer se zbirala diskretno sestavljena družba. Zdi se nam, da smo v tem oziru na obeh straneh še precej oddaijeni. Dokler se v srbskih in hrvaških ljudskih šolah ne vpelje slovenščina kot obvezni učni jezik, pravočasno kot pri nas srbohrvaščina, nismo kulturno enakopravni in bo še vedno med nami neka — čeprav čisto tenka — senca. Medsebojno nepoznavanje pa je vir vsega zlega. To nepoznavanje, ded-ščina ki smo jo podedovali po Avstriji in ki je pokopala njo samo in nemško vase zaljubljeno oholost, je krivo tudi danes, da si Zagreb in Ljubljana še vedno nista tako iskreni po-sestrimi, kot bi po vsej pravici morale biti. Na tem medsebojnem nepoznavanju temelji tudi ono omalovaževanje drug drugega, oni ljubeznivi prezir, s katerim se še vedno merita Hrvat in Slovenec. S tem pa, da se zavzemamo za enakopravnost v vseli smereh duševne kulture, nikakor ne zastopamo stališča, ki bi težil po kulturnem gospodsivu ali nadvladi. Ne, Slovenci se moramo otresti tega namišljenega sna, ki je preveč opasen! Prav tako se ga morajo otresti naši bratje! Prepričani smo, da je sen o gospodstvu in nadvladi pogubonosnejši od medsebojnega nepoznavanja. Ta sirensko lepi sen je zamamil Nemčijo v njen tragičen samomor. Naj bi ne zvabil naše mlade države v krute notranje borbe in konflikte. Mi smo zagovorniki najtesnejše in najožje spojitve vseh treh jugoslovanskih plemen; zato zagovarjamo popolno čuvanje samorodne kulturnosti vsakega teh plemen. Samo iz tega čuvanja lastne duševnosti in medsebojnega poznavanja se bo rodilo tisto najiskrenejše medsebojno spoštovanje, ki je lastno bratom in prijateljem, in je prvi predpogoj ter najjačji funda-ment, na katerem si ljudstvo gradi svojo državo. To medsebojno spoštovanje bo tudi moralo biti temelj oni občečloveški državi, ki jo snujejo di-plomatje te dni v Parizu — Zvezi narodov — ako nočejo, da jo odnese vihar kot hišo, zidano na peščenih tleh. Narodno-5ocijalna Zveza, Narodrio-Socijalna Zveza v Ljubljani ima 15. in 16. marca letos po odmoru dolgih 5 let zopet občni zbor. Avstrijska vlada jo je preganjala in c. kr. policija je začetkom vojne ustavila vse delo N. S. Z. Skozi vsa vojna leta je moralo delovanje N. S. Z. počivati, ker je policija razpršila njene člane, rekvirirala društvene prr store in pohištvo. Ker je N. S. Z. budila narodno zavednost delavstva in se je potegovala za pravice slovenskega delavstva, se je avstrijska vlada najbolj bala narodno-zavednega proletarijata ter ovirala in zatirala N. S. Z., kjer je le mogla. Dobrodošel ji je bil torej čas 1914 in takoj je ustavila vse delo N. S. Z. Ko bi bili Nemci zmagali, bi bila N. S. Z. pač za vedno pokopana, a prišlo je drugače. Namesto smrti prišlo je za nas vstajenje, svoboda. Tudi za slovenskega delavca je napočil čas vstajenja in svobode, ko bo dobival na slovenski zemlji dovolj kruha, da mu ne bo treba iti s trebuhom za kruhom po svetu. Minil je čas, ko se je pasel na naših tleh tujec ter nam odjedal vsa boljša mesta, Slovencu-domačinu pa puščal najtežje posle za najslabše plačilo. Dani so nam pogoji za boljše in lepše življenje, in ne zamudimo prilike. Vsak je sam svoje sreče kovač. Narodno-Socijalna Zveza je razvila zadnje mesece živahno delovanje, zbraia je zopet svoje bivše člane in pridobila novih. Oživela je prejšnje podružnice in ustanovila nove. Zanimanje za N. S. Z. je povsod veiiko, ker po pravici vidi v njej delavstvo svojo rešiteljico-po-močnico. S svojim dosedanjim delom je položila N. S. Z. trden temelj bodočemu razvitku. In da poglobi svoja načela, razširi svojo organizacijo in zastavi najodločnejšo zahtevo za odpravo vseh krivic socijalnega reda, da da račun o svojem dosedanjem delu in gre pogumno naprej na delo, sklicuje N. S. Z. za 15. in 16. marca po dolgih letih zopet svoj občni zbor. V soboto 15. marca se vrši zbor delegatov in v nedeljo 16. marca glavna skupščina v društveni dvorani v Narodnem domu v Ljubljani. Iz roda v rod je šla stara pravda in pisala žalostna poglavja o brezpravnosti šibkega in nasilju mogočnika. Sedaj je prišel čas, da izvojujemo pravico stari pravdi. Svobodna domovina omogoči slehernemu duševnemu in ročnemu delavcu vse pogoje za človeka vredno življenje. Pridite in pomagajte dvigniti zaklad srečnejše bodočnosti za najbed-nejši del jugoslovanskega naroda — za naš proletarijat! Pod italijanskim jarmom. Kulturonosci. Split, 27. febr. (Lj. k. u.) Tukaj je stanje pod italijanskim režimom črni dalje bolj neznosno. Učitelja Pera Mataša stražijo karabineiji. Seljake, ki nimajo legitimacij, zavrača straža k poveljništvu, kjer jim groze z ostro kaznijo. Drva za kurjavo sekajo redo-vito na zemljiščih poedincev in vlačijo za sabo mlada stebelca preko izniklih setev. Vežbajo se na oranicah in livadah, zabranjujejo čitanje jugoslovanskih novin s pretnjo streljanja in zažigajo liste na cenzuri, da preprečijo njih širjenje v narodu. Italijani groze z lakoto. Split, 27. februarja. (Lj. k. u.) Italijani, ki so početkoma ponujali riža in moke, da bi agitirali za svoje svrhe, so sedaj, ko so se uverili, da je vse njih prizadevanje brezuspešno, začeli s terorjem lakote. Pokrajinska vlada v Splitu je bila odredila znatno količino hrane za oskrbo tega mesta, toda italijanske oblasti ne dovolijo uvoza. Tako to nesrečno mesto že 26 dni ni dobilo niti grama hrane, ker zavedno prebivalstvo noče nasesti okupatorjem. Mirovna konferenca. Rumunske zahteve na Banat. Budimpešta, 27. febr. (Lj. k. u. Brezžično.) Rumunski minister za Sedinograško, dr. Aleksander Vajda je izjavil v Parizu, da vzdržuje Rumunija svoje pravice ne samo do Sedmogra-ške, temveč tudi do enega dela Banata, kjer je baje pietežna večina rumunske narodnosti. Omenil je, da zahtevajo tudi Nemci, ki stanujejo v Banatu, spojitve z Rumunijo. To pa ni resnično. Banatski Švabi se niso nikdar izrazili enako, banatski Švabi so zvesti pristaši svoje ogrske domovine, ter hočejo to svojo voljo tudi dokumentirati na pariški mirovni konferenci. Amerika za opustošeno Evropo. Washington, 28. febr. (Lj. k. u. Brezžično.) Včeraj je Wilson podpisal odredbo glede uporabe 100 milijonov dolarjev, katero svoto je namenila Amerika za upostošeno Evropo. Ta svota naj se upotrebi za opusto-šene kraje v Franciji, Belgiji, Poljski, Siriji, Grški in Armeniji. Nova VVilsonova izjava. Boston, 27. febr. (Lj. k. u. — Brezžično.) WiIson je imel govor, v katerem je povdarjal, da ima mirovni posvet v Parizu ne samo smoter, skleniti mir, temveč še mnogo bolj, dati svetu končnoveljavno obliko. Političen pregled. Cenzura. „Narodna politika" priobčuje posebno vest iz Ljubljane, da je bil „Večerni list" konfisciran, ker je priobčil poročilo o Italijanih v Mariboru. Kakor v stari Avstriji! Česar se v Ljubljani ne sme pisati, to je dovoljeno v Zagrebu in narobe. Enotnost naše države je res velika. Mislimo, da bo Državno veče uredilo tudi vprašanje samovoljne cenzure v posameznih pokrajinah. Odprto pismo Gabrijelu d’An-nunzio je priobčil prof. B. Poparič v „Hrvatu" z dne 26. februarja. Kakor znano, je d’Annunzio spisal spesnitev „ai Dalmati“, v kateri nesramno žali Jugoslovane in jim očita vsa mogoča barbarstva. Prof. Poparič je sedaj napisal v italijanskem jeziku odprto pismo „največjemu“ italijanskemu pesniku — kakor se d’Annunzio imenuje sam —, kjer mu odgovarja na vse njegove nedostojnosti. Med drugim pravi: Sedaj, ko se tudi za nas »odpirajo grobovi in vstajajo mrtveci", — ko bi nam morala aplavdirati tudi cela Italija, sedaj niste imeli vi, zapeljivi svečenik Svobode ničesar drugega za nas kot sramotne besede! Novo turško ministrstvo. Carigrad, 27. febr. (Lj. k. u.) »Agence Havas" poroča: Novo turško ministrstvo se je konstituiralo. Veliki vezirje Tevfik paša. Novi ministri so baje vst za to, da sodelujejo z ententno komisijo. Preganjati hočejo povzročitelje vojne in vse potrebno odrediti, da se vzdrži mir in red. V to svrho potrebuje pa novi kabinet takojšnje finan-cijelne pomoči od entente. Kedaj bo razveljavljena blokada proti Nemčiji. London, 27. februarja. (Lj. k. u.) Reuterjev uraanci, za katere je takoj^ gotova. Danes smo v demokratski državi, kjer velja nemška „frajla“ toliko kot preprosta kmetska ženica in zahtevamo od gosp. vodja okrajnega glavarstva, da gospoda pouči o njegovih dolžnostih. — Opozarjamo merodajne faktorje na to, da se po nemških trgovinah in kakor tudi po nemških gostilnah hujska proti naši državi. Tudi med policaji so možje, katerim niso všeč slovenski napisi. Torej! Račje psi Mariboru. „S1. Gospodar" je prinesel v št. 7 dopis od nas, da se v Moschl-ovi gostilni vedno cele noči popiva; jaz pa še dodam, ne samo to — tudi streljanje je v isti gostilni in okolici na dnevnem redu. Vprašamo, kaj delajo orožniki, jim li to ni znano? Seveda na take malenkosti se stražmojster ne ozira. V omenjeni gostilni se tudi kaj pogosto shajajo gospodične, ki jedo slovenski kruh z oženjenim Dr. R. celo pred otroci' kateremu je Jugoslavija, posebno pa njegovo veličanstvo kralj Peter velik trn v peti. Gospodične, da se ne izrazimo natančneje, spametujte se, drugače vam bodo tla v Račjem postala prevroča. Več. opazovalcev. Črna. Grof Thurn še sedaj ravna z delavci, kakor s sužnji po stari avstrijski navadi. Avstrija je že davno razpadla, pri grofu Thurnu pa morajo nekateri delavci, zlasti žagarji in drvarji delati še sedaj po 12 po 14 ur na dani Če grof Thurn noče zlepega razumeti, da veija tudi za njegove delavce brez razlike osemurni delavnik, mu bomo pa to s pestjo dopovedali, ker smo že siti večnega robotanja. Za sedaj še vljudno zahtevamo odpomoči. goslovani nastopati kot celota— edino tako pridemo do veljave. Isto velja glede našega ženstva. To so čutile tudi sklicateljice protestnih ženskih shodov, ki bodo protestirale pod naslovom kot »Jugoslovansko ženstvo". Politična nujnost torej zopet združuje uaše ženstvo v en tabor. Naša mati ?®na> dekle se bori za našo zemljo, Jer leži naša bodočnost. Zopet na-. .°Pa ženstvo v službi domovine. Da i °llo blagoslovljeno to delo, kakor : bilo blagoslovljeno delo za dekla-,ac'jo: Enega sovražnika smo strli — reba je še druzega. Protest naših žen bo odmeval daleč v svet, slišale ga bodo žene vseh kulturnih narodov. !n *e ne bo imel trenutnega uspeha bo energično delo naše narodne žene znalo rešiti vse, kar bi bilo sicer izgubljeno. Zato pa mislimo, da naj bo jutrajšnp skupni nastop jugoslovanskega zenstva začetek trdnejše, sil-nejše organizacije. (Konec prih.) Prosimo, ko vpošljete denar na | naše upravništvo, zapišite zadaj ^ na odrezku namen pošiljatve, za kaj je. N. pr. naročnina za 'Jugoslavijo, za kakšno in katero knjigo ali za kak dobrodelen namen, da ne bo potem nepotrebnih reklamacij. Naše severne meje. Položaj neizpremenjen. Ljubljanski korespondenčni urad poroča 28. februarja dopoldne iz uradnega vira: Položaj na naših severnih mejah je neizpremenjen. Na frontah je mir. Nemška propaganda na Koroškem. Ljub. dop. urad poroča dne 28. februarja iz uradnega vira: Dne 23. t. m. od 3. ure 15 minut do 3. ure 45 minut popoldne, je nad dravsko dolino od zahoda proti vzhodu in nazaj plul nemški zrakoplov ter metal v slovenskem in nemškem jeziku natisnjene letake, na katerih razglašajo Nemci, da je glasom ,,0’ozora" začasna jugoslovanska država sklenila, vojaško odrediti, da se srednjeveška kazen pretepa s palico zopet uvede. Kakor je znano iz svoječasnih objav v naših dnevnikih, naša vlada nikdar ni mislila in ne misli na kaj takega; saj je vseskozi moderna in demokratična. Kar je „Obzor“ svojčas poročal, se je opiralo zgolj na dejstvo, da je neki hrvatski stotnik pri svojem vojnem oddelku kaznoval z batinami. Dotičnega stotnika pa je vojaška oblast, čim je zaznala za njegovo povsem protipostavno ravnanje, dala prijeti in ga je postavila pred vojaško svdišče. Ta edini in izjemni primer vojaške krutosti poizkušajo Nemci sedaj izrabiti za svojo propagando zoper Jugoslavijo s tem, da ga razglašajo kot postopanje, ki je zakonito uveljavljeno po vsej kraljevini SHS. Naše zavedno ljudstvo, ki pozna moderni in demokratski ustroj naše mlade države, bo tudi to nemško obrekovanje vedelo prav ceniti. — Proti kršenju premirja, storjenemu s tem, da je demarkacijsko črto preplul sovražni zrakoplov, je poveljništvo Dravske divizijske oblasti protestiralo pri celovškem vojaškem poveljništvu. Slovenke! Žene in dekleta! Jutri v nedeljo ob 11. dop. se vrši v Narodnem domu velik protestni shod slovenskega ženstva proti nasilni italijanski okupaciji jugoslovanskega ozemlja. Pridite brez razločka, ženske vseh poklicev in stanov! Dnevne vesti. Pozor! Nekdo hodi po Štajerskem in nabira podpise za naš dnevnik »Jugoslavijo" ter pobira tudi naročnino. Da ne bodo ljudje oškodovani, izjavljamo, da nima od nas nikakega dovoljenja za to, Nikomur ne plačajte, če Vam ne da potrdila na naših tiskovinah za prejete zneske in če se ne izkaže z našim pooblastilom. Na naslov policijskega ravnateljstva v Ljubljani. Množijo se slučaji, da dobiva naše uredništvo pisma, oddana na pošto v Ljubljani, cenzurirana s pristavkom uradnega pečata: Cenzurirano v Ljubljani; Policijsko ravnateljstvo. Proti taki zlorabi uradne oblasti in kršenju državljanskih pravic najodločnejše protestiramo s pridržkom, da naznanimo zadevo višji oblasti, kakor hitro bi se ponovilo cenzuriranje pisem, oddanih v mejah naše države. „Gott soli jeder danken!“ Kako dobro se godi našim Nemcem v Gradcu, o tem nas — oziroma naj naše Nemce poučuje sledeči razgovor: Z vlakom se pripelje v Celje eden tistih Nemcev, ki so se iz Jugoslavije preselili v Nem. Avstrijo, misleč, da bodo tam živeli kot v raju. Pride k vlaku znani dr. Zanger, poln radovednosti, kako se bo njegov nemški so-boriiec pohvalil o dobrotah onkraj naše državne meje. Toda vprašani soborilec je očividno razočaran ter ozlovoljen vzkliknil: „Gott soli jeder danken, der in Jugoslavija leben kann." (Naj vsakdo Boga zahvali, kdor more živeti pod Jugoslavijo.) Ta vzdih prepuščamo zlasti našim nemškim hujskačem v pobožno premišljevanje. Republiko so pojedli. Bel-grajska „Pravda“ poroča: V bližini Oseka so "kmetje v neki vasi proglasili republiko. To je vse organiziral in pripravil Stipe Radič. O tem je dozirala bližnja vojaška oblast in v republiko se je podal rezervni častnik Urišanin, z 20 vojaki. — Zdravo bratje — izmenjali so pozdrave, objemi, poljubljanje. — Vi ste proglasili republiko, pa smo prišli, da varn po-morerno in vzdržimo red. Kje imate predsednika? Kmetje pripeljejo predsednika. Začeli so se veseliti z dobro večerjo, drugi dan z boljšim zajut-rekorn, še boljšo večerjo. Tako je to trajalo, kakor na kaki ženitnini, nekaj dni. V vasi je zmanjkalo hrane, ker je republikansko veselje vse pojedlo in ljudje so odstavili predsednika, odpravili republiko ter se zatekli pod zaščito predstavnikov monarhije. Deželna vlada v Ljubljani bo prihodnji teden sklepala o tem, ali se da nemškim notarjem novo poverilo ali ne. Neobhodna potreba je, da naša narodna prosvetna in politična društva ter krajevne organizacije vseh političnih strank takoj zavzamejo stališče k rešitvi tega vprašanja. Ta društva in organizacije naj nemudoma sklenejo energični poziv na deželno vlado v Ljubljani, da brezpogojno odstavi nemške notarje — premestitev v zaledje ni na mestu. Ti sklepi naj se takoj sporočijo deželni vladi v Ljubljani, da jih bo imela v rokah, predno se reši notarsko vprašanje. Pogajanja z delavstvom v Trbovljah. Delavci v premogovniku v Trbovljah so sporočili ravnateljstvu premogovnika svoje zahteve, ki^ jih trenotno še proučuje. Ker je deželni vladi mnogo na tem, da se zahtevam delavstva, v kolikor so upravičene, brez odloga ugodi, se sklene naročiti trboveljski družbi, da se začne pogajati z delavci 10. marca. K pogajanjem odpošlje deželna vlada dva zastopnika. Veščak deželne vlade odide takoj v Trbovlje, da prouči razmere na licu mesta in natanko informira zastopnika vlade. Povratek jugoslovanskih izseljencev iz Vestfalske v domovino. Za povratek pride 308 rodbin skupaj 989 oseb v poštev. Zastopstvo Nemške Avstrije v Dortmundu oskrbi prevoz družin v domovino s posebnim vlakom proti povračilu stroškov. Drž. urad za zunanje zadeve na Dunaju se naprosi, da poskrbi, da se rodbinam pri prevozu pohištva in druge lastnine ne dela zaprek. • Nemška nasilstva na Koroškem. Glede stanovanja, ki ga je odpovedal mestni magistrat odvetniku dr. Ferdinandu Miillerju v Celovcu pod ničevimi pretvezami, se sklenejo nadaljni ukrepi. Evidenčni in Informativni urad za mornarico v Ljubljani. 1. Razglaša se, da se imajo vse osebe mornarice, ki stanujejo v področju deželne vlade v Ljubljani v vseh zadevah izključno obračati samo na evidenčni in informativni urad za moinarico v Ljubljani. Ta urad bo vse pismene vloge predlagal v rešitev oddeljenju za mornarico v Zagreb. — Istotako imajo osebe mornarice tega področja evidenčnemu uradu za mornarico v Ljubljani predložiti potrdila glede event. njihovih terjatev na plači itd. Ta urad bo dokumente predložil pomorski in-tdndanci pri oddelenju za mornarico v Zagrebu, kjer se bo odločilo zaradi dohodkov in se jih nakazalo. Izplačali se bodo natn v Ljubljani. 2. Vsi dalje-služeči podčastniki mornarice, ki še nimajo 10 službenih let in ki se še dosedaj niso prijavili, se pozivlje v lastnem interesu, da se ali osebno, ali pismeno javijo pri evidenčnem in informativnem uradu za mornarico v Ljubljani, ker je izšla za njih jako važna nnredba. 3. Opozarja se vse mornarje, da je pravilni napis na trakovih mornariških čepic z odredbo odločeno od sedaj naprej samo: „Ratna mornarica". 4. Vse stalno osobje mornarice, ki stanuje v Ljubljani, naj se zglasi v evidenčnem uradu za mornarico radi sprejema legitimacije. Izven Ljubljane stanujočim se bodo te legitimacije odposlale po pošti. Ali še vedno ne bo nič? Sedaj, ko so bili že vsi finančni svetniki »začasno" imenovani nadsvetnikom, se je vse nižje uradništvo nekako oddahnilo, meneč, zdaj se bode pa pričelo tudi v njegovih vrstah s težko pričakovanimi, četudi »začasnimi" imenovanji. Kljub temu se z istimi še vedno zavlačuje. Se li odgovorni činitelji ne zavedajo, da so z »začasnimi" imenovanji na najvišjih uradniških mestih napravili veliko napako; mesto, da bi bili skrbeli za podrejene, jim je bila glavno lastna oseba. Ali ne vedo, kaka nezadovoljnost vlada med uradniki tudi rudi tega zapostavljenja in se ne zavedajo, da je nezadovoljnost najboljša podlaga boljševizmu? Birokratska ko-modnost naj že zgine! Menda ne bo treba ostrejših sredstev, da se bo kolo četudi »začasnih" imenovanj začelo sukati. Današnji shod, katerega priredi Napredno politično in izobraževalno društvo za kolizejski okraj se prične točno ob 7. uri zvečer pri »Novem svetu". Somišljeniki iz kolizejskega okraja vsi na shod. »Interes naših žen za naša javna vprašanja" pod lem naslovom prinašajo »Novosti" od 25. t. m. notico o sestanku jugoslovanskih žen za volilno pravico, ki se je vršil prošlo nedeljo v Zagrebu. Interesantno je, da je bilo na sestanku več moških nego žensk. Zrinjevac, zagrebško izpreha-jališče, je bil pa seveda poln dam, ki so v elegantnih toaletah koketirale in se zabavale. Značilno je tudi, da se niso udeležile sestanka zagrebške študentke, ki bi morale biti vendar reprezentantke javnih ženskih vprašanj. Res žalostno! Zavedno ženstvo našega Bleda priredi v nedeljo protestni shod proti nasilni italijanski okupaciji našega, ozemlja. Pridite vse polnoštevilno! Protestni shod. Tudi novomeško ženstvo priredi v nedeljo, dne 2. marca v Novem mestu protestni shod proti nasilni italijanski okupaciji naše slovanske zemlje. Gledališko reduto prirede dne 4. t. m. v Zagrebu, kjer znaša vstopnina K 50— za osebo! To naj bi bila demokratska država, v kateri se nudijo estetski užitki le vojnim dobičkarjem in zagrebškim magnatom. No pri naših »kabaretih" bo kmalu enako! Naznanja se, da s 1. marcem 1919 zopet začne v smislu vinskega zakona in tozadevnih naredb delovati kletarski nadzornik Franc Gombač v Ljubljani. Njegov delokrog obsega celo Slovenijo. Državna podpora prijavljenim brezposelnim se izplačuje vsaki petek onim z začetnimi črkami A do M in vsako soboto N do Ž, vsakokrat od 9. do 11. ure dopoldne na magistratu (bivša mestna posredovalnica za delo in stanovanje.) Ročna granata v Prešernovi ulici. Včeraj popoldne je našel neki narednik v Prešernovi ulici ročno granato. Narednik, ki je bil dve leti na fronti, je takoj spoznal nevarnost, ki bi lahko nastala v slučaju eksplozije. Zato je odprl previdno po vojaških predpisih granato, v kateri pa ni bilo več eksplozivnih snovi, arrpalc razne odurne in nevarne živali kakor zmaj z nemčurskim klobukom, avstrijski psi, izpremerijeni v jugoslovanske backe, cel regiment žab, osel na odru, begunski vohun in še vse polno drugih zanimivih in smešnih stvari, ki se vidijo in berejo v 3. štev. »Kurenta". Iz Korotana pošiljamo najiskrenejše pozdrave vsem zavednim in vrlim slovenskim dekletom. Tudi naznanjamo, da se je naš najboljši prijatelj Tonček Kastelic iz Mirne, poročil z gospodično Milico Žumer iz Pliberka. Obilo sreče želimo v zakonu. Adolf Zbil, Mokronog; Joško Frelih, Št. Ru~ Eert; Mihael Vintar, Straža; Iv. Mrvar, jubljana; vsi od Slov. pl. polka. Idrijčanom in Idršjčankam pošiljamo obilo pozdravov fantje iz Idriie sedaj na Koroškem: Franko Pavel, Koler Ivan, Felc Viktor, Bratuš Srečko, Šturm Miroslav, Tratnik Leopold, Vončina Pavel, Poženel Hinko. Vsi smo zdravi in vam kličemo: Na prapor naš prisegamo — nam priča je nebo — da kamor treba, pojdemo — veselje nam je to. Pred nami gre visok vojščak — slovenskega rodu — za njim hiti, kdor je junak — in ne pozna strahu! Srčani pozdrav svima slovenskima djevojkama pošiljaju vojnici I. poljske baterije srpskih trupa u Ka-zazah pošta Sinče vas, Koroško: Ciro Zindovič, Kaplar Čedornir, Živkovič, Hartman Vekoslav, telefonist, Bruck Anton, Horvat Viktor, Novak Jožef, Uroševec Radivoj, Golmajer Metod, Negovanovič Voislav. Zdravstveno stanje vojaštva v Ljubljani. Kot prvi bolniki s pegavico so prišli v Ljubljano ruski ujetniki z dežele, kjer so bili že nekaj časa. Prepeljali so se v Ljubljano, najprvo v deželno in potem v garnizijsko bolnico. Početkom meseca februarja se je pojavilo zopet šest primerov pegavca v belgijski vojašnici, in sicer sta oboleli dve strežnici in štirje vojaki, od katerih jih je prišlo nekaj iz ruskega ujetništva. Takrat se je razkužil ves I. trakt v belgijski vojašnici; osebe, ki so bile v tej sobi, so se izolirale. Dne 24. t. m. sta se pojavila dva nova primera pegavca; eden izmed bolnikov se je nahajal 18 dni, drugi 22 dni na objektu. Najbrže izvira infekcija od že prej omenjenih bolnikov. Navedeni trakt se je razušil, oddelek I. se je raz-ušil in razkužil. Zopetno razkuženje se nadaljuje. Sprejem in odhod bolnikov na tem traktu je ustavljen za 21 dni. Poslovanje v slov. trgovinah. Slov. trg. društvo opozarja še enkrat vse slovensko trgovstvo in razna podjetništva, kjer se vedno še vodi knjigovodstvo in drugo notranje poslovanje v neslovenskem jeziku, da isto takoj nadomestijo s popolno slovenščino. Žalostno je sploh, da je še sedaj treba opozarjati na kaj takega. Raba neslovenskega jezika v notranjem poslovanju je veliko škodovala našemu trgovskemu naraščaju in vpliva slabo tudi na slovensko občihstvo, od Katerega se vedno zahteva, da naj po-seča samo narodne trgovine. Pričakujemo, da bo opomin zadostoval ter ne bo treba kakšnih drugih okrepov. Državna posredovalnica za delo je otvorila 22. t. m. svojo podružnico v Mariboru na Grajskem trgu št. 1, v koje delokrog spada za enkrat ves slovenski del Štajerske. Vsi delojemalci in delodajalci iz Štajerske naj se zglašajo v svrho posredovanja odslej le pri omenjeni podružnici. Za pismene prijave je naslov: Državna posredovalnica za delo. Podružnica za Maribor in okolico v Mariboru, Grajski trg št. 1. , ’ Društvene vesti. " Opozarjamo že danes naše občinstvo na dr. Prijateljevo predavanje v Akademiji, ki se vrši v ponedeljek, dne 3. marca ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma. Naš literarni kritik, Cankarjev vrstnik, bo predaval o »Cankarju kot umetniku'1. Akademija hoče tako na skromen način obhajati spomin na velikega umetnika. Podružnica Slov. Planinskega društva v Kamniku, naznanja, da se bo redni občni zbor vršil dne 2. sušca 1919 ob 5. uri pop. v gostilni člana g. Karla Kumra (pri Krištofu). Narodna čitalnica v Kamniku, priredi na pustno nedeljo, 2. sušca 19i9 v društveni dvorani gledališko predstavo »Zmešnjava na zmešnjavo", burko v petih dejanjih. Po predstavi ples. Narodna čitalnica v Slovenjemgradcu, priredi na pustno nedeljo, dne 2. marca 1919 v veliki dvorani gostilne Goli gledališčno predstavo „Nebesa na zemlji11, burko v treh dejanjih. Nastopi prvič pevski zbor. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. Društvo zasebnih uradnikov in uradnic poživlja svoje člane, da se občnega zbora v nedeljo, 2. marca v Mali dvorani Narodnega doma, zanesljivo vsi udeleže. Društvo je dobilo večjo množino sladkorja in se na občnem zboru določi razdelitev sladkorja. Slov. trg. društvo Merkur v Ljubljani, vabi svoje člane, naj se danes prijavijo k srbo-hrvaškemu tečaju pismeno ali ustmeno v druitveni pisarni, Gradišče 17/1. cp , . cJro suj n. V soboto 75. marca se vrši zbor delegatov Narodno Socijalne Zveze v Ljubljani m v nedeljo 16. marca glavna skupščina. Odposlanci N. S. Z. pridejo iz vse Slovenije in N. S. Z. Jim mora za soboto /5. marca preskrbeti prenočišče. Prosimo zavedne Ljubljančane, da bi nam za eno noč odstopih prenočišča za delegate. Naznanite, koliko postelj morete odstopiti. Upamo, da ne apeliramo zastonj na narodno zavednost bale Ljubljane t Prijave prosimo na Nar. Soc. Zvezo v Ljubtjani, Narodni dom, pritličje, levo. Narodno gledišče. Dramsko gledališče. V soboto, 1. marca ob pol 8. uri zvečer, dobrodelna predstava oslepelih vojakov. Izven abonementa. V nedeljo, 2. marca ob 3. uri popoldne, dobrodelna predstava oslepelih vojakov. Izven abonementa. V pondeljek, 3. marca ob pol 8. uri zvečer, »Veseli dan ali Matiček se ženi“, igrajo dijaki tuk. srednjih šol. Izven abonementa. V torek, dne 4. marca ob 3. popoldne „ . . . . ulica štev. 15“ izven abonementa. V sredo, 5. marca ob 7. uri zvečer »Tugomer'1. Izven abonementa. Predstava se vrši za uradnike, ob znižanih cenah. V četrtek, 3. marca ob 3. uri popoldne, dijaška predstava „Svet“, izven abonementa. Zvečer ob pol 8. uri, . . ulica štev. 15“, za abonement A. Operno gledališče. V soboto, 1. marca opera „Manon“ za abonement C, ob pol 8. uri zvečer. V nedeljo, 2. marca zvečer ob pol 8. uri »Prodana nevesta1' izven abonementa. V pondeljek, 3. marca ostane gledališče zaprto. V torek, dne 4. marca ob pol 8. zvečer, „Bohžme“, izven abomenienta. V sredo, 3. marca ob pol 8. uri zvečer, „Manon“, za abonement A. V četrtek, 6. marca ob pol 8. uri zvečer, „Boheme“, za abonement C. Uradniške predstave. Z ozirom na to, da so gg. uradniki in uradnice v svojem poklicu zadržani obiskovati gledališče, je sklenilo ravnateljstvo, prirejati uradniške predstave z znižanimi cenami, tako da bode tudi uradništvu dana prilika udeležiti se gledaliških predstav. Kulturen pregled. Propagandni spisi Jugoslovan* skega odbora v Parizu. Te dni smo poročali, kako ogromno delo vrši Jugoslovanski odbor v Parizu. Med drugimi spisi je izdal tudi v angleškem jeziku ilustrirano knjigo o Gosposvetskem polju na Koroškem pod naslovom ,,1’oglav.je o stari slovenski demokraciji4'. Spisal dr. Bogomil V o š n j a k, z epilogom dr. M. Zupaniča. V tej knjigi opisuje dr. Vošnjak, kako so na demokratičen način volili Slovenci v starem in srednjem veku svoje kneze, opisuje običaje ustoličenja na Gosposvetskem po|ju na Koroškem itd. ter dokazuje naše zgodovinske pravice do Koroške. Knjiga izide ilustrirana tudi v slovenskem jeziku. Iz angleščine jo je preložil ing. Viktor Zupanc. Natisne in izda jo Zvezna tiskarna v Ljubljani. Gotovo bo zanimala vsakogar. Knjiga izide začetkom marca t. 1. Koncert. 10. marca t. 1. priredi gdč. Cirila Medvedova v veliki dvorani Narodnega doma koncert v dobrodelne namene. Spored obsega pesmi najboljših ruskih in francoskih skladateljev. Predprodaja vstopnic se prične te dni, na kar se p. n. občinstvo posebej opozarja. Delavsko izobraževalno društvo „Svoboda“ priredi danes, dne 1. marca 1919 ob pol 8. uri zvečer Bezručev večer v dvorani Mestnega doma. Predava g. Fran Albrecht. Recitirata gg. I. Vehovc in H. Jankovič. Vstopnina za nečlane: sedeži K 1'—, stojišča 50 v. Člani in dijaki vstopnine prosti. „Svoboda“, družinski list, 1. letnik, 2. štev. Vsebina: Janko Gla-ser: Žena. Alf. Daudet-Joso Jurkovič: Obleganje Berlina. Vladimir Levstik: Jetnikovo pismo. Veno Pilon: Boljševiki in umetnost. Fran Albrecht: Ob cvetočem drevesu. Fran Erjavec: Naša izobraževalna organizacija (Dalje). Fran Albrecht: Mladi Jure. Vera Kes- ler j e va: Bela noč. Pregled. Društveni vestnik „Svrobode“. List izhaja v založbi delavskega izobraževalnega društva „Svoboda“ in izhaja enkrat na mesec. Naročnina znaša letno K 12-—. Drobne vesti. Francozi so izpraznili Mannheim in se vrnili preko Rena. Kaj je vzrok temu koraku, se še ne ve. — Na Portugalskem so vojaške oblasti razveljavile zborovalno svobodo. — Volitve v madžarsko konstituanto se bodo vršile v prvi polovici aprila, občinske pa v drugi. Volitve bodo na podlagi proporčnega sistema. Pri poizkušnem glasovanju o zvezi narodov v ameriškem senatu je bilo oddanih 48 glasov za in 42 proti. Večina je iorej jako majhna. — Iz Helsingforsa se poroča, da so internacionalni komunisti, obstoječi iz nemških in ogrskih ujetnikov, vprizorili v Peirogradu velike nemire in zažgali več poslopij sovjetske vlade. — Nemška narodna skupščina v Weimarju je odobrila načrt, da se za obrambo države ustanovi armada 300.000 mož. — Ministrski predsednik Clemenceau je že toliko okreval, da je zamogel posetiti mirovno konferenco. — Rdeči gardisti so včeraj zjutraj v znak protesta proti zasramovanju ljudske brambe zasedli poslopje in uredniške prostore lista „Reichspost“. Zapustili so uradniške prostore šele na intervencijo povelj-ništva ljudske brambe. — Italijanski poslanik v Pragi je izjavil, da je v Italiji mir; tudi kralj da je popolnoma zdrav. Vse drugačne vesti da so neresnične. — V češki narodni skupščini s? vrši sedaj razprava o vprašanju razglasitve veleposestev. Posl. Bechyne je predlagal, naj se začasno postavijo vsa veleposestva pod prisilno upravo. Za naše vojake. L Pristojbine vojakom, ki gredo na zdravstveni dopust. Za ono moštvo, ki je poslano v svrlio pravočasne in hitre izpraznitve bolnic na dopust iz zdravstvenih ozirov iz bolnice, velja odlok bivšega c. i. kr. vojn. ministr. od dne 1. aprila 1918, odd. 14, št. 4240. Prosilec ima pravico do dnevnega pavšala 3 kron. Ta pavšal se pri dopustili do štirih tednov za ves čas dopusta (to je 28 dni) izplača vnaprej pred odhodom. Znesek izplača bolnica, ki pošlje moža na zdravstveni dopust. (Je traja dopust več kakor štiri tedne, dobi moštvo te pristojbine naknadno pri kadru, pri katerem se ima javiti po preteku dopusta. Na prošnjo pa ti kadri lahko znesek tudi mesečno pošljejo prosilcu na dopustu po pošti. Ta pavšal 3 kron na dan, gre tudi možu, ki je poslan na zdravstveni dopust, do treh mesecev iz kakega okrevališča, (oddelek za rekonvalescente). Če vojak na kakem zdravstvenem dopustu potrebuje zdravnika, naj se poda v bližnjo vojaško bolnico, ali pa v bolnico Rdečega križa. II. Pristojbine vojakom, ki se vračajo iz ruskega ujetništva. Vojaki, ki se vrnejo iz ruskega ujetništva, dobe vse pristojbine za čas ujetništva. Gredo naj se radi tega zglasiti h gospodarskemu uradu pristojnega polka. Ako pa ta polk ni sedaj v našem ozemlju, naj se obrnejo oni od bivše skupne vojske (infanterija) k ljubljansk. pešpolku, oni bivšega domobranstva k slov. plan. polku, a oni od topništva k topniškemu poveljstvu v Ljubljani. Pripadniki bivšega 97. pp. naj to opravijo p i s m e n o na tržaški pešpolk v Mariboru. III. Civilna obleka odpuščenih vojakov. Ce se je civilna obleka izgubila ali pa iz kakega drugega vzroka ni dosežna, se ima možu porabna vojaška obleka kot nadomestek izročiti. Je bil torej mož od svoje vojaške oblasti s porabno vojaško obleko odpuščen ali se je s tako z bojišča vrnil, nima več pravice do odškodnine, ker že ista obleka kot nadomes* 'k velja. Ako je mož svojo civilno obleko pri katerem krdelu v območju Slovenije shranil, se ima osebno, pismeno ali po kakem zaupniku na dotično krdelo obrniti ter tam svojo obleko prevzeti. 0e obleke ni več tam, lahko prizadeti s tozadevnim potrdilom pri oblasti, katera ga je odpustila, odškodnino zahteva. Ako je pa krdelo, pri katerem se je obleka shranila, izven območja Slovenije (v Nemški Avstriji itd.), ima prosilec prošnji za odškodnino pri* ložiti izjavo, da je svojo civilno obleko svoječasno pri vojaški upravi shranil ter je ni več vrnjene dobil; tako izjavo im* pristojna občina in orožništro potrditi. Razen potrdila, ozir. izjave, da se j« obleka izgubila, se ima prošnji priloži*1 tudi potrdilo, tla se je vojaška obleka resnično vojaški upravi vrnila; ta potrdila izdaja dotično poveljstvo, katero je vojaško obleko prevzelo. Tako oprem- , ljene prošnje se naj potom občinskih uradov vojaški intendanci v Ljubljani pošiljajo. Upravičene prošnje se bodo upoštevale ter bo deželna vlada. oz. vojaška uprava odškodnino v denarju do največ 80 kron ali pa civilni obleki v natura poravnala. IV. Pokojnine invalidov, vojaških vdov in sirot in vojaških vpokojencev za februar. Vsem tem osebam izplačuje pokojnine, invalidnine in preskrbovalnine še vedno penzijska likvidatura na Dunaju. Za mesec februar so bile že pripravljene vse izkaznice, da se izplačajo kakor doslej potom poštne hranilnice na Dunaju. Ker pa je promet dunajske hranilnice za našo državo bil ravnokar ustavljen, se je naša vlada potrudila, da se ti zneski vendar pošljejo potom dunajske poštne hranilnice, kar se bo zgodilo v nekaj dneh. Zato naj nihče ne pošilja pritožb na Dunaj, ali na vlado v Ljubljani ampak naj potrpi nekaj dni! V. Zaostale pokojnine invalidov, vdov in sirot. Penzijska likvidatura na Dunaju izplačuje potom poštne hranilnice na Dunaju tudi vse zaostale pokojnine še vedno vojakom, vdovam in sirotam in invalidom. Pri ogromnem številu teh oseb in vsled pomanjkanja uradniških moči, pa vendar marsikdo ni dobil penzije že več mesecev. Komur se res mudi za denar in ne more počakati, naj svojo pokojninsko polo in zadnji odrezek poštne nakaznice pošlje na »Komisijo za preskrbo vračajočih se vojnikov" v Ljubljani, Turjaški trg št. 4 navede naj natančen naslov in za katere mesece ima dobiti še pokojnino. Vsi dopisi glede zaostalih penzij, naj se pošiljajo samo tej komisiji, ne pa poverjeništvu za socijaluo skrb ali Konzularni agenturi na Dunaju. Pri tej komisiji naj se oglasijo tudi stranke, ki prihajajo v teh zadevah v Ljubljano. VI. Podpore vojakom, ki so odpuščeni iz vojaške službe. Ob odhodu iz vojaške službe je marsikak vojak popolnoma brez sredstev, če je iz zasedenega ozemlja, tudi nima nikamor iti. Da se pomaga takim vojakom za prvo silo, dokler ne dobe primernega dela, se jim bodo ob odpustu iz vojaške službe izplačevali pri pristojnih vojaških oddelkih prispevki za preživljanje vsaj za en teden. Gospodarstvo. Vzorčni sen enj v Lipskem. Letošnji spomladni vzorčni semenj v Lipskem se vrši od cine 27. aprila do 3. maja 1919. Francoski trgovski urad. V Belgradu so osnovali francoski trgovski urad, ki bo posredoval med francoskimi in jugoslovanskimi tvrdkami. Urad bo izdajal tudi naslove, kataloge in dajal potrebne informacije. Gozdni žandarji. Minister za gozdarstvo in rudarstvo Mehmed Spahe je odredil, da se morajo v celi državi zbrati podatki glede gozdov. Misli se nastaviti 600 gozdnih žandarjev, ki bodo strogo čuvali, da se gozdovi ne kvarijo. štev. „jUGOSLAVIJA* dne 1. marca 1919. Stran. 5. Zagreb , 28. febr. (Lj. k. u.) Včerajšnji zaključni kurzi na zagrebški borzi: p Denar Blago Banka za trgovino, obrt in in-nustrijo 465 4S5 Banka in hranilnica za Primorje in Sušak 595 515 Hrvatska eskomptna banka 1450 1465 tskomptna in menjalna banka Brod, nove delnice 380 390 Hipotekama banka Zagreb 438 445 Jadranska banka, stare delnice — 940 „ » „ nove delnice — 905 Brvatska kreditna banka 1040 1085 Narodna banka, stare delnice — 455 _ » , nove delnice 450 480 Bbrtna banka, najnovejše 255 260 Poljedelska banka — — PrvaHrvatska štedionica, stare delnice 9050 9150 prva Hrvatska štedionica, nove delnice 8065 8075 Riješka pučka banka 208 212 Srbska banka — — ^eitialjska banka Osjek 680 690 Podraženje sladkorja. Te dni So se v Belgradu v trgovinskem ministrstvu vršile konference o oskrbi s sladkorjem. Naša država potrebuje letno 8000 vagonov sladkorja. Od sedaj do nove kampanje potrebujemo še 6000 vagonov. V zalogah imamo in v naših tovarnah se še izdeluje okoli 2000 vagonov, tako, da bomo morali uvoziti okoli 4000 vagonov. Ta primanjkljaj bomo morali pokriti vsekako iz Češke, kjer je še 27 velikih sladkornih tovarn. Na razpolago imamo toliko tovarn in primernih zemljišč, da bi mogli v dveh do treh kampanjah Pokriti lastno potrebščino, ako bi se Alergično lotili dela. Na konferenci se 1® razpravljalo tudi o vprašanju cen *er prišlo flo zaključka, da treba sedanje maksimalne cene znatno povišati. Proizvajalci so namreč izračunih, da stane njih kilogram sladkorja okoli K 5.40, dočim bi znašal davek okoli 80 vin. za kg. Tako bi prišel torej kilogram sladkorja v nadrobni prodaji na približno 7 K. Vprašanje je samo, kdo bo veroval, da proizvajalce res stane kilogram sladkorja K 5'40, ko je stal pred vojno kilogram sladkorja proizvajalca okoli 20 vin. Sedemin-dvajsekrat pa surovine in delavci vendar niso podražili 1 Vsake reči kar je prav! Zanimiva vprašanja finančnemu ministru. Bančni prokurist Ho-seinagič vprašuje v sarajevski „Jugo-Slaviji“ finančnega ministra: 1. Koliko milijard kron je ožigosanih? 2. koliko je prepiečena poplava papirnatega denarja? Kaj misli napraviti, da olajša stanje našega malega človeka, ker mu italijanske oblastnije v Dalmaciji ne sprejemajo papirnatega denarja. 4. Ali ve, da v ostalih delih monarhije denarni zavodi sploh ne sprejemajo našega žigosanega denarja in kako misli temu odpomoči? Kaj misli napraviti z onimi notami, ki so ožigosane z »Vladin podvornik", »Dankend saldiert", »Državna granica“, „lma se izplatiti“ itd.? Na kaki podlagi je odredil tečaj dinara s 3 kronami? Dinar v Italiji sploh ne sprejemajo, a krone s 40 vin., dočim je v Francoski in Švici tečaj krone 20—30 vin., a dinara 60 vinarjev, razmerje bi torej bilo 1 : 2, a nikdar 1 : 3. Huseinagič končuje svoja vprašanja z znano prislo-vico. Ako smo bratje, nam niso denarnice sestre. Razno. Iz Wilsonovega zasebnega življenja. Predsednik Wilson bere najraje kriminalne romane. Pravijo, da znana pamet vsa dela Scherlock Holmesa in Nicka Cartera. Njegov krojač mora biti vedno umetnik. Ravnotako njegov brivec, ker Wilson med brijanjem neprestano govori. Wilson ima najraje jedila, pripravljena po francoskem načinu, zato je francosko ministrstvo za zunanje zadeve ukrenilo, da mora imeti Wilson posebnega kuharja v Parizu. Uspeh inseriranja. Neki švedski list priobčuje sledečo zgodbico: Slaščičar Olsan v Svenborgu je imel veliko zalogo medenih kolačev, katerih ni mogel prodati. Zato je inseriral v časopisih: Najcenejši medeni kojači se dobijo v slaščičarni Olsan. Vkljub neznatni ceni se zaloga ni zmanjšala. Nato je zopet inseriral: Vsak, kdor naroči čokolado v moji slaščičarni, dobi zastonj medene kolače. Tudi to še ni pomagalo. Končno je inseriral sledeče: Miad, inteligenten in bogat fant, neomadeževane preteklosti bi se rad seznanil z damo v starosti 25 do 45 let. Sestanek v slaščičarni Olsan jutri pop. ob štirih. Še isti dan ob peti uri je prodal zadnji kolač. Zadnje vesti. Slovensko vseučilišče v Ljubljani. Bel grad, 28. febr. (Izvirno por.) Ministrski svet je dovolil JI,400.000 kron za slovensko vseučilišče v Ljubljani. Vseučilišče se otvori že letos v jeseni. Italija odredila splošno mobilizacijo. Dunaj, 28. febr. (Lj. k. u.) Glasom čehoslov. tiskovn. urada poroča „Wiener% Allgemeine Zeitung" iz Pariza: Ker so Italijani definitivno od- klonili Wilsonovo posredovanje med Italijo in Jugoslavijo, so Jugoslovani svojo zahteve, da naj bo Soča meja, predložili pariški konferenci. Ravnokar došle italijanske vesti poročajo, da je Italija odredila splošno mobilizacijo. Začetek predmlrovnih pogajanj v drugi polovici marca. Berlin, 29. febr. (Lj. k. u.) Glasom čehoslov. tisk. urada poroča „Daily Telegraph": Balfour je izjavil, da se bodo predmirovna pogajanja pričela v tretjem tednu meseca marca. Položaj v Nemčiji je brezupen. Aliiranci so pripravljeni odstopiti od nekaterih svojih zahtev, da se bodo v Evropi ustvarile preje urejene razmere. Clemenceau pri Poincareju in Fochu. Pariz, 28. februarja. (Lj. k. u.) Clemenceau se je podal iz ministrstva za zunanje stvari v palačo Elysee .da poseti predsednika Poincareja. Razgovor je imel zelo srčen značaj. Potem se je peljal Clemenceau v vojno ministrstvo, kjer je dalj časa razpravljal z generalom Mordacquom in s predstojniki različnih oddelkov. Razpravljal je tudi z maršalom Fochom. Določitev mejnih vprašanj se bliža koncu. Berlin, 28. febr. (Lj. k. u.) Glasom čehoslov. tisk. urada poroča »Morning Post“ iz Pariza, da se bliža določitev vseh mejnih vprašanj po mirovni konferenci svojemu sklepu in da se misli sedaj tudi na povabilo zastopnikov osrednjih držav. Najprej j bodo povabljeni k konferenci zastopniki Nemške Avstrije, Ogrske in Turčije, pozneje pa zastopniki Nemčije. V Pariz bodo odpotovali 10 dni po povratku Wilsona. Italijansko - jugoslovanski spor. nevarnost za mir med aliiranci. Amsterdam, 28. februarja. (Lj. k. u.) Dunajski kor. urad poroča: O italijanskem in jugoslovanskem na-sprotstvu na pariški konferenci pišejo „Times“, da ima italijanska odklonitev rešitve jugoslovanskega vprašanja potom razsodišča žali-bog posledice, da so Jugoslovani sedaj stavili pretirane zahteve. Zadeva je sedaj dosegla mrtvo točko, ki rodi morda še velike neposredne nevarnosti za mir med aliiranci. Vprašanje Šlezije na konferenci. Pariz. 28. febr. (Lj. k. u.) Glasom dun. kor. urada poroča „Agence Havas“ uradno: Odsek za čehoslo-vaška vprašanja je dokončal proučitev nemško-češkega problema in je začel razpravljati šlezijsko vprašanje. Skupne izgube entente. London, 28. febr. (Ljub. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Skupne izgube aliiranih velesil v vojni proti centralnim državam znašajo 5,560.000 mrtvih, v kateri vsoti pa ni všteto število mrtvih francoskega civilnega prebivalstva. Zahtevajte „J-ugoslavijo" po vseh gostilnah, kavarnah in brivnicahl Pridobivajte novih naročnikov/ Aprovizacija. Stranke, ki dobivajo meso pri Černetu in Kebru, dobe v aprovizačnem uradu na Poljanski cesti 13|I, nove izkaznice za meso v pondeljek dne 3 marca. Prinesti je seboj: 1. staro izkaznico za meso, 2. rmeno ali zeleno legitimacijo za živila, 3. železničarji, nakupne knjižice, oziroma potrdila o števiiu oseb in 4. kdor jo ima, izkaznico ubožne akcije. Uradne ure dopoldne od 8. do 12. in popoldne od 3. do 5. ure. Stare izkaznice za meso so neveljavne, kakor hitre dobe stranke nove izkaznice. — Anton Primc, otvori mesarijo na Starem trgu 15. Stranke, ki bi hotele odslej pri Primcu dobivati meso, naj se zglase pri zgoraj omenjenem uradu z izkaznicami. Amerikanski sladkor In kavlna primes za 111. in IV. okraj na krompirjeve nakaznice, pri Miihleisnu na Dunajski cesti, dobe stranke III. okraja, 1. marca dopolpne od 8. do 9. št. 1 do 240, od 9. do 10. št. 241 do 480, od 10. do 11. št. 481 do 720, od 2. do 3. št. 721 do 960, od 3. do 4. št. 961 do 1200, od 4. do 5. št. 1201 do konca. — Stranke IV. okraja, 3. marca dopoldne od 8. do 9. št. 1 do 200, od 9. do 10. št. 201 do 400, od 10. do 11. št. 401 do 600, od 2. do 3. št. 601 do 800, od 3. do 4. št. 801 do 1000, od 4. do 5. 1001 do 1200. V torek 4. marca dopoldne od 8. do 9. 1201 do 1400, od 9. do 10. št. 1401 do 1600, od 10. do 11. štev. 1601 do konca. — Vsaka oseba dobi pol kilograma sladkorja in četrt kilograma ka-vine primesi za ceno pet kron. Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek. Tiska »Zvezna tiskarna" v Ljubljani Pic^rniška mnf* (knjigovodstvo, kores-rioul Uidita IIIUU) pondenca, stenografija) proti dobri plači, prostem stanovanju in hrani, se takoj sprejme. Ponudbe na »Upia-viteljstvo graščine Bled. 629 I ni liro in v°lnih posojil nakup posreduje Lulj III u in sprejema kot zavarovalne premije Splošna zavarovalna posredovalnica, Gledališka ulica 7/111. Uradne ure od 9. do 11. dop. in 3. do 6. pop. 630 H011 or dobro naložen, z dobrim obresto-Uoiluif vanjem in zajamčeno .sigurnostjo, je vprašanje današnjega dne. Ce hočete o tem pojasnila, potrudite se takoj k »Splošni zavarovalnici", Gledališka ulica 7/111. Uradne ure od 9.—10. dop. in 3.-6. pop. 631 4—1 Vinclfi cnrii za transport in hram, nad 100 Vllidnl oUUI hektov, so ceno naprodaj. — Vprašanja na upravo tega lista pod »Vinski sodi". 632 2—1 RfinhnnO vsake vrste po zmernih cenah OuilUUllu dobavlja redno tvrdka Fran Medica, Ljubljana, Tržaška cesta 4. Postrežba točna in solidna. 30—22 Karbidne svetiljke &***? m debelo tvrdka Martin Sučem v Konjicah na Štajerskem. 438 20—12 Mlofjpp učen brijačkom poslu, tražj bri-llfliiUCu) jačkog obrtnika, makar bilo u kojem večem mestu, koji bi ga oslobodijo za tri meseca. Plača dotičnome obrtniku 200 kruna mesečno. Stan i košto po dogovoru. Naslov pod šifro „Brijač“ na upravu novin. 532 10-7 Hfltpl 'n restavracija na Bledu, popolnoma I1UICI opremljen se odda v najem. Pojasnila daje Janko Ferjančič na Bledu. Knnftr^Pk »harcer" (samica), se kupi ali flUlluluGnj vzame na posodo proti odškodnini. Cenj. ponudbe pod „Samica“ na upravo lista. nva iansria (dobra gaterista) rabim za Uta čdljaijd takojšnji nastop za žago na Gorenjskem. Za hrano preskrbljeno, oglasiti se je pri Ferd. Arnejcu, trgovcu z lesom, Jesenice. 572 3_i Stružni stroj (Drucku.Dreh-bank) 1300 mm dolg, železen, za kovinaste izdelke, za ključavničarje, kleparje ali pa-sarje pripraven, čisto nov, se po ceni proda, kakor tudi 500 do 600 kilogramov raznih suhih barv za soboslikarje. Vprašanja na Žužek, Bled. 579 4—1 Kovinarji, soboslikarji! ni jo bi (dijakinje), se sprejmejo v Ljubljani LfljdM na hrano in stanovanje, za mesečno 250 kron. Strogo varstvo. Enourna inštruk-clja na dan, po dogovoru. Prednost imajo oni, ki preskrbe živila. Vprašanja pod »Nad-inženirska družina" na upravo lista. 633 3 1 Na hrann se sPreJme gospoda, opoldne in liu llfaliu zvečer. Vpraša se pri uprav-ništvu lista. 634 3—1 Ahtfllvpnt meščanske> Mahrove in trgov. AUoUliblll šole z dobrim vspehom, vešč strojepisja in stenografije išče primerne službe. Nastop takoj. Naslov pod »Marljiv" na upravo tega lista. 642 3=1 Kniinnup7 ie ZIT,0žen samostojno vo-i\lljiyUiuL; diti srednje veliko knjigoveznico, se sprejme. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na uprav-ništvo tega lista pod »Knjigovez". TrP7im za moj posjet (salaš) od 20 orali I IulIIII jedan oženjen par brez djece. Muž mora se razumjeti u gospodarstvo, žena mora za družino kuhati. Obodvoje imati če plaču 150 kruna i koštu. Jednog dečka (22— 26 god) koji se razumije oko krava i konja. Plača 70 kruna i košta. Ponude slati na: Aleksa Gjurgjevič, Zagreb. Bar. Jelačiča ulica br. 4. Kafpri iz Rusije vračajočih se vojnih vjet-KaiGII nikov bi vedel kaj povedati o Jožefu Šmid roj. 1. 1875. v Podlomku občina Selca okraj Kranj. Služil je pri Tren. Ldst. Art. Abt. v Przemyslu in je bil 22/3. 1915 vjet, zadnjič je pisal pred 2. leti, naslov je bil: Jože Smid 1. polk. Taškent, Turkestan, Rusija. Kdor se je tam nahajal in bi mi mogel dati kaj pojasnil o njem mu povrnem stroške in dam nagrado, njegova žena Marija Šmid, Podlonk štev. 9. p. Železniki. Gorenjsko. 617 I nntariia dobr° 'doča in lepo opremljena LUliuul IJuj z najnovejšimi modeli in zgo-tovljenimi glinastimi pečmi, štedilnikovimi ploščami in z zalogo glinaste posode, se odda v najem, ali se vse skupaj tudi proda, radi starosti. Hiša je pripravna tudi za vsako drugo obrt; nahaja se v Celju, na prometnem kraju in z zraven spadajočim velikim stav-biščem. Naslov pri upravi lista. 624 3—2 Deželna zveza za tujski promet in turistiko v Ljubljani sprejme stenografinjo-strojepisko proti dobri plači. Ponudbe sprejema pisarna Zveze, Ljubljana, Dunajska cesta, 18. 645. Vila na Bledu »S* nimi za trgovino, gostilno ali obrt, z vrtom, se za 65.000 K proda. Ponudbe na uprav-ništvo pod E. F. 1-175. 648 Mlin m'*a ”l-)ob“ K 30-— pošiljam nillUi po povzetju, zabojček poštnine prosto Pri odjemu več originalnih zabojev, popust. Dalje nudim tudi večjo množino zelo dobrega maščobnega mila, ter nad '00 hekto hrastovih sodov. Tvrdka A. Kušlan, Ljubljana, Karlovška cesta 15. 466 7 Lep ZasJužekse nudi spretni™in zane.s_ ljivim kolporterjem, poseb-invalidom kot postranski zaslužek. Oglasiti se je pri upravi Jugoslavije. Vsem ženinom in nevestam i£T£p” nakupu pohištva oglasite v zalogi pohištva, Vido Bratovž v Ljubljani, Marije Terezije cesta 13 (Kolizej) in Stari trg 4. 19 Unlnonn hiann za moškein ženske ob eke, VulllollU UldyU kambrike, platno, rjuhe sukanec, fini trpežni čevlji, usnje, pralno in m toiletno milo, pralni prašek, papirnate vrečice, papir za zavoje, vrče za mleko in med, kavni nadomestek, cikorija, kava. Izboren rum-esenc, za čaj zadostujeta dve kavni žlički na skodelico. Prodaja se v skladišču Balkan L nadstr. 547 4—2 Pojasnila za adresar daje in sprejema * v 628 4-1 adresarja za Ljubljano in Slovenijo v Ljubljani, Fran-čevo nabrežje št. 5. Potom javne dražbe se bo v skladišču ,,Balkan", Dunajska cesta 33, v sredo, 5. marca, ob 9. uri dopoldne prodajalo raznovrstno blago za ženske in moške obleke, večje število lepih, okusno izdelanih zimskih sukenj in površnikov ter raznovrstnih oblek za dečke in moške. Ker je blago dobro, naj nikdo ne zamudi ugodne prilike si ga poceni nabaviti. 595 Pozor! Pozor! Nikakega veriženja več! Vsi, ki želite odpomoči navijanju cen, storite najboljše, da si brez izkaznic nakupite rranufakturnega blaga v poljubni množini v skladišču na Francovem nabrežju št. 1 (Filipov dvorec) pri Frančiškanskem mostu. Razprodaja se vrši dnevno do-poludne od 8.—12. in popoludne od 2.—5. dokler bo kaj zaloge. Prodaja se pod nakupno ceno. Pri večjem nakupu izdaten popust, ter edino ugodna prilika za trgovce na deželi. 536 10 2 frentogokop dobičkanosen tik Banjaluke je radi nastalih razmer na prodaj. Natančneja pojasnila daje E. LESKOVEC, Ljubljana, Ilirska ulica 29. = VINO = belo, 1. 1917 in 1918, rdeče 1. 1918, črno dalmatinsko 1. 1917 nudim po nizkih cenah. MILKO JESIH 546 i Ljubljana, Florijanska ulica 36. Male električne centrale za razsvetljavo na bencin- ali vodni obrat, z akumulatorji ali brez njih. — Prenesljive, prevozne in nepremične električne naprave v vse svrhe. — Oprema z lučjo, neodvisna od central v mestu ali na deželi. — Razsvetljava posestev, vil, gostiln, žag in tovarn. Industrija za razsvetljavo družba z omejeno zavezo 574 Maribor ob Dravi, Gosposka ulica 5. t Potrtim srcem javljamo, da je preminula naša predobra soproga, mati in teta, gospa Ana Vrinšek rojena Simončič včeraj 27. t. m. ob 9. uri dopoldne po dolgi mukapolni bolezni previdena s tolažili sv. vere v Gospodu zaspala. Pogreb rajnke se vrši v soboto 1. marca ob pol 10 uri dopoldne iz hiše žalosti na Rečici št. 85, na blejsko farno pokopališče. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v blejski župni cerkvi. Na Bledu, dne 27. svečana 1919. Davorin Vrinšek, soprog Ivanka, hčerka Marija omožena Kovač, sestra in vnuki. 646 uhe gobe vseh vrst nemešane kupujem v vsaki množini po najvišjih dnevnih cenah.--- Istotako iztočen-trčan med v večji množini F. S1RC - KRANJ. „ komad Prvovrstno MILO dobropeneče Jugoslovanske tovarne prodaja in razpošilja vsa poštna naročila Janko Stupica Ljubljana, Sodna ulica pralno milo 20<>/0 gr. 100 kom. K 40 „ 30% „ 200 „ „ 120 toiletno „ 49% „ 100 „ „ 250 pralni prašek 10 kg. „ ,, 250. Pri večjem odjemu popust. Ne zamudite dokler je še zaloga. Priporočam r. Modni salon 66°|0 milo za britje se dobi v vsaki množini. Komad 50 gr stane 2 K. Razpošilja Janko Pintar, Spod. Šiškah Ljubljana. Modni salon Gorjanc & Komp. Ljubljana, Mestni trg št. 3 in Postojna priporoča cenj. damam veliko izbiro najnovejših svilenih klobukov in čepic. Sprejema se tudi prekrojenje slamnikov. Popravila se točno izvršujejo. — Cene nizke. 635 3-1 n StUChllHllasCllke, t-jubljana Židovska ulica 3 Dvorski trg 1 priporoča veliko izbiro svilenih klobukov in čepic za dame in deklice. — Sprejemajo se tudi raznovrstna popravila po zmernih cenah. popravila JJI 6,8 žepne svetilke in baterije karbidne svetilke in karbid, zdrobljen, finejše vrste za hišne svetilke ter različne gorivce. ffff Vsakovrstne vžigalnike granate in ploščnate ter okrogle kamenčke itd. Pisemski papir najfinej[še vrste priporoča 102 13 Marija Tičar, Ljubljana Največja izbira umetniških razglednic >co j .N MODNI SALON i ? O O .sr c Damski svileni klobuki S* - 0 C0 S5 v-A - § k ca TL « § S ^ 1 3 KI nnii trgovina s šivalnimi stroji in kolesi, lglldllj V UIVj Ljubljana, Sodna ulica štev. 7 580 3-1 Naročajte „Kurenta“ ki je edini slovenski in brez dvoma najboljši jugoslovanski satirično-humoristični list. Prinaša humoreske naših najboljših pisateljev ter je bogato opremljen z risbami in karikaturami prvovrstnih slovenskih umetnikov. „Kurent“ izhaja dvakrat na mesec ter stane za celo leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K. Naroča se v upravništvu,Kurenta, v Ljubljani, Marijin trg štev. 8. m