vsak petek izide M W OKNO (3BD Koroška 33, 4000 Kranj Id.: 04 1 280 10 40. 2S0 10 17. 2X0 10 30 faks: 04 i 2S0 10 12 www.gbd.si, injo (a gM.si Gorenjska borzno posredniška družba d.d. Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev varnost i Mrokorm ki i donemost UGODNI KREDITI Gorenjska y Banka Banka.»posluhom Nižje obrestne mere - od 1.4.2003 Leto LVI - ISSN 0352 - 6666 - št. 34 - CENA 290 SIT (14 HRK) Kranj, torek, 29. aprila 2003 Foto: Tina Do Živel prvi maj Tako hitro kot padamo pod prevlado svetovnega kapitala, tako hitro tonejo v pozabo vsi ideološki predznaki 1. maja. V nekdanjih socialističnih državah je med starejšimi le še nostalgičen spomin na borbena gesla Internacionale in čikaške korenine. Mlajša antiglobalistična generacija pa koraka v protestih za globalno pravičnost sveta, skupaj z delavstvom, ki se je že utrudilo v moledovanju za manj okrutno tržno vladavino svetovnih korporacij, ki obvladujejo ekonomijo in politiko. Nekoč je bil zunanji blišč delavske zavesti romantičen kot češnja v cvetju: s simboličnimi plavžarji in vsi smo bili kot jeklo trdni, v telesu in duhu. Bilo je zveličavno rdeče: v zastavah, v patetičnih govorih, rdečih nageljnih. Ko je zgodovina obrnila list, je bil brezbarvni: plavžarja je zamenjal neideološki računalničarski programer, ki ima domovino in zavest le tam, kjer je posel. Dokler se v nekem drugem času kapitalizem ne zruši sam vase, je zanj popolna iluzija pravičnejša prerazporeditev kapitala od bogatih k revnim. Polna zaposlenost - prebolite! Sociala - pozabite! Delavstvo, če ga je sploh še kaj, ob omahljivih sindikatih občasno terja višje plače. A niso le delodajalci vsi hudičevi: naša država je na plače obesila toliko davkov, da so med najbolj obremenjenimi v Evropi. Delodajalci zato ne zaposlujejo, država pa ščiti armado javnih uslužbencev, ki jih sama producira in prebogato nagrajuje. Prvomajski govori o tistih malo sindikalistično obdržanih delavskih pravicah ob hudi draginji, rastoči nezaposlenosti in gospodarski recesiji nikogar več ne ganejo, simbolika je ugasnila, prvi maj so le prosti dnevi, ki so jih veseli vsi, ki so danes preutrujeni od dela in vsakodnevnih stresov. Zato živel praznik, ko se dva dni nič ne dela! Darinka Sedej Naročnikom, bralcem in vsem, ki sodelujete z nami, želimo prijetno prvomajsko praznovanje. Gorenjski glas Gorenjska banka odkupila terjatve SHP-ja Kranj - Na Okrožnem sodišču v Kranju je bila v četrtek dražba za prodajo vseh terjatev Slovenske hranilnice in posojilnice Kranj - v stečaju. Vse ponujene terjatve iz kratkoročnih in dolgoročnih posojil, skupaj s pripadajočimi stroški in obrestmi, ter druge bilančne in izvenbilančne terjatve je po izklicni ceni 280 milijonov tolarjev odkupila Gorenjska banka. Kot pojasnjujejo v Gorenjski banki, so se za sodelovanje na dražbi odločili zato, ker so ocenili, daje cena glede na kakovost ponujenih terjatev še primerna, in ker bi s tem prispevali k hitrejšemu Poplačilu upnikov in reševanju stisk in težav, ki jih ne na Gorenjskem povzročil stečaj SHP-ja. Med upniki je namreč tudi nekaj strank Gorenjske banke, ki so morda zaradi malenkostne razlike v obrestni meri zaupale denar SHP-ju, pri tem pa premalo pomislile °a varnost naložbe. Banka bo po odkupljenih terjatvah dolžnikom Ponudila sanacijo, od tistih, ki se bodo izmikali vračilu, pa bo Prisiljena izterjati dolgove tudi na manj prijeten način. C.Z. Naslednja številka Gorenjskega glasa bo zaradi praznikov izšla v torek, 6. maja. Z GOTOVINSKIM PLAČILOM DO NAJCENEJŠEGA KURILNEGA OLJA ČIŠČENJE CISTERN Novo kegljišče v Kranju Kranj - V petek popoldne sta kranjski župan Mohor Bogataj in predsednik Kegljaškega klu- Kurilno olje Petrol ★ VELIKA NAGRADNA IGRA! Od 14. 4. do 30. 5. 2003. ba Triglav Milan Vehovec povabila številne ljubitelje in prijatelje kegljanja na odprtje osem- Ob nakupu kurilnega olja sodelujete v nagradnem žrebanju, kjer bomo 12 gospodinjstvom VRNILI CELOTNO KUPNINO. Vsak petek bomo izžrebali po enega nagrajenca, dodatnih pet pa še na velikem žrebanju 6. junija 2003! Za informacije in naročila pokličite 080 22 66. PETROL Kupnina bo vrnjeni v obliki dobroimetja na kartici Magna. Imena nagrajencev bodo objavljena na www.petrol.si steznega kegljišča, ki se nahaja v drugem nadstropju v prostorih nekdanjega Tekstilindusa oziroma Inteksa. Kranjski župan Mohor Bogataj je poudaril, da mu KLIMA NAPRAVE Panasonic it lg • 04/57 47 300 . 041/675 268 IZREDNO UGODNE CENE M HONDA Zli ,E RT or?o NOVI TEL.? < 94/23 43100 je v čast, da lahko sodeluje pri odprtju novega kegljišča, saj tako Kranj poleg kulturne, univerzitetne le še poudari športno vlogo mesta. Odprtja so se udeležile tudi kegljaške ekipe, predsednik Kegljaške zveze Slovenije Milan Kuralič, predsednik uprave Iskraemeco Kranj Nikolaj Bevk ter številni ljubitelji kegljanja. Vrednost investicije je deset milijonov tolarjev, v njegovo izgradnjo pa je bilo vloženega tudi veliko prostovoljnega dela. Kegljači in kegljavke menijo, da se je za kranjski kegljaški klub začelo novo obdobje. Alenka Brun, foto: Gorazd Kavčič 9770352666025 Ministru Ruplu očitek zlorabe položaja Direktor urada za preprečevanje korupcije Boštjan Penko je seznanil državno tožilstvo s sumom, da je minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel zlorabil položaj. Tožilstvo je pritrdilo, da so razlogi za sum utemeljeni. Ljubljana - Reakcija ministra za zunanje zadeve dr. Dimitrija Rupla je bila ostra in ogorčena. Boštjanu Penku, direktorju urada vlade za preprečevanje korupcije, ki je seznanil državno tožilstvo s sumom zlorabe uradnega položaja, je v petek na konferenci za novinarje odgovoril, da "je Penko naredil veliko neumnost. Njegove izjave so brez primere in bodo lahko dobile epilog. Penko ni pristojen obraževanju diplomatov in naslednji dan podpisal sporazum o izobraževanju diplomatov z zasebno Pravno fakulteto in diplomatsko akademijo (PFDA) iz Portoroža, ki uradno takrat še ni bila ustanovljena, predavatelji pa naj bi bili uslužbenci ministrstva za zunanje zadeve, vključno z ministrom samim. "Gre za visoke državne uslužbence, od katerih vsaj nekateri odločajo o denarju, ki ga bo dobila ta za- Dr. Dimitrij Rupel za to, da bi mene kamorkoli prijavljal. Namesto da bi se ukvarjal s korupcijo, se ukvarja z akademskimi načrti". Dejal je, da se je o teh nesramnostih že pogovarjal z nekaterimi kolegi v vladi. Boštjanu Penku se je zdela sporna odločitev ministra za zunanje zadeve dr. Dimitrija Rup-la, ki je s Fakulteto za družbene vede 4. februarja prekinil leta 1996 podpisano pogodbo o iz- vsak državni organ. V 145. členu zakona o kazenskem postopku je namreč določeno, da morajo vsi državni organi in organizacije z javnimi pooblastili naznaniti kazniva dejanja, če so o njih obveščeni in kako drugače zvedo zanje. Urad je ocenil, da gre za sum kaznivega dejanja. "Jaz za to oceno stojim kot direktor in bivši kazenski sodnik," je povedal. Državno tožilstvo je ocenilo, da so podani razlogi za sum. Navedbe je treba še preveriti in se potem odločiti o kazenskem pregonu. Minister dr. Dimitrij Rupel je bil ogorčen. Med drugim je dejal: "Marsikaj od tega, kar piše v časopisih, je namenjeno diskre-ditaciji moje osebe in funkcije zunanjega ministra. Napadi so nezaslišani. Kaj takega se v Sloveniji še ni dogajalo. Delovanje zunanjepolitičnega sistema Slovenije bi bilo lahko zaradi tega ogroženo. Sem odgovoren in pošten človek in tožil bom vsakega, ki bo trdil nasprotno. Napadi govorijo o tem, da nekateri ne želijo napredovanja Slovenije. Proti tem se bom boril do konca," je povedal. sebna institucija. Sploh pa je nenavadno, da soji denar namenili še pred odobritvijo programa. V več primerih smo opazili ustanavljanje zasebnih institutov, kjer državni uslužbenci in funkcionarji predavajo državnim uslužbencem in funkcionarjem. Davkoplačevalci tako dvakrat plačajo usposobljenost državnega uradnika," je povedal Boštjan Penko. Dejal je, da je naredil tisto, kar mora narediti Podražitve ne bodo višale inflacije Vlada je pretekli teden obravnavala zadeve, ki zadevajo vsakodnevno življenje državljank in državljanov. Prvega maja se bodo spremenile nekatere cene, nekatere pa se bodo oblikovale drugače. Tako bo znova začel veljati stari model izračunavanja maloprodajnih cen naf- Vlada sprejela odlok o Ribčevem Lazu Ljubljana - Vlada je pretekli teden soglašala s predlogom odloka o ureditvenem načrtu Rib-čev Laz - Pod Skalco, ki ga je pripravila občina Bohinj in je konec lanskega leta prosila ministrstvo za okolje, prostor in energijo za soglasje na osnovi zakona o Triglavskem narodnem parku. Zakon prepoveduje na območju parka gradnjo objektov in naprav in druge posege v prostor, ki pa so izjemoma dovoljeni le po soglasju vlade, vendar ne smejo ogrožati naravnih vrednot, namenov in ciljev za ustanovitev Triglavskega na- rodnega parka ter škodovati naravi, morajo pa spodbujati razvojne možnosti ljudi, ki živijo v parku. Ureditveni načrt, ki ga je tokrat pripravila bohinjska občina, po mnenju vlade izpolnjuje te pogoje, saj skušajo v Bohinju zagotoviti čim boljše pogoje za razvoj turizma ob Bohinjskem jezeru in dvigniti njegovo kakovost, kar pogrešajo predvsem zahtevnejši turisti. Občina bo ob tem varovala naravo in naravne vire. Območje, ki ga bo urejal ureditveni načrt, je večinoma robno območje Triglavskega na- rodnega parka. Obalni pas jezera pa je del osrednjega območja parka. Ob jezeru bodo sedaj lahko uredili obalo s pristanom in urejenim počivališčem ter razglediščem, čolnarno za spravilo čolnov in turistične ladje, pomole za priveze čolnov, ustrezen in urejen prireditveni prostor ter zelene površine s sprehajalnimi potmi, gredicami, igrali, sanitarijami in drugimi nujno potrebnimi objekti. Občina Bohinj je pri pripravi odloka o ureditvenem načrtu upoštevala tudi nasvete kranjske enote zavoda za varstvo narave. J.K. RupipvA Akademija KAK.0 poSTATl ZONAN3I fA'NinER 0D6OVOR: f ISA-TI 5E £opel! tnih derivatov. Danes bodo zadnjič usklajevali cene po sedanjem sistemu. Če se bo cena nafte na svetovnem trgu znižala, bo verjetno vlada zaradi potreb državnega proračuna povišala trošarine. Elektrika se bo podražila za 3,9 odstotka. Povprečni mesečni račun za elektriko na gospodinjstvo se bo povečal za 253 tolarjev (s 6500 na 6753 tolarjev). Prvotno je bila predvi- dena podražitev za 7,1 odstotka. Za gospodinjstvo z enotarifnim števcem se bo cena za kilovatno uro povečala z 18,35 na 19 tolarjev, gospodinjstva z dvotarifnim števcem pa bodo po novem v času nižje tarife plačevala 13,30 tolarja za kilovatno uro (sedaj 13 tolarjev), v času višje tarife pa namesto sedanjih 22 22,70 tolarja za kilovatno uro. Nove cene dosegajo 87,7 odstotka povprečne cene električne energije za gospodinjstva v državah članicah Evropske unije. Vlada je dovolila povišanje cen učbenikov za splošne izobraževalne predmete za največ 3,8 odstotka. Povišala se je tudi turistična taksa. Vlada pravi, da te podražitve ne bodo bistveno vplivale na rast inflacije. Za letos ostaja še naprej cilj 5,1 odstotka. Jože Košnjek Strankarske novice Vrh gorenjske Liberalne demokracije na Brdu - Lokalna pisarna Liberalne demokracije Slovenije za Gorenjsko je v sporočilo za javnost zapisala, da se je na Brdu sestala regijska koordinacija stranke, na kateri so bili tudi župani in podžupani iz Liberalne demokracije, generalni sekretar stranke Peter Jamni-kar in direktor regionalne razvojne agencije Bogo Filipič, ki je opozoril na nujno sodelovanje med gorenjskimi občinami in na usklajen regijski nastop. Gorenjski projekti imajo možnost za sofinanciranje iz Evropske unije. Regionalna politika je ena od prednostnih nalog Liberalne demokracije, zato je bilo za to področje ustanovljeno novo ministrstvo, je poudaril Peter Jamnikar. Dejal je, da je bilo prvih sto dni vlade Antona Ropa uspešnih, čeprav so bile pred njo zahtevne naloge, vključno z referendumi. Stranka ne bo ščitila posameznikov, ki so se pregrešili zoper zakone. Župani, podžupani in predstavniki lokalnih odborov so opozarjali na pomanjkanje ustreznih kadrov za pripravo in uresničitev projektov. Minister Slavko Gaber na Bledu - Predsednica občinskega odbora Liberalne demokracije Bled Anica Svetina je sporočila, da se je seje izvršnega odbora stranke udeležil tudi minister za šolstvo, znanost in šport dr. Slavko Gaber, na sejo pa so povabili tudi župana Jožeta Anto-niča, ravnatelja Višje strokovne šole za turizem in direktorja hotela As,toria. Pogovarjali so se predvsem o rešitvi problema statusa hotela in šole. Minister je zagotovil, da se bo maja začelo reševanje teh problemov. Odgovorni za razvoj občine Naklo - V Naklem je bil redni občni zbor občinskega odbora Slovenske ljudske stranke Naklo. Kot gostje so se ga udeležili podpredsednik stranke in minister za pravosodje Ivo Bizjak, državni sekretar na tem ministrstvu Karel Erjavec, župan občine Naklo Ivan Štular in gostje iz občine Radovljica, ki jih je vodil Janez Resman. Predsednik odbora Marjan Babic je ocenil, da deluje stranka dobro, da je bila uspešna na zadnjih volitvah in ima kot večinska stranka v občinskem svetu župana in podžupana. Kot najvplivnejša stranka je najbolj odgovorna za uresničitev začetih projektov, več pozornosti pa je treba zagotoviti mladim in jim zagotoviti pogoje, da bodo svoje ideje uresničili sami, je zapisal v poročilo z zbora Marjan Babic. J.K- LI KOZAR CEMENTNINARSTVO e-mail ffkozar.kranj^iofiitet Benedikova 7, 4000 Kranj tel.: 04 23 11 047, gsm.: 031 604 880 Ob dnevu upora nagrade in pesem Škofja Loka - Območno združenje borcev Škofja Loka je priredilo ob dnevu upora proti okupatorju v kinu Sora koncert Partizanskega pevskega zbora. Podelili so zlato in srebrno plaketo. Podpredsednik škofjeloškega krajevne organizacije ZB NOB TLAKOVCI - PODLESNIK Maribor, Dupleška 316, tel.: 02/461 47 95, faks: 02/450 38 70 VSI IZDELKI SO IZ PRANEGA PESKA SEDA,! TON V UIJBUA« f f f INDUSTRIJSKA CONA STEGNE (pri šotoru Elektrotehne) 01/511 20 88 § KONKURENČNE V ENE območnega združenja Zveze borcev Marko Vraničar je pozdravil udeležence, obudil spomin na praznik in pojasnil zamudo ob izdaji monografije prof. Ivana Križnarja o škofjeloškem okrožju med NOB v letih 1941 - 1945, ki so jo želeli predstaviti na prazničnem koncertu. Odbor za priznanja Glavnega odbora ZZB NOB Slovenije je na predlog Območnega združenja borcev NOB Škofja Loka podelil zlato in dve srebrni plaketi. Zlato plaketo je za uspešno delo v krajevni in območni organizaciji ZB NOB prejel Stane Porenta. Srebrno plaketo ZZB je za dolgoletno vestno in požrtvovalno delo v občinski in območni organizaciji ZB prejela Ivanka Jereb, za dolgoletno uspešno delo v borčevski organizaciji in vodenje v Selcah pa Albin Lavtar. Ela Ulrich Atena, članica glavnega odbora in predsednica komisije za podelitev priznanj Zveze borcev Slovenije je povedala, da so ob nagradah podelili tudi nekaj listin, ki so jih prejeli pokojni predsednik glavnega odbora Bojan Škrk, univ. prof. zgod. Janko Pleterski za obsežni opus zgodovinskih del in Muzej narodne osvoboditve Maribor, ki je vsa leta tranzicije ohranil svoje ime nesramežljivo. Na dopoldanski slovesnosti so podelili tudi deset zlatih plaket. Za svoja številna delajo je prejel tudi zgodovinar Ivan Križnar. Partizanski pevski zbor je tudi tokrat pripravil odličen koncert, navdušil pa je tudi Domen Hafnar na saksofonu. Katja Dolenc Venec za Poljanski bataljon Vinharje pri Poljanah - Ob praznovanju dneva upora proti okupatorju so se pri hiši kmeta Brdarja tudi letos spomnili Poljanskega bataljona. Ustanovljen je bil iz borcev Poljanske, Selške in Škofjeloške čete 24. aprila leta 1942 na Brdarjevem Kuclju, borci Poljanskega bataljona pa so bili tudi eni prvih v Sloveniji, ki so se uprli okupatorju. V svojem obstoju so izvedli številne osvobodilne akcije in onemogočali delovanje okupatorju, 66 pa jih je pri tem zgu; bilo življenje. Krajši kulturni program z recitacijami so pripravili učenci OŠ Franceta Prešerna, podružnica Kokrica pri Kranju. Katja Dolenc Položili so dar domu na oltar Na današnji dan pred 60 leti so v "sivi hiši" na Dunaju obglavili 13 Slovencev iz Sel na Koroškem in okolice. Vojne so v teh krajih terjale strašen krvni davek. V soboto so se vseh žrtev spomnili na posebni slovesnosti. Že sprehod po pokopališču ob farni cerkvi v Selah na Koroškem, dobrih deset kilometrov stran od Borovelj pod Košuto, pove o številčnosti žrtev vojn v teh krajih med Borovljami in Obirskim. Pred vhodom pod zvonik sta plošči s fotografijami in imeni 13 deklet, fantov in mož, ki so jih na današnji dan, 29. aprila leta 1943 obglavili na Dunaju. Ob glavnih cerkvenih vratih pa sta na obeh straneh plošči z imeni padlih v prvi in drugi svetovni vojni. Za prvo svetovno vojno je vpisanih 60, za drugo pa 34 imen. "Daleč vaši so grobovi, izkopali so jih vam topovi" in "Kjerkoli grob je vaš postlan, vstajenja vsem zašije dan" so zapisali na plošči in dodali "Naj vam bo lahka slovenska zemlja". Na pokopališču sta še dva spomenika padlim in umrlim v drugi svetovni vojni. Na ploščah in na spomenikih so zapisana sama slovenska imena: Dovjak, Gregorič, Kelih, Pri-stovnik, Pasterk, 01 ip, Oraže, Župane, Mak, Malle, Piskernik, Travnik, Užnik, Wassner, Čer-tov... Za trinajst obglavljenih na Dunaju je bila strašna kalvarija. V Celovcu so pred nacistično ljudsko sodišče pod vodstvom nek- Mirko Kelih je bil star dve leti in dva dni ko je zgubil očeta Urha. Kot pevec Obirskega okteta je pel v čast umrlim, tudi svojega očeta. Sestri Katarina in Ema Kelih sta bili stari devet in štiri'leta ko so jima na Dunaju usmrtili očeta Florjana Keliha. danjega zagrizenega komunista, nato pa nič manj fanatičnega nacista dr. Reinharda Freisslerja, ki je posebej za to priložnost prišel iz Berlina, aprila leta 1943 postavili nad 30 Slovenk in Slovencev. Trinajst so jih obsodili na smrt z obglavljenjem, druge pa na visoke zaporni kazni. VeČina se jih ni vrnila in so strohneli ali zgoreli v raznih taboriščih. Obglavljeni so bili Ivan Dovjak, Franc Gregorič, Florijan Kelih, Urh Kelih, Franc Pristovnik, Jurij Pasterk, Franc VVeinzerl, Tomaž Olip, Micka Olip, Jakob Oraže, Jernej Oraže, Janez Oraže in Miha Župane. Janez Oraže, sin prav tako obsojenega Jerneja, ni bil star niti 18 let in ga tudi po nacističnem zakonu zaradi mladoletno-sti ne bi smeli obsoditi na smrt. "Pri nobenem od ubitih ni bilo razlogov za smrtno kazen," je v soboto dejal dr. Janko Zerzer, predsednik Krščanske kulturne zveze. "Dolgoletni selski župnik Alojzij Vavti, ki je pokojne najbolje poznal, ni mogel razumeti tako strašne odločitve sodišča. Res so se nekateri izmikali služenju v nemški vojski in so se umaknili, vendar pa nihče ni bil kriminalec, partizan in nasilnež, ki bi ustrahoval in pobijal ljudi. Bili so pošteni in globoko verni. Predvsem pa so morali umreti, ker so bili zavedni Slovenci. Tisti, ki so obsojene videli pred smrtjo v celovških zaporih, so povedali, da je Ivan Dovjak prosil iz celice: Molite za nas. Urh Kelih je v zadnjem pismu ženi zapisal, naj skrbi za otroka Pavlo in Mirkija. Če se ne bomo videli na tem svetu, se bomo na onem. Jurij Pasterk je po pripovedovanju redkih prisotnih na usmrtitvi vzkliknil: Ubi- Sele na Koroškem jajo nas, ker nočemo umreti. Vi, ki boste preživeli, si ne dajte vzeti slovenskega jezika in slovenske pesmi." Dr. Janko Zerzer se je vprašal, kdaj bo Republika Avstrija izpolnila svoj dolg do Slovencev. Leta 1978 je takratni predsednik Republike Avstrije dr. Rudolf Kirchschlae-ger kot prvi in doslej edini najvišji predstavnik države izrazil spoštovanje žrtvam iz Sel z besedami: Niso brez časti in nikdar niso bili. Zaslužijo naš spomin! Predsednik Zveze slovenskih izseljencev Jože Partl je poudaril večinoma žalostno zgodovino Slovencev na Koroškem. Slovenci so trpeli, ker so menda ogrožali Nemce. Umor- jene na Dunaju je postavil za zgled za današnji čas, ko so, čeprav različnih nazorov, delali za skupen cilj. Avstrijska oblast je pozabila, da so bili ti ljudje Slovenci, vendar tudi Korošci. Dejal je, da na Koroškem želimo družbo prijateljstva in spoštovanja. Na spominski svečanosti v nabito polni dvorani farnega doma, na kateri razen župana Sel Engelberta Wassnerja, ki je v nagovoru dejal, da mora biti pravica do svojega mnenja, vere in jezika samoumevna, ni bilo predstavnikov deželnih oblasti. Pred svečanostjo v domu je bila maša, ki jo je daroval župnik iz Smarjete, dekan Janko Krištof. Šli so v smrt v upanju, da bo kdaj njihovemu narodu boljše, je dejal. Izbran kulturni program so pripravile skupine iz Sel, Borovelj, Obirskega in Železne Kaple. Sobotna prireditev v Selah, ki so jo skupaj organizirale kulturne in politične organizacije Slovencev na Koroškem, je bila ena najdo-stojnejših počastitev spomina na selske in druge žrtve nasploh. Čeprav mater in deklet, ki so takrat jokale za svojimi, ni več, so med nami otroci in sorodniki umorjenih, je dejala predsednica Kulturno prosvetnega društva Planina Sele Pavli Čertov. Jože Košnjek Vikendasi proti spremembi meje TNP Bohinjski svetniki za predlagani zakon o TNP. Predlagatelj mora upoštevati predloge domačinov. Civilna iniciativa za ohranitev sedanjih meja. Bohinjska Bistrica - "Bližja je državnozborska obravnava, večji so lokalni pritiski. Slišati je tudi pomisleke proti spremembi sedanje meje narodnega parka, češ da bodo ljudje zunaj osrednjega območja prikrajšani za denar, ki naj bi jim ga namenila Evropa. Vendar se motijo vsi, ki mislijo, da bo tega denarja veliko in računajo na evropsko radodarnost. Poleg tega tudi država dosedaj ni prispevala toliko, da bi se zaradi tega splačalo živeti v parku," je na pomisleke o spremembah zakona o Triglavskem narodnem parku (TNP) na izredni seji bohinjskega občinskega sveta odgovoril predlagatelj zakona in državnozborski poslanec Dušan Vučko. Ribčev Laz, Stara Fužina in Studor nič več v TNP? Javne predstavitve zakona, ki so bile v Kranjski Gori, Stari Fužini in v Tolminu, ter predlagane spremembe so med ljudmi spodbudile številna vprašanja in pomisleke o spremembi sedanjih meja TNP. Slednje velja tudi za bohinjske svetnike, saj se je na zadnji seji izkazalo, da imajo nekateri resne pomisleke 0 predlogu, da bi Ribčev Laz, Staro Fužino in Studor izvzeli 'z narodnega parka, s tem bi se za dober odstotek in pol zmanjšal obseg sedanjega TNP. Pri tem je bil najbolj glasen svetnik Jože Cvetek, ki se je sicer strinjal z določili predlaganega zakona in ga označil za veliko boljšega od sedanjega, ki po dobrih dveh desetletjih potrebuje osvežitev in spremembo, nasprotoval pa je spremembi sedale zunanje meje parka in pred-,agal, naj Stara Fužina, Ribčev Laz in Studor ostanejo v parku. Ni prav, da prebivalce izločate * TNP, naj ostane sedanja meja, žakon pa naj jim zagotovi mož-n°sti za življenje in delo," je po- jasnil Cvetek. Na deljena mnenja krajanov Stare Fužine pa je opozoril Robert Mikelj in dejal, da so njihovi dvomi le posledica dosedanjih slabih izkušenj s parkom, poleg tega so predlagane spremembe meje TNP med krajani sprožile tudi pomisleke, da so pisane na kožo posamez-nika(ov), ne pa večine ljudi, ki zdaj živi na območju parka, po sprejetju zakona pa bi bili zunaj njega. Naklonjenosti večine svetnikov je bil deležen predlog svetnika Braneta Polajnarja, ki je dejal, da se vsa vprašanja in skrb vrtijo okrog Stare Fužine, Ribčevega Laza in Studorja, nihče pa se ne ukvarja z zaščito Pokljuke, ki poleti in pozimi doživlja invazijo avtomobilov, zato bi morali misliti tudi na to, da bi z zapornicami omejili promet in stihijsko parkiranje ter uredili parkirišče. Kritičen je bil tudi svetnik Dušan Jovič, ki je zakonu očital, da ne rešuje vprašanja gospodarjenja ljudi v krajih, ki so v TNP, ob tem pa je predla- gal, naj robno območje premaknejo višje, da bodo ljudje lahko 'upravljali z gozdovi in naj natančneje določijo ter uskladijo dejavnosti na planinah. Vučko je svetnikom pojasnil, da ne gre za nov zakon in da se tudi zavarovana območja ne vzpostavljajo na novo, zastarelost, pomanjkljivost in neživljenjskost sedanjega, pa so narekovale njegovo spremembo. "Predlagani zakon vsebuje razvojne spodbude in je bolj življenjski, kar pomeni, da bodo ljudje v TNP lažje živeli in delali, se ukvarjali s turizmom, obrtjo, kmetijstvom in gozdarstvom, kajti sedaj večina domačinov Stare Fužine dela zunaj domačega kraja in se ne ukvarja s turizmom. Zakon naj bi domačinom dal možnosti za razvoj. V zadnjem času pa so vse glasnejša tudi nasprotovanja civilne iniciative, sestavljajo jb v glavnem Ljubljančani, ki imajo na Gorenjskem počitniške hišice, in nam očitajo, da nameravamo z novim zakonom Bohinj pozidati vse do jezera. Vzeli so si pravico odločati namesto domačinov in predlagajo ohranitev sedanjih meja TNP," je dejal Vučko. Svetniki so se po obsežni razpravi strinjali z zakonom o TNP, vendar so ob tem Vučku predlagali, naj upošteva pripombe z javne razgrnitve in predstavitve v Stari Fužini ter mnenja ljudi z območij, ki jih zakon po novem izloča iz območja TNP. Renata Škrjanc, foto: Gorazd Kavčič ®0)]MiM«3S3IGLAS Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik lektorica Marjeta Vozlič GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak/ Tisk: SET, d.d.. Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 17. ure. Naročnina: telefon. 04/201-42-41 za drugo trimesečje 2003 znaša 5.930 tolarjev, posamezniki redni plačniki imajo 20-odstotni popust in zanje trimesečna naročnina znaša 4.744 tolarjev. Letna naročnina znaša 24.080 tolarjev, posamezniki - redni plačniki imajo 25-odstotni popust in zanje letna naročnina znaša 18.060 tolarjev. V cene je vračunan DDV. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 100 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 290 SIT (14 HRK za prodajo na Hrvaškem). Raftarji čistili Savo Radovljica - Petnajsti ekorafting je uspel, odpadkov ni bilo nič manj kot lani, ljudje pa bi morali biti prijaznejši do okolja. Taka je bila skupna ugotovitev stotnije raftarjev po končanem sobotnem ekoraftu. Letošnji je bil že petnajsti, udeležili so se ga člani klubov Extrem Bled, Fun rafting, SD Tinaraft, Rafting klub Radovljica in Alter sport Podnart, pri čistilni akciji pa so sodelovali tudi raftarji z Nizozemske in Češke. Ekoraft je organizirala Rafting zveza Gorenjske. Dvanajst velikih raftov s stotimi raftarji je ves dan čistilo Savo od Piškovce do Posav-ca, pri čiščenju je sodelovalo tudi 20 domačinov. Ekstrem Bled je čistil Savo Dolinko od Piškovce do Lancovega, Fun rafting od blejskega mostu do njihovega centra, SD Tinaraft in RK Radovljica sta čistila Savo od Lancovega do Fuksove brvi, Alter sport Podnart pa od Fuksove brvi do Posavca. "Nabrali smo za več kot 100 velikih vreč smeti. Med odpadki so bile tudi stare avtomobilske pnevmatike, deli hladilnika, staro železje, samokolnice in 'stara šara', ki sojo ljudje odvrgli na obrežje reke Save in v reko. Vsako leto naberemo približno enako količino odpadkov, kar pomeni, da stanje še zdaleč ni dobro. Ljudje so še premalo ekološko ozaveščeni, zato je Svečano nad Belško grapo Nad domačijo Pri Lenartovih v vasi Belo v Polhograjskih Dolomitih je bila osrednja svečanost ob dnevu upora. naša akcija nujna," je po končanem ekoraftu povedal član SD Tinaraft Goran Lavrenčak. Zadnjih pet let se čistilne akcije gorenjskih raftarjev udeležujejo tudi člani čeških in nizozemskih rafting klubov, krajevna skupnost Radovljica pa je poskrbela za vreče in za plačilo odvoza odpadkov. Letošnja Čistilna akcija je minila brez sponzorjev, vsak klub pa je ob koncu Čiščenja poskrbel za pogostitev sodelujočih. Poleg osrednje akcije gorenjski raftarji med letom poskrbijo še za več manjših čistilnih akcij, v dosedanjih petnajstih ekoraftih pa so pobrali že več kot 1500 velikih vreč smeti in veliko kosovnih odpadkov. "V prihodnje si želimo, da bi se nam v večjem številu pridružili tudi domačini, ribiči in ostala društva, predvsem pa si želimo, da bi bili ljudje prijaznejši in odgovornejši do okolja," je dejal Lavrenčak. Renata Skrjanc, foto: Gorazd Kavčič Medvode - Po razstavi tiska in tiskarske tehnike partizanskih tiskarn Trilof in Donas, ki stajo v začetku tedna ob dnevu upora pripravila Združenje borcev in udeležencev NOB občine Medvode in Zgodovinsko društvo Medvode v knjižnici Medvode, je bila v soboto osrednja svečanost na pobočju domačije Pri Lenartovih v vasi Belo v Polhograjskih Dolomitih. S pozdravom častne čete slovenske vojske in slavnostnim govorom Janeza Stanovnika, bivšega predsednika predsedstva republike Slovenije, je medvoška borčevska organizacija počastila spomin na 60-let-nico poslednje bitke I. bataljona Dolomitskega odreda. Osrednji dogodek pa je bila množična gledališka predstava Krvavo sonce nad Belško grapo po scenariju in v režiji Petra Militare-va. Pobočje nad domačijo Pri Lenartovih je bilo tokrat prizorišče pravega partizanskega mitinga, ki so se ga udeležili številni po-hodniki iz raznih krajev občine in od drugod. Janez Stanovnik je odkrito vzneseno orisal narodno osvobodilno obdobje in delovanje vodstva narodnoosvobodilne vstaje iz Dolomitov. To je bil odpor dobro oboroženega Gorenjke In Gorenjci Poslušamo /ij-lSfedBž) 041 944 944 Kranj - Radovljica - Jesenice Internet: www.radiotop.net Dolomitskega odreda in čas osvobojenega ozemlja Dolomitske republike. Poudaril je čas po vojni, osamosvojitev in današnji čas Slovenije v Evropi. To je čas, ki ga moramo znati sami razumeti in ne čakati zgodovinarjev. Slovesni nagovor pa je sklenil z mislijo: "Mi nočemo orožja, mi hočemo mir." V množični gledališki predstavi po scenariju in v režiji Petra Militareva so sodelovali člani OTH Pirniče, člani KUD Simon Jenko, Lovski pevski zbor, združena mladinska pevska zbora osnovnih šol Pirniče in Preska, šolarji podružnične šole Topol, otroška folklorna skupina KUD Oton Župančič Sora in dekliški pevski zbor Polončice, dramska igralca Andrej Kurent in Zvone Hribar, pilot Ciril Peckaj in častna enota 12. gardnega bataljona Slovenske vojske. Bila je po šestdesetih letih res praznična sobota s spominom na krvavo sonce nad Belško grapo. Andrej Žalar Najprej desna polovica Gradnja krožnega križišča Na klancu v Medvodah poteka po terminskem načrtu. Rok za izgradnjo je september letos. Medvode - Direkcija RS za ceste in občina Medvode sta septembra lani začeli graditi krožno križišče v Medvodah. Štirikrako križišče, v katerem se križajo zelo obremenjena regionalna cesta" prvega reda Jeprca - Ljubljana, regionalna cesta drugega reda Medvode - Zbilje in občinska cesta proti Svetju, je bilo ozko grlo zlasti za dnevne prometne tokove z Gorenjske proti Ljubljani in obratno. Po tej cesti namreč že zdaj vsak dan pelje okrog 20 tisoč vozil. Pri načrtovanju novega križišča je bilo treba rešiti prometno preobremenjenost Medvod in vstopa v Ljubljano z Gorenjske, hkrati pa upoštevati predvidene cestne povezave na tem območju. V več letih so bili izdelani štirje projekti, med katerimi je bila potem izbrana različica šti-rikrakega krožnega križišča z dvema voznima pasovoma v krogu. proti križišču bosta zgrajena enosmerna kolesarska steza in pločnik za pešce, za prehodom čez Zbiljsko cesto pa dvosmerna kolesarska steza, široka dva metra ter 1,85 metra širok pločnik za pešce. Tako kolesarska steza kot pločnik se bosta spustila v podhod, kjer bosta prečkala regionalno cesto proti Ljubljani, na drugi strani podhoda pa se bo dvosmerna kolesarska steza nadaljevala po južni strani ceste proti Svetju do krožišča z novo Preddvoru je ostala sociala Kakšna bo usoda gradu v središču Preddvora, ki je last države? Odgovor so domačini pričakovali od šolskega ministra dr. Slavka Gabra, ki je v petek obiskal Preddvor. Preddvor - Odkar so novembra 2001 grad zapustili še zadnji varovanci Vzgojnega zavoda Preddvor in se razselili po stanovanjskih skupinah po Gorenjskem, poslopje sredi Preddvora prazno sameva in propada. Tudi park je v slabem stanju, kar domačine seveda moti in bi radi, da nekdaj imeniten dvorec dobi novo vsebino. Že doslej niso bili ravno navdušeni nad dejstvom, da so gradovi v Preddvoru namesto reprezentančnim namenom služili sociali (grad Turn je postal dom ostarelih, grad sredi Preddvora pa po vojni najprej dom vojnih sirot in kasneje vzgojni dom), za naprej pa bi radi, da bi v njem našle mesto kake "uglednejše" dejavnosti, ki bi koristile tako kraju kot širši Gorenjski. Idej je veliko, pravi župan mag. Franci Ekar: kulturna dejavnost, povezava s protokolarnimi storitvami na Brdu. poslovni turizem, šolsko področje (morda gospodinjsko-kmetijska šola, kakršne so na avstrijskem Koroškem), projekti Rotarv klubov, galerija "ženskih" ustvarjalnosti, cerkvene dejavnosti, evropski center... V Preddvoru razmišljajo, ali bi nemara država hotela prenesti svojo lastnino na občino, ta pa bi potem našla investitorje in v grad prinesla novo življenje, ali pa naj šolsko ministrstvo poskrbi za svojo lastnino. Minister Gaber se je v pogovoru s predstavniki občine Preddvor strinjal, da je treba rešiti vprašanje praznega objekta, vendar pa bo o možnostih, kijih predlagajo v občini, treba še govoriti. Država ni preveč naklonjena predlogu, da bi kompleks gradu urejali po delih, Še manj brezplačnemu prenosu lastništva. Pač pa je gost zagotovil, da bo skušal dogovore glede usode gradu pospešiti, saj ne gre, da tako V načrtovanem krožišču bodo cesto proti vrtcu. Pred krožni Minister Gaber si je v družbi predstavnikov občine Preddvor in vzgojnega zavoda ogledal zapuščeni preddvorski grad. alpski letalski center lesce -bled 4248 Lesce, Begunjska cesta 10 www.alc-lesce.si Telefon: 04/5320-100, fax: 04/5320-105 OGLASITE SE NA LETALIŠČU V LESCAH! Z VESELJEM VAS BOMO POPELJALI NAD GORENJSKO. Panoramski poleti do Bleda, Bohinja in najvišjega slovenskega vrha Triglava so del tradicionalne ponudbe našega letališča. Po želji obiskovalcev or ganiziramo polete tudi širom po Sloveniji, saj so vsa letališča dosegljiva uri letenja. Če želite doživeti let ptice, Vas popeljemo tudi z jadralnim letalom. 2a omeniene Dolete vam na letališču izdamo darilni bon, ki je lahko lepa stavba propada. O slednjem se je lahko prepričal po skupnem ogledu stavbe, ki bi lahko obnovljena služila enemu od reprezentančnih namenov. Sicer pa je dr. Slavko Gaber, ki je pred obiskom Preddvora sodeloval na gorenjskem posvetu z občinami, vrtci, osnovnimi šolami in drugimi v Predosljah, ob tej priložnosti obiskal tudi osnovno Šolo Preddvor. Gre namreč za eno od 136 sloven- skih šol, ki jeseni začnejo z de-vetletko in jo bodo morali zaradi tega dograditi. Država bo k obnovi prispevala tretjino, kar je po zakonu o financiranju občin, torej bo levji delež še vedno na plečih same občine. Minister Gaber se je ob koncu obiska v Preddvoru udeležil tudi koalicijskega srečanja predstavnikov SLS, LDS in ZLSD. Danica Zavrl Žlebir, foto: Gorazd Kavčič zgrajeni izvozi regionalne ceste prvega reda proti Kranju in Ljubljani, regionalne ceste drugega reda proti Zbiljam ter občinske ceste proti Svetju. Cesta Jeprca - Ljubljana v smeri proti Ljubljani naj bi bila v prihodnosti štiripasovna, zato bosta pri ljubljanskem in gorenjskem kraku zgrajena dva uvozna in izvozna pasova, kraka proti Zbiljam in Svetju pa bosta imela po en izvozni in uvozni pas. Sicer pa vozišče sestavljata dva prometna pasova, široka po 5 metrov, premer celotnega prometnega otoka pa znaša 56 metrov. Z novo projektno uieditvijo bo poskrbljeno tudi za boljšo prometno varnost kolesarjev in pešcev, ki prečkajo cesto Jeprca -Ljubljana, z dvema stopniščema ter obojestranskim dovozom za kolesarje in invalide. Iz Zbilj križiščem pa bo zgrajeno tudi obojestransko avtobusno postajališče in pločnika za pešce. Vsa dela potekajo že ves čas v skladu s terminskim planom. Le krajši čas v januarju so bila ustavljena zaradi neugodnih vremenskih razmer. Izvajalci so zgradili podhod in prestavili komunalno infrastrukturo. Zdaj končujejo dela na desni polovici gradbišča v smeri proti Gorenjski. Predvideni rok za dokončanje krožnega križišča in izvedbo preostalih ukrepov pa je september 2003. Celotna izgradnja bo veljala 382,8 milijona tolarjev. Na podlagi sporazuma bo prispevala Direkcija RS za ceste Ministrstva za promet 283,3 milij°na tolarjev, občina Medvode pa s 26-odstotnim deležem 99,5 milijona tolarjev. Andrej Zalar www. 0OO .com Zavrnjena statut in poslovnik vrtcev Oba predlagana spremenjena akta sta v mestnem svetu padla že tretjič. Kranj - Župan mestne občine Kranj Mohor Bogataj je v sredo ponudil mestnim svetnikom že tretjo različico spremenjenega občinskega statuta in poslovnika mestnega sveta. V bistvu gre za povsem novi besedili in ne le prilagoditev sedanjih aktov zahtevam spremenjenega zakona o lokalni samoupravi in nekaterim drugim zakonom. V prejšnjem štiriletnem mandatu je kranjski župan mestnim svetnikom spremenjena akta ponudil v obravnavo kar dvakrat. Obakrat soju zavrnili, s tem pa že zdavnaj zamudili rok, do katerega bi akta morali uskladiti s spremembami in dopolnitvami zakona o lokalni samoupravi. Tokrat je župan Mohor Bogataj svetnikom ponudil povsem novi besedili, ki pa sta prav tako doživeli ostri kritiki. Statutarno pravna komisija je osnutku sta- Naložba v čistejše okolje Kanalizacijsko omrežje iz občine Naklo je povezano s centralno čistilno napravo v Kranju. Naklo - V občini Naklo so se že pred leti odločili, da bodo že zgrajeno omrežje kanalizacije povezali s centralno čistilno napravo v Kranju. V sodelovanju z mestno občino Kranj in javnim podjetjem Komunala iz Kranja so se lani lotili skupnega projekta za premostitev Save, ki je vreden skoraj 90 milijonov tolarjev. Denar zanj so zagotovili iz takse za obremenjevanje voda. "Gre za izgradnjo 1300 metrov dolgega cevovoda, ki je omogočil povezavo z obstoječo kanalizacijo v območju kranjske tekstilne tovarne. Posebnost tega projekta je, da so cevi iz poliestra s premerom 350 milimetrov delno obešene na železniški most, del pa jih nosi samostojna konstrukcija z nosilnimi stebri. Cevi so izolirane in zaščitene z aluminijasto pločevino, postavitev pa omogoča pretok fekalij brez prečrpavanja. Gradbena dela, ki so stekla de- cembra lani, je opravilo Cestno podjetje Kranj z več drugimi izvajalci. Dela so bila precej zahtevna, ker je po mostu potekal železniški promet. Razen tega so morali izvajalci upoštevati vse zahteve za varstvo mostu, ki je tehnični spomenik. Pri tem so uspeli in zgradili objekt do roka. Na slovesnosti, ki bo v torek, 29. 4. 2003, ob 11. uri ob železniškem mostu na Gorenji Savi, bo objekt odprl župan MO Kranj Mohor Bogataj. Tam bomo zbrani tudi predstavniki občine Naklo, Komunalnega podjetja Kranj in izvajalci," je povedal Ivan Meglic, podžupan občine Naklo. Zaenkrat sta priključeni na kanalizacijsko omrežje v občini Naklo naselji Naklo (brez zaselka Podreber) in Cegelnica, kjer živi skupno okrog 2200 prebivalcev. Ko bo dograjen kanalizacijski sistem še drugod, se bo zmogljivost skoraj podvojila. Stojan Saje V Gorjah sejmarji in konjeniki Gorje - Že dvanajstič zapored so minuli vikend v krajevni skupnosti Gorje pod pokroviteljstvom občine Bled in Sponzorstvom Gorenjskega glasa pripravili tradicionalni Jurjev semenj. Tokrat ga je s številnimi prireditvami organiziralo Športno društvo Gorje s predsednikom Janezom Kunstljem. "Tradicijo, ki ima svoje korenine v minulem stoletju, moramo nadaljevati in jo tudi bomo nadaljevali," sta poudarila tako predsednik Športnega društva Janez Kunstelj, kot predsednik krajevne skupnosti Peter Torkar. Prirediteljem je čestital podžupan občine Bled Miha Potočnik. Prireditve so uspešno začeli že v petek zvečer za mlade in potem nadaljevali s programom, ki ga je skupaj z domačini v nedeljo popoldne pripravil Gorenjski glas. Posebnost sobotne prireditve sta bili tudi razstava Kolesarska pot ob Radovni in razstava dejavnosti v Gorjah (tudi v nedeljo) ter Pomladni kros, Jurjev koncert pa je po popoldanskem programu pod šotorom imela tudi Godba Gorje. V nedeljo pa so po dopoldanski povorki in žegnanju konj pripravili družabno prireditev Pokaži kaj znaš, v kateri so nastopali domači harmonikarji, šolarji, člani otroške folklorne skupine in drugi. Sejem pa so popestrili razstavljavci na stojnicah. Andrej Žalar Potrdili vaški odbor Žirovnica Žirovnica - Žirovniški svetniki so na zadnji občinski seji 10. aprila dokončno potrdili predstavnike vaškega odbora naselja Žirovnica. Na volitvah je bil namreč izvoljen vaščan s stalnim prebivališčem v naselju Smokuč, kar pa ni bilo v skladu z dvema členoma Odloka o ustanovitvi vaških odborov in s členom Zakona o lokalni samoupravi, zato so s potrditvijo odbora počakali, dokler niso bile za ta primer jasne pravne odločbe. Vaški odbor Žirovnica zdaj sestavljajo Ivana Helena Faletič, Julijan Mally in Jerneja Faletič. Silva Ferjan je bila na njeno željo razrešena. Katja Dolenc Dopolnili k humanitarnim prispevkom Žirovnica - Pri predlogu pravilnika za vrednotenje programov humanitarnih in invalidskih organizacij, ki se sofinancirajo iz proračuna občine, so svetniki na zadnji seji 10. aprila sprejeli dve dopolnitvi k členom: župan in komisija s sklepom odločijo o razdelitvi sredstev, pri čemer je njihova odločitev dokončna in na katero kandidati nimajo možnosti pritožbe, v 30 dneh pa bodo o odločitvi obveščeni; župan lahko sklene pogodbo o sofinanciranju Programa humanitarnih in invalidskih organizacij tudi brez javnega razpisa, če gre za posebno pomemben program, ki ga ni bilo rnogoče vnaprej načrtovati, sredstva pa ne smejo presegati 50 odstotkov, ki so predvidena v proračunu. Katja Dolenc tuta očitala, da ni usklajen z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja in nekaterimi drugimi zakoni, z zmanjšanjem pristojnosti oziroma bolj zapleteno "birokracijo" so bili nezadovoljni tudi v komisiji za krajevne skupnosti, v komisiji za kmetijstvo so se spotaknili ob predvideno krčenje delovnih teles mestnega sveta in vztrajali, da komisija za kmetijstvo ostane tudi naprej, statut pa je še posebej okrcal svetnik Branko Grims. Dejal je, da je na županovem kolegiju predlagal uskladitev besedila znotraj svetniških strank oziroma skupin, vendar do tega ni prišlo. Predlagatelju je tudi očital, da akta ne gradi na dopolnitvi sedanjega, ampak ponuja povsem novo besedilo, očitno povzeto po nekem vzorcu. Grims je predlagal, da dodela sedanji statut, ki je doslej "padal" predvsem zaradi predlagane sestave delovnih teles mestnega sveta, pri čemer konsenza ni bilo, velja pa se zanj potruditi. Besedilo novega statuta o sestavi delovnih teles sploh ne govori več. Po zdaj veljavnem statutu so delovna telesa med svetniške stranke in skupine razdeljena proporcialno glede na volilno uspešnost. Za sprejem zakonodajnega akta sveta mestne občine Kranj sta potrebni dve tretjini, torej 22 glasov mestnih svetnikov. Čeprav je župan Mohor Bogataj apeliral nanje, naj ga dodelajo s čim več pripombami in prižgejo zeleno luč za sprejem, se to tudi tretjič ni zgodilo. Prevladalo je mnenje, naj župan ponudi z zakoni dopolnjen sedanji statut in seveda tudi poslovnik, o katerem v sredo niti niso izgubljali besed, ter pred obravnavo v mestnem svetu poskrbi za uskladitev očitno različnih političnih interesov. Helena Jelovčan Medvode so do dobra razburile sejo občinskega sveta. Medvode - Pravzaprav cene in večje ali manjše izgube v vrtcih, ki jih mora pokriti občina, niso po občinah že nekaj časa nič posebnega. Kadarkoli je na dnevnem redu točka cena in varstvo, program in vzgoja v vrtcu, je na seji občinskega sveta, kjerkoli že je, živahno. Najpogostejši očitki so, da država predpisuje, občina pa po njenih pravilih daje denar. Tako je bilo na zadnji seji ta teden tudi v Medvodah, ko so najprej razpravljali in tudi sprejeli sklep o pokritju 4,5 milijona izgube v Vrtcu Medvode, ki je nastala lani. Razlog za njo je bila predvsem prenizka cena programov vrtca. Dobesedno na zatožni klopi sta bili ravnateljica Mojca Sesek in računovodkinja Mia Pirnovar. Po spraševanju, na trenutke pravem zasliševanju in preverjanju ravnateljice in računovodkinje so potem svetniki sprejeli kompromisni predlog Janeza Barleta, da novih cen vrtca ne povišajo za 16,2 odstotka oziroma 14,9 odstotka, marveč za polovico manj. Tako bo od 1. maja cena v prvem starostnem obdobju 74.749 tolarjev, v drugem pa 62.418 tolarjev. Ta cena naj bi veljala do septembra, ko bodo na seji primerjali stanje v vrtcu. Sprejeli so tudi sklep, da mora ravnateljica dvakrat na leto analizirati poslovanje vrtca in z rezultatom seznaniti občinsko upravo in občinski svet. Čeprav tako ravnateljica kot računovodkinja nista odgovorni in krivi za državna določila. Razumljivo pa sta tarča kritičnih pripomb, nestrinjanj, očitkov na račun države in podobno, saj občina Medvode namenja iz proračuna za delovanje vrtca kar 300 milijonov oziroma 20 odstotkov proračuna na leto za 404 otroke, ki so v vrtcu medvoške občine. Za njihovo varstvo starši prispevajo v povprečju dobrih 31 odstotkov od polne cene. S sedanjim povišanjem do septembra pa so za 7 odstotkov dražje tudi rezervacije. Po novem bo treba za vsak dan plačati 415 tolarjev. Andrej Zalar Jurij prinesel priznanja V tednu, ko praznuje sveti Jurij, je že osmič praznovala tudi občina Šenčur. Šenčur - Ob občinskem prazniku so od srede do petka v središču Šenčurja vsak dan postavili stojnice za tradicionalni Jurijev sejem. Gasilci so priredili ne, med njimi eno največjih lani odprto športno dvorano ob osnovni šoli, za kar je pripisal zasluge nekdanjemu županu Francu Kernu. Pa tudi nova ob- V programu slavnostne akademije, ki sta jo pripravila občina Šenčur in Cerkveni mešani mladinski pevski zbor Pelikan iz Šenčurja, so sodelovali: učenci šenčurske šole, Komorni pevski zbor Osti Jarej iz Kranja, pritr-kovalci iz Vogelj, Dečve - pevke Folklorne skupine Sava Kranj, Kulturno društvo oktet Voglje, trio Kavčnik z Matejem Ostovi-čem in Cerkveni pevski zbor Pelikan Šenčur. Ob prazniku pa so s podelitvijo občinskih priznanj dokazali, da cenijo preteklo delo. Zlati plaketi občine Šenčur sta dobila Društvo upokojencev Šenčur ob svoji petdesetletnici in zgledna glasbena družina Čebašek iz Trboj, po domače Matevževi. Srebrne plakete so podelili: kolesarju Marku Cudermanu, kulturniku Janku Golobu in aktivnima krajanoma Rajku Žerovniku in Viktorju Žnidaršiču; bronaste pa Staši Pavlic, Bogdanu Perdanu, Vinku Lučiču, Antonu Žuniču in Francu Šteru, vsakemu za svoje področje aktivnega delovanja. Učiteljici Olga Tomažič in Mateja Rozman pa sta za svoj prispevek v predstavi Košarkar naj bo v okviru projekta Učitelji učencem prejeli spominsko priznanje. Danica Zavrl Žlebir, foto: Gorazd Kavčič w Gama mm najbolj športna frekvenca Med dvanajsterico občinskih nagrajencev tudi glasbena družina Matevževi h iz Trboj. vajo v obrtni coni, športniki košarkarsko tekmo, nogometno tekmo s tekmeci iz Železne Ka-ple, šahovski turnir, slovenski Gold Wing klub je priredil razstavo motorjev v občinskem središču, v muzeju pa so odprli razstavo Velikonočni prtiči in cerkvice v občini Šenčur. Vrhunec vsakoletnega prazničnega tedna pa je slavnostna akademija. Na letošnji je zbranim spregovoril župan Miro Koželj, ki je nanizal pretekle uspehe obči- last kar pridno nadaljuje z deli: letos končujejo kanalizacijo v Olševku, Šenčurju in Srednji vasi ter obnovo cest na tem območju, več novosti bodo deležne krajevne in vaške skupnosti, kjer ne bodo pozabili predvsem na redna vzdrževalna dela, največja naloga pa bo povečanje in obnova osnovne šole. Po županovih besedah se dela ne bojijo; nasprotno, ravno ko ga imajo največ, so sposobni tudi največ narediti. OSNOVNA ŠOLA BISTRICA TRŽIČ Begunjska c. 2, 4290 Tržič Osnovna šola Bistrica Tržič razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA/UČITELJICE glasbene vzgoje za nedoločen čas s krajšim delovnim časom Začetek dela je 1. 9. 2003. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev za učitelja/učiteljico glasbenega pouka v osnovni šoli pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Osnovna šola Bistrica, Begunjska c. 2, 4290 Tržič. Prevc, saloni pohištva, d.o.o. Dorfarje 17 4209 Žabnica V salonu pohištva v Dorfarjih zaposlimo: FINANČNEGA REFERENTA - REFERENTKO Pogoji: - izobrazba V. stopnje ekonomske ali splošne smeri, - poznavanje osnov računovodstva, - vsaj pasivno znanje angleškega in nemškega jezika, - 3 leta delovnih izkušenj. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu s 3-mesečnim poskusnim delom. Nastop dela možen takoj. Pisne prijave pričakujemo do 9. 5. 2003 na naš naslov: Prevc, saloni pohištva, d.o.o., Dorfarje 17, 4209 Žabnica. CVilNO BLED Casino Bled, d.d. prirejanje posebnih iger na srečo Cesta svobode 15 4260 Bled CASINO BLED VABI K SODELOVANJU ŠTUDENTKE ZA DELO V STREŽBI VALEJKE! Pogoji: - dokončana srednja šola, - starost nad 18 let, - urejen status študenta. Informativni sestanek za interesentke bo dne 9. maja 2003 ob 15. uri v prostorih Casino Bled (vhod z jezerske strani). Czestohowa so poljske Brezje Zaradi pavlinskega samostana na Jasni gori, bazilike Marijinega vnebovzetja in ikone Črne Marije je Czestohovva med najbolj obiskanimi romarskimi potmi sveta, za Rimom, Lourdom in Fatimo. Prazniki in godovi Kar so za verne Slovence Brezje, je za poljske katoličane Czestohovva z znamenitim pavlinskim samostanom in cerkvijo Marijinega vnebovzetja na Jasni gori, ki že od daleč opozarja nase s 106 metrov visokim zvonikom. Czestohovva z Jasno goro pomeni danes vernim Poljakom najmanj toliko kot glavno mesto Varšava, kraljevsko mesto Krakovv z znamenitim grajskim delom Vaw-lom in reko vseh poljskih rek Visio. V Czes-tohovvi, ki ima okrog 260.000 prebivalcev in je eno večjih poljskih mest, po navadi nekdanjih komunističnih in socialističnih režimov pa so tudi v ta božjepotni kraj zgnetli ogromno industrije, tudi najbolj umazane, da bi preprečili vernost, nikdar ne manjka romarjev. Poljaki so ostali med najbolj vernimi narodi Evrope in zaradi trpljenja, ki so ga morali prestati v zgodovini, so Kip očeta in matere papeža Janeza Pavla II. Ikona Črne Marije s poškodbo na desnem Marijinem licu. dobili ime "Kristus narodov". V Czestoho-vvo in njegovo Jasno goro pa prihaja tudi na milijone tujih turistov in romarjev. Po Evropi in tudi v Sloveniji skoraj ni potovalne in turistične agencije, ki ne bi v svoj program večdnevnega obiska Poljske vključila tudi te znamenite božje poti. Črna Marija Czestohovva ni navaden božjepotni kraj. Poljaki, katoličani in turisti jo obiščejo, ker jo je večkrat, v različnih vlogah, od študenta do duhovnika, krakovvskega nadškofa in papeža obiskal Karol Wojtyla, sedanji papež Janez Pavel II. Njemu kot največjemu Poljaku v čast so že postavili spomenik. Pred vhodom v samostan in Marijino cerkev kleči v bron ulita visoka postava legendarnega poljskega škofa in kasneje kardinala Višinskega, ki je kljuboval komunistični oblasti in zagotovil poljskim vernikom v najbolj svinčenih časih vsaj delček verske svobode. Sedanji papež je hodil po poteh velikega predhodnika in učitelja. Ob parkiriščih, kjer se zbirajo in posedajo romarji, stoji spomenik Emiliji in Karolu Wojtyli, materi in očetu papeža Janeza Pavla II. Umetnik ju je upodobil prav taka, kot jih je opisoval njun sin Karol. Oče je bil visok, sloke postave in strumnega koraka, mati pa je bila lepa, vedno urejena in pogosto s knjigo v roki. V zakladnici, kjer so skrbno varovane številne dragocenosti in darovi, so na častnem mestu odlikovanja in izrazi časti, ki jih je pre- jel prvi demokratično izvoljeni predsednik Poljske, uporni voditelj sindikata Solidarnosti Lech Walensa. Med njegovimi darovi je tudi listina o podelitvi Nobelove nagrade. Največja dragocenost Czestohovve in samostana ter cerkve na Jasni gori pa je podoba Črne Marije. To je ikona Marije z Jezusom. Njuna polt je temna, čeprav na obraza nimata črnskih potez. Morda je bila ikona narejena na jugu Italije, v Turčiji, morda v mali Aziji. Leta 1382 jo je poljski knez Wlady-slav Opolczyk podaril menihom pavlincem na Jasni gori. Ob podobi, veliki 122 krat 82 centimetrov, ki je nameščena v središčni prostor glavnega oltarja v Marijini kapeli, so se dogajali številni čudeži. Črna Marija je varovala Poljsko in jo je obvarovala še pred hujšimi nesrečami. Leta 1430 so samostan napadli Husiti in z dvema rezoma z nožem preko desnega lica poškodovali Marijino podobo. Ko so Poljsko v 17. stoletju osvajali Švedi, so Črno Marijo skrili na varno in jo nato vrnili na oltar v Marijini cerkvi. Okrog njega gre leto za letom, dan za dnem po kolenih na stotine, v praznikih in ob nedeljah pa na tisoče ljudi. Jože Košnjek Prostovoljstvo zaveza skavtov Ljubljana - Sredi aprila je bil mednarodni dan prostovoljstva mladih, ki so ga praznovali v okrog 150 državah sveta. Pri nas gaje s posebno izjavo obeležilo Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS), ki ima v Sloveniji v 68 enotah nad 4000 članov. Skavti se zavedajo pomena vzgoje za prostovoljstvo med mladimi. Čut za drugega in pobudništvo sta zato temeljni vrednoti dejavnosti skavtov. V izjavo so zapisali, da zato popotnice in popotnike, mlade med 16. in 21. letom, usmerjajo v prostovoljno delo v socialnih in pedagoških ustanovah, v pomoč na domu in v voditeljsko delo v organizaciji. Prostovoljno delo pojmujejo tudi kot veliko priložnost za osebno rast. Skoraj tisoč popotnic in popotnikov nameni povprečno eno uro tedensko za prostovoljno delo. V skavtski organizaciji deluje tudi 560 voditeljev prostovoljcev. Vsak od njih opravi približno 400 ur prostovoljnega dela letno ali osem ur tedensko. Zveza slovenskih katoliških skavtinj in skavtov je v izjavo tudi zapisala, da prostovoljstvo nima ustrezne veljave. J.K. Florijan premaguje ogenj Mesec maj ali majnik je mesec čaščenja Marije. Poznane so vsakodnevne "šmarnice". Včasih je bil maj tudi fantovski mesec. Ta teden je na koledarju zapisanih nekaj pomembnih in zanimivih praznikov in svetnikov. Nekateri so postali pravi ljudski prazniki in svetniki. V povezavi z njimi so na Slovenskem znani številni običaji. Danes, 29. aprila, je najbolj znana Katarina Sienska, devica in cerkvena učiteljica, ki je umrla leta 1380. Ime Katarina pomeni "čista" in je zelo pogosto na Slovenskem. Čaščenih Katarin je sedem, najbolj znani pa sta današnja godovnica in Katarina Aleksandrijska ali Si-najska. Katarina Sienska je veliko delovala in pisala za cerkev, ima pa velike zasluge, da se je papež Gregor XI vrnil iz francoskega Avignona v Rim. Danes je praznik vseh, ki se imenujejo Katica, Katja, Kati, Katka, Katika, Katinka, Katra, Katrina, Kaja, Katalin in Katjuša. Jutri, 30. aprila, bo praznik redovnega ustanovitelja Jožefa Cottolenga. Po njegovi zaslugi so telesno in duševno prizadeti ljudje dobili skrbnike, bodisi redovnice, redovnike ali redovne brate ali na stotine prostovoljcev. Red se imenuje Hiša božje previdnosti oziroma vincentin-ke in vincentinci. V četrtek, 1. maja, praznuje Jožef Delavec, kar se ujema z mednarodnim praznikom dela. Papež Pij XII je leta 1955 uvedel ta Jožefov praznik, kar naj bi pomenilo spravo med cerkvijo in delavstvom, ki ga je cerkev predolgo zanemarjala. Prvomajski praznik ni praznik, ki bi slavil delo, ampak delavca, je dejal papež Pavel VI. V petek, 2. maja bo praznik škofa in cerkvenega učitelja Atanazija, ki je bil Grk iz Aleksandrije, rojen okrog leta 295. Boril seje zoper arijanstvo, ki je skušalo krščanstvo pribli- žati poganskim predstavam. Umrl je kot slavni škof v Alek-sandriji. V soboto, 3. maja, bosta praznovala apostola Filip in Jakob. Jakob je umrl kot mučenik in ga upodabljajo kot apostola s knjigo in suknjarskim kolom, s katerim naj bi ga okoli leta 62 pobili, Filip pa je zavetnik suknarjev in klobučarjev. V nedeljo, 4. maja, bo praznoval Florijan, ki je umrl kot mu-čenec, slovenski različici njegovega imena pa sta Cvetko ali Cveto ter Cvetka. Florijan je med najbolj čaščenimi svetniki med Slovenci. Najpogosteje je upodobljen kot rimski vojak s čelado in zastavo ter vedrom vode, s katero gasi gorečo hišo ali vas. Je spoštovani zavetnik gasilcev. O njegovem življenju je malo znanega. Rodil naj bi se pred letom 300 v okolici Dunaja. Ker je priznal, daje kristjan, so ga ujeli, vendar so ga skušali pregovoriti, naj zapusti svojo vero. Vztrajal je, zato so ga mučili in ga s kamnom za vratom pahnili v reko Enns, v kateri je utonil. To seje zgodilo leta 304. Florijan je zavetnik Dunaja. V ponedeljek, 5. maja, pa bo go-dovala spokornica Juta. Maj je posvečen Mariji. V Sloveniji je že nad 100 let v navadi posebna pobožnost v čast Mariji - šmarnice. Mesec maj ali majnik je bil včasih tudi fantovski mesec, ko so postavljali mlaje pred vhode v vasi in pred hišami deklet, fantje pa so medse sprejemali novince. Jože Košnjek Piše Miha Naglic Po ljudeh gor, po ljudeh dol Podlistek o znamenitih Gorenjcih Prvi zavetniki gorenjskega juga Zadnjič smo videli, daje bil zavetnik najstarejše župnije na gorenjskem jugu sv. Jurij, kije še zdaj patron Stare Loke. Sicer pa je zanimivo vedeti, da ta prafara ni pokrivala celotnega ozemlja loškega gospostva freisinških škofov. Ob Savi pri današnjem Kranju je bil že pred letom 1000 sedež pra-župnije Smartin - pod zavetništvom sv. Martina. To ozemlje je bilo loškemu gospostvu priključeno leta 1002, šmartinska župnija pa se v virih prvič omenja 1163, čeprav je nedvomno mnogo starejša. Na zahodni strani gospostva je bila župnija Sora pod patronatom sv. Štefana, prvič omenjena 1292, a tudi ta mnogo starejša. V obeh primerih je freisinško gospostvo pridobilo samo nekatera naselja obeh pražupnij in ne župniji kot celoti. V šmartinsko župnijo in loško posest so sodila frei-sinškemu škofu podarjena naselja: Srednje in Zgornje Bitnje, Stražišče, Sv. Jošt, Zabukovje, Besnita, Ovsiše, Brezovica, Poljšica, del Rovt, Okroglt), Jama, Praše, Javornik in Pševo. V žup- nijo Soro pa so sodila naselja Gosteče, Pungert in Osovnik, ki jih je freisinški škof kupil šele okoli 1215. Najstarejše jame cerkve na gorenjskem jugu so torej bile tri: v Steni Loki, Sori in Šmartinu. In katere so bile še druge, podružnice naštetih treh7 Cerkev sv. Jakoba v Škofji Loki, ki takrat še ni bila farna, se prvič omenja 1271 ("in ecclesia st. Jacobi"). Na loškem gradu je bila kapela, prvič izpričana 1315. V urbarju iz leta 1291 se pri naselju Predmost omenja, daje pri sv. Martinu ("aput sanetum Martinum "), kar priča, da je morala v bližini že tedaj stati cerkev tega zavetnika. Isti vir omenja tudi kapelo pri Sv. Ožboltu in cerkev v Spodnji Besnici. Kapela sv. Marjete na Šmarjetni gori se prvič omenja 1342, a je gotovo starejša. Selška cerkev se prvič omenja sredi 14. stoletja, žirovska leta 1384. Po nekaterih arhitekturnih elementih pa je mogoče sklepati, da so ž.e v 14. stoletju stale na tem ozemlju vsaj še tri cerkve: v Sopotnici, na Gabrški gori in v Crngrobu. Do srede 14. stoletja je bilo torej na loškem ozemlju zgrajenih najmanj 14 cerkva - toliko je tako ali drugače izpričanih, v resnici je bila gotovo še katera več -trdi dr. Blazni k. Večino loškega ozemlja je pokrivala samo ena župnija, ta pa seje sčasoma začela deliti na manjše cerkvene upravne enote, imenovane vikariati. Loški mestni se prvič omenja 1262, poljanski 1296, selški 1355, žirovski 1384. To so leta prvih pisnih omemb, ustanovljeni so bili vsi že prej. Upravljali so jih vikarji. Kdo so bili ti? "Skromni Božjepotna cerkev v Crngrobu, mogočni spomenik verske kulture Gorenjcev. podatki kažejo, da je duhovščina loškega ozemlja v tem času potekala vsaj deloma iz privilegiranih slojev. Prvi nam znani vikar v Škofji Loki je bil Gotfrid iz rodu jeterbenških gospodov. Poročen je bil z Golderuno, ki je potekala iz loških meščan- skih vrst. Kot loška meščanka je Golderuna dobila skupno s hčerjo Margareto 1263 del hube v obdelavo. Deset let nato (1273) je pridobil Gotfrid skupno z Ženo Golderuno in hčerama Margareto in Katarino še celo hubo v neposredni bližini mesta. Iz urbarialnega podatka 1291 je razvidno, da je Gotfridu tedaj še vedno pripadalo 1 1/2 hube in sicer po mestnem pravu. - Podobnega porekla je bil npr. šmartinski župnik Ulrik s Starega gradu (de Vildenlok), kije potekal iz vrst loških vitezov, ali pa magister Henrik Loški (de Lockh), kije izviral iz. rodbine Gallenberg ter dosegel visoka mesta (kaplan kralja Otakarja, freisinški kanonik, notar freisinške kurije, prost v Vrbi). Neznano je poreklo klerika Mihaela iz Loke, ki ga sreČatno 1337." Zgornji odstavek iz Blaznika navajamo, ker so v njem imenovani tudi najstarejši nam znani duhovniki gorenjskega juga. Kdo so bili škofi v Freisin-gu, je znano. Kdo so bili duhovniki v omenjenih treh prafarah in njih namestniki v vikariatih, Pa ne vemo. Po imenu je znanih le nekaj tistih, ki se omenjajo v raznih listinah, pa še te so se ohranile bolj po naključju. Zelo gotovo je le dejstvo, da d možje niso bili slovenskega in plebejskega porekla. Zanimiv je podatek, da je bil vikar Gotfrid p0' ročen. Vikar (latinsko vicarius) je v katoliški cerkvi namestnik kakega cerkvenega predstojnika, nekakšen pomožni duhovnik. Ampak še vedno du hovnik. Kako naj bi bil tedaj poročen? Ali je '} izjema, ali je bil poročen še preden je postal 4 * hovnik, je bil vikar zgolj pa nazivu, sicer pa la> Uspeh mladih kemikov Na državnem tekmovanju za Preglova priznanja so bili med učenci devetletke nepremagljivi šolarji iz Naklega. Naklo - Za osmi razred je zmago priboril Boštjan Goličič iz Podbrezij, za deveti razred pa Katarina Rudež z Mlake pri Kranju. Osvojili so še po dve zlati in srebrni priznanji. Mentorica Nataša Černilec ugotavlja, da organizatorji ne upoštevajo razpisnih pogojev tekmovanja. Ob podelitvi priznanj razočaranje. Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije je pripravila že 37. tekmovanje v znanju kemije za osnovnošolce. To tekmovanje v programu gibanja Znanost mladini je najbolj množično. Tokrat se je za Preglova priznanja potegovalo kar 10.770 učencev 7. in 8. razredov osemletke pa 8. in 9. razreda devetletke iz 445 osnovnih šol. Med njimi je 2724 učencev prejelo bronasta priznanja in 660 srebrna priznanja. Zlata priznanja si je priborilo 112 učencev 7. razreda in 106 učencev 8. razreda osemletke ter 4 učenci devetletke. Slednji so vsi iz OS Naklo. "Tekmovanje poteka drugo leto ločeno, ker se je z uvedbo devetletke spremenil učni načrt. Učenci morajo imeti poleg veselja za kemijo tudi razširjeno znanje, ki ga pridobivajo pri dodatnem pouku. Tam rešujejo zahtevnejše naloge iz vseh poglavij učne snovi. Na šolskem tekmovanju najprej rešujejo teste za bronasta priznanja. Za to se je letos odločilo 44 učencev osmih razredov in 27 učencev devetih razredov. Od prvih jih je dobilo priznanja 14, od drugih pa pet. Na državno tekmovanje, ki je bilo za Gorenjsko marca v Kranju, so odšli po štirje učenci obeh starosti. Že lani so nas naši tekmovalci razveselili s tremi zlatimi priznanji. Letos so dosegli nekaj, kar se najbrž ne bo več ponovilo. Osvojili so vsa zlata priznanja za devetletko," je povedala mentorica Nataša Černilec. Edino zlato priznanje za osmošolce sije priboril Boštjan Goličič iz Podbrezij. Kot je zaupal, tekmovanje ni bilo pretežko zanj, čeprav se ga je prvič udeležil. Vesel je tudi dodatnih točk, ki bodo koristne za sprejem na kranjsko gimnazijo. Upanje na ponoven uspeh se je izpolnilo Katarini Rudež z Mlake pri Kranju; že lani je dobila zlato priznanje v kemiji, letos pa poleg tega še enako priznanje v matematiki in slovenščini. Zlati priznanji sta med 42 tekmovalci 9. razreda devetletke dobila še Maša Sprajcar iz Strahinja in Dane Rot iz Kranja, oba iz OŠ Naklo. Med 73 tekmovalci 8. razreda devetletke je 3. mesto zasedel Gašper Jarc iz Strahinja, ki je dobil srebrno priznanje. Enako priznanje si je za 5. mesto prislužila Ema Ciglič iz Strahinja, ki obiskuje mednarodno šolo v Celovcu. Organizatorji tekmovanja bi se morali zamisliti nad pripombami, ki jih imajo mentorji na ra- Katarina, Maša, Dane, mentorica Nataša, Boštjan in Gašper (od leve) - najboljši v znanju kemije med devetletkami. čun sestave vprašanj. Vsa niso vedno v programu razpisa. Ob tem jih čudi uvrstitev le enega učenca 8. razreda devetletke za zlato priznanje. Žal je imela grenak priokus tudi četrtkova svečanost na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Tam ni bilo niti stolov za vse udeležence, najboljši pa so še čakali na podelitev priznanj, ko je večina že odšla. Stojan Saje Reševalci in planinci skupaj Dovje - Minuli četrtek je predsednik Planinske zveze Slovenije Franci Ekar sklical posvet predsednikov planinskih društev in tistih gorskih reševalnih postaj, ki delujejo v okviru planinskih društev. Na posvetu so se opredelili do aktualnega vprašanja izstopa in "osamosvojitve" petih gorskih reševalnih postaj, ki ne delujejo več v okviru Planinske zveze in imajo svoj pravni status. Vsi, ki so se posveta udeležili (večinoma predsedniki gorenjskih planinskih društev in postaj ter Ljubljana - matica in Bovec), so poudarili, da ne le zaradi 110-letne tradicije planinstva in dosedanjega skupnega uspešnega dela reševalcev v okviru planinskih društev, ampak tudi zaradi nadaljnje krepitve in ugleda ne v društvih in ne v postajah nikakor ne razmišljajo, da bi se razšli. Vsebinsko naj se GRS povezuje s planinci, saj v številnih primerih odlično sodelujejo in ocenjujejo, daje ta pot najbolj poštena do preteklosti in najbolj racionalna. Tisti pa, ki so se odcepili, predvsem v večjih mestih, pa imajo za ta korak najbrž utemeljene razloge, kajti razmere v večjih okoljih so drugačne kot na podeželju. Dejali so, da bi bilo prav, da bi bili na ta posvet povabljeni in pojasnili, zakaj so se odločili za svojo pot. Pred planinci in reševalci so ob vstopu v Evropsko unijo novi izzivi, prihajajo spremembe društvene zakonodaje, treba bo opredeliti odškodninsko odgovornost reševalcev in zavarovati reševalne akcije. Načelnik GRS Tone Smolej je poudaril, daje načelnik vseh sedemnajstih postaj GRS, tudi petih, ki imajo svojo vizijo. V nobenem primeru ne bo dopuščal nobenega razdora, še manj, da bi se strinjal s tem, da Planinska zveza ustanovi svojo gorsko reševalno službo. Gorska reševalna služba je zelo spoštovana, v njej naj ne bo razdora, vse svoje probleme bo reševala sama. Kot javna služba je v interesu države. Razpolaga s svojimi sredstvi, ki so strogo namenska in taka bodo tudi ostala. Še najbolj boleče je zavarovanje, ki se v okviru PZS še do zdaj ni uredilo. Darinka Sedej Malo članov, več obiskovalcev gora Planinsko društvo Kranj ima delovne odseke in sekcije, ki ponujajo članstvu zanimive programe. Kranj - Ob jubileju slovenskega planinstva imajo tudi Kranjčani razloge za praznovanje, je na petkovem občnem zboru ugotovil predsednik PD Kranj Franc Ekar. Pred 110 leti je bilo kar deset članov SPD i/. Kranja. To mesto je ob 50-letni-ci prvega vzpona na Everest Najstarejše društvo v trziski občini Prostovoljno gasilsko društvo Tržič slavi 120-letnico obstoja. Za jubilej je prejelo spominsko plaketo Gasilske zveze Slovenije. lahko ponosno, da sta ga kot prva Slovenca osvojila pokojni Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj, Marija Štremfelj pa je kot edina Slovenka dosegla ta cilj. Društvo ima zdrava jedra alpinistov, športnih plezalcev, gorskih reševalcev, markacistov, gospodarjev in oskrbnikov. Tudi mladinsko dejavnost oživljajo in z vodniki pospremijo v gore mnoge odrasle. Čeprav se obiski v gorah povečujejo, pa upada interes za članstvo. Nekdaj veliko društvo ima le okrog 1400 članov. Lani je imelo društvo 15 organiziranih izletov s 313 udeleženci, na zbore in proslave pa je odšlo 218 planincev. Poleg tega je 23 planincev letovalo na Korčuli. Še bolj dejavni so bili v sekcijah; upokojenci so imeli 26 pohodov z 964 udeleženci in 23 planinskih izletov s 691 člani, v kranjskem Alpetouru 15 izletov s 186 pohodniki, na izlete pa so hodili tudi v Preddvoru. Pionirski odsek je ob pomoči desetih mentorjev vodil planinske krožke osnovnošolcev in zanje pripravil štiri izlete. Da so bile poti dobro vzdrževane in varne, so poskrbeli markacisti, ki so sodelovali še na dveh akcijah PZS. Med 58 člani alpinističnega odseka je bilo lani 19 kategoriziranih; opravili so 1124 vzponov, dva sta odšla na mednarodni tabor v indijsko Himalajo, eden pa na odpravo Janak. Med 109 športnimi plezalci je 15 tekmovalcev, od katerih je najvišje uvrstitve dosegala Natalija Gros. Postaja GRS - v njej je 51 članov - je imela 10 reševalnih akcij v gorah in 294 dežurstev na smučišču, kjer je nudila prvo pomoč 169 ljudem. Delo gospodarskega odseka je bilo lani okrnjeno. Kot je pojasnil Franci Gsel-man, so jim davki odvzeli dragocena sredstva za naložbe. Zato so morali sami opraviti večino del pri izgradnji čistilne naprave na Ledinah. Zadovoljni pa so, da je njihove tri koče poleti obiskalo kar 8268 planincev. Stojan Saje Tržič - Delčke iz dolgoletnega razvoja najstarejšega društva v tržiški občini so predstavili na razstavi v Tržiškem muzeju, ki bo na ogled do 17. maja. Tam so si obiskovalci prvič ogledali film, ki je bil posnet ob praznovanju 50-letnice društva, seznanili pa so se tudi z obnovo gasilskega oddelka. Na slavnostni seji so podelili priznanja društvu in zvestim članom. V Tržiškem muzeju so minuli petek odprli zanimivo razstavo. Njen naslov "Pod Florjanovim varstvom" pojasnjuje, komu je namenjena. Mesto in Prostovoljno gasilsko društvo Tržič namreč slavita 120 letnico organizirane požarne obrambe. Člani pripravljalnega odbora iz društva so skupaj z delavci muzeja zbrali in uredili raznovrstno fotografije o pomembnih dogodkih in ljudeh v tržiškem gasilstvu. Vse dopolnjuje sodobnejša oprema, ki je v uporabi še danes. Kot je ob odprtju razstave povedal kustos Janez Ster, so skušali soočiti stare predmete iz stalne muzejske zbirke z novimi. Žal so veliko škode v kletnem gasilskem oddelku povzročile večkratne poplave. Gabrijel Hladnik (desno) je prevzel plaketo GZS iz rok Vilija Tomata. gradivo. V vitrinah se nahajajo gasilska odlikovanja in medalje, stara gasilska trobenta, kosi orodja in opreme, časopis Gasilec iz leta 1929 in novejši tisk ter drugi predmeti. Na stenah so Sedaj so se obiskovalci že lahko spustili po novih stopnicah do dvignjenega prostora, kjer sta obnovljeni dve od treh starih brizgaln. Večino je še bolj navdušil ogled filma, ki ga je leta 1933 posnela Ana Glanzmann Escher. Gre za redko pričevanje o praznovanju 50-lctnice PGD Tržič, kar je za društvo posebna dragocenost. Med slavnostno sejo društva v restavraciji Raj, kjer so se domačim gasilcem pridružili tudi gostje, je prvi čestital slavljen-cem podžupan Franc Praprot-nik. Pohvalil je njihovo pripravljenost za pomoč ob požarih in nesrečah, obqnem pa izrazil upanje, da bo občina lahko rešila finančne težave društva. Kot je ugotovil predsednik GZ Tržič Bojan Balantič, je njihova organizacija ostala trdna kljub spremembam v družbi in oviram v razvoju. Tako je tudi PGD Tržič, je ocenil podpredsednik GZS Vili Tomat. Čeprav so za praznik dobili le star film, ne pa novega avta, so odločeni nadaljevati svoje humano delo. Za jubilej je društvu izročil plaketo Gasilske zveze Slovenije in devetim članom odlikovanja; zlato plamenico si je prislužil poveljnik Marjan Toporiš, starejši. Tudi GZ Tržič je podelila enako število priznanj. Značke za dolgoletno delo je članom predal predsednik Gabrijel Hladnik. Na svečanosti, ki jo je popestril pevski zbor DU Tržič, je razglasil dva nova častna člana. To sta Marija in Mihael Petek, ki sta pripravila tudi oris zgodovine gasilskega društva. Posebne pozornosti je bil deležen 85-letni Tone Remškar, ki je najstarejši član PGD Tržič. Stojan Saje gradimo noue priložnosti ... skupaj z našimi delničarji, s kupci naših izdelkov in storitev, našimi dobavitelji in drugimi poslovnimi partnerji. Čestitamo ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela. rsTi 3> teaea \-lraC/icmo° ■SjCUKI Schafor Zemlja, ogenj & kava Vsa lepota porcelana V Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani bo vse do konca septembra gostovala razstava Evropski porcelan iz tržaške zbirke. Ljubljana - Razstava z naslovom Zemlja, ogenj & kava, ki je svečano odprtje v Narodnem muzeju Slovenije doživela pretekli četrtek, v goste prihaja iz Trsta. Gre za razstavo najlepših primerkov porcelana iz zbirke tržaškega Slovenca Dr. Vanje Lo-karja, ki so jo prvič postavili v počastitev 50-letnice ustanovitve tržaškega podjetja Cremcaffe' konec leta 2001 v Palazzo Con-stanzi v Trstu. Na ogled so vrhunski izdelki evropskih delavnic porcelana iz 18. in 19. stoletja, med njimi tudi tisti iz slovite delavnice Meissen. Ime za porcelan naj bi v evropski besednjak z Daljnega vzhoda menda prinesel Marco Polo, s porcelanom je ta namreč opisoval čudovite kitajske izdelke, ki so bili podobni svetleči notranjosti dotične vrste školjk. V Evropi so dolgo iskali pravo formulo za izdelavo le-tega, leta 1709 pa je to uspelo nemškemu alkimistu J.F. Bottgerju. Njegova formula je bila podobna tisti z Daljnega vzhoda. Hkrati je saksonski plemič Avgust Močni ustanovil prvo evropsko delavnico, od koder prihaja tudi krožnik z reliefnimi okraski dandanes slovitega "labodjega" servisa. Kljub skrbnemu varovanju formule so že leta 1718 na Dunaju postavili tovarno, poznano zlasti po čudoviti skodelici, okrašeni z ruskim grbom (Du Pacjuier, 1739), ki sojo skupaj z dragocenim porcelanskim servisom podarili cesarici Elizabeti, prva tovrstna delavnica v Italiji, hkrati tretja v Evropi, je bila beneška Časa Eccellentissima F. Vezzija (1720 - 1727), od koder prihaja tudi eleganten, z jadrnicami okrašen čajnik, ki je na ogled tudi na razstavi. V tem obdobju smo priča pravemu razcvetu delavnic, kjer so izdelovali porcelan, v Franciji, Angliji, na Nizozemskem in V okviru razstave bodo ob nedeljah ob 11. uri potekala tudi vodstva po razstavi, za najmlajše pa so pripravili tudi otroške delavnice "Poslikavamo skodelice", ki bodo potekale ob sobotah med 11. in 13. uro. Lutke od jutra do večera Pretekli četrtek se je v Kranju odvijalo Srečanje lutkovnih skupine Slovenije, na katerem smo videli 15 lutkovnih predstav. Kranj - Srečanje lutkovnih skupin Slovenije seje v zadnjih treh letih že drugič odvijalo v Kranju, na odru Prešernovega gledališča in v Lutkovnem gledališču Kranj pa se je zvrstilo 15 predstav, ki sta jih izbrala selektorja Petra Stare in Andrej Štular. Skupaj sta si ogledala 65 predstav na 11 medobmočnih srečanjih na avstrijskem Koroškem, Štajerskem, Primorskem, Gorenjskem, v Prekmurju, Zasavju, Beli krajini in Ljubljani z okolico. Kot sta povedala, sta letos videla veliko število dobrih, tako likovno in tehnično kot vsebinsko zelo raznolikih predstav. Za predstavitev v Kranju sta izbrala predstave skupin vseh starostnih obdobij, od predšolskih skupin preko nižjih Porcelan iz slovite delavnice Meissen. Otroška lutkovna skupina KPD Šmihel v predstavi Jajce. razredov OŠ do mladostniških skupin in odraslih. "Za vsako starostno skupino je značilen Iz galerije Prešernovih nagrajencev za ZORAN DIDEK (19W 1975) Pokrajina ob reki Krki je naslikana z jasnimi barvnimi pasovi in geometričnimi oblikami. Reka v vsem svojem svetlobnem zrcaljenju ustvarja zanimive geometrične oblike. Barve so umirjene in dajejo kompoziciji še večjo trdnost. Subjektivna stvar je skrčena na preproste elemente, gre za sliko čistih oblik in občutkov. Uravnoteženost in kompozicija oblik na sredini je kot diptih še bolj poudarjena. Ujemanje obeh polovic ni natančno, kot da se Didek namerno poigrava z našim iskanjem simetričnosti. Didek je kot profesor vplival na celo vrsto sijajnih slovenskih slikarjev, predvsem kot dober risar z velikim smislom za kompozicijo. Rodil se je v Ljubljani. Na ALU v Zagrebu je študiral slikarstvo pri profesorjih Jožu Kljakovičn, Maksimiljanu Vanku, Ljubu Babicu, Vladimirju Becieu in Tomislavu Krizmanu. Diplomiral je leta 1933. Prešernovo nagrado je prejel leta 1975 za življenjsko delo in razstavo v letu 1974. P. H. F. drugačen pristop k delu, tako smo v Kranju videli tako preproste otroške predstave, klasične pravljice kot avtorske stvaritve, spektakle ter groteskne in eksperimentalne predstave," razmišlja Petra Stare, Andrej Štular pa dodaja, da je predvsem vzpodbudno, da se vedno več skupin mladih začenja ukvarjati z lutkami, predstavam pa z leti raste tudi kvaliteta. Med predstavami, ki so bile dobro obiskane, so organizatorji JSKD OI Kranj pripravili tudi pogovor o težavah in posebnostih pri delu lutkovnih skupin. Lutkarsko srečanje je minilo v enkratnem vzdušju, kot posebnost pa smo si lahko ogledali tudi predstavo Tchin gostje Emi-lie Feron iz Francije, ki je v igri brez besed uprizorila duhovito predstavo o karateistu. I.K., foto: J. Eržen tudi na Dunaju, kjer so porcelan oblikovali tudi Slovenci, med njimi Franc Janša, brat krajinar-ja Lovra in čebelarja Antona Janše. Delavnice so nastajale po zaslugi aristokratske družbe in ob podpori kraljev in cesarjev, saj ni bilo dvora in premožnejše hiše, ki ne bi imelo izvirnih kompletov porcelana. Prav vsaka delavnica je slovela po kakšni posebnosti. Kasneje je zaradi preveč dragih postopkov izdelave, pa tudi prihajajoče industrializacije prišlo do zatona večine teh delavnic. Na pričujoči razstavi v Narodnem muzeju eksponati, več kot 160 jih je na ogled, niso razvrščeni glede na izvor ampak sledijo kronološkemu zaporedju. Slovenci nikoli nismo imeli delavnice porcela- na, širša javnost pa te dostikrat zamenjuje s keramičnimi delavnicami. Te so predstavljene v dveh vitrinah na začetku razstave. Kot je povedal lastnik zbirke porcelana dr. Vanja Lokar, je le-ta nastajala v letih 1965 -1990, koje z vso ljubeznijo zbiral posamezne primerke in komplete po dražbah v Benetkah, Rimu, Ženevi... Lokarju, ki se sicer ukvarja z uvozom surove kave v Italijo, je zbiranje v teh letih postal več kot hobi, prebiral je ustrezno strokovno literaturo in postal pravi izvedenec za evropski porcelan iz obdobja 17. in 18. stoletja. "Razstava je v Trstu imela velik uspeh, ljudje, ki imajo smisel za estetiko in se radi poglobijo v porcelan, motive in delavnice, od koder ta prihaja, so prihajali na ogled po trikrat, štirikrat," je povedal dr. Danilo Lokar in dodal, da so trenutki, ko pijemo kavo, čas počitka, čas miru, na nek način izražajo ljubezen, zato je povsem jasno, da so ljudje že od nekdaj kavo želeli uživati iz lepih skodelic. K razstavi je izšla tudi obsežna monografija v italijanščini in angleščini, ki nas popelje v zgodovino porcelana v Evropi, v njej spoznamo posamezne delavnice, zaključek knjige pa nam postreže tudi z ustrezno terminologijo, s katero nam bo lažje spoznati pomen "belega zlata", kot so porcelan imenovali v času Marca Pola. Igor Kavčič Uspeh Pihalnega orkestra Lesce Lesce - Pihalni orkester Lesce je na 7. mednarodnem tekmovanju pihalnih orkestrov sredi aprila v mestu Riva del Garda v Italiji dosegel odličen uspeh. Na tekmovanju Flicorno d'oro, katerega seje v različnih kategorijah udeležilo 57 orkestrov iz vse Evrope, so se Leščani v drugi kategoriji uvrstili na odlično tretje mesto. Orkestri so se predstavili z obvezno skladbo in skladbo po lastni izbiri. S tem, da je dosegel 80,42 točke, si je Pihalni orkester Lesce, ki ga vodi dirigent Aljoša Deferri, zagotovil vstop v prvo kategorijo, obstanek v njej pa bo zagotovo naslednji izziv leskih glasbenikov. V kratkem jih čaka slovensko tekmovanje v Kamniku ter različni nastopi skozi celo leto. Čez dve leti bodo praznovali tudi 50-letnico obstoja. I.K. Delavnica risanja akta Kranj - Akademski slikar Cveto Zlate, član ZDSLU vabi vse ljubitelje risanja - slikarje, arhitekte oziroma vse, ki vas risanje zanima, na tečaj risanja akta po živem modelu. Udeleženci tečaja bodo praktično spoznali osnove, različne načine in pristope pri risanju golega človeškega telesa po živem modelu. Zlate, ki bo vodil tečaj, obvešča, da se bo tečaj pričel 6. maja in bo potekal vsak torek in četrtek (skupaj 48 ur) od 17. do 20. ure v prostorih blagovnice Globus na Koroški cesti 4. Informacije in prijave v trgovini Hobby & Art - Globus Kranj (tel.: 04/ 23-66-590). I.K. Diptih Oh svetli reki. 1968, akril na plalnu, 92,5x69cm. Provenienca: odkup Mestne občine Kranj za Zbirko Prešernovih nagrajencev Galerija Prešernovih nagrajencev Pavšlarjeva hiša Kranj in Avla Mestne občine Razstave: FRANC NOVINC 24. april - 20, maj, Avla Mestne občine Kranj; FRANCE SLANA otvoritev 20. maja, Pavšlarjeva hiša, Kranj Piše Eva Senčar S knjigo o Pospala poželenja, povest o sočasju reči in naših predstav o teh rečeh, Iztok Geister, Zavod za favnistiko Koper, Sv. Anton 2002, 95 str. To je zgodba o ljubezni, o zorenju osebnosti in odnosa. O Mansvetu, Vasiljki in njeni hčerki Brini, o treh meščanih, ki se preselijo na podeželje. On ločenec srednjih let, ločuje ju njegovih 27 let izkušenj več, vzvišen kot literarni umetnik, čeprav na eksistenčni gu-galnici. Ona neporočena, z otrokom, brez doma, v partnerski zvezi brez prihodnosti, ki se, v času njunega spoznavanja, "najraje pogovarja o navidezni lahkotnosti kpt o nekakšni neznosnosti." Kaže, da ju bo za vedno, v skupnem iskanju duhovnega ravnovesja, združilo življenje v naravni idiliki, v nabiranju jagodičevja za marmelade, v gojenju zelenjave za omake, v negovanju duhovnega pred materialnim. Mansvet, 'človeksveta', avtor ga opiše kot htoničnega umetnika, je "v statusnem pogledu podgana, bogatim jemlje dobrine, revnim dostojanstvo, prezira jih, ker niso bogati. Ni ga sram, da mu država plačuje socialno varnost, to v imenu pravičnosti celo terja od nje." Na koncu se ta njegova samopodeljevana tuzemska božan-skost izvije v priznanje oholosti. "Tvoje občudovanje rastlinje perverzno, " reče Vasilj-ka nekega dne Mansvetu. "Naslajaš se nad tisočobraznostjo narave, da se izogibaš pogledu, ki ga ne preneseš. Izgovarjaš se, da so rastline in živali Božje delo in da se prek nje- govih del pogovarjaš z, Bogom, da je ta pogovor tvoja duhovnost. " Po sedmih letih Va-siljka ne prenese več nečimrnosti umetnikov, vrtičkarstva kulture in razkazovanja navzočnosti samozadostnih ljudi na koncertih ali odprtju razstav; nič več ne slika in ne kipan, ne pokriva s prtom mize, ne peče zavitkov in ne vkuhava domačega sadja v njuni katnnib istrski hišici, ne prodaja zelišč na trgu, odklanja razkazovanje ženstvenosti. Njuna zveza se ne more v nedogled enačiti z 'ustvarjanjem kulture' in s stapljanjem z idiliko narave - "bila je le pot, kije izbrala mene, namesto da bi jaz njo," nekoč reče Vasiljka, k° Mansvet misli, da se je izgubila v hribih. Iztok Geister, pesnik, publicist, esejist, ornitolog, ekolog je v javnosti poznan po kritičnem pisanju do posegov v naravo, nje^ gova naravoslovna literatura pa se bere roman; vsebinsko privlačen in slogovno p° seben, kot so tudi Pospala poželenja. Klobuk poprav', pa glej da se ne zvrneš! Ljubitelji smučanja po starem so se srečali na Kaninu, v gosti megli "odtipali" med vratci proge do cilja in si privoščili krožnik domače polente s polivko. Bovec - Bil je velikonočni ponedeljek. Zgodaj zjutraj je razen nekaj srnjadi večina ljudi v Podbrezjah in Podnartu še spala, v Kropi pa so se Taleseni in ostali ljubitelji smučanja po starem že zbirali na dogovorjenem mestu, da se odpeljejo še na zadnjo prijateljsko tekmo na Kanin. Dušan se je pognal med vratci, kot bi šlo za življenje in smrt. Smučišče leži na 2239 metrih nadmorske višine in je smuka aprila, maja še vedno ugodna. Snega je bilo več kot meter, le vreme smučarjem ni bilo naklonjeno. V dolini je deževalo, na Kaninu rahlo snežilo, megla pa je bila tako gosta, da bi jo lahko rezal. Kljub temu so se Taleseni iz Krope na tekmovanju dobro odrezali. Ko sem zjutraj prispela v Kropo, sem najprej na levi zagledala cerkev in na glas pripomnila, da imajo v "vasi krasno cerkev". Domačini so me takoj podučili, da "krasna cerkev" stoji nad trgom in ne nad vasjo. Kropa je namreč trg. Udeležba v Bovcu številna Začelo seje s "trgom", sledila je vožnja čez Predil, skozi Log pod Mangartom, kjer je zloglasni plaz rušil in uničeval vse živo in neživo pod seboj, svoje krajše popotovanje pa smo zaključili v centru Bovca. V uri, uri in pol so v Bovec prispela še ostala slovenska društva, ki se ukvarjajo s smučanjem po starem. Najbolj zanimiv in željan predmet je bil na poti v Bovec (kasneje tudi pri vožnji nazaj v Kropo) "cekar", kjer so bile shranjene raznobarvne steklenice različnih "osvežilnih" pijač. Moški del avtobusa je bil še posebej navdušen nad vsebino steklenic. V Bovcu seje zbralo petnajst ekip ljubiteljev smučanja po starem, med njimi 142 tekmovalcev. Med drugimi društvo Gora, Torbarji, Loški Rovtarji, smučarji z Blok, s Kanina, Tržiča, Velesovega, Tasvamnat, Taleseni in Avstrijci iz Mirzuschlagna. Vsak tekmovalec je dobil štartno številko, ki je bila napisana na pobarvano leseno jajce, kar se je za velikonočno tekmo pravzaprav spodobilo. Jajce je bila sicer zelo zanimiva ideja, a če je tekmovalec med tekmo preveč krilil z rokami in lovil telo, mu je zaradi svoje teže nihanje lesenega jajca okoli vratu lahko povzročalo preglavice. Bovški župan Danijel Krivec je pozdravil vse zbrane in izrazil presenečenje, a je bil tudi vesel "Četica" 33 je odkorakala do spodnje postaje žičnice Kanin. Skozi Bovec se je vila kolona ljubiteljev smučanja po starem. nad tolikšnim številom prispelih, ki so se kljub slabemu vremenu odločili, da se udeležijo srečanja v Bovcu oziroma na Kaninu. Na pol v šali je poudaril, če bi pri njih dnevno imeli tolikšno število smučarjev, njihov smučarski center ne bi imel težav. Zaželel jim je uspešen nastop in prijetno druženje. Profesor Svetozar Guček, velik ljubitelj smučanja po starem, pa je dodal, da se poraja zamisel o Zvezi, ki bi vsa društva povezovala med seboj. Zveza bi gojila veselje do avtentične opreme, oblek in tehnike smučanja. Želi pa se, da bi starejši prenašali znanje in veselje do smučanja po starem na mlade. Pri Taksenih se za podmladek ne bojijo. Že otroci se pogovarjajo, kak pulover bo mama "skvačkala". da bo podoben originalu izpred let, dedek bo pa jermene na smučeh popravil in smučke namazal z voskom, da bodo vsaj kam šle. Druženje na prvem mestu Gorjanska godba je zaigrala pesem, dve in sprevod je krenil skozi Bovec do spodnje postaje žičnice Kanin. Tekmovalce in ljubitelje smučanja po starem so odpeljali še na tekmovanje oziroma ogled tekme, ki je na Kaninu potekala na Podih. Najmlajši udeleženec tekmovanja je bil rojen leta 2000, najstarejši pa 1924. Sneg in megla jih nista odvrnila od dobre volje. Tekmo- druženje ravno zaradi druženja, ne tekmovalnosti. Med udeleženimi društvi je verjetno največ pozornosti pritegnilo društvo 33, kjer so tekmovalno ekipo predstavljali vojaki z uniformami iz prve svetovne vojne. Uniforme so predstavljale avstro-ogrskega, nemškega in italijanskega vojaka. "Četica" je imela tudi "haupt-mana", ki je nosil avstrogrsko uniformo in strogo poveljeval svojim vojakom, če jih tako poimenujem. Moji gostitelji s Krope so poskrbeli, da nisem bila ne lačna ne žejna. Minilo je kar nekaj časa, kar sem jedla polento, se nasmejala vaškim šaljivcem in Ups, malo mi je spodrsnilo! vali so po kategorijah in po skupinah, najboljši pa so na koncu prejeli medalje in pokale. Ostali udeleženci tekmovanja niso bili prav nič razočarani nad svojimi uvrstitvami, saj gojijo tovrstno uživala v preprostih rečeh. Pozabila sem že, kako izgleda preprost, nezapleten svet in Taleseni so me, čeprav le za trenutek, spet spomnili nanj. Alenka Brun, foto: Gorazd Kavčič KAM V NASLEDNJIH DNEH? Pohod na Ermanovec Planinsko društvo iz Sovodnja bo v četrtek, 1. maja, pripravilo že tradicionalni pohod do planinskega doma na Ermanovcu. Pohod bo potekal prek celega dne. Rekreativni "in line" hokej in "floor bali" Rekreativna letna liga v "in line" hokeju bo potekala predvidoma od 22. 4.-10. 6. 2003 vsak torek popoldne od 17. do 21. ali 22. ure. Rekreativna letna liga v "floor ballu" pa od 23. 4. - 11. 6. 2003 vsako sredo v mesecu od 17. do 21. ure. Ostale informacije na telefonskih številkah 041 945 399, 04/25 19 200 in 041/676 064. Slovensko naj smučišče 2002/2003 Cerkno - Minuli četrtek so v Hotelu Cerkno v Cerknem podelili priznanja za naj smučišče 2002/2003. Akcijo so poleg uredništva oddaje "Dobro jutro Slovenija" izvedle še nekatere radijske postaje v Sloveniji, tednik Hopla, spletni portal Siol, turistično-informativne strani in drugi. Potekala je od decembra do aprila. Novost letošnje akcije je bilo tudi tesnejše sodelovanje z obiskovalci smučišča. Namen akcije je bila predvsem spodbuda upravljavcem smučišč, da poskrbijo za njihovo urejenost, za varnost in da smučarjem na smučišču ponudijo poleg urejenih prog še kaj več. Njihov obisk na smučiščih ni bil ocenjevalnega značaja, poskrbeli pa so, da so radijski poslušalci, bralci tednika Hopla, obiskovalci turistično-informativne splet- Hofer Goldana limonada 1,5 1 Goldana limonada zeliščna, 1,5 I Ameristar Cola 1,51 Goldana oranžada 1,51 San Benedetto ital. mineralna voda, 1,51 Sodaqua soda 1,51 Topstar Cola 6x0,51 Goldana ACE osvežilni napitek, 0,5 I Goldana jabolčni sok z mineralno vodo, 6 x 0,5 I Goldana oranžada 6x0,51 0,49 0,49 0,49 0,49 0,35 0,25 1,69 0,49 1,99 1,69 obvešča Knusperone Cornflakes, 1.000 g Kuchenfurst pire krompir, 230 g Kuchenfurst krompirjevo testo, 280 g Alino riž dolgozmati, 1 kg Alino Parboiled riž, 1 kg Alino Basmati riž, 1 kg Kuchenfurst drobtine, 400 g Lomee kečap, blag, 1,4 kg Lomee kečap, blag, 650 g Lomee kečap, pekoč, 650 g EHHB EUR 2,39 0,69 0,79 0,85 0,99 1,59 0,29 1,69 0,99 0,99 Klagenfurt Celovec Villach Beljak Volkermarkt Velikovec Eberndorf Dobrla vas Odprto tudi ob sobotah od 8. do 17. ure ne strani, spletnega portala Siol in Snežnega telefona prek radijskih valov, dopisnic, razglednic in glasovnega odzivnika, sms-ov ter glasovnice, objavljene na internetu, lahko tudi sami sodelovali pri izoblikovanju končne ocene smučišč. Ljudje so oddali 30317 glasov za 39 slovenskih smučišč. V kategoriji velikih smučarskih centrov je največ glasov prejelo Cerkno (5159), druga je bila Rogla (4983) in tretji Krvavec (3974). Pri srednje velikih centrih je zmagal Stari vrh s 1272 glasovi, drugo mesto so osvojile Kope z 929 glasovi in tretja je bila Soriška planina z 861 prejetih glasov. Med manjšimi centri pa je največ glasov zbra- lo smučišče Celjska koča (346), sledita pa smučišči Kan-drše (139) in Zelenica (123). V akciji Izbiramo slovensko naj smučišče so podelili tudi veliko praktičnih nagrad Zavarovalnice Triglav in Slovenske turistične organizacije, nekatere, ki so oddali svoj glas, pa so presenetili s smučarskimi vozovnicami, katere so prispevala naša smučarska središča. Podelili pa so tudi priznanja organizatorjem zimskih prireditev, tekem oziroma dogodkov, kot sta Pokal Vitranc ali Zlata lisica. Napovedali pa so tudi naslednjo vseslovensko akcijo Slovensko naj kopališče 2003, ki se je začela 26. aprila v Termah Ptuj. Alenka Brun www.hofer.at Udin Borštu ponagajal dež Kokrica - X. Pohod prijateljstva in spomina Udin Boršt je bil v nedeljo zaradi dežja bolj slabo obiskan. Res da so se pred gostil no Dežman na Kokrici začeli najbolj vztrajni pohodniki zbirati že okoli osme zjutraj, vendar se jih je pohoda udeležilo precej manjše Število od pričakovanega. Vseh skupaj okoli 150. Pohod prijateljstva in spomina Udin Boršt 2003 so sicer izpeljali, ker pa jim jo je zagodlo deževno vreme, je po svečanem delu prireditve sledilo družabno srečanje, ki se je zaključilo že v zgodnjih popoldanskih urah. A.B. Ponudbe veljajo do odprodaje zalog. Cene vsebujejo vse davke. Cene v S IT so informativne in odvisne od valutnih razmerij. Tiskovne napake niso izključene. Dostojanstva si niso pustile vzeti Ostale smo brez regresa, brez plač, v strahu pred delodajalci, pod nenehnim pritiskom in ponižanji, pravita dve nekdanji delavki podjetja Loka Pro, ki je šlo letos v stečaj. Svoje pravice so terjale s stavko. Okna v delavnici, skozi katera neusmiljeno nabija sonce, delavke zastirajo s papirjem. Delovni prostori so brez garderob, delavke se preoblačijo vsem na očeh. Oblačila in malica, oboje jih čaka kar v delavnici. Malico vsak dan nosijo s seboj. Na delo prihajajo na svoje stroške, brez povračila. Najprej ostanejo brez regresa, nato jim delodajalec zamakne datum izplačila, nato plača ni več cela, naposled niti plače ni več. Le še priganjanje k delu, od katerega si delavke ob dveh ne upajo vstati in po osmih urah oditi domov, le še zmerjanje, da nič ne delajo, na vprašanja, kdaj bodo plače, samo vpitje in poniževanje. Takšno zgodbo bi lahko prebrali v katerem od Dickensovih romanov iz obdobja zgodnjega kapitalizma, ko so ljudje delali v slabih razmerah za borno plačilo, ponižani in izkoriščani. Toda žal gre za zgodbo iz 21. stoletja, ki sojo doživljale tekstilne delavke v podjetju Loka Pro v Škofji Loki, preden jim je dokončno prekipelo. Nato je sledila stavka, marca letos stečaj. Delavki Mirjana Eržen in Jožica Potočnik sta dve od 121 delavk, ki so stečaj podjetja po letu in pol doživele kot olajšanje. Sedaj so na zavodu za zapo- slovanje, ta čas še brez nadomestila, prvega lahko pričakujejo šele 15. maja. Ob letošnjem prazniku dela, pa naj ga še tako spoštujejo, si ne bodo mogle z veseljem pripeti rdečega nagelj-na. "Če ne bi bilo sindikata, bi še danes najbrž delale zastonj," razmišlja Jožica, Mirjana pa dodaja: "Se vedno sem besna na delodajalca, na državo, ki dopušča takšno ravnanje z delavci, pa tudi sama nase, da sem se skupaj z drugimi tako dolgo pustila poniževati." Zgodba tekstilnega podjetja Loka pro je razvpita. Podjetje v lasti štirih lastnikov, med katerimi je bil tudi direktor, že od lani ni več zagotavljalo rednega izplačevanja plač. Delavke so dobivale minimalne plače, pa še to v dveh ali več obrokih, prejemale so sramotno nizke zneske. Kot pravita sogovornici, je bilo njuno zadnje izplačilo 35 tisočakov v januarju, šlo pa je za novembrsko plačo. Da so lahko preživele, so dobile občinsko in socialno pomoč, nekaj denarja od sindikata, nazadnje tudi pakete Rdečega križa s hrano. Stavka vrnila dostojanstvo "Zelo dolgo smo potrpežljivo prenašale dejstvo, da nam delodajalec ni sposoben izplačati plač do 18. v mesecu, da o ostalih prejemkih niti ne govorimo. Dolgo delavke tudi nismo bile enotne, kaj storiti, saj je prevladoval strah, da bomo ostale brez dela. Toda če delaš zastonj, če se na lastne stroške voziš na Mirjana in Jožica, brezposelni tekstilki pred delavskim praznikom. delo, če ti ne zagotavljajo niti osnovnih pogojev za delo in te direktor povrh vsega še ves čas zmerja in ponižuje, češ zanič ste in nič ne delate, potem res nimaš več česa izgubiti. Tako smo se odločile za stavko. Trajala je mesec in pol, zatem je prišlo do stečaja, ki je bil za nas delavke Prvomajsko voščilo 2003 Imeti delovno mesto, redno prejemati dostojno plačo, delati v pogojih, ki upoštevajo varovanje zdravja, kjer se spoštuje človekovo dostojanstvo, kjer se v celoti spoštujejo dogovori - to je kolektivne pogodbe - to so pričakovanja in zahteve delavstva v socialni in demokratični državi našega časa. Toda večino tega je bilo kršeno v primeru škofjeloškega tekstilnega podjetja Loka Pro. Delovna mesta so bila vse do stečaja, a kaj ko ni bilo plačila. V tekstilni industriji, ki je nekoč dajala kruh mnogim družinam, je danes težko. Tudi tam, kjer kolektivno pogodbo izpolnjujejo, se dela zgolj za preživetje. Na obrobjih mest rastejo razkošni nakupovalni centri, zaposleni v njih pa obupujejo zaradi vedno novih zahtev po podaljšanju dela, delu ob nedeljah in praznikih, kršitvah pravice do počitka in zniževanja prejemkov. Naravnost smešno je, če ne bi bilo žalostno, da dobi prodajalka večjega trgovskega sistema na Gorenjskem za delo v nedeljo okrog 1.600 tolarjev, opravljene ure pa naj bi koristila med tednom, kar pa se navadno ne zgodi, ker jih je pre- prosto premalo. Vse v imenu zapovedanega dobička. Zato takšen odpor sindikata trgovine do sedanje ureditve, ki omogoča neomejene možnosti obratovalnega časa. Zato vztrajanje pri referendumu. V Sloveniji sta nastala dva svetova: svet bogatih in svet revnih, je že pred leti zapisal Dušan Semolič. Prvi ne razume drugega, ga pogosto niti noče videti, drugi ne more razumeti prvega. Ve se, komu pripadamo sindikati, kakšna je naša vloga in odgovornost. Preseči moramo razbitost, vsak svoje interese in zamere. Položaj delavcev, naših članov, zahteva od nas enotnejši in učinkovitejši nastop. Naj bo letošnji 1. maj praznik solidarnosti, zavzetosti za varovanje dostojanstva delavcev, za boljše življenje in bolj človeške odnose. Vsem gorenjskim delavkam in delavcem in še posebej našim članom čestitam in želim prijetne praznike ter veselo druženje na naših prireditvah. Milena Sitar, sekretarka območja olajšanje. A direktor Krajnik niti stečaja ni hotel podpisati, pač pa smo ga delavke same," pripovedujeta sogovornici. Zavedata se, da se povsod v svetu dogajajo stečaji, da propadajo neuspešne firme, da ob tem trpijo delavci, vendar tudi odgovorne vodstvene ljudi doleti kazen. Žalost, ponižanje in bes je čutiti iz njunih besed, ko obnavljata zadnje obdobje dela pod hudimi pritiski in brez plač. Kako to more dopuščati država, ki se razglaša za demokratično, se sprašujeta. Če bi bili v redu država in njena vlada, se to ne bi dogajalo, tako pa vlada klima, ugodna za nepoštene delodajalce, ki zavestno kršijo delavčeve pravice, ob tem pa jim nihče nič- ne more. Delale smo zastonj, pa smo se še vedno bale, da bomo delo izgubile, pravita Mirjana in Jožica. Kaj pa še hočete, gospe, je nekoč dejal direktor, vesele bodite, da ste vsaj na toplem! Kratil nam je regres, plače, dostojne delovne pogoje, a dostojanstva si nismo pustile vzeti, pravita sedaj brezposelni tekstilki. Tudi med stavko so bile izpostavljene nenehnim pritiskom, a so se dobro držale, kar so jim priznali tudi predilniški delavci v isti stavbi. Po stečaju je prišlo olajšanje, a nekdanje delavke še vedno boli ponižujoč odnos delodajalca in države, ki ne stori nič za njihovo zaščito. Ponižujoča pa je tudi eksistenčna stiska. Mirjana je prepričana, da bi moral dela-zmožen človek s svojim delom in plačo preživljati samega sebe, tako pa oba z možem visita na njegovi (tekstilni) plači. Jožica živi s hčerko in ker je trenutno brez vsakih dohodkov, sta edina vira preživnina in otroški dodatek, pomagata pa ji tudi mama in brat. Kako naj bosta v takšnih okoliščinah veseli bližajočega se praznika! Včasih je vsaj nekaj pomenil občutek pripadnosti delavstvu, koje bilo to še bolj cenjeno, danes pa prazniki minevajo z grenkim priokusom. Danica Zavrl Zlebir Zveza Svobodnih Sindikatov Slovenije OBMOČNA ORGANIZACIJA SINDIKATOV GORENJSKE < ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE Območna organizacija Gorenjske vabi na 21. PRVOMAJSKO SREČANJE NA KRIŽNI GORI 1. maja 2003 ob 11. uri Slavnostni govornik bo TONE ROZMAN, predsednik Sindikata tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Slovenije in državni svetnik. V kulturnem programu bodo sodelovali: * PIHALNI ORKESTER ALPLES ŽELEZNIKI pod vodstvom Damjana Tomažina, * BOJAN TRAMPUŠ, igralec Loškega odra, * PLESNO NAVIJAŠKA SKUPINA CVETKE z Osnovne šole Cvetka Golarja pod vodstvom Majde Bertoncelj. Program bo povezovala Monika Tavčar. Za dobro razpoloženje bo do 18. ure skrbel ansambel YUHUBANDA, za gostinsko ponudbo pa Lovska družina Križna Gora in mesarija Štajnbirt. VABLJENI ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE Območna organizacija Gorenjske vabi na tradicionalno PRVOMAJSKO SREČANJE na POLJANAH nad Jesenicami 1. maja 2003 ob 11. uri. Slavnostni govornik bo g. BORIS BREGANT, župan občine Jesenice in državni svetnik. V kulturnem programu bodo sodelovali: * PIHALNI ORKESTER Jesenice - Kranjska Gora pod vodstvom DOMNA JERAŠA * pevec RUDI ŠANTL in harmonikar FRANCI RAMOT * MIHA BALOH, častni občan mesta Jesenic * METKA DULMIN, igralka Gledališča Toneta Čufarja Program bo povezovala BRANKA SMOLE. Za dobro voljo bo poskrbel pevec ALFI NIPIČ z ansamblom, za gostinsko ponudbo pa PIVNICA KAZINA. Na Poljane se lahko pripeljete s posebnimi Integralovimi avtobusi, ki bodo s Hrušice odpeljali ob 10. in 10.15 uri in se bodo ustavljali na vseh postajah mestnega prometa, s Poljan pa se bodo vračali ob 17. in 18. uri. Prevoz bo brezplačen. Na predvečer praznika, 30. aprila 2003, pripravlja Pivnica Kazina od 20. ure dalje na Poljanah KRESOVANJE z ansamblom ORION. Na svidenje na Poljanah! DELAVKE, DELAVCI, OBČANKE IN OBČANI TRŽIČA! Območna organizacija ZSSS Gorenjske vas v sodelovanju s sindikalnimi organizacijami tržiških podjetij vabi na tradicionalno PRVOMAJSKO SREČANJE K PLANINSKEMU ZAVETIŠČU GOZD, 1. MAJA OB 12. URI. V programu sodelujeta: * PIHALNI ORKESTER TRŽIČ in * FOLKLORNA SKUPINA KARAVANKE. Program bo povezovala Nataša Sedminek. V zavetišču bo za vse pripravljena topla malica po sindikalni ceni, za prijetno razpoloženje pa bo poskrbel TRIO ANABELA VABLJENI! Iz glasila članic Konfederacije Sindikatov 90 Slovenije 1. maj: Delavstvo je daleč zadaj Seveda, kresovi so stalnica. Ne bo primanjkovalo hrane in pijače. Zastave bodo plapolale. Kakorkoli, razpoloženje se bo vrtelo okrog dobrega počutja in množičnega druženja. Samo, da ne bo kdo preveč težil. Brez grmenja z govorniških odrov, prosim. Samo popestritev gostinsko turistične ponudbe, samo ljudska veselica, samo ljudska govorica. Rituali ognjev nas bodo spominjali na prihod Slovanov, na varno ognjišče, tu in tam na iskrico upora. Od spredaj nam bo vroče, od zadaj nas bo hladilo. Vonj po pečenju bo prikril negotovost in strah, nervozno pričakovanje nadaljnjih sprememb. Govorili bomo v simbolih. Prvomajski organizatorji bodo kritizirani, če bo slabo vreme, če bo zmanjkalo hrane ali pijače, če bodo cene navite... tako je menda vsako leto in nič drugače ne bo letos. Ali pa? V ozadju prvomajskega (dela prostega) dne je veliko težavnih vsebin, ki pa ne bodo zmotile malih zadovoljstev. Pred 1. majem se obeta podpis Socialnega sporazuma, kjer se nameravajo nepomirljiva delo in kapital in vedno zvita oblast sporazumeti 0 najbolj perečih in strateško Sindikalni poskusi diskredita-cije GZS z očitki, da ta zaradi obveznega članstva kar naenkrat ni več legitimni predstavnik slovenskega gospodarstva, so povsem neracionalni, če ne že kar smešni. Dokler nimamo drugega predstavnika gospodarstva ali pa se ta drugi ne zna ali noče postaviti na svoje noge, se pač moramo pogovarjati z dosedanjim predstavnikom. O tem, kakšnega predstavnika potrebuje in hoče slovensko gospodarstvo, se naj ukvarjajo tisti, ki se bodo vanj povezovali in ga bodo plačevali. Sindikatom se s tem vprašanjem zagotovo ni potrebno tako močno ukvarjati. Sami ■mamo nerešenih veliko problemov, tudi takih, ki naravnost kličejo po močnem zavezništvu s predstavniki gospodarstva. Ker pravijo, da sta za prepir Potrebna vsaj dva, je kritiko potrebno nasloviti tudi na Gospodarsko zbornico Slovenije. Njen velikokrat podccnjevalni odnos do sindikatov in njeno vzvišeno °bnašanje ustvarja napetosti, ki zmanjšujejo možnosti za prepo-lreben ustvarjalni dialog. Celo več, primeri odkritega zavračanja pogovorov in pogajanj z nepravimi - plehkimi argumenti, vzpodbujajo sindikate k zaos-lll>\anju odnosov, ki privedejo pomembnih ekonomskih in socialnih vsebinah. Veličastno, kar zadeva namene in cilje, in hkrati precej bedno, če pogledamo praktični izkupiček več kot leto dni trajajočega sporazumevanja. Zakaj pred prvim majem? Kot darilo delavcem! Sporazum bo, v kolikor bo podpisan, podal zrcalo ekonomskih in socialnih razmer v Sloveniji (če ga bereš med vrsticami). Navedel bo cilje in deklara- »1 tudi do neracionalnih ukrepov. Zakaj take, morda celo za koga bogokletne ocene in trditve? Prepričan sem, da ni sindikata, ki se na takšen ali drugačen način ne bi boril za boljši življenjski standard, za boljše plače in za večjo socialno varnost zaposlenih. Upam, da smo si vsaj v tem enotni. Nobenega dvoma tudi ni, da je naš plačni model slab, toda slab ni šele sedaj, kot to trdijo njegovi podpisniki, ampak že vse od svojega začetka. Zato je zmotno pričakovati, da je obstoječi plačni model mogoče kvalitetno spremeniti, brez predhodne spremembe pogojev gospodarjenja. Na to bi morala prva argumentirano opozoriti GZS in od vlade zahtevati, da ukrepa in preneha slovenskemu narodu prikazovati razmere v lepši luči, kot dejansko so. Bojim se, da po desetletni evforiji in različnim referendumskim navdušenjem, prihaja čas resnice in velikega delavskega razočaranja. Preprosto zato, ker sem velik nasprotnik zavajanja članstva in dajanja nerealnih in neuresnič-ljivih obljub. Vsakodnevni pogovori in razreševanje problemov, s katerimi se srečujejo naši člani v podjetjih, kažejo na to, da velika večina podjetij le še cije, ki jih skupno želimo uresničiti. Na socialnem področju smo po slovenski naravi dobrodelni, ker imamo v mislih predvsem pomoč obubožanim. Povezovanje ekonomske in socialne politike pa je že enačba z več neznankami. Besedilo sporazuma se nekoliko oddaljuje od so-ciale in približuje socialni politiki, interesom javnosti in delavcev kot ekonomske in ne samo socialne kategorije. Ekonomski životari in ničesar ne vlaga v razvoj in v nove investicije ter s težavo ohranja obstoječe število zaposlenih. Jože Antolin Vedno pogosteje se srečujemo z ukrepi začasnega zniževanja plač in dodatkov ter z novimi najavami po odločanju za zniževanje plač ali za novo odpuščanje delavcev. In kako je v takih razmerah potem mogoče, brez razbremenitve gospodarstva visokih dajatev, davkov in prispevkov na plače, verjeti in upati na vsesplošno povišanje plač, z obstoječim ali novim plačnim modelom? Brez pomembne razbremenitve gospodarstva zanesljivo ne. Mi imamo sklenjene in veljavne podjetniške kolektivne pogodbe skoraj v vseh podjetjih, v katerih so naše članice. Z njimi smo se lahko vedno dogovorili za boljše plače in za višje dodatke, saj je obstoječi plačni model možno s podjetniškimi kolektivnimi pogodbami vedno nadgraditi. Tudi pomanjkanje nove splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo in kolektivnih pogodb dejavnosti ni ovira za naša sedanja pogajanja in sklepanje novih podjetniških kolektivnih pogodb. Edina resna ovira so vedno bila in so danes še veliko bolj finančne možnosti podjetij. Ugotavljamo, da je tako uspešnih podjetij, ki bi bila sposobna izplačevati višje plače in višje dodatke, samo še za vzorec. interesi so seveda navzkrižni: križajo se apetiti po dobičku, potreba po višjih plačah in proračunska "marija k sebi". Navzkrižja, ki jih na delavski strani tako dobro poznamo, so zglajena, aranžirana s suhim okrasnim cvetjem besedičenja in ponavljanja, čudnimi kompromisi. Temu bodo nekateri rekli "velik napredek socialnega partnerstva" (Ne dvomim, da bo država imela glavno besedo ob 1. maju. Socialni sporazum bo proglasila za državno zmago.). Sporazum je že po definiciji kompromis, v nekaterih delih pa je več kot to: gre za rešitve "nemogoče je mogoče". To se kaže predvsem v ekonomskih politikah delodajalcev, kjer bi radi v en mah postali vodilna sila v skupini novih članic EU ali vsaj zadržali obstoječe položaje. V poglavju o politiki plač si utirata pot domača inflacija, zmanjšana za že utečeno odrekanje delavcev v obliki zaostajanja za rastjo cen življenjskih potrebščin in ukazano primerjanje s Kaj storiti? Zagotovo je potreben najprej temeljit premislek, realna ocenitev razmer in možnosti ter na osnovi tega sprejetje nove politike in strategije sindikalnega delovanja. Zaletavanje vse povprek in iskanje sovražnikov nas ne bo pripeljalo do uspeha. Domišljeno postavljena prioriteta problemov in nalog ter skupni nastop vseh sindikatov in predstavnikov gospodarstva je nujen predpogoj za naše nadaljnje aktivnosti, ki bi morale zaustaviti nadaljnje siromaše- BorisMazalin zdravstveni in pokoj ninski blagajni. Tudi sedanji napovedani ukrepi vlade na področju proračunske porabe in uravnoteženja plač v javnem sektorju so lahko samo manever, s katerim nas bodo prisilili v zmanjšanje apetitov po plačah, socialni in ekonomski varnosti. Država zaznava težave, ki jih bo prinesel vstop Slovenije v EU in se na to pripravlja. Slovenska in evropska politična in ekonomska elita skozi ta sporazum pošiljajo sindikatom jasno sporočilo: "Postanite naš zaveznik ali pa vas bomo onemogočili! Ne sitnarite zaradi nepomembnih socialnih razlik, nezaposlenosti, krivic," nam svetujejo. Lahko se torej nadejamo kakšne drobtine ali politične vloge? nje gospodarstva in večanje revščine. Posamično napihovanje mišic in posamično lobiranje sindikatov z vladajočimi strankami in njihovimi ministrstvi ter izločanje in onemogočanje na novo in drugače organiziranih sindikatov zagotovo ne koristi slovenskemu delavstvu. Vsakršno nadaljnje zniževanje plač in dodatkov je za delavce nesprejemljivo. Za dajanje soglasja k takim predlogom sindikati zagotovo nimamo mandata svojega članstva. Jože Antolin Kritična razdalja do tega sporazuma je zato več kot potrebna. Potreben je razmislek o nadaljnjih poteh socialnega partnerstva in sporazumevanja. Ne gre spregledati, da se na področju plač nismo dogovorili, razen o načelih, o tistem, kar nas čaka v bližnji prihodnosti ob poteku starega dogovora o politiki plač. Pogajali se bomo (spet) v časovni stiski. Nekatera poglavja sporazuma pa vendarle izražajo modrost in dajejo upanje in tem rešujejo celoten sporazum. Dobre strani sporazuma nakazujejo možnosti, da se v nadaljevanju sporazumemo o konkretnih rešitvah za skupni napredek. Sporazum vendarle utira pot bolj sistematičnemu in organiziranemu poseganju na ekonomsko in socialno področje. Podpisnikom sporazuma daje možnost, da na nek način vpliva na ekonomska in socialna dogajanja. Brez tesne navezanosti na delavski vsakdan, na njihove stiske in (brez)perspektive bo socialni sporazum samo list papirja, igra velikih / malimi in velika vstopnica za malo sindikalno elito. Ko v mislih vidim prvomajske shode in žurke. vidim slovensko elito, kako koraka daleč spredaj, za svoj račun. Delavstvo je daleč zadaj, stran od utripa prihajajočih časov, zatopljeno v svoje vsakdanje probleme in drobne priboljške. Prvi maj zato vidim kot priložnost za prerez časa, v katerem je celo vojna potrošno blago in vojak mezdni delavec. Je čas iskanja nove identitete delavcev samih in delavskih organizacij, posebno sindikatov. Ta premislek o sedanjem in bodočem sindikalnem delovanju, pa čeprav ob pogrošnih shodih, je več kot dobrodošel. Na vseh prvomajskih shodih ga vsem želim obilo ob prijetnem druženju. Bolj, kot da živi, je potrebno, da se razvija. 1. MAJ. Boris Mazalin SVET GOREM5KIH JlflDIHflTOV ČLANOM IN BRALCEM GORENJSKEGA GLASA ČESTITAMO OB MEDNARODNEM PRAZNIKU -1. MAJU. Želimo vam, da bi prijetno preživeli prvomajske praznike. Če ne veste, kako in kam, vas vabimo, da se nam pridružite na TRADICIONALNEM DRUŽABNEM SREČANJU NA JOŠTU. Veselo bo že na predvečer praznika, P ob kresu in ognjemetu. Na dan 1. maja pa bo ob 11. uri osrednja prireditev, na kateri bodo sodelovali: Pavle Rakovec, Andrej Šifrer, ansambel Viktorji in še kdo. VABLJENI! Predsednik Jože Antolin Srečna država - nesrečno delavstvo Zares, srečna je lahko naša država, ko ima take sindikate in takega predstavnika gospodarstva, kot je Gospodarska zbornica Slovenije. Namesto da bi predstavniki delavstva in gospodarstva združili moči in s svojimi zahtevami odločno nastopili proti tistemu, ki ima v rokah škarje in platno, se ti raje prepirajo in poskušajo drug drugega izločiti. Za povrh vsem neumnostim, ki jih počnejo, pa kot za nagrado vladi ponujajo vlogo arbitra. Nori svet. Žalostno in jalovo početje, ki slovenskemu delavstvu prinaša slabe čase. Gorenjska je še vedno moj dom Ta uvod v intervju bi lahko začela z besedami: vztrajnost se obrestuje. Že kot osnovnošolka, ko sem pisala za šolski časopis, sem imela zelo veliko željo narediti intervju z Juretom Koširjem. Dogovarjala sva se po telefonu, vendar Jure na žalost ni imel časa, da bi se srečala. Ponudil mi je sicer možnost, da mi pisno odgovori na vprašanja, vendar moja želja je bila, da se z njim osebno srečam. Že takrat mi je rekel, naj ga tikam. Bil je resnično zelo prijazen in čisto nič zvezdniški. Tako kot so prijazni in dostopni tudi vsi drugi člani slovenske smučarske reprezentance. Sedem let kasneje pa se mi je želja izpolnila. Najprej bi te prosila, če lahko poveš kratko oceno letošnje sezone. "Letos ni kaj dosti ocenjevati. Sezona se je začela zelo nespodbudno s padcem 10. decembra in s poškodbo. Zdravljenje se je vleklo en mesec in morda sem se malo uštel, da sem se prehitro vrnil nazaj na sneg. Enostavno nisem bil v formi in slabi rezultati so si do zaključka sezone, do finala evropskega pokala, kar sledili. Tam sem dosegel odličen rezultat, bil sem 5., z minimalnim zaostankom 19 stotink. Mislim, daje tisti rezultat pretehtal, da bom še eno sezono nadaljeval s smučanjem. Tudi na hrvaškem državnem prvenstvu sem dobro odpeljal, tako da je bil konec sezone boljši. To mi je dalo motivacijo za naprej oz. dokaz, da lahko še dobro smučam." Sedaj je s kolenom vse v redu? "Ja. Koleno sicer ni čisto tako, kot je bilo. Ko se enkrat operira, je malo drugače. Na primer, ko počepnem v globoki počep, me malo zaboli, včasih tudi malo oteče. Ampak to so vse manjše težave, ki se jih da sproti reševati." V letošnji sezoni se je govorilo, da tekmovalci niste najbolj zadovoljni s trenerji. Kaj je bilo tisto, kar je manjkalo, da bi bili rezultati vrhunski? "Če bi razlagal, kaj je bilo narobe, bi lahko cel intervju govorila samo o tem. Teh stvari je bilo ogromno, dejavnik ni samo eden. Ne morem reči "tekmovalci smo bili zanič" ali pa "trenerji so bili zanič". Veliko je takih stvari, ki vplivajo na vse skupaj. Vse se sešteva in skupna ocena je takšna, kot je, in dejstvo je, da je letos skupna ocena zelo slaba. In dejstvo je tudi, da tekmovalci nismo bili zadovoljni. Dokaj zgovoren je podatek, da okrog 95 odstotkov tekmovalcev ni podpiralo vodstva, trenerjev, s tem pa tudi ni rezultatov, ker trenerjem enostavno ne zaupaš. Nima smisla, da sedaj o tem natančneje razglabljava. Mogoče bi kaj več povedali tudi trenerji, bilo pa je precej težav." Novi slalomski trener je Pavel Grašič, kar je zate gotovo dobrodošlo, saj si pod njegovim vodstvom že dosegal dobre rezultate? "Pavel je bil moj trener že leta 1988 v mladinski konkurenci in z njim sem vselej delal dobro. Zelo mu zaupam, ker ima ogromno izkušenj in veliko znanja. Je zelo dober trener in pri njem strokovnost nikoli ni problem. Hvaležen sem, da nam je letos priskočil na pomoč pri slalomski ekipi. Ta teden smo začeli s pripravami in kar smo zaenkrat delali, je bilo zelo dobro in vesel sem, da je Pavel to delo sprejel." V nekem trenutku si celo razmišljal, da bi šel trenirati na svoje. Kaj je vplivalo na to, da si ostal v ekipi in da trenirate skupaj? Verjetno tudi izbira trenerja? "Ja, vsekakor izbira trenerja. V bistvu sta bili samo dve možnosti: Janez Šmitek ali Pavel Grašič. Janez Šmitek seje odločil, da tega ne bo delal, Pavel pa je bil na srečo za to. Zelo težko bi sam treniral, če govorim o individualnih pripravah, ker sem tak tip tekmovalca, da potrebujem vzpodbudo in mi je bolje trenirati v skupini. Če bi res vse padlo v vodo, kot je nekaj trenutkov v slovenskem smučanju v organizaciji za naslednje leto celo izgledalo, bi se potem mogoče priključil tuji ekipi." Kakšno je vzdušje v reprezentanci? Kot sem včeraj (19. aprila) lahko videla na treningu, se odlično razumete. "Vzdušje med tekmovalci, tudi med mlajšimi, ni bilo nikoli problematično, vedno smo se zelo dobro razumeli. Tukaj ni bilo težav. Čeprav mislim, da bo letos verjetno še boljše. Smo ekipa štirih tekmovalcev, ki se že zelo dolgo poznamo. Poznamo svoje napake in dobre lastnosti in vemo, kako reagirati drug do drugega. Če za primer vzamem Mitjo Kunca: skupaj sva zadnjih 12, 15 let več, kot sem bil s svojo družino. V tem času človeka dodobra spoznaš. Veš, kakšen je. Nihče od nas ni popoln, vsak ima kdaj težave, vsak je kdaj zoprn. Vendar se odlično razumemo. Jasno, da pride do kakšnih nesporazumov, ampak če se ljudje dobro poznajo in so razumevajoči drug do drugega, se da v ekipi zelo dobro delati." Človek si kar težko predstavlja, da ste komaj dobro končali s tekmami evropskega in svetovnega pokala, pa ste že začeli trenirati za novo sezono. Koliko časa na leto preživiš na snegu? Mogoče si tega tudi kdaj že pre-nasičen. "Sedaj je pač tako, da je vrhunsko smučanje postalo tako profesionalno, da se mi zdi, da je treba skozi celo sezono ohranjati stik s snegom in enostavno trenirati celo letj. Ne moreš si privoščiti daljšega premora. Tako pač je, to smo vzeli v zakup in tako bo mogoče še leto ali dve, ko bomo smučali. Sprijaznili smo se s tem, da bo treba delati. Ko se enkrat s tem soočiš, sprijazniš in se za to odločiš, potem ni težav. Včasih je težko in smo mogoče utrujeni, ampak gre." V svoji bogati športni karieri si doživel že zelo velike uspehe, tudi medaljo na olimpijskih igrah, kar so sanje vsakega športnika. Bilo pa je tudi nekaj padcev. Kako si prenašal kritike, saj vemo, da je slovenska javnost zelo kritična in vedno pričakuje samo uspehe, pa tudi v nekaterih tiskanih medijih niso ravno lepo pisali o tebi. "Jasno, najprej te prizadene, si presenečen, ampak z leti postaneš na to zelo odporen in najbolj vesel sem, če sploh ne pridem v stik s temi kritikami. Enostavno jih ignoriram in si ne pustim do živega. Nikoli še nisem opazil, da bi bil v slovenskem prostoru ali pa tudi kjer drugje športnik, o katerem bi vedno samo lepo pisali. Seveda, da se "zvrtajo" zadeve, napišejo se neresnice in nepomembne stvari, vendar je to treba vzeti v zakup, se s tem soočiti in z leti človek dobi zelo debelo kožo." Si bil že kdaj tako razočaran, da si hotel smuči postaviti v kot in nehati s smučanjem? "Seveda sem bil. Letos sem bil gotovo, pa tudi prej že kdaj. Letos sem bil zelo na tem, da bi prenehal, ampak serri vesel, da se za to nisem odločil. Zmeraj je treba stvar malo prespati in premisliti. Jasno, so trenutki, ko je težko, ampak to ni samo v športu, to je tudi pri drugih poklicih in v življenju." Ali lahko izbereš dva trenutka, ko si bil v športu najbolj srečen in najbolj razočaran? "Najbolj srečen sem bil prav gotovo na olimpijskih igrah (Lillehammer 1994, bronasta kolajna v slalomu - op. p.) in pa, ko sem zmagal doma v Kranjski Gori. Najbolj razočaran sem bil na svetovnem prvenstvu leta 1997 v Sierra Nevadi, ko sem bil po prvem teku slaloma 4. in sem potem v drugem teku padel in odstopil. Ker bi bilo na listi tekmi zelo enostavno dobiti medaljo. Bil sem ji zelo blizu. In če bi tisto medaljo imel, bi bila moja kariera res zelo lepo izpopolnjena. To je bila res taka stvar, da mi je žal in da sem se res sekirah Drugič pa, ko sem imel v Madonni di Campiglio pol sekunde prednosti pred Tombo, to bi bila že druga zmaga v Madonni, pa sem padel 15 sekund pred koncem." Kmalu po novem letu se vama je z ženo Alenko rodila hčerka Alina. Verjetno si lepšega novoletnega darila ne bi mogla želeti? "To je najlepše darilo, kar sem jih v življenju dobil! Enkraten in zelo čustven dogodek. Res je, da je bilo potem še malo komplikacij in težav. Takoj po porodu sem bil v skrbeh za ženo in hčerko, tako da je mogoče tudi to mojo osredotočenost od smučanja malo odvrnilo. Ampak jasno, take stvari so daleč pred smučarskimi, saj je smučanje konec koncev le šport." Kako bo hčerka vplivala na razvoj tvoje kariere - bo to mogoče še večja vzpodbuda ali pa te bo preveč vleklo domov s treningov in tekem? "Seveda bom čimprej hotel domov. Ampak mislim, da ko se življenje uteče, ko hčerka malo odraste in se navadiš življenja z otrokom, kakšnih večjih sprememb ni. Upam, da bosta lahko kdaj šli tudi z mano na tekme. Težko rečem, kako bo to vplivalo, ampak mislim, da večjih sprememb ne bp." V nobenem mediju še ni bilo mogoče videti slike vajine hčerke. Jo res tako zelo čuvata? "Bilo je ravno ta teden. Dobil sem veliko prošenj oz. zahtev za slikanje. Ampak takoj na začetku si še zelo v strahu, kako bo vse skupaj in da se nastavljaš rumenemu tisku, da izpostavljaš otroka, se mi zdi prezgodaj. Z Alenko sva rekla, da bomo počakali vsaj tri mesece in sedaj sojo slikali. Na srečo pa Slovenija še ni taka, da bi nas papa-razzi zasledovali. S tem nimam problema, saj sem na uslugo, če kdo kaj želi. Ampak zaradi samega strahu zaradi otroka sva rekla, da je prezgodaj ne bova pustila slikati." Prostega časa ni veliko, pa vendar, kako ga preživiš? Sedaj gotovo največ z Alino in Alenko. Včasih si se ukvarjal tudi z glasbo, treba pa je tudi povedati, da zelo lepo rišeš. Ti sploh še ostane kaj časa za hobije? "Prosti čas namenim izključno za šport. Nekako sem začel ceniti tudi čas, ki ga porabim za treninge, ker tudi to je konec koncev prosti čas. Grem teč za eno uro in pol in je to lahko moj hobi. Sicer pa sem pred enim letom in pol začel igrati golf, vendar je za to premalo časa. Če pa je, grem z veseljem na golf. V glavnem so športne stvari, glasba ni več v igri, za to absolutno ni več časa. Zelo rad imam tudi filme. Vendar pa, odkar imava otroka, tudi za ogled predstav ni več časa, tako da gledam filme v glavnem na DVD-ju." Kakšni so načrti za naslednjo sezono, če so že izdelani? "Načrti so izdelani, o tem bi trenerji lahko povedali kaj bolj natančnega. Osebno pa si želim, da bi bil zdrav in brez poškodb, da bi kakovostno treniral in s tem seveda dosegal tudi dobre rezultate na tekmah." Na koncu - je mogoče vprašanje, na katerega bi rad odgovoril, pa ti ga ni postavil še nihče od novinarjev? Čeprav verjetno takega vprašanja ni. "Ne vem, kaj bi sedaj povedal. Mogoče to, da nisem dovolj na Gorenjskem, ampak imam v načrtu, da se zopet preselim na Gorenjsko." Kam pa, če ni skrivnost?s "Če bo šlo vse po sreči, na Bled. Gorenjska je še vedno moj dom!" Nina Valant Piše Maja Poljanec Premagovanje ruskega mraza Četrtek, 4. 4. 2003 Kar dolgo nisem nič pisala, kaj? Življenje tukaj je postalo kar malo kaotično. Kot vreme. Če smo že dihali polnih pljuč pomlad, nam je vreme pokazalo figo. Snežni metež, temperature v globoki minus in Neva spet počasi zmrzu-je. Začenja se mi dozdevati, da živim v začaranem krogu. Sem pa pospravila pečke. Kljub vsemu se ne dam. Ignorirala bom zimo. Vznemirjenje z bližajočo pomladjo narašča. Vsi smo nekam zamaknjeni, preživljamo depresije, umetniške krize, spore... Izpiti se približujejo z nezadržno naglico. In obletnica Petersburga. In festivali. In poletje. Pa to ni glavna stvar. Trenutno smo vsi vznemirjeni zaradi prihoda Američanov. Oj, že čez 10 dni pride cela grupa ameriških študentov igre in skupaj bomo delali predsta- (XVIII. del) vo. Bolje rečeno VVork in progress. Na temo Heraklesa. In ker se ne vznemirjamo le mi, ampak tudi pedagogi, je postala igra malce drugačna. Vse o stari Grčiji. Vse o Heraklesu. Grabimo iz vseh koncev in krajev. Prejšnji teden smo preživeli pod taktirko režiserke iz Švedske - Marte. Dala nam je kup novih, uporabnih vaj in treningov. Vse to sedaj razvijamo naprej. Pa vendar si ne predstavljam, kako bodo v naš mali avditorij stiačili še 27 ljudi. Se pravi 55 ljudi, ki bodo komajda lahko stali drug ob drugem v mali sobici, kaj šele delali. Sicer pa se govori, da bomo imeli na uporabo tudi malo sceno. Fantastika! Končno bomo lahko malo zadihali!! In še ena stvar je, ki vse neskončno vznemirja. Ko bodo končali z delom tukaj, bodo Američani s seboj v Ameriko odpeljali sedem ljudi iz našega razreda. Za teden dni! Seveda si vsi želijo iti. In prav nič se se ne ve, kdo bo Šel in kdo ne. In to vse gloda. In delajo, delajo, delamo. Nedelja, 6.4. 2003 Jutro se vleče skozi sive meglene barve. Ne neha snežiti. Od meteža do rahlega pršca, velikih novoletnih snežink. Tu premorejo vse vrste snega. Vsake toliko časa vse skupaj izmije dež ali posuši sonce, potem pa jovonanovo! Večeri pa so se potegnili s svetlobo tja do devete ure zvečer. Hitro se daljšajo in počasi kradejo noči temo. Sem že prav radovedna, kako bo z belimi nočmi. Glede obletnice mesta pa je že prava histerija. Še nekaj več kot 50 dni. Po rtidiu histerično poročajo, kako je nemogoče restavrirati kipe v mrazu. Kaj je treba še narediti in kaj ni narejenega. Ko greš po cestah, se zdi, da se ni skoraj nič spremenilo: večina stvari je še vedno v popravilu. Šušlja se. daje denar namenjen obnovi, neznano kam poniknil. Center mesta bo zaprt, vozovnice za metro, tramvaj in troljebus bodo po 5 dolarjev, avtomobili, ki Naši profesorji: Sergej Dimitrič Tchercaski (ta glavni, režiser), Andrej Valerič Tolshein (igralec, prof. igre) in ena od dveh profesoric za govor. ska. Največji festival teatra tukaj v Rusiji. Kako sem ga čakala! Pa so bila moja predvidevanja pravilna. To, da ce se učiš na teatralni akademiji, še ne p° meni, da dejansko hodiš v gledališče- (Se nadaljuje) bodo prišli v mesto, bodo morali plačati neke vrste karto... Ze zdavnaj je zmanjkalo vseh vozovnic iz Moskve v Piter, vse je že pokupljeno. Letališče bodo menda zaprli, viz se ne da več dobiti... Očitno bo kar noro. Začel pa se je festival Zlata Ma- PREJELI SMO Zakaj nismo odprli občinskega proračuna? Odlok o Zaključnem računu in Odlok o proračunu sta najpomembnejša občinska akta v tekočem letu. Zato naj bi bil temu primeren tudi postopek sprejemanja teh aktov v občinskem svetu, kar pa v primeru radovljiške občine gotovo ni bil: za 4. sejo, na kateri naj bi sprejemali ta dva akta, smo občinski svetniki dobili več kot J kg težko gradivo. Na dnevnem redu je bilo 20 točk, med njimi tudi točki o zaključnem računu za leto 2002 in proračunu za leto 2003. Vsaka od teh dveh točk je vsebovala preko 1000 postavk, ki predstavljajo denar davkoplačevalcev, o katerih naj bi razpravljali in odločali. Ne poznamo svetnika, ki bi ob tako obsežnem dnevnem redu, ob čez 1 kg težkem gradivu o tolikih postavkah lahko kvalitetno odločal. Jasno nam je bilo, da je vsaka razprava, vsak predlog, vsak trud obsojen na neuspeh, da je vse samo naprej pripravljena igra, namenjena ubogljivemu glasovalnemu stroju, ki je oba akta tudi gladko sprejel. Svetniki Nove Slovenije: Janez Resnian, Ladislav Eržen, Avgust Mencinger Izjava za javnost Od Občine Jesenice smo prejeli odgovor na našo in zahtevo K.S. Podmežakla za odstranitev Simobilove antene na športni hali Podmežakla. V svojem odgovoru navajajo že znana dejstva, da je MOP izdalo gradbeno dovoljenje in da so opravili ustrezne meritve, poleg tega pa navajajo, da so še sami naročili pred izdajo soglasja za postavitev antene dodatno neodvisno strokovno mnenje o vplivih na okolje, ki po njihovem stališču dokazuje, da vplivi na okolje niso prekomerni. V državah z urejeno okoljsko osveščenostjo in po mednarodnih priporočilih bazne antenske postaje horizontalnega sevanja ne bi smele biti postavljene v naseljih, temveč minimalno 200 metrov zračne linije od naselja. Poleg tega postavijo GSM antene le s privolitvijo okoliških prebivalcev. Pritožbo smo skupaj s KS Podmežakla posredovali njemu in občinskemu svetu. Odgovor na našo zahtevo pa smo prejeli samo od oddelka za okolje in prostor. Občinskemu svetu pa je po vsej verjetnosti pritožba preko 300 občanov KS Podmežakla premalo, da bi jo obravnaval. V naši občini pa je dokazovanje avtoritarne oblasti župana in denar, ki ga prejema športno društvo kot nadomestilo za postavitev antene od Simobila, več od zahteve krajanov, da bi živeli v zdravem okolju. Gorenjsko ekološko združenje ne bo odstopilo od svojih zahtev po odstranitvi ali prestavitvi GSM antene 200 metrov od naselja. V sodelovanju s krajani bomo nadaljevali z zaostrovanjem zahtev vse do končne rešitve problema. Glavni tajnik GEZ-a Vojko Bernard Razloga za opravičilo ni Odgovor na članek Andreja Stera v časopisu Gorenjski glas Z dne 8. 4. 2003 na strani 14 z naslovom Razloga za opravičilo ni- Članek je večinoma točen, vendar problem izbrisanih prikazuje samo enoplastno. Mno-Kih drugačnih pogledov pa ne Prikazuje, zato je v marsičem Zavajajoč. Zalo zahtevam ustavno pravico do popravka in odgovora, saj je javnost upravičena, da izve resnico. O izbrisanih je bilo že veliko povedanega v časopisih in televiziji, vendar resnica kljub temu še ni prišla na dan. Zaradi naklepnega nepremišljenega pritiska tipke delete je bilo izbrisanih veliko število ljudi. V času osamosvojitve, torej v času največje tranzicije, nihče niti pomislil ni, da so temeljne človekove pravice najvišja ustavna pravica posameznika, živečega v posamezni skupnosti. In to ljudi vseh narodnosti. Živečih na ozemlju Republike Slovenije, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino. V drugih delih nekoč bratske domovine je prav tako prišlo do izbrisa, vendar povsod na različne načine. Nekje je bil to fizični izbris, drugod razne oblike pritiskov, ki so povzročili selitev, v Sloveniji pa administrativni izbris. Kaj je za izbrisane hujše; smrt, preselitev ali življenje iz-brisanca? Izbrisanec ne more umreti, ker ne obstaja. Ne more delati. Nima stanovanjske pravice itd. Hkrati pa ekonomsko izčrpava domače, da so tudi oni ekonomsko uničeni. To je zelo premišljen in prefinjen pritisk na živega človeka in na njegove domače. Tisti, ki so se ga izmislili, so barabe velikega kalibra. V Sloveniji je bil najhujši primer, ko izbrisanca Franja Hermana - Hrvata, ki je zbolel za rakom, nikjer niso hoteli zdraviti, niti mu niso hoteli dati zdravil, niti proti bolečinam. In to kljub temu, daje kot bivši zaposleni v Sloveniji plačeval v to našo skupno pokojninsko blagajno. Takšna mučeniška smrt naklepno administrativno izbrisanega neslovenca v demokratični in ustavni Sloveniji je zagotovo najhujši primer barbarstva - genocida, ter kratenja človekovih pravic in to kljub temu, da smo uradno podpisali in spoštujemo vse konvencije o človekovih pravic ah. Podoben primer se odvija prav sedaj, ko se ločena mati petih mladoletnih otrok Mirjan Gole z. Dolenjske zdravi za rakom s pomočjo intervencije Helsinškega monitorja. Leta 1997 se je razvezala od slovesnkega državljana, sedaj pa so ji vse sodne institucije odrekle državljanstvo. Je izbrisana. Vsi otroci pa imajo po možu Slovensko državljanstvo, čeprav zanje skrbi mati - neslovenka, ki je izbrisana. Seveda se strinjam tudi s trditvijo g. Andreja Stera v časopisu Gorenjski glas z dne 8. 4. 2003, da je verjetno med izbrisanimi tudi večje število takih, ki niso bili izbrisani, ampak le izkoriščajo ponujeno jim možnost pridobitve slovenskega potnega lista in državljanskih pravic, čeprav do tega nikakor niso upravičeni. Če jim to uspe in očitno jim, pomeni, da je slovenska policija popolnoma nesposobna. Ali pa je posredi politični pritisk na stroko. Po lastnih izkušnjah vem tudi to, da so človekove pravice močno kršene tudi velikemu številu Slovencev, vendar Slovenci raje potrpijo, kot pa da bi se izpostavljali in javno prikazovali bedo in obup. Ljudje, po narodnosti iz drugih republik nekdanje Jugoslavije, znajo veliko bolj "jamrati", zaradi tega pa tudi veliko več dosežejo. Mogoče jamrati ni prava beseda. Za svoje pravice se bojujejo, na nepravilnosti glasno opozarjajo ipd. Slovenci pa so večinoma popolnoma pasivni. Glasni doma in v gostilni, tam pa se vse večinoma tudi konča. Kako je prišlo do tega, da se je problem izbrisanih sploh začel reševati? Na Helsinški monitor in tudi drugam je prihajalo veliko število izbrisanih in iskalo svoje pravice. S predstavniki Helsinškega monitorja smo odšli na sestanek na Evropsko komisijo k ambasadorju delegacije EU Envanu Fuere. Ambasarodju smo povedali, da se bodo izbrisani, ko bo Slovenija postala polnopravna članica Evropske unije, svobodno sprehajali po celi Evropi brez dokumentov. Vedel sem, da se bo problem sedaj hitro začel reševati, saj bo Evropa zahtevala od Slovenije, da reši ta problem. Kar je v interesu Evrope, Evropa hitro reši. Ko je zahteva za rešitev problema izbrisanih prišla nazaj iz Bruslja na naše notranje ministrstvo, kije pristojno za te zadeve, so problem morali začeti reševati, saj so bili Evropski uradniki neizprosni. Problem so začeli reševati, rešili pa ga zagotovo ne bodo. Problem izbrisanih bodo po mojem mnenju speljali na slepi tir. Za te zahtevne projekte je primeren le ustrezno usposobljen in preverjen kader, kar g. Matevž Krivic je. Že podatki o izbrisanih, na katera je odgovoril notranji minister g. Andrej Šter na poslansko vprašanje dne 4. 3. 1996, ko je odgovoril, daje izbrisanih 83.580, in podatek g. Matevža Krivica kot plačanca notranjega ministrstva sta si popolnoma različna. Za akcijo so izbrali bivšega Ustavnega sodnika Matevža Krivica. Po informaciji iz. Gorenjskega glasa 8. aprila 2003 na strani 14 članka "Razloga za opravičilo ni" avtorja Andreja Stera je Krivic prejel od notranjega ministrstva honorar za zakonski projekt, ki ga je pripravil. Gospod Matevž Krivic je član mirovnega inštituta, torej nevladne organizacije, ki deluje s podporo precejšnjih proračunskih sredstev. To pa ni nič čudnega, saj je nezakonito član tudi g. Slavko Gaber. S tem je mirovni inštitut vladna nevladna organizacija. Vidi se, kako si vodilni politiki predstavljajo delovanje nevladne organizacije oziroma civilne družbe. Vladati hočejo na obeh straneh. Opozicija pa jim to dovoljuje. Politiki si od navidezne zaščite izbrisanih obetajo politično podporo izbrisanih na volitvah. Za slovensko politiko je nesprejemljivo, da bi zasluge za rešitev izbrisanih padle na Helsinški monitor ali dogoče na mene. To bi bila politična katastrofa. Če je politika za akcijo izbrisanih uporabila bivšega ustavnega sodnika, ki je z.a zakonski projekt prejel celo honorar notranjega ministrstva, se postavlja dvom nad strokovnostjo opravljenega dela. Ker pa je v podobnem položaju celotno sodstvo in tožilstvo, katerega najvišji del je bil g. Matevž. Krivic ter tudi policija, se pojavlja vprašanje nad strokovnostjo dela sodstva, tožilstva in policije. Večina sodnikov in tožilcev je delala še v času, ko je politika imela prednost pred stroko pri odločanju. Se nedolgo nazaj je registrsko sodišče v Novem mestu vpisalo spremembo v registrskem vložku novomeške Krke v nekaj dneh, preko vrste, medtem ko drugi vpisi po redni poti čakajo in čakajo. Ali so k temu pripomogle zveze ali podkupnina? Ali pa mogoče strah pred resnico iz železnih časov? V vsakem primeru se s takim početjem dokazuje, da so sodišča še zelo daleč od stroke, državljani pa še zelo daleč od enakosti pred zakonom. Zakaj pa sem se sploh oglasil? Povračilo pravic izbrisanim, ki jim jih obljubljajo, bo stalo. In to ne malo. Ogromno. Koga? Da \ 'kop la če valce. Da vkoplače-valci ne damo nič! Plača naj tisti, kije vse to zakuhal! Kdo pa so to? Predsednik vlade, vsi ministri, državni sekretarji in vsi, ki so imeli zasluge za izbris na dan 26. 2. 1992. Odgovarjati morajo odškodninsko in kazen- sko. Kdo? Peterle, Bavčar, Janša... in vsi odgovorni z notranjega ministrska. Verjetno so bili tudi zavarovani za primer povzročitve škode tretjim osebam, torej državljanom. Ali bo zavarovalnica zaradi tega ogromnega zneska propadla? Ali pa bomo plačali vsi z davkom na nepremičnine? Ker tožilstvo ne bere časopisov in ker je tožilcev premalo, kar je povedala generalna državna tožilka dne 13. 4. 2003 na POP TVbom ta dopis s to zahtevo, da zoper odgovorne uvede pregon po uradni dolžnosti poslal tudi na Vrhovno državno tožilstvo. Slovenski kazenski zakonik administrativnega izbrisa ne pozna. Ker pa je administrativni izbris hujše kaznivo dejanje kot fizični izbris ali likvidacija, kar se vidi iz povedanega o Franju Hermanu, pomeni, da se mora to kaznivo dejanje preganjati po uradni dolžnosti kot genocid. To kaznivo dejanje pa časovno ne zastara. Obvestil sem tudi Carlo Del Ponte. Njen naslov je International Court ofJustice, Dornegi-eplein 2, NL 2517 K J Den Haag, Netherlands. O tem in še o marsičem pa drugič. Štefan Hudobivnik, Naklo Dolgo dogovarjanje za obnovo ceste V omenjenem članku, ki je bil objavljen v GG v petek, 11. aprila 2003, je kot krivec za to, da je občinska cesta Slap - Jelendol po udoru v preteklem letu še danes neprevozna za osebna vozila, navedena družba Egoles, d.d. Da bi bila javnost korektno informirana, je potrebno stanje osvetliti tudi s strani družbe Egoles, d.d.: - Do udora na cesti je prišlo zaradi razmočenosti in izprana-sti cestnega ustroja (počen propust, razpoka na asfaltu zaradi padca skale). - Družba je življenjsko zainteresirana za sanacijo udora. saj je od tega odvisna zaposlitev njenih delavcev. - Kot prispevek za sanacijo udora smo Občini ponudili 6,5 milijona sit, kljub temu, da smo preteklo leto poslovali z izgubo in da smo v preteklih letih preko takse za čezmerno uporabo ceste in preko direktnega sofinanciranja z.a vzdrževanje omenjene ceste že prispevali cca 20 mio sit. - Za sestanek med Občino Tržič in Skladom nismo vedeli in nanj nismo bili vabljeni, zato se ga niti udeležiti nismo mogli. - Ker cesta ni prevozna za tovorna vozila, tudi takse za njeno čezmerno uporabo ni možno plačati, ker je ne uporabljamo. - V ponedeljek, 4. novembra 2002, so nam na Občini Tržič predstavili projekt sanacije udora, z jet-grouting piloti in armirano zemljino, čigar projektantski predračun znaša 27,6 mio sit. Na sestanku smo potrdili, da bomo sanacijo sofinancirali. Gospod Je rala iz. občine je povedal, da nameravajo januarja 2003 pridobiti gradbeno dovoljenje, takoj nato pa pričeti z. izbiro izvajalca. Dela naj bi se izvajala poleti 2003. - 24. februarja 2003 sta g. župan in g. Jerala na sestanku na občini Tržič obvestila direktorja Egolesa, da od navedenega projekta odstopajo, ker je na serpentini potrebno po njihovem mnenju namestiti posebno lovil-no ograjo z.a tovornjake, kar pri predstavljeni rešitvi ni možno. - Po našem vedenju Občina Tržič do danes nima izdelanega projekta sanacije udora. - Iz zadnje navedbe g. župana v članku bi se celo dalo sklepati, da je glavni interes Občine Tržič, da zaradi denacionalizacije prepreči gospodarjenje z državnimi gozdovi v Jelendolu KOMENTAR V Evropski uniji nas ne čakata le med in mleko Jelko Kacin, poslanec LDS V četrtek, 23. aprila, smo člani konvencije za prihodnost Evrope prejeli dva zelo pomembna sklopa besedila prihodnje (možne) evropske ustavne listine, ki govorita o institucijah, pa tudi o skupni zunanji ter varnostni ter skupni varnostni in obrambni politiki EU. Dočakali smo trenutek (bridke) resnice, ki so ga zavestno časovno zamaknili na obdobje po velikem, svečanem in nedvomno zgodovinskem dogodku v Atenah. EU se bo torej zagotovo širila, kakšna pa bo v prihodnje, po tem ko nas sprejmejo medse kot polnopravne člane, pa je povsem drugo in zelo drugačno, predvsem pa zelo, zelo resno vprašanje. Polnopravnost in enakopravnost zagotovo nista enakoznačna pojma, nista sinonima, zato je sedanji predlog tako skrajen tudi zato, da bi se vsako popuščanje zdelo velik napredek in popuščanje v korist prizadetih. Predsednik Konvencije Francoz Valery Giscard D,Estaing je v Atenah po tem, ko mu je 16 srednje velikih in malih držav predstavilo skupne in enotne poglede na prihodnost EU izrekel tisti znameniti: "Čutim konsenz!" Njegov vzklik je izzvenel bolj kot poskus namigovanja k spravi, kot način kako zavarovati integriteto in dostojanstvo lastne osebnosti, ki sta bili že resno načeti. Toda stari lisjak sije dovolil še veliko več. Najprej je presenetil predsedstvo konvencije, koje preko svojega tiskovnega predstavnika novinarje seznanil s svojim predlogom prej, preden gaje predstavil sodelavcem v predsedstvu, potem pa je v četrtek na dolgo in široko razlagal vsebino predloga in "kradel čas", da bi se negativni naboj, kije tlel v nas vsaj malo izpraznil in umiril prej, preden je dal besedo drugim. Če bi obveljal njegov predlog bi se EU spremenila tako, da je še dr. Janez Potočnik ne bi več prepoznal, čeprav se je največkrat in najbolj poglobljeno ukvarjal z izzivi našega pristopanja in prilagajanja. Prepričan sem, da predstavljeni predlog ne bo prispeval k večjemu uspehu referendumov v novih članicah, nasprotno, povzročil bo opazno in merljivo škodo ugledu, priljubljenosti in privlačnosti EU ter močno okrepil nasprotnike vstopa v EU. Hvala bogu sta oba referenduma pri nas že za nami, sicer bi se kaj lahko zgodilo, da bi NATO lahko prinesel celo boljši izid kot EU. Ne verjamete? V EU bi sicer uporabljali navadno večino glasov toda z dodatkom, da mora navadna večina prestavljati vsaj 3/5 prebivalcev EU. Tako bi izvolili predsednika evropskega sveta, ki bi svet vodil kar 2 in pol leti. Nič več ne bi svetu predsedovale posamezne države za obdobje 6. mesecev tako, kot je to sedaj in predsednik vlade (danes) predsedujoče države bi ne bil več začasni (pol-letni) predsednik sveta. Lahko pa bi bodočemu profesionalnemu predsedniku sveta pomagala še vladna uprava (bord) sestavljena iz treh predsednikov vlad, ki bi bili imenovani soglasno!!! Odločitve bi v svetu sprejemali s kvalificirano večino (z dodatkom 3/5 prebivalstva). V evropskem svetu pa bi bila cela vrsta specializiranih teles kot npr. svet za zunanjo politiko, ki bi ga vodil (mu predsedoval) zunanji minister Unije, kar ni sporno. Evropska komisija bi imela predsednika in največ (le) 13 komisarjev, pri čemer pa bi lahko predsednik komisije imenoval še največ 14 pridruženih komisarjev. Nič več ne bi vsaka članica imela svojega komisarja ampak bi se članice (očitno) razdelile v dve kategoriji. 28 funkcionarjev evropske komisije pa je skupaj ravno toliko kolikor bi imela razširjena EU članic po vstopu Bolgarije, Romunije in Turčije. D,Estaing bi očitno rad zablokiral nadaljnjo širitev EU s čimer so upanja tistih, ki se danes še ne pogajajo vsaj zamrznjena, če že ne pokopana. Predsednik pa nikakor noče opustiti misli na Kongres, na katerem bi se enkrat letno zagotovil forum - okvir za stik in posvetovanje z evropskim političnim življenjem. Tega umotvora - političnega spačka razen Francije in njihovih članov konvencije ne podpira nihče, zato si je za njegovo promoviranje zaslužil javno kritiko rekoč da: "... si izmišlja in uvaja vsekitajski ljudski kongres, sovjetski polit-biro in še ameriškega predsednika hkrati. Zamisli predsednika predsedstva Konvencije ne predstavljajo EU za kakršno smo si prizadevali, se pogajali in odločali na referendumu. Njegove zamisli so odraz pogledov velikih, zlasti Francije, zato so za nas tudi nevarne in vredne pozornosti, analiz, ukrepanja in reševanja tistega, kar se rešiti da. in zato ni pripravljena, kljub zagotovljenem sofinanciranju, sanirati udora. Upajmo, da to ne drži, saj primer očitno ni preprost (glej novejšo sodno prakso in napotke Vrhovnega sodišča RS) in tako odločba o denacionalizaciji ni izdana še tli ti na prvi stopnji, do pravnomočnosti pa so možne še tri pritožbene stopnje, kar pomeni, da bi bila cesta še dolgo prevozna le za osebna vozila. EGOLES, d.d. Škofja Loka Hvala Irmi Suljič Čeprav nisem več Vaš naročnik, Vam vseeno pošiljam ta prispevek. Upam, da ga boste objavili, veste, zelo me je presenetila gesta mlade študentke. V dopoldanskem času med 10. in 11. uro je veliko mladih pred Hotelom Grajski dvor, iz ekonomske in gostinske šole. Pred menoj se ustavi dekle, ki je vodilo na vrvici psa, ki ima oz- nako RK, nakar me ogovori ter vpraša, ali mogoče vem, čigav je ta pes, da se je ustavil pred njimi, ko so na cesti jedli svoj sendvič. Seveda sem psa spoznala, da je od gospe, ki živi na Linhartovem trgu, ter sva ga skupaj odpeljali domov (veste, Linhartov trg prenavljajo, je veliko težke mehanizacije, mogoče je zmedlo psa). To učenko I. letnika gostinske šole IRMO SULJIČ so sošolke klicale, da mora nazaj, da bo pouk zamudi la, toda ona je vztrajala. No, ko sva akcijo uspešno zaključili, sem ji obljubila, da bom šla na Šolo in jo opravičila ter to tudi storila. Veste, lepa gesta od mladega človeka. Kaj pravite vi na to, kajneda zasluži pohvalo, to je čustvena inteligenca mladega človeka. Kaj ne da? (Pes je bil od gospe, ki je slepa, ter je njen vodič.) Lep pozdrav in če boste članek objavili, bom še bolj vesela. Vera Jug, Radovljica Preko Amerike trije Slovenci Pet tisoč kilometrov dolge kolesarske vztrajnostne dirke preko Amerike se bodo udeležili trije slovenski ultramaratonski kolesarji, med njimi tudi Jeseničan Jure Robič. Vsi trije so optimistični. CESTNO KOLESARSTVO Ljubljana - Kar trije slovenski ultramaratonski kolesarji se bodo letos udeležili ene najtežje vztrajnostne kolesarske preizkušnje na svetu - dirke preko Amerike (Race Across America - RAAM), ki se bo začela 6. junija. To so Idrijčan Fredi Virag, ki bo na RAAM-u nastopil že četrtič, Jeseničan Jure Robič in Ljubljančan Marko Baloh, ki je pred mesecem dni opravil 50-urno kolesarsko dirko po Sloveniji. Vsi trije kolesarji bodo imeli na tej več kot pet tisoč kilometrov dolgi dirki preko 14 zveznih držav ZDA svoje spremstvo in se na vztrajnostno dirko pripravljajo v polnem teku, med njimi ima še največ težav Baloh, ki je pred dnevi prebolel pljučnico. Medtem koje Ljubljančan svojo pripravljenost preizkusil na dvodnevni dirki po Sloveniji pa bosta Virag in Robič to še storila. Idrijčan bo tako med 3. in 5. majem nastopil na krožni dirki v Prekmurju, kjer bo na-skakoval svetovni rekord v ne- prekinjeni kolesarski vožnji na 48 ur, medtem ko bo Jeseničan med 17. in 18. majem v okolici Rotterdama na Nizozemskem naskakoval svetovni rekord v 24-urnem neprekinjenem kolesarjenju. Virag je bil lani na RAAM-u peti. "Na taki preizkušnji je tako napovedovati rezultat. Vem, kako vse skupaj izgleda po nekaj dneh brez spanja in kakšne težave, začenši z zadnjico, se lahko pojavijo," je dejal Idrijčan, ki je ameriško preizkušnjo uspešno opravil v vseh treh nastopih. Jeseničan Robič, ki mu je nastop na RAAM-u v največji meri omogočila slovenska vojska, je pred veliko preizkušnjo napovedal: "Cilj je oddirkati po najboljših močeh. Če bo šlo vse po načrtih, se lahko znajdem v samem ospredju. Med glavne favorite bosta vsekakor spadala tudi Baloh in Virag." Marko Baloh, svetovni rekorder v 12-urnem kronometru, pa je dejal: "Cilji so podobni kot Slovenski preds Jure Robič. na RAAM-u (z leve): Fredi Virag, Marko Baloh in pri ostalih dveh, žal mi je priprave za nekaj časa prekinila pljučnica. Na dirki bo potrebno počasneje začeti in pritisniti šele v zadnjem delu, saj se prava dirka začne šele po 3000 kilometrih. Do takrat bom skušal obdržati stik z vodilnimi." Približno pet tisoč kilometrov dolgo traso, na kateri kolesarji premagajo okoli 25 tisoč metrov nadmorske višine in preživijo 50 stopinj Celzija temperaturne razlike, najboljši kolesarji premagajo v dobrih osmih dneh. Dirke ponavadi ne prevozi polovica udeležencev. Letos bo na RAAM-u nastopilo okoli trideset kolesarjev. Simon Subic, foto: Tina Doki Bolje kot z Italijani Balinarji Lokateks Trate so v prvem srečanju četrtfinala evropskega pokala v balinanju francoskemu prvaku Montpel-lieru pokazali ostrejše zobe kot kolo prej Pekarna Vrhnika Center, saj so izgubili z najtesnejšim rezultatom -10:12. Trata - S kančkom več zbranosti bi mogoče slovenski državni prvaki celo lahko iztržili zmago. Po napovedih so Francozi zmagali v vseh hitrostnih igrah (njihova štafeta je zadela kar 55 krogel), kjer so verjetno najboljša ekipa na svetu, medtem ko so v ostalih igrah Trača-ni povsem parirali enemu glavnih favoritov za končno zmago v evropskem pokalu. V vrstah slovenskega državnega prvaka sta blestela Jasmin Čauševič in že standardno Damjan Sofronievski, ki sta dobila posamični tekmi, Sofronievski poleg Veharja tudi igro v natančnem izbijanju, Jasmin pa v paru s Hasanom Čauševičem tudi igro dvojic. Pri tem je potrebno opozoriti, da je mlajši Čauševič v igro dvojic odigral perfektno, saj je kot zbijalec od 19 metov zgrešil le dva, tako da mu na drugi strani ni bil kos niti Sebastien Grail (10/18), svetovni rekorder v hitrostnem izbijanju (48 zadetkov). Nič slabše ni Jasmin odigral niti posamično partijo z zelo neugodnim Fabri-com La Posto. Na drugi stezi seje v posamični tekmi Sofronievski nekoliko poigral z živci navijačev, saj je začetno vodstvo 4:0 zapravil, tako da gaje zanesljivi Laurent Brouze ujel na 6:6. V zadnjem obratu pa je Francoz napravil taktično napako, saj je balina vrgel na drugo črto (prej je točke pobiral na prvi), saj je bilo "Softijevo" izbijanje zadaj zanesljivejše kot spredaj. To se je na koncu tudi izkazalo, Tračan pa je tekmo zaključil z zadetim balinom in vpisom točke zaradi še ne uporabljene krogle. "Današnjo tekmo smo odigrali dobro. Pokazalo se je, da imajo Francozi veliko boljše igralce v hitrostnih disciplinah kot mi, smo jim pa zato povsem parirali v klasičnih igrah. Skoraj ni verjeti, da bi nam v gosteh uspelo zmagati, kljub temu pa gremo tja optimistično, tako kot na vse Nova pridobitev kranjskih kegljačev Kranjski kegljači in kegljačice so z osemsteznim kegljiščem dobili boljše pogoje za trening, kot tudi možnost prirejanja mednarodnih tekem. Kranj - V petek popoldne sta kranjski župan Mohor Bogataj in predsednik kegljaškega kluba Triglav Milan Vehovec povabila številne ljubitelje in prijatelje kegljanja na slovesno odprtje osemsteznega kegljišča, ki se nahaja v drugem nadstropju v prostorih Teksti-lindusa oziroma nekdanjega Inteksa. Otvoritev je bila obogatena z zanimivim spremljevalnim programom, na koncu pa so posamezniki lahko kegljišče tudi preizkusili. Najbolj prizadevnim so podelili plakete, priznanja in izrekli zahvalo. Vsi pa so se stri- njali, daje kegljišče za Kranj pomembna pridobitev, saj tako urejenih kegljišč v Sloveniji ni veliko. Na otvoritev so bile povabljene tudi kegljaške ekipe: moška ekipa Iskraemeco Kranj, ženska ekipa Triglav Kranj, moška B ekipa Triglav Kranj in moška ekipa Sava Siliko. Odprtja pa so se udeležili že omenjena župan Kranja Mohor Bogataj in predsednik Kegljaškega kluba Triglav Milan Vehovec, še predsednik Kegljaške zveze Slovenije Milan Kuralič, predsednik uprave Iskraemeco Kranj Nikolaj Bevk ter številni ljubitelji keglja- nja. Na koncu pa so osemstezno kegljišče tudi preizkusili. Med seboj so se bolj v šali kot zares z desetimi meti pomerili že več kot osemdeset let stara Justi Rozman, najmlajši perspektivni keg-Ijač Blaž Aleš, Celjanka Andreja Razlag, lanskoletni prvak v kegljanju Boris Benedik, kapetan kranjskih veteranov Marjan Brezar, Nikolaj Bevk, Mohor Bogataj in Milan Vehovec. Seveda je največ kegljev v desetih metih podrl Boris Benedik, sledila pa je z nekaj slabšim rezultatom Razlagova. Izgradnja kegljišča se je vlekla več kot petnajst let. "Preden so se stvari dokončno uredile, so se vmes kar nekajkrat sesule, saj ni bilo denarja," je razlagal Milan Vehovec. "Ker pa sem poznal primer Tekstilindusa v stečaju oziroma Janka Mačka, sem ga zaprosil za ta prostor. Potem so stvari počasi stekle. Za pomoč smo prosili tudi kranjsko občino, ki se je odzvala. Selili smo opremo iz starega kegljišča, vložili več kot 1600 prostovoljnih ur v izgradnjo tega objekta, ki je bil že 1991. leta načrtovan kot kegljišče s šestimi stezami, sedaj pa jih je osem." Alenka Brun, foto: Gorazd Kavčič Svetovnemu rekorderju v Sebas-tienu Grailu se tokrat v hitrostnem izbijanju ni bilo treba kaj prida potruditi. tekme," je po tekmi dejal Sofro-ievski. Uroš Vehar, ki bi z zadetima balinoma v četrtem obratu igre v krog mogoče kasneje celo uspel premagati nasprotnika Grai-la in s tem svoji ekipi celo priigral zmago, pa je povedal: "Manjkajo nam tako močne tekme, kakršne so v evropskem pokalu. Francozi imajo večjo igralsko kakovost od nas, zato imamo proti njim majhne možnosti. Če primerjam prejšnjega tekmeca italijanski Ferrero in tokratnega, bi se težko odločil, kdo je boljši. Italijani imajo prednost v izkušnjah, kar je dobro v klasičnih igrah, Francozi pa so boljši v tehničnih igrah, predvsem hitrostnih." Trata Lokateks : Montpelli-er 10:12 - dvojka: Čauševič J., Čauševič H. : Grail, Perrier 13 : 6, trojka: Možina (Bence), Sofronievski, Vehar: Bilon, LaPo-sta, Ayral 6 : 13, štafeta: Smeh, Mlinar : Grail, Pingeon 37 : 55, natančno: Sofronievski : Ayral 24 : 19, Vehar : Duverger 16 : 13, hitrostno: Čauševič J.: Pingeon 39 : 42, Smeh : Grail 29 : 43, posamezno: Sofronievski : Brouze 7 : 6, J. Čauševič : La-Posta 13 : 6, krog: Možina : Pingeon 22 : 29, Vehar : Grail 19 : 25. Simon Šubic, foto: Tina Doki Valjavec ne gre na G i ro Kranj - Kranjčan Tadej Valjavec, ki kolesari za italijansko Fasso Bortolo, je bil odlični tretji na etapni dirki po italijanski Trentini, ki je potekala minuli konec tedna. Zaostal je zgolj za kolesarskima mojstroma Gilbertom Simonijem in Štefanom Garzellijem. Zmagovalna trojica je dirko odločila že na prvih dveh gorskih etapah, koje bila premočna za ostale udeležence dirke. Kljub enkratnemu uspehu, enemu največjih v njegovi karieri, pa Besničan kljub pričakovanjem ne bo nastopil na italijanskem Giru, saj je tako odločitev sprejel šef italijanskega moštva Giancarlo Ferretti. S.Š. Odličen start Fajta Kranj - Kristjan Fajt, član iz Kolesarskega kluba Sava Kranj je odlično začel eno najprestižnejših dirk svetovnega pokala za mlajše člane Giro della Regioni. Fajt je že v prvi etapi pokazal, da cilja na visoko uvrstitev, saj je osvojil drugo mesto. V drugi najzahtevnejši od šestih etap, pa je bil Fajt najmočnejši in etapo zmagal, s tem pa oblekel tudi rumeno majico vodilnega kolesarja na dirki. Fajta do skupne zmage na dirki čakajo še štiri težke etape, v katerih bo moral ubraniti napade 140 kolesarjev iz 15 držav. Mladinci pa so minuli vikend nastopali v Italiji, in sicer v Mon-falconu. 105 km dolgo dirko je najhitreje prevozil Grega Bole na odlično četrto mesto pa se je uvrstil član kolesarskega kluba Perftech Bled Vid Ogris, uspeh Gorenjcev je s devetim mestom dopolnil še član Save Gašper Svab. S.Š. Rakuš in Džamastagič zmagala Pirniče - Konec tedna so kolesarji Perftech Bleda zopet pokazali, da imajo v klubu odlično ekipo. V soboto je bila dirka v Pirničah, ki je štela za Pokal Slovenije. V kategoriji dečki A je v ciljnem sprintu Nejc Rakuš za malenkost zgrešil prvo mesto in na koncu osvojil drugo mesto. Pri dečkih B je bil Gašper Maček enajsti. Pri dečkih C pa je slavil Mark Džamastagič, Tilen Soklič je bil 10. V nedeljo pa je bila dirka za Pokal občine Vinica na Hrvaškem, kjer je v kategoriji mladincev Marko Hlebanja osvojil 6 mesto in v kategoriji dečki A je Nejc Rakuš zmagal. S.Š. GORSKI TEK_ Prišli najbolj vztrajni Besnica - Gorski teki so v zadnjih letih v gorenjskem koncu zelo razmahnili. Poleg bolj poznanih (Osolnik, Grintavec, Krvavec, Šmarna gora) bodo na Gorenjskem še teki na Križno goro, na Mohor, Kriško goro, Ratitovec, Javorč, Javornik, Vršič, Predmejo,...). Zagnani so tudi v Besnici, kjer so v nedeljo pripravili 3. tek na Špičasti hrib. Glavni organizator Janez Ferlic je bil kar malce razočaran, ker seje v deževnem vremenu na startu zbralo le 52 tekačev. Ob lepem vremenu jih bi bilo na 3,7 km dolgem, v drugem delu zelo strmem teku, nemara še enkrat več. Prišli so najbolj vztrajni in najbolj zagnani, opogumil seje le eden domačin Marjan Lotrič. Najhitrejšim je šlo za čas. Za zgodovino. Kamničan Sebastjan Zarnik je z ostrim ritmom začel že v prvih 100 metrih. Na cilju je reprezentant v gorskih tekih kljub drseči podlagi za rekordom Boštjana Novaka zaostal le dve sekundi. V ženski konkurenci je zmagala Urša Trobec. Tek ima že zanimivo zgodovinsko, in mu bodo v prihodnosti postal prava romarska pot. Pred 15 leti je prav na tem teku na Špičasti hrib, drugega organizatorja in drugega štetja, kot 11-letni deček zmagal Tadej Valjavec in domov prinesel prvi pokal. Prav tisti Tadej Valjavec, ki je v nedeljo na 27. dirki po italijanski pokrajini Trentino zaostal le za dvema zmagovalcema velikega Giro d' Italija, Gilbertom Simonijem in Štefanom Garzellijem, kar je po Tadejevo največ, kar je doslej dosegel v kolesarstvu. "Škoda, ker je Tadej vedno na dirkah, da bi ga povabili kot posebnega gosta," je potožil Janez Ferlic. Tek ni minil brez Valjavče-vih, Tadejeva mama je pomagala pri organizaciji, oče je bil eden najglasnejših navijačev pod vrhom Špičastega hriba. V dežju. REZULTATI - moški absolutno (3,7 km, 430 m viš. razi.): 1. Se-bastijan Zarnik (KGT Papež Kamnik) 19:52, 2. Stanko Janžekovič (Železniki) + 24, 3. Matej Krebs + 1:25,4. Marjan Zupančič (oba Papež) + 1:37, 5. Metod Močnik (Calcit) + 2:46, ženske: 1. Urška Trobec (Kobarid) 27:40, 2. Katarina Stare (Papež) + 1:41, 3. Marinka Hribernik (Humana Radovljica), po kategorijah, st. člani: I. Bojan Cvajnar (Duplje), 2. Janez Carman (Šk. Loka), 3. Marino Bajič (Lj), ml. veterani: 1. Stane Gaber (ogrevanje Gaber), 2. Janez Udovič (Po-wer fit), 3. Matej Mihovec (Medovode), st. veterani: 1. Peter Berton-celj (Kondor), 2. Jaka Reš (TK Bohinj), 3. Franc Hribernik (Humana Radovljica), 4. Franci Hrovat, 5. Boris Ahac (Radovljica). M. M. Vabila, prireditve Nogometni spored - 2. SNL, 23. krog (nedelja ob 16:30) - Goriška Brda : Triglav Kranj, Domžale : Križevci. 3. SNL - center, 21. krog - (sobota ob 16:30) Alpina Žiri : Kamnik, Rudar Trbovlje : Šenčur ProtectGL, Slaščičarna Šmon : Avtodebevc Dob, Zarica : Britof (nedelja ob 16:30). Rokometni spored - Siol liga, 1. krog končnice - Termo Skorja Loka : Mobitel Prule 67 (nedelja). l.B liga - moški, 22. krog - Chio Kranj: Ormož (sobota ob 20.00). l.B liga - ženske, od 7. do 15. mesta, 9. krog - Celje : Planina Gradbeništvo Radojevič (sobota). Zaključni turnir mednarodne lige v floorballu - V športni dvorani v Železnikih bo v soboto, 3. maja, zaključni turnir mednarodne lige v floorballu. Turnir bo potekal ves dan, zaključni boji pa bodo na vrsti ob 18:00. Organizatorji obljubljajo pravi spektakel z nagradnimi igrami, zabavo, glasbo... S Rodio TriglovfL Prvi 9I0/ Gorenj/ke® Prvi glo/ek Coienj/k* Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, 4270 JesenlCe.Qix A STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJ^ 89,8 - Jesenice, 101,5-Kranjska Gora, 101,1 - Boh"1^ Čop zadržal veslaški primat Iztok Čop je letos v nasprotju s tradicijo nastopil na prvomajski regati na Bledu in v dveh, sicer zanimivih tekmah skifistov dokazal, da še vedno ostaja najboljši slovenski veslač. GORSKO KOLESARSTVO Bled - Veslaški klub Bled je v soboto in nedeljo organiziral že 44. prvomajsko regato, ki pomeni otvoritev veslaške sezone in hkrati nekakšen barometer zimskih priprav slovenskih ves-lačev. Še pred tem pa je v petek blejski klub podpisal pogodbo z novim pokroviteljem Zavarovalnico Adriatic, ki že nekaj let podpira blejske veslače. Najbolj zanimiva sta bila sobotni in nedeljski boj skifistov, ko so se spopadli "večni zmagovalec" Iztok Čop, njegov rival zadnjih let Luka Špik ter veslača novega vala Davor Mi-zerit iz Kopra in Matej Prelog iz Maribora. Tudi tokrat je Čop slavil v obeh tekmah, vendar pa seje za zmagi moral precej bolj potruditi, kot je verjetno pričakoval. "V soboto so bile zaradi vetra slabe razmere za veslanje, zato nima smisla ocenjevati prvega nastopa, povsem drugače pa je bilo v nedeljo, ko so bile razmere dobre. Z nedeljskim nastopom sem zadovoljen, po polovici proge sem si že zagotovil prednost pred Špikom in ostalimi zasledovalci, tako da mi na koncu ni bilo treba veslati na vso moč," je nastopa ocenil najboljši slovenski veslač Iztok Čop. Na blejski regati, ki je bila pregledna tekma pred mednarodnimi regatami, so bili zanimivi še boji dvojcev brez krmarja, v katerih sta v soboto slavila Jani Klemenčič in Tomaž Pii ih pred favoritoma Gregom Sračnjekom in Mihom Pi-rihom, ki sta po letu dni znova sedla v isti čoln. Slednja sta vendarle zmagala v nedeljski tekmi, koje selektor Miloš Janša Klemenčiča posadil v dvojni dvojec. Nedeljsko tekmo dvojnih dvojcev sta sicer dobila Luka Špik in Matej Prelog. Od drugih tekem omenimo še naj- Iztok Čop je dobil obe tekmi skifistov; sobotno v vetru in nedeljsko v lepem vremenu. boljši čas četverca brez krmarja (Kolander, brata Pirih in Srač-njek) pred mladinskimi posadkami, ker pa je ta četverec štar-tal s hendikepom 10 sekund, nazadnje vendarle ni zmagal. Na prvomajski regati je bil najuspešnejši blejski klub, katerega veslači so v dveh dneh osvojili 14 zmag, osemkrat so zmagali veslači Branika, petkrat pa izolski veslači. Simon Šubic, foto: Tina Doki Klemenčičeva šesta kljub padcu Monticello - Po drugem mestu na prvi tekmi pokala Alpe Jadran v Vrtojbi je Ločanka Blaža Klemenčič tudi na mednarodni dirki v Monticellu kljub padcu osvojila šesto mesto v zares močni mednarodni konkurenci. M.M. NOGOMET____ Triglavu pomembne točke Kranj - Kranjski Triglav nadaljuje z uspešnimi nastopi v spomladanskem delu 2. slovenske nogometne lige. Tokrat je v 22. krogu na kranjskem štadionu premagal neposrednega konkurenta v boju za obstanek Dravinjo s 3:0 (2:0). V prvem polčasu sta za orle zadela Miklič in J ere, v nadaljevanju pa je visoko zmago potrdil Stanko. Domžale so ob zanesljivem napredovanju v prvoligaško srenjo zgolj remizirale z Zagorjem 1:1. Lestvica: Domžale 56, GPG Grosuplje 43, Aluminij 41, Ptuj Drava 39, Bela krajina 38, Jadran 32, Izola in Livar po 28, Krško Posavje 27, Zagorje in Triglav po 26, Križevci 24, Goriška Brda in Dravinja po 23, Nafta 18, Železničar 13. 3. SNL - center, 20. krog - Šenčur ProtectGL : Elan 1922 3:1, Kamnik : Rudar Trbovlje 2:0, Britof : Svoboda Ljubljana 1:1, Slovan : Slaščičarna Šmon 5:0, Status Kolpa : Zarica 5:2, Alpina Žiri prosta. Lestvica: Factor Šmartno 50, Svoboda Ljubljana 47, Šenčur ProtectGL 41, Kamnik in Zarica po 29, Britof 27..., Alpina Žiri 19, Slaščičarna Šmon 18, Elan 1922 14, Vrhnika Blagomix 10, Rudar Trbovlje 8. 1. gorenjska liga, 18. krog - Železniki Domel : Bitnje 3:0, Lesce : Polet 2:0, Visoko : Velesovo 1:3, Naklo : Jesenice 1:7, Ločan : Sava 1:5. Lestvica: Železniki Domel in Jesenice po 37, Naklo 33, Velesovo 32... 2. gorenjska liga, 15. krog - Hrastje : Kondor 5:0, Bohinj : Podbrezje 3:3, Preddvor : Kranjska Gora 1:2, Trboje : Podgorje 4:1. Lestvica: Hrastje 40, Bohinj 33, Preddvor 22... S.Š. Celjanke prvakinje, Ločanke četrte Začetek nove sezone v avtokrosu Mladinske državne prvakinje v rokometu so brez težav postale rokometašice Celeie prVo tekmo za Državno prvenstvo v avtokrosu so dobili Matija Rakovec, Boštjan Verbič Celja, medtem ko so bile mladinke Loka kave Jelovice na finalnem turnirju četrte. jn Ivo Bokal. Kljub dopoldanskim padavinam popoldne veliko gledalcev. Celjanke (v modrih dresih) so bile v tekmi za prvo mesto proti Žalcu (rumeni dresi) za nekaj razredov boljše nasprotnice. Škofja Loka - V dvorani Po-den v Škofji Loki je v nedeljo potekalo finale državnega pr- PLAVANJE venstva v rokometu za mladinke, na katerem so nastopile tudi domače rokometašice, ki so po sijajnih igrah v prvem delu skupine zahod (9 zmag in 1 poraz) pričakovale uvrstitev V veliki finale, a jim je nesrečno spodletelo že v prvi tekmi proti Žalcu. Državne prvakinje so postale prve favoritinje - Celeia Celje. V srečanju z Žalcem je Loka kava Jelovica dobro začela in sredi tekme povedla z občutnej-šo prednostjo. V zadnji tretjini tekme pa so Ločanke popustile, zgrešile nekaj stoodstotnih priložnosti, v igro so se prikradle neizsiljene napake in Žalčanke so jih uspele ujeti. Kljub temu je imela domača ekipa na koncu celo možnost zmagati, vendar je v zadnjih trenutkih tekme ob rezultatu 34:34 najboljša loška igralka in strelka Petra Kobal (tudi najboljša strelka turnirja z 21 goli) zastreljala sedemmet- rovko. Na vrsti je bil podaljšek, v katerem so imele več sreče igralke iz Žalca in zmagale z 39:40. V drugem srečanju so Celjanke brez večjih naporov premagale Olimpijo z 29:26. V tekmi za tretje mesto je morala domača ekipa spet igrati podaljšek (po 60 minutah je bilo 28:28), v katerem je slavila Olimpija (34:35), ki so jo sicer Ločanke v rednem delu prvenstva obakrat premagale. Trenerka Loka kave Jelovice Milija Tomšič je po zadnji tekmi povedala: "Danes očitno nismo imele dovolj sreče. A to je pač šport, treba je nadaljevati z delom in se ne ozirati na neuspehe." V velikem finalu so gledalci opazovali enodejanko v izvedbi celjskih rokometašic, ki so s hitrimi protinapadi že v prvem polčasu povedle za devet golov (19:10), v drugem polčasu pa zlahka nadzirale potek tekme z nemočnimi nasprotnicami iz Žalca in nazadnje zmagale z 39:25. Simon Subic, foto: Tina Doki HOKEJ NA LEDU_ _ S Čehi za tri gole Helsinki - Slovenska hokejska reprezentanca je solidno začela svetovno porvenstvo v skupini A na Finskem. V prvem srečanju z večkratnimi svetovnimi prvaki Čehi so namreč izgubili z 2:5 (0:3, 1:2, 1:0). Strelca za slovensko reprezentanco sta bila Rodman in Por. Sinoči so risi igrali proti domači vrsti, ki je med glavnimi favoriti letošnjega prvenstva, danes pa jih čaka odločilna tekma za obstanek z Avstrijo, ki je proti Finski izgubila 1:5. . S.Š. VATERPOLO___ Remi z Italijani Caserta - Slovenska vaterpolska reprezentanca je v okviru priprav na junijsko evropsko prvenstvo v Caserti pri Neaplju odigrala uradno prijateljsko tekmo z Italijo in se z njo razšla z neodločenim izidom 3:3 (1:0, 0:0, 1:1, 1:2). Strelci: Matej Nastran, Jure Nastran in Erik Bukovac po 1 gol. J.M. Sopotnica - Prva dirka za Državno prvenstvo v avtokrosu je v nedeljo, 27. aprila, potekala v Sopotnici pri Škofji Loki. Na štartni listi je bilo prijavljenih 22 tekmovalcev, ki so bili razdeljeni v tri divizije. Močna konkurenca, novi avtomobili in vozniki ter bolj stroga pravila glede profila gum; vse to je narekovalo zanimiv razplet dirke, ki jo je organiziralo Športno društvo Utrip iz Zminca. Na razmočeni progi so bili gledalci priča atraktivnim vožnjam, kjer ni manjkalo trkov, počenih gum, letečih avtomobilskih delov ter kamenja in blata. Okrog tisočglava množica, ki se je zvrstila preko celega popoldneva, si je lahko ogledala tri tekme vsake divizije. Čase vseh tekem po posameznih kategorijah so potem sešteli in tako dobili najboljše. V prvi diviziji škol-karjev do 1400 cem se je v novem avtu najbolje odrezal domačin Matija Rakovec iz ŠD Utrip, drugi je bil Aleš Žakelj, AMD Zvezda, tretji pa Jure Sušnik, član ekipe ASC Mustang. V drugi diviziji od 1401 do 4000 cem je prvo mesto NAMIZNI TENIS______ Kranjčanke v finalu Kranj - Igralke Merkurja Kranj so v tretji tekmi polfinala 1. državne namiznoteniške lige v svoji dvorani s 6:1 premagale Istrabenz Semedelo, ki je tudi tokrat nastopil brez najboljše igralke Petre Škrabar. S skupnim izidom 2,5 : 0,5 so se Kranjčanke uvrstile v finale, kjer se bodo pomerile z Ilirijo. S.Š. KOŠARKA Triglav deseti Šentjur - Košarkarji kranjskega Triglava so se na zadnjo tekmo 1. slovenske košarkarske lige za uvrstitev od 9. do 14. mesta odpravili brez članov prve peterke. Temu primerno so srečanje z Alposom Kemopla-stom tudi izgubili - 100:76 (71:57, 49:46, 25:18). S tem je Triglav letošnje ligaško tekmovanje končal na 10. mestu s 43 točkami. S.Š. osvojil Boštjan Verbič, član ekipe Avtosport Jazon iz Vrhnike, ki je letos prvič vozil avto-kros, drugi je bil Dušan Benedik, AMD SA 1MOS. Tretje mesto, med sedmini prijavljenimi v tej diviziji, pa je pripadlo Mateju Oblaku, članu Motoklu-ba Buhc Butaj nova. Pet voznikov se je pomerilo v zadnji diviziji, s takoimenovanimi bug-gyji do 3500 cem, najbolje pa je domačo progo prevozil domačin Ivo Bokal, član ŠD Utrip. Srebro je pripadlo Vinku Tomšiču iz Avtosporta Jazon, bron pa Tadeju Kavčiču, članu Mo-tokluba Buhc Butajnova. Vsi najboljši so dobili pokale in praktično nagrado Petrola, enega od pokroviteljev. Najboljših devet se je na koncu pomerilo tudi v super finalu, ki je, bolj kot ne, paša za gledalce, saj so na enkrat na progi tekmovalci iz vseh divizij. Najboljše mesto je tudi tukaj pripadlo Boštjanu Verbiču, drugi je bil Dušan Benedik, oba iz druge divizije, tretji pa Vinko Tomšič z buggy-jem. Tina Čadež Tahiroviču štiri zmage Beljaku - Na mednarodnem plavalnem turnirju v 25-metrskem bazenu v Beljaku v Avstriji so uspešno nastopili kranjski plavalci, še posebej Emil Tahirovič, ki je zmagal na 50 m prsno (28,10), 100 m prsno (1:01,59), 50 m delfin (25,25) in 100 m delfin (54,66). S temi rezultati je bil Tahirovič drugi najuspešnejši plavalec mitinga, najboljši je bil Blaž Medvešček, tretji pa Peter Mankoč, oba iz Ilirije. Triglavan Aleš Aberšek je bil drugi na 100 m delfin (55,79) in četrti na 50 m v isti disciplini (26,20). S.Š. V soboto, 9. maja, bo v okviru Tedna mladih nogometna tekma NK VELESOVO (prva ženska nogometna liga) in GORENJSKI GLAS (prva časopisna liga). Tekma med prvoligaškim! nogometašicami in ekipo Gorenjskega glasa, v kateri bomo zbrali znane Gorenjce, bo ob 15. uri na stadionu v Kranju - predtekma drugoligaškega srečanja NK Triglav in NK Nafta Lendava. Bralke in bralce Gorenjskega glasa pozivamo, da izberete najbolj znane Gorenjce v ekipo, ki (se) bo brcala z ženskim nogometnim ponosom Gorenjske! Organizatorji tekme: CENTER MLADIH KRANJ, ND TRIGLAV 2000 in GORENJSKI GLAS. Predlagam, da v ekipi Gorenjskega glasa nastopi naslednji znani' Gorenjec: 1...................................................................................... 2......................................................................................... ■3.........................".......;.......................................... Svoje predloge pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj s pripisom "nogometna tekma". Predloge sprejemamo tudi po elektronski pošti info@g-glas.si. Vabljeni k sodelovanju! ŠPORTNO PLEZANJE________________ Martina Čufar zmagala v Bruslju Bruselj - Na tradicionalnem, četrtem turnirju master v Bruslju je slovenska športna plezalka Martina Čufar priplezala že četrto zmago zapored, kar je dober znak pred svetovnim prvenstvom in začetkom sezone svetovnega pokala, ki se bo začel 22. maja v avstrijskem Imstu. V letošnjem svetovnem pokalu bo sicer kar deset tekem. Svetovnojirvenstvo bo na vrsti že od 11. do 13. maja v Franciji, na njem pa Čufarjeva brani zlato. S.Š. JUDO__ Uspešni mladi gorenjski judoisti Jesenice - Člani Judo sekcije pri Telesno-vzgojnem društvu Partizan Jesenice so v soboto, 26. aprila organizirali finalni spomladanski turnir v judu za mlajše kategorije. Nastopilo je 70 tekmovalcev in tekmovalk iz devetih slovenskih klubov. Lep uspeh so ponovno dosegli gorenjski predstavniki. V svojih kategorijah so zmagali: Eva Vezzosi, Maruša Kavčič, Anja Ališič, Luka Vezzosi in Nejc Škoda (vsi Judo sekcija TVD Partizan Jesenice) ter Miha Furlan in Šimenc Neža (oba Policijski judo klub Triglav Kranj.) Najboljši tekmovalec na vseh treh turnirjih je bil Žan Matajič, Sokol Ljubljana, tekmovalka pa Eva Vezzosi, Judo sekcija TVD Partizan Jesenice. Ekipno je bil na vseh treh turnirjih pri starejših dečkih in deklicah najboljši Policijski judo klub Triglav Kranj pred jeseniško judo sekcijo in Sokolom iz Ljubljane. Pri mlajših dečkih in deklicah je največ točk zbral Sokol Ljubljana pred jeseniško Judo sekcijo TVD Partizan. J. R. Mačke v škatlo in - odvreči! Tak načrt je nekdo izpeljal prejšnji teden. Štiri mladiče in njihovo mamo je v kartonski škatli odločil ob gozdičku v Hrastju, kjer sedaj za mačjo družino skrbijo tamkajšnji sosedje, še najbolj pa mlada prijatelja Klemen in Gregor. Hrastje - Človeka kar zaboli in pošteno zjezi, ko vidi, kako so nekateri brezsrčni in neusmiljeni, pa čeprav "le" do živali. Tokratni primer se je zgodil v Hrastju, večjem naselju na robu kranjske občine. Tja je nekdo pred dnevi dostavil "paket", poln mladega in še nebogljenega življenja - štiri mačje mladičke in njihovo mamo, in jih prepustil ali dobri volji tamkajšnjih prebivalcev ali pa naravi, da po svoje poskrbi za zapuščene živalce. V lep dan obetajočem jutru so minuli petek prebivalci Hrastja naleteli na kartonasto škatlo, ki je bila skrita pod avtomobilom, ki je bil parkiran na robu gozda, kjer se končujejo ulice v Hrastju. Že takoj prvi pogled nanjo jim je razkril, da so v njej mačji mladiči in njihova mama, ki je preko noči že toliko načela karton, da je v škatli zazijala luknja, njihova prva bilka do svobode. "Kot je povedal najbližji sosed, je zvečer res opazil avtomobilske luči, vendar nanje ni bil pozoren. Očitno pa je prav tista oseba tukaj odložila škatlo," je razložil Adolf Pufič, ki je našel škatlo in takoj spoznal, da se je nekdo na ta način odkri- Kje in kako je dovoljeno zakuriti kres Policija opozarja pred bližnjimi prvomajskimi prazniki in kurjenju kresov na nekatere omejitve in samozaščitna ravnanja, ki lahko preprečijo požare in poškodbe pri kurjenju in uporabi odprtega ognja v naravnem okolju. Devetletni Klemen kaže, kje si je mačja družina našla svoje zatočišče. Hrana ljubke živalce v zadnjih dneh že privabi izpod dobrega skrivališča pod vejami. žal "nezaželenih" živali. Srce mu ni dalo, da bi mačke prepustil iznajdljivosti njihove mame, zato jim je takoj uredil prebivališče. Prinesel je leseni zaboj, ga obdal s slamo in poleg položil skodelo z mlekom. Mlada skrbnika Toda mačja samica, verjetno nezaupljiva do ljudi, je kmalu našla drugo pribežališče za svojo družino. Le nekaj metrov proč pod kupom dračja, ki je v resnici ponujalo varnejše zatočišče za njene štiri mladiče. Še ves petek je ljubosumno branila svoje novo prebivališče in dru- žino, saj je takoj skočila v vsakega, ki se jim je preveč približal. V naslednjih dneh pa se je tudi ona navadila na novo okolje in počasi pridobiva tudi zaupanje do tamkajšnjih stanovalcev, ki so prevzeli skrb za njo in njene mladiče. Prava skrbnika mačje družine sta postala soseda - devetletni Klemen Čapelja in leto starejši Gregor Kamenšek. Poleg vsakodnevne igre ju sedaj druži tudi skrb za mačjo družino, ki jo obiščeta večkrat na dan, jim prinašata hrano in tudi že razmišljata, kako bi mačke oddala pravim ljudem. Zgodbi o zapuščeni mačji družini se očitno obeta dober konec, vseeno pa se tamkajšnji stanovalci jezijo na brezsrčno osebo, ki se je tako grdo znebila nič krivih mačjih mladičev. "Najti bi jo morali in jo primerno kaznovati," pravijo v Hrastju, čeprav se zavedajo, da je tako upanje povsem prazno... Simon Šubic Kranj - Policija še posebej opozarja na gorljive tekočine ali materiale, ki pri gorenju razvijajo močan dim ali strupene pline in ki jih v naravnem okolju ni dovoljeno uporabljati. Prav tako je prepovedano kuriti v gozdu in na območjih, za katera je razglašena požarna ogroženost. Kurišče mora biti obdano z negorljivimi materiali, prostor okoli njega pa očiščen vseh gorljivih snovi v razdalji vsaj desetih metrov. Kurišče mora biti od gozda, prometnih poti, objektov ali velikih naselij oddaljen vsaj 50 metrov. Ves čas mora biti tudi nadzorovano, po končanem kurjenju pa je potrebno pogasiti ogenj in žerjavico. Ob zmernem vetru je treba ogenj pogasiti, še opozarjajo policisti. Predpisane kazni za nespošto-vanje predpisov, ki jih določa uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju, znašajo za pravne osebe ali samostojne podjetnike od 500.000 do enega milijona tolarjev, za fizične osebe na kraju prekrška pa 10.000 tolarjev. Kazni lahko izterjajo inšpektor za varstvo pred narav- nimi in drugimi nesrečami, kmetijski ali gozdarski inšpektor in policist. Ob tem naj še enkrat ponovimo stalno opozorilo, da so vsake daljše počitnice pravi raj za zmikavte vsakršnih vrst. Kdor se za daljši čas odpravlja od doma, naj zato poskrbi za svoje premoženje. Vrednejše stvari je pametno shraniti v sef ali banko, kdor pa nima hiše zavarovane z alarmom, senzorsko svetilko, ojačano ključavnico na vhodnih vratih in podobnim, naj poprosi soseda, da v njegovem imenu popazi na hišo. Predpražnik, poštni nabiralnik ali okenska polica niso primerna mesta za spravilo ključa! Obilo priložnosti se kradljivcem ponuja na množičnih javnih prireditvah, kot so ravno prvomajska kresovanja. Priporočljivo je, da s seboj ne nosite večjih vsot denarja ali ga vsaj ne razkazujete pred neznanci, ko plačujete račun, pazite na ročne torbice in denarnice. Slednje so najvarnejše v notranjih, skritih žepih vaših oblačil. S.Š. Prebežnika nimata nevarne pljučnice Kranj - Minulo soboto seje pojavil sum, da sta dva ilegalca s Kitajske, ki sta bila nastanjena v centru za tujce v Velikem Otoku, obolela za smrtonosno atipično pljučnico, ki razsaja predvsem v Aziji. Kot so pokazali prvi opravljeni pregledi, pa Kitajca nimata sindroma akutnega oteženega dihanja, prav tako pa do ponedeljka nista kazala niti simptomov te bolezni. Oba domnevno obolela in ostala osemčlanska skupina kitajskih ilegalcev bo zaradi preventive ostala izolirana do srede, ko poteče inkubacijska doba. Osemčlansko skupino s Kitajske (dve ženski in šest moških) so v ____ '_ Veliki Otok pripeljali v četrtek, 080 TI 18 čna številka Policija trenutno ne zaposluje Ljubljana - Vladina odločitev, da uravnoteži letošnji proračun, se pozna tudi pri zaposlovanju v policiji. Policija je namreč na svoji-spletni strani sporočila vsem, ki se zanimajo za zaposlitev v policiji, da so morali zaradi varčevalnih ukrepov slovenske vlade do nadaljnjega zaustaviti vse postopke zaposlovanja v svojih vrstah. Razpis za prosta delovna mesta za kandidate za policiste bodo tako namesto prvi teden meseca aprila, kot so sprva napovedali, predvidoma objavili v drugi polovici maja, v kolikor bodo takrat za to dobili soglasje vlade. Razpis bo objavljen v slovenskih medijih in na spletnih straneh policije. potem ko so jo tega dne zjutraj koprski policisti zajeli na slovensko-hrvaški meji. Do tja je prišla najprej z letalom iz Pekinga preko Moskve do Sarajeva, nato je pot proti Sloveniji nadaljevala po kopnem. Naša stran je kasneje na podlagi sporazuma med Slovenijo in Hrvaško prebežnike želela predati hrvaškim oblastem, vendar so jih ti zavrnili, ker sta dva prebežnika kazala znake obolenja. S.Š. Do kredita v enem dnevu! Pokličite in spoznajte našo svežo ponudbo ugodnih kratkoročnih kreditov do 12 mesecev in dolgoročnih kreditov do 6 let. Z njimi lahko poplačate tudi svoje obstoječe kredite pri kateri koli banki! Obiščite nas - odslej poslujemo dlje! V naših poslovalnicah v Kranju in Škofji Loki od ponedeljka do petka 9.0O- J2. 30 in 14.30- 17.30. Z nami gre lažjel X Raiffeisen KREKOVA BANKA Z nami gre lažje Enostavno in hitro. Enako kot v ostalih 2800 bančnih poslovalnicah Raiffeisen v 15 evropskih državah. www.r-kb.si krediti@r-kb.si Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. so vezi močnejše. -Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) Žalostni sporočamo, da nas je v 67. letu starosti zapustil naš dragi PETAR DIDIĆ Od njega se bomo poslovili v soboto, 3. maja 2003, ob 12. uri na kranjskem pokopališču. Žara bo na dan pogreba od 8. ure dalje v mrliški vežici na tamkajšnjem pokopališču. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI -J -r—*:"-^ ...-.--^ -»—■**"' -~>m ■ 5 railogov, zakaj naročiš Gorenjski glas; 1. Naročiš se maja in ga brezplačno prejemaš do konca . Gorenjski glas piše o mladih za mlade: v petek: v torek: Odraslim vstop prepovedan 3. Vsak teden priloženo TV Okno 4. Vsak mesec priložena revija 5. Vsako leto prejmeš letopis Gorenjska Ime in priimek: Naslov: Podpis: če si nam zvest vsaj leto dni Gorenjski glas naročiš s tem kuponom. Ob 55 letnici Gorenjskega glasa bomo novim naročnikom razdelili 55 majic Tedna mladih 03. Pohiti, da jih ne bo zmanjkalo. Za vas beležimo čas GORENJSKI Policijska izkušnja kot nasvet na Hrušici Motoristom manjkajo izkušnje V soboto je bilo na ploščadi Podjetja za vzdrževanje avtocest na Hrušici izpopolnjevanje v vožnji z motornimi kolesi. Gorela kozolec in lopa Križe - V petek, 25. aprila, nekaj po poldnevu sta zagorela kozolec in lesena lopa na Kriškem polju. Škode je za približno osem milijonov tolarjev. V lopi, veliki 20 krat 10 metrov, je imel lastnik polja spravljeno različno orodje, kmetijske stroje, gnojila in embalažo za shranjevanje zelenjave. Ob lopi je bil kozolec s podaljšano streho. Komisija, ki si je ogledala pogorišče, je ugotovila, da je začelo pod kozolcem, kjer je bilo zloženo seno. Pod njim se je pred izbruhom požara zadrževala skupina mladoletnikov. Dogodek še preiskujejo. Hrušica - Tu pa je v petek popoldne zagorelo v kontejnerju kinološkega društva Fido. Požar je nastal zaradi kratkega stika v stikalu za prižiganje luči. Škode je za okrog pol milijona tolarjev. H. J. Hrušica - V kranjski policijski upravi so se kot organizatorji tokrat prvič vključili v slovensko preventivno usposabljanje motoristov pod vodstvom izkušenih policijskih inštruktorjev. Stiri-urnega sobotnega izpopolnjevanja v varni vožnji se je udeležilo 37 motoristov in pet mopedistov. j Motoristi so se pripeljali z različnih koncev Gorenjske pa tudi iz Ljubljane, najštevilčnejše so bile skupine z Jesenic, iz Kranja in iz Ljubljane. Verjetno bi bilo licista inštruktorja ne bi mogla delati z vsakim posebej. Izpopolnjevanje je bilo razdeljeno v dva dela. V prvem je komandir postaje prometne policije Kranj Jože Pasar ob hkratnem prikazu vožnje policijskih inštruktorjev Marka Zupana in Matjaža Laussegerja motoristom pojasnjeval skrivnosti varne vožnje, nato pa je vsak udeleženec pob nadzoru inštruktorja preizkusil svoje spretnosti na poligonu. "Motoristom manjka izkušenj, težave imajo pri zavijanju, zaviranju, ogibanju oviram," je prve vtise s poligona strnil Jože Pasar, nato pa pohvalno dejal, Motoristi pred praktičnim delom sobotne šole varne vožnje. Za varno vožnjo je pomembna tudi kakovostna motoristična oprema. Komandir Jože Pasar deli nasvete. udeležencev še več, če bi bilo izpopolnjevanje bliže, denimo, v Kranju, po drugi strani pa je prostor Podjetja za vzdrževanje avtocest na Hrušici, ki ga za svoj poligon uporabljajo tudi gorenjski prometni policisti, po besedah vodje sobotnega izpopolnjevanja, prometnega inšpektorja Leopolda Pogačarja, trenutno najboljši prostor za tak namen na Gorenjski. Razen tega, dodaja, izpopolnjevanje ob velikem številu udeležencev ne bi bilo tako kakovostno, saj po- KRIMINAL Boleč pristanek padalca Kranjska Gora - 41-letni Jeseničan I. J. P. je v petek, 25. aprila, ob pol treh popoldne z jadralnim padalom SXY poletel s Svetega Petra nad Begunjami. S prijateljem sta se dogovorila, da ga z avtom počaka pri Pctrolovem bencinskem servisu Log v Kranjski Gori, kjer naj bi pristal. Pri pristanku je 1. J. P. podrsal z nogama po travi, brž nato pa tudi s spodnjim delom hrbta in pri tem trčil v aluminijasti pokrov bencinskesga podzemnega rezervoarja, ki je iz trave dvignjen pet do deset eent i metrov. Padalec si je poškodoval hrbtenjačo. Neprevidno na prednostno cesto Kranj - 54-letni A. A. iz okolice Mavčič je v petek, 25. aprila, ob 6.50 z osebnim avtom mitsu-bishi lancer 1.5 GLX1 peljal po lokalni cesti od vasi Breg ob Savi proti Zabnici. Ne da bi počakal pred stop znakom in se prepričal, če je varno, je zapeljal na prednostno regionalno cesto Kranj-Ljubljana. Takrat je iz kranjske smeri pravilno pripeljal voznik tovornega* vozila Hvundai 100 AU truck. Čeprav je ta zaviral, je bilo trčenje silovito. Mitsubishija je odbilo s ceste v gozd, hvundai pa se je prevrnil na bok. Hudo ranjenega A. A. so iz avta rešili kranjski poklicni gasilci, reševalci pa so ga nato odpeljali v klinični center. Tja so odpeljali tudi vse tri lažje ranjene udeležence trka, državljane BiH: 27-letnega voznika tovornega vozila ter oba sopotnika, stara 40 in 35 let. Elektrika ga je opekla Bled - V soboto, 26. aprila, okrog pol devetih dopoldne je prišlo do delovne nezgode ob daljnovodu med naseljema Koritno in Bodešče. Tam so delavci Elektra Gorenjske v sodelovanju z zapo-Slenimi pri samostojnem podjetniku Elektrograd- da so pod vodstvom inštruktorjev vsi v spretnosti bistveno napredovali. Torej je "pouk" uspel. Policistom se je v akciji Policijska izkušnja kot nasvet pridružil še jeseniški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu z nasveti za varno vožnjo s kolesi z motorjem (mopedi, skuterji), stojnico z motoristično opremo, ki je prav tako pomemben varnostni dejavnik, pa je postavil kranjski trgovec Franci Panigaz. Vožnja motornega kolesa sodi med zahtevnejša opravila v prometu, saj je motorno kolo zaradi svoje konstrukcije veliko manj stabilno kot druga vozila, razen tega pa od voznika zahteva posebna znanja in spretnosti. Število vozniških dovoljenj za motorna kolesa in kolesa z motorji v Sloveniji od leta 1996, še zlasti pa v zadnjih letih. skokovito narašča. Konec lanskega leta je imelo dovoljenje za vožnjo motornega kolesa 265.828 Slovencev, za vožnjo kolesa z motorjem pa kar 1,152.326 Slovencev. Od 12.054 motornih koles, kolikor jih je registriranih v državi, na Gorenjsko odpade 1129 teh vozil. Helena Jelovčan Gorenjca v mirovni misiji na Kosovu Kranj - Slovenska policija v mirovni misiji UNM1K na Kosovu sodeluje od novembra 2000, koje tja odpotovalo prvih petnajst policistov, ki so pod okriljem Združenih narodov leto dni sodelovali pri vzpostavitvi civilne oblasti, zagotavljanju reda in miru ter pri delovnem usposabljanju kosovskih policistov. Del sedanje slovenske skupine, ki ji bo maja potekel mandat v mirovni misiji UNM1K, bo zamenjalo novih sedem policistov. Med tistimi, ki 3. maja potujejo na Kosovo, sta tudi dva Gorenjca, in sicer Klemen Rozman s postaje mejne policije Karavanke in Kristijan Vodopivec s policijske postaje Kranj. H. J. Policisti na lovu za pijančki Kranj - V noči s petka na soboto so policisti na območju tržiške in blejske policije opravili protialkoholno akcijo Promil. V sedmih urah so ustavili 157 voznikov in jim ponudili alkotest. Prek meje je "pozelenel" pri desetih največ pa izmeril 1,62 grama. Dva voznika sta preizkus odklonila. Zaradi drugih kršitev cestnoprometnih predpisov, kot so prevelika hitrost, neuporaba varnostnega pasu, tehnično pomanjkljiva vozila, neveljavnost dovoljenj, so policisti kaznovali 21 voznikov. Sopotnika na«iotorju, ki se je vmešal v postopek in kršil javni red ter mir, pa so celo pridržali do streznitve. H. J. Parkirne avtomate v Kranju prevzema podjetje LF3M Plačil s telekarticami ne bo več Zaradi likvidacije Telekomovega novogoriškega podjetja Impulz, ki je imel v Kranju koncesijo za zaračunavanje in pobiranje parkirnine s parkirnimi avtomati, izbran je nov koncesionar. nje Šfelin Tilen obnavljali daljnovod. Pred začetkom menjave starih električnih vodnikov z novimi izoliranimi vodniki je delavec Elektra Gorenjske odšel do transformacijske postaje Jarše v bližini Koritnega ter izključil električni tok. Nato se je namenil proti linijskemu stikalu Lancovo, da bi povsem prekinil dovod elektrike. Tam je bil z drugimi delavci tudi 35-letni I. K. z Jesenic, zadolžen za menjavo vodnikov, vendar šele po izdanem pisnem dovoljenju delavca Elektro Gorenjske, da je elektrika popolnoma izklopljena. I. K. je šel sa-movolno do vozila z dvigalom in košaro, splezal v košaro in se dvignil do vrha lesenega droga. Na vrhu se je dotaknil enega od vodnikov. Elektrika gaje opekla in omahnil je v košaro. Reševalci so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico, kjer so ugotovili hude poškodbe. Padel s konja Vrba - 42-letni P. L. iz Žirovnice je v nedeljo, 27. aprila, s prijatelji jezdil po travniku od Brega proti Vrbi, kjer so se nameravali udeležiti Markovega sejma. Okrog šestih popoldne sta prijatelja prečkala cesto, on pa je ob njej jezdil še naprej. Nenadoma je padel s konja ter se hudo ranil. Ovinka ni zvozil Kranjska Gora - 21-letni E. S. z Jesenic je v nedeljo, 27. aprila, ob 0.20 z osebnim avtom peljal po cesti od Kranjske Gore proti Jesenicam. V blagem desnem ovinku je zaradi prevelike hitrosti izgubil oblast nad vozilom, ki je bočno zdrsel na nasprotno smerno vozišče. Tedaj je nasproti z avtom pripeljal 47-letni J. P. iz Kranjske Gore, ki nesreče ni mogel preprečiti. Oba voznika sta po trčenju ostala vkleščena v avtomobilih, iz katerih so ju rešili gasilci. Huje ranjena zdravijo v jeseniški bolnišnici. Na obeh vozilih je za približno 2,7 milijona tolarjev škode. H. J. Kranj - V naslednjih dneh bodo predstavniki mestne občine Kranj, podjetja Impulz v likvidaciji iz Nove Gorice in kranjskega podjetja LF3M podpisali pogodbo o prenosu koncesije za zaračunavanje in pobiranje parkirnine s parkirnimi avtomati v t.i. modrih conah v mestu z Impulza na LF3M. Kranjsko podjetje je bilo že doslej podizvajalec Impulza, parkirne avtomate je sestavilo in tudi skrbelo za njihovo vzdrževanje. Sprememba koncesionai j a ho voznikom, ki bodo želeli parkirati v kranjskih modrih conah, z občinsko kartico še naprej brezplačno. Občinska parkirna kartica, ki jo bo občina vozni- Novogoriški Impulz v Kranju ni zdržal niti tri leta. Foto: arhiv Gorenjskega glasa odražalo v dobrem in slabem. - Dobra novica je ta, da bo parkiranje nekoliko cenejše, saj se bo cena za polurno parkiranje s 102 tolarjev spustila na 100 tolarjev, za enourno pa z 204 tolarjev na 200 tolarjev. Na parkirnih mestih pred vhodom v stavbo mestne občine Kranj bo parkiranje, omejeno na največ pol ure. kom ponudila po praznikih -sprva jo bo mogoče dobiti le v sprejemni pisarni mestne občine - je druga, slabša plat v spremembi koncesionarja. Kot so povedali v podjetju LF3M (proizvodnja radijskih in TV oddajnikov, telefonskih in telegrafskih aparatov), ki ga vodi Jože Lombar, se s Telekomom niso uspeli sporazumeti o primerni proviziji za uporabo telekartice, ki je eno od plačilnih sredstev za kranjske parkirne avtomate, po številčnosti na drugem mestu - za plačili prek operaterjev mobilne telefonije. Telekom je očitno zahteval previsoko ceno, zato bodo telekartice ostale v veljavi le še nekaj dni v maju, predvidoma do izdaje občinskih kartic. Sicer pa, pravijo v podjetju LF3M, je parkiranje mogoče plačevati tudi z bančnimi karticami Eurocard Mastercard, Ac-tiva, Activa Maestro, Diners in Magna, ki jih kranjski vozniki za ta namen še ne uporabljajo prav pogosto. Helena Jelovčan Vršič spet prevozen Vršič - Minuli konec tedna je bila cesta čez prelaz Vršič spet odprta za promet. Za to se je direkcija za ceste odločila na podlagi pozitivnega mnenja agencije za okolje, ki je potrdila, da nevarnosti sprožitve snežnih plazov ni več. Cesta na Mangart, ki je najvišje speljana prometnica v Sloveniji, pa bo odprta predvidoma julija. H. J. Zanimiva poroka zanimivega para 55 Hočem!", ljudstvo pa v aplavz Poroka? "Lahko bi rekel, da se v tem času tako počutim, takšno je v meni trenutno stanje duha," razmišlja Janez, Tanja pa, da je lepo Janezu reči mož. Bila je sicer običajna aprilska sreda na ljubljanskem gradu, prijeten pomladni dan pa kot nalašč za "imeti se dobro". Tanja Markovič iz Ljubnega in Janez Perko iz Stražišča sta si ga naredila za nepozabnega. Nekaj čez dvanajsto je najprej: "Ja," rekel Janez, trenutek za njim se je z gromkim: "Hočem!" predstavila še Tanja. Aplavzi občinstva, ganjena obraza obeh mater in številne čestitke z dobrimi željami... Oba mlada izobraženca (Janez dela doktorat, Tanja je tik pred magisterijem), ljubitelja Citroenovih starodobnikov (lastnika čudovitega modro-zelene-ga spačka) in navdušena popotnika (lansko jesen sta s spačkom celo prekrižarila Iran), sta preteklo sredo tudi uradno stopila na novo pot. Da, bila je poroka in prav nič običajna sreda. Čeprav za poročni dan še vedno prevladujejo sobote, sklenitve zakonskih zvez ob sredah, menda pa tudi ob drugih dnevih v tednu, dandanes niti niso več posebnost. Pa vendar, doslej si zaradi poroke niste prav pogosto prosto jemali kar sredi tedna, kajne? "Hotela sva se iz-, ogniti tradiciji, predvsem pa vsej tej komercializaciji, ki ponavadi spremlja poroke. Sicer povsem spoštujeva tradicionalne poroke, ampak midva z Janezom nisva te vrste, da bi morala nekaj, kar je samo najinega, delati po programu," njuno odločitev pojasnjuje Tanja, Janez pa dodaja, da sta si želela, da po obredu pred matičarjem v krogu svojih bližnjih, sorodnikov in prijateljev, na licu mesta proslavita dogodek. Brez da bi veselo družbo preganjali zato, ker je na vrsti že naslednji par... "No, moja mama je bila nekoliko začudena, ko sem ji omenila sredo. Češ, a ne bo šrange in ne bodo ženinovi tudi uradno prišli pome," se spominja Tanja in v hecu dodaja, da tudi do preizkusa maminega najnovejšega recepta za rulado tako ni prišlo. Traktor razlog za poroko? Sreda na ljubljanskem gradu, čas za poroko torej? Sicer se Tanja in Janez poznata že kar nekaj časa. "Najin bančni račun sva odprla po štirinajstih dnevih," sta zapisala v vabilu na poroko. "Živiva pa že tako ali tako skupaj. Pobliže se tudi že kar dolgo spoznavava. Celo Iran sva prepotovala neporočena! Tašče in tasti so pač tašče in ta- sti - naj si poročen ali ne, imava pa tudi vse, kar si želiva, zato ne prinašajte daril." Na vprašanje, ki se pogosto pojavlja ob porokah, češ "ali je noseča" in podobna vprašanja, mladoporočenca duhovito v sebi lastnem slogu odgovarjata, da za poroko ni bilo skoraj nobenega racionalnega razloga, razen traktorja... Tanjin oče Marjan je namreč pogosto dejal: "Se traktor dam zraven, sam' da jo kdo vzame." Pred obredom je zbrane stregel z žganjem, ki da je še kakšno leto starejše od Tanje. Zakaj poroka? "Lahko bi rekel, da se v tem času tako počutim, takšno je v meni trenutno stanje duha," razmišlja Janez, Tanja pa, da je lepo Janezu reči mož. Kljub temu, da sta mladoporočenca mislila zadevo opraviti v ožjem družinskem in prijateljskem krogu, se nas je na ljubljanskem gradu zbralo kakih šestdeset. Kot sem izvedel kasneje, sta mladoporočenca nekoliko zamujala, ker sta pred prihodom šla še na tržnico nabavit' poročni šopek, ki je s tem, ko je kasneje pristal v rokah Tanjine prijateljice in "cimre" iz študentskega doma, simpatične Maje (še neporočene profesorice francoščine in angleščine na Srednji veterinarski šoli v Ljubljani), zagotovo opravičil svoj osnovni namen. S štirimi pričami Ženin in nevesta sta v enostavnih oblekah delovala zelo sproščeno, svobodno. Tanja v rdeči obleki z dolgim šalom, Janez v slogu šestdesetih s črtastimi hlačami in oranžno srajco, pred- Šopek je tudi tokrat padel v prave roke. Za foto album. vsem pa brez kravate. "Nisem želela bele poročne obleke. Vedno sem sanjala, da bom v rdečem. Mislim, da rdeča pristoji mojemu značaju. Šivilji sem jo naročila zadnji teden. Do zadnjega pomerjanja ji tudi nisem povedala, da gre za poročno obleko, saj bi potem najbrž naredila bolj razkošno obleko, tako z "volančki"," pripoveduje Tanja, ki je tako Marjo Resman iz Gorice nad Podvinom, za katero pravi, daje najboljša šivilja na svetu, spravila v zadrego. "Janez je kupil obleko, ki mu je bila všeč, in prav vseeno nama je bilo, če sem jaz v rdečem, on pa v oranžnem. Saj je življenje tudi pisano, mar ne." Skratka, meni sta se zdela kot kakšen hollywoodski par iz šestdesetih let. Prva liga. Posebnost poroke so bile tudi štiri priče, dve ženinu in dve nevesti, in "povečana ekipa" je pred matičarjem izgledala tako široka, kot prva vrsta v kinu. Podpisnika sta bila tako dva, prijatelj Žiga Lebar v imenu ženina in nevestina sošolka in prijateljica Irena Markič. Priči pa sta imeli tudi so-priči Boštjana Rusa in Aleša Janharja. V običajnem poročnem obredu s tradicionalnim branjem matičarja je ob gromkem "Hočem!" na vprašanje, če vzame za moža tega in tega...., ter energičnim športnim dvigom roke zbrane še posebej navdušila nevesta. Veselje se je s čestitkami in nazdravljanji preselilo na grajski plato pred poročno dvorano, sledilo je metanje šopka, fotografiranje, darila, svatje pa so ob spremljavi Janezove in Ale-ševe kitare prepevali tja do poznega popoldneva. Našla sta se v družbi "spačkarjev" Tanje se dobro spomnim, ko je z družbo mladih članov radovljiške sekcije Citroen kluba Slovenije po predhodnem potepanju po Franciji prišla na svetovno srečanje ljubiteljev Citroeno- vih vozil na Nizozemsko. Veselje do prepevanja ji je dalo vzdevek po pevki Edith Piaf, njena najljubša pesem pa je bila vedno zelena Dan ljubezni skupine Pepel in kri. V družbi deklet je pesem seveda zapela tudi v sredo. Na poroko, dobre stare čase in na lepo prihodnost. Janez je v klub prišel pred desetimi leti, ko smo skupaj šli na srečanje na daljno Finsko. Tako Tanja kot Janez sta zelo dejavna v klubu. Tanja je pred dvema letoma med drugim vodila slavnostno akademijo ob 10-letnici Citroen kluba Slovenije, Janez pa velja za enega boljših poznavalcev spačkovega motorja, še posebej dobro zna nastaviti vžig. Janez se je na bližnji vzhod s spačkom odpravil že pred leti, ko se je podal v Sirijo, lani pa sta se s Tanjo odločila za Iran. "Spaček je avto, s katerim je najlažje potovati. Avto dobro poznaš, ker si ga tako rekoč sam sestavil, na poti pa pravzaprav ponuja tudi ves potrebni komfort, ki ga potrebuješ." S spačkom v Iran Da potovanje v Iran lansko jesen zagotovo ni bil "preizkusni kamen" za s poroko sedaj tudi že uradno skupno življenje, sta povedala mladoporočenca, je pa zagotovo njuno odločenost za poroko še bolj utrdilo. Oba sta sicer navdušena popotnika, Janez ima za seboj večji del Evrope in Sirijo, Tanja pa je prepotovala že velik del sveta, od Indije in Tajske do Sahare in Peruja... "Iran je za nas že lahko oddaljena dežela, za spačka pa je zelo blizu, saj so v tej državi nekoč proizvajali diane. Rezervnih delov in mehanikov, ki znajo popraviti te avtomobile, v Iraku ne manjka... S seboj sem tako vzel le nekaj manjših rezervnih delov, ki pa jih na srečo nikoli nisem porabil." Tudi Tanja nima strahu pred takim potovanjem, saj ni ena tistih deklet, ki že ob počeni avtomobilski gumi ne vedo, kaj bi. "Janez ve, da me ne sme pustiti lačne. Če bom sita, bo vse v redu. Njega pa samo ne smem priganjati, pa gre." Z Iranom imata Janez in Tanja zelo dobre izkušnje, saj so jih domačini lepo sprejeli, niti enkrat nista čutila, da bi bili kakorkoli nastrojeni proti nemusli-manom. Tanja je morala biti oblečena v njihova oblačila, z ruto skrivati lase, v puščavi na primer nista smela spati v avtu, pa je bila ob njih vojska..., a to so vendar stvari, ki jih vzameš v zakup, ko vstopaš v državo. S spačkom sta od izkrcanja v Grčiji pa do doma prevozila dobrih 13000 kilometrov, obvozila ves Iran, najprej ob Perzijskem zalivu na jug pa potem na sever proti Afganistanu, turkmeni-stanski meji, proti Kaspijskemu jezeru in nazaj. Tak način potovanja je na nek način tudi pisan na kožo pravim spačkarjem. "Če spačkarji ne bi bili taki, kot smo, bi po enem letu avto prodali in se šli kaj drugega, tako pa vztrajamo in vemo, da spaček nikoli ne bo šel od hiše," je prepričana Tanja. Češnja za trdnost, lepoto in sladkost Daril, predvsem simboličnih, seveda ni manjkalo. Tanjin sošolec na podiplomskem študiju je prinesel drevo češnjo. "Naj bo vajin zakon trden kot češnjev les, lep kot češnjev cvet in sladek kot češnja," je bilo zapisano ob njem, sestra Darja jima je podarila karikaturo njiju s spačkom, sidro za varen pristan so prinesli Janezovi prijatelji iz loge, ki jo je senatu v branje oddala dan pred poroko. Zanimivo, hotela je biti vojna poročevalka. Po diplomah novinarstva in obramboslovja, ob študiju je novinarsko znanje pridobivala tudi pri nas na Gorenjskem glasu, se je Tanja zaposlila na TV Slovenija v uredništvu dnevno informativnih oddaj, po treh letih pa so jo "uspeli speljati" na Ministrstvu za obrambo, kjer je zaposlena kot predstavnik za odnose z javnostmi pri Generalštabu slovenske vojske. Čez kakšno leto in pol bo sledila fotografija z Janezovega zagovora doktorske disertacije. Trenutno je Janez pri 31 letih (je dve leti starejši od žene) magister strojništva in je zaposlen na Politehniki v Novi Gorici, kjer dvakrat tedensko predava kot asistent, tri dni pa je v laboratoriju v Ljubljani. Sicer pa je vpisal doktorski študij na smeri "Karakterizacija materialov". Zdaj na Kubo, čez leto, dve v tujino Glede na to, da bo Janez delal akademsko kariero, bosta čez leto, dve odšla za nekaj časa v tujino, kjer se bo izobraževal na postdoktorskem študiju. To je za pridobivanje akademskih nazivov pomembno, ima pa tudi že vabila v Francijo in ZDA. Kaj pa otroci? "Rada bi šla z možem in bom v tistem času mogoče šla na porodniško. Želim si tri otroke," razlaga Tanja in dodaja: "Najprej greva na Kubo (odpotovala sta v soboto, op. ik), kjer bova v štirinajstih dneh poskušala videti državo, ki nekoč Tihožitje iz Irana. Ali Tanja čaka na natakarja? kroga jadralcev. Janezova starša, oče Andrej, odličen fotograf, ki je oni dan na poroki več fotografiral kot pa se fotografiral, in mama Božena, profesorica matematike na OŠ Franc Prešeren v Kianju, sta sinu na pot pripravila album s slikami in dokumenti, ki se začne z njegovimi pra pra starši in se trenutno zaključi z zadnjimi leti. Janez in Tanja, novopečena Perkova, bosta vanj najprej dodala fotografijo s Tanjinega zagovora obramboslovne magistrske na- po Castrovi smrti nikoli ne bo več takšna, kot je sedaj. Glede na to, da je Janez imel probleme z dopustom, še na poroko je moral tako rekoč med malico, bo potovanje nekoliko krajše, bo pa zato bolj romantično. Ob rumu in kubankah." Veliko sreče v zakonu in na potovanju. In poskusita namesto mene še tisto ribo Hemingway-jevega starca, kolikor jo je sploh še ostalo... Igor Kavčič, foto: Gorazd Kavčič Sladoled na palčki Lumpi, 70 ml, vanilija s čokolado Mercator VVerthers Original, 125 Storck, Ljubljana SAN© Plastični kozarci (kristalni vzorec), 200 ml, 50 kosov Neplast, Miren V W9. Ora original, 1,51 Radenska, Radenci Akcijska ponudba velja v vseh Mercatorjevih in franšiznih prodajalnah od 23. 4. do 4. 5. 2003 oziroma do prodaje zalog. Cene so v SIT. • Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska 107, 1000 Ljubljana. Brez dvoma ju HI1 ercator/žw?;boljh' sosed^ Slovenija ponovno odkriva Črno goro V Sloveniji se je tri dni mudila gospodarska delegacija Črne gore, ki je v četrtek na sedežu Območne gospodarske zbornice Gorenjske v Kranju sodelovala tudi na poslovni konferenci. GOSPODARSKI KOMENTAR Kranj - Poslovno konferenco sta v sodelovanju s Privredno komoro Črne gore pripravili Gospodarska zbornica Slovenije in gorenjska območna zbornica. Najbolj dragoceni so stiki med predstavniki podjetij, ki lahko ob takih priložnostih navežejo poslovne odnose, zanimanje za to pa je pokazalo 19 črnogorskih in 24 slovenskih podjetij. Med gorenjskimi smo na seznamu udeležencev zasledili podjetja Exoterm, Merkur in Termo, sicer pa med desetimi glavnimi izvozniki, ki so že navzoči na črnogorskem trgu, najdemo gorenjska podjetja Sava Tires iz Kranja, LTH iz Škofje Loke in Količevo karton iz Domžal. Sicer pa črnogorsko tržišče za Slovenijo predstavlja še veliko rezervo, saj se je naša država po demokratizaciji v ZRJ bolj usmerila na večje srbsko tržišče. Vendar to ne pomeni, daje Črna gora nezanimiva, saj obstaja kar precej poslovnih stikov in najrazličnejših oblik blagovne menjave, za to majhno obmorsko državo se zanima slovensko turistično gospodarstvo, slovenska gradbena industrija pa ima interes za gradnjo nekaterih strateških črnogorskih infrastrukturnih in drugih objektov. Obstaja tudi zanimanje za kapitalska vlaganja. O navzočnosti slovenskega gospodarstva na tleh Črne gore je na srečanju v Kranju spregovoril vodja gospodarske delegacije Ljubomir Rondovič, ki je omenil tudi aktivne stike obeh gospodarskih zbornic in sodelovanje regionalnih zbornic, med njimi denimo tudi sporazum, ki sta ga o gospodarskem sodelovanju podpisala kranjska in mostarska zbornica. Sicer pa se gospodarstveniki obeh držav srečujejo tudi na sejmih in drugih prireditvah in se v neposrednih stikih dogovarjajo o konkretnih poslih. Slovensko gospodarstvo in njegovo zanimanje za Črno goro pa je predstavil svetovalec na Gospodarski zbornici Slovenije Roman Veras, medtem ko je o gorenjskem spregovoril predstavnik območne zbornice Andrej Čufar. Blagovna menjava med Slovenijo in Črno goro je pred razpadom Jugoslavije dosegla desetino skupne menjave Črne gore s takratnimi republikami. Po osamosvojitvi Slovenije je menjava padla na minimum, leta 1997 pa je znova začela rasti. Najpomembnejši slovenski uvozni izdelki so bili pivo, blago široke potrošnje, industrijski proizvodi, vino, sadje in zdravilna zelišča, slovenska podjetja pa so v Črno goro izvozila največ prehrambenih proizvodov, industrijskih izdelkov, bele tehnike in hišnih aparatov, kemičnih sredstev in kozmetike. Slovenija v Črni gori počasi odkriva dragoceno tržišče. Med številnimi neposrednimi naložbami v tej državi na prvem mestu omenjajo nakup in obnovo hotela Maestral v Miločeru, ki ga ureja podjetje HIT iz Nove Gorice. Več slovenskih podjetij kupuje Na poslovni konferenci predstavnikov črnogorskega in slovenskega gospodarstva. delnice v črnogorskih podjetjih, med njimi je denimo tudi podjetje KIK Kamnik, ki namerava v kratkem ustanoviti mešano podjetje v Beranah, ki se bo ukvarjalo s proizvodnjo industrijskega eksploziva, saj ga močno primanjkuje črnogorskim rudnikom in gradbenim podjetjem. Večje tudi investicijskih del, ki jih v Črni gori izvajajo slovenska podjetja, financirajo pa jih Republika Črna gora, Evropska unija (Agencija za obnovo) ali drugi investitorji. Veliko si naša država obeta od sodelovanja na področju turizma, o čemer sta državi leta 2000 podpisali skupno izjavo (črnogorsko ministrstvo za turizem in slovensko ministrstvo za gospodarske dejavnosti), za pospešeno sodelovanje pa se zanimajo tudi nekatera turistična podjetja. Bodo Živila naprodaj? Večji delničarji Živil naj bi se po pisanju časnika Finance dogovarjali o skupni prodaji delnic. Naklo - Lastniki več kot 50-odstotnega deleža trgovskega podjetja Živila naj bi po pisanju časopisa Finance pripravljali skupno pogodbo za prodajo delnic. Zanje naj bi se namreč po neuradnih informacijah zanimala tako domača kot tuja podjetja. S skupno prodajo deležev bi zanje iztržili več, skupna ponudba pa naj bi bila pripravljena v dveh tednih. Če bodo našli kupca, bo ta objavil ponudbo za prevzem Živil, še beremo v časniku Finance. Ali naj bi delnice prodajali z javnim razpisom ali pa bodo ponudbe pošiljali neposredno na naslove morebitnih kupcev, še ni znano, za delnice pa naj bi zahtevali gotovino ali morda tudi vrednostne papirje. Živila so lani poslovala slabše kot leto poprej, čeprav je imelo podjetje 437 milijonov tolarjev, skupina Živila pa 327 milijonov tolarjev dobička. Iz poslovanja so imeli izgubo, in sicer Živila za 309 milijonov tolarjev, skupina pa 516 milijonov. Družbi so lani ob upoštevanju inflacije za skoraj desetino upadli prihodki od prodaje, na Gorenjskem izgublja tržni delež, prodala pa je tudi že precej premoženja. Ko smo o domnevni nameri večinskih lastnikov Živil povprašali predsednika uprave Živil Branka Remica, je dejal, da o tem ne ve nič in pisanja Financ tudi ni želel komentirati. V četrtek, 24. aprila, pa seje sestal tudi nadzorni svet Živil. Branko Remic je zavrnil našo domnevo, da seje nadzorni svet kakorkoli ukvarjal z nameravano prodajo deleža in dejal, daje obravnaval zgolj revidirano letno.poročilo in plan poslovanja za leto 2003. Danica Zavrl Zlebir Prvo leto več kot milijon kupcev V prvem letu poslovanja je Mercator center Kranj obiskalo 1,2 milijona kupcev. Kranj - Prvi rojstni dan Mer-catorjevega centra v Kranju so v soboto, 26. aprila, proslavili z glasbeno zabavno prireditvijo, otroškimi igrami, degustacijami in torto velikanko, ki so jo razdelili med obiskovalce. V letu dni se je "najboljši sosed" v Kranju dobro prijel. Vsak dan se prek blagajn zvrsti povpreč- EKOLOŠKO KURILNO OLJE EOC d.o.o. PE LESCE, ROŽNA DOLINA 10. NAROČILA OD 7. DO 18. URE. no 4500 kupcev. V letu dni so prodali 250 ton banan, 500 ton kruha in svežega peciva, 660 tisoč litrov mleka, v skladiščih pa ob običajnih prodajnih dneh prevzamejo od 45 do 50 ton blaga. Sicer pa se je v letu dni v centru zvrstilo prek 50 prireditev z nagradnimi igrami in obiski znanih gostov. V nakupoval- ECO OIL. 04 531 77 00 UGODNI PLAČILNI POGOJI nem kompleksu je 29 lokalov s trgovsko, storitveno in gostinsko ponudbo. Zaposlenih je 230 ljudi, 110 v Mercatorjevem hiper-marketu. Kot je ob prvi obletnici centra dejal predsednik uprave Mercator Gorenjska d.d. Ludvik Leben, so decembra 2002 zabeležili več kot 200 milijonov prometa več kot v mesecih prej, kar dokazuje, da so kupci novi center lepo sprejeli. Bogata izbira blaga in cenovna konkurenčnost ne privlačita le kupcev iz Kranja, pač pa tudi iz širše okolice. D.Ž. Širše gospodarsko sodelovanje s to bivšo jugoslovansko republiko še vedno ovirajo upočasnjen proces lastninjenja, tehnološka zastarelost proizvodnih in drugih zmogljivosti, nizka proizvodnja sposobnost črnogorskega gospodarstva, nerazvitost bančnega sistema in finančnega poslovanja ter nelikvidnost tamkajšnjih bank, slab sistem med-bančnega sodelovanja in mednarodnega plačilnega prometa, visoka brezposelnost in nizka kupna moč prebivalstva, velika odvisnost od mednarodne finančne pomoči in tujih kreditov, visoko poslovno tveganje ter koruptivnost državnega in gospodarskega managementa. Danica Zavrl Zlebir, foto: Tina Doki Virus napada tudi gospodarstva Dr. Robert Volčjak, Ekonomski inštitut Pravne fakultete Akutni sindrom oteženega dihanja (SARS) ali atipična pljučnica, ki se v tem času širi s Kitajske po svetu, že povzroča resne gospodarske posledice na Daljnjem vzhodu in tudi drugod. A kot v vsaki krizi tudi v tem primeru nekatere dejavnosti kujejo dobičke. Tako na primer izdelovalci in trgovci tradicionalnih kitajskih zdravil komaj dohajajo povpraševanje, ko si prebivalci Hong Konga in ostalih kitajskih mest z raznimi zelišči skušajo okrepiti svoj imunski sistem. Tudi telekomom pritekajo denarci, saj poslovneži odpovedujejo srečanja in namesto teh prirejajo telekonference. Porasla je tudi izposoja DVD-jev in dostava hrane na dom, saj ljudje v strahu pred okužbo ostajajo doma. A to so prej izjeme kot pravilo. Vzhodna Azija se po besedah Svetovne banke nahaja v težkem gospodarskem obdobju, primerljivim s finančno, krizo ob koncu prejšnjega desetletja. Investicijska banka J.P. Morgan napoveduje velik padec gospodarstev Hong Konga in Singapurja, celotna regija pa naj bi letos zrasla le za pičel odstotek. Hong Kong, kjer beležijo daleč največje število primerov SARS-a, je tudi gospodarsko najbolj prizadet. Turizem, ki predstavlja pet odstotkov bruto domačega proizvoda je zdesetkan. Povprečna zasedenost hotelov je med velikonočnimi prazniki padla za štiri petine in jo trenutno merijo z enomestnimi številkami. Številni hoteli so že naprodaj, letalski potniški promet je izgubil dve tretjini normalnega števila potnikov, restavracije so prazne. Domače povpraševanje je upadlo, deflacija se povečuje, ekonomisti pa pričakujejo še slabše rezultate. Tudi izvozniki trpijo, saj so na primer v začetku meseca hongkonškim draguljarjem in izdelovalcem ur prepovedali udeležbo na sejmu v Švici in ti so izgubili mnoga naročila. Tuji poslovneži se tudi ne udeležujejo sejmov v mestu in okoliški provinci, kjer imajo številni podjetniki svoje tovarne. Resnični učinki SARS-a na gospodarsko bivše britanske kolonije pa še nekaj časa ne bodo čisto jasni. Zdi se, da so majhna podjetja, gospodarski ponos Hong Konga, najbolj na udaru, pa čeprav se udarci še ne kažejo v njihovih bilancah. Povečalo se bo število bankrotov, kar bo vodilo k višji nezaposlenosti in ostalim finančnim posledicam. Nekateri izbruh SARS-a na Kitajskem primerjajo z eksplozijo jedrskega reaktorja v Černobilu aprila leta 1986 in z odzivi takratnih sovjetskih komunističnih oblasti, ki so vse skupaj skušale prikriti. Tako kot takrat v Ukrajini, so tudi zdaj novice o katastrofi prišle na dan šele, ko so znanstveniki iz sosednjih držav opazili, kar so kitajske komunistične oblasti vedele že kar nekaj časa in skušale prikriti. Lokalni partijski aparatčiki so v strahu za svoje stolčke slabe novice skrivali ne samo pred zunanjim svetom, pač pa tudi med seboj. A ker okužba ne pozna meja, so se na koncu, ko je ves svet pred njihovimi vrati zahteval odgovore, le morali izjasniti. Če malce pošpe-kuliramo, lahko rečemo, da bi Kitajska morda lahko SARS zatrla v kali in zajezila širjenje virusa, če bi ravnala bolj odgovorno. In ker virusi s pomočjo letalskega prometa lahko dosežejo katerokoli mesto na Zemlji v manj kot 24 urah, si samo želimo, da si kaj takega ne bi privoščila še katera država. Priložnost tudi za slovenska podjetja Slovenska podjetja imajo močan interes pri povojni obnovi Iraka, vendar večjih poslov ni realno pričakovati. Ljubljana - Na Gospodarski zbornici Slovenije je minuli teden potekal sestanek o možnosti sodelovanja slovenskih podjetij pri obnovi Iraka, ki so se ga poleg vodstva zbornice in predstavnikov ministrstev udeležili tudi predstavniki 35 slovenskih podjetij, ki poslujejo z Irakom ali pa si tega želijo. Predsednik GZS Jožko Čuk je poudaril, da je povojna obnova Iraka tudi poslovna priložnost za slovenska podjetja, vendar ni realno pričakovati, da bi slovenska podjetja lahko pridobila posle kot glavi izvajalci. Zaradi bogatih izkušenj v tem delu sveta pa bi lahko pridobili podizvajalska dela. Sicer pa dodaja, da celotna regija Bližnjega vzhoda za slovenska podjetja pomeni za okoli 440 milijonov dolarjev poslov na letni ravni. Glavno vlogo pri povojni obnovi Iraka mora igrati OZN, je menil predstavnik zunanjega ministrstva, to pa bo skušalo prek svoje diplomatsko konzularne mreže v tujini vzpostaviti aktivno pomoč slovenskim podjetjem, ki imajo interes na teh področjih. S tem namenom so osnovali tudi delovno skupino, ki jo bo vodila GZS, v njej pa bodo tudi predstavniki zunanjega in gospodarskega ministrstva. Sicer pa bo poslovna konferenca o obnovi Iraka 5. maja v Washingtonu, GZS pa bo po praznikih pripravila posebno spletno središče, na katerem bodo na voljo informacije o povojni obnovi Iraka. Priprava obnovitvenih projektov trenutno poteka izključno pod okriljem USA1D, ki ga financira proračun ZDA. Glavni izvajalci teh projektov so ameriška podjetja, slovenska podjetja pa se lahko tako kot drugi prijavijo kot podizvajalci. Slovenski podjetniki so izrazili željo po močni lobistični in drugi podpori države in njenih institucij. Gospodarstveniki se zavedajo, da bodo morali uporabiti svoje že uveljavljene poslovne poti in iskati posle prek tujih podjetij, zlasti prek držav, ki so omenjene kot aktivne ameriške partnerice pri vojni v Iraku. V okviru OZN že poteka tudi zbiranje humanitarne pomoči za iraško prebivalstvo. Vključila se bo tudi Slovenija, njena vlada pa je doslej zbrala že za 45 milijonov tolarjev humanitarnih prispevkov. D.Ž. OBČINA ŠKOFJA LOKA Občinska uprava Poljanska cesta 2, 4220 Škofja Loka, tel.: 04/51 12 300, fax: 04/51 12 318 Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, popr. 8/03) Občina Škofja Loka sklicuje PROSTORSKO KONFERENCO, ki bo v sredo, 7. maja 2003, ob 14. uri v veliki sejni sobi Občine Škofja Loka, na Poljanski cesti 2, v drugem nadstropju. Na prostorski konferenci bo predstavljen osnutek programa priprave lokacijskega načrta za ureditev regionalne ceste R2-403/1076 Češnjica - Škofja Loka, na pododseku Klančar - Podlubnik, od km 12+430 do km 14+660. Postopek priprave lokacijskega načrta bo vodila Občina Škofja Loka, ki je tudi investitor načrtovane prostorske ureditve. Namen prostorske konference je pridobitev priporočil, usmerite in legitimnih interesov lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti v zvezi s pripravo lokacijskega načrta. Udeleženci prostorske konference, ki predložijo dokazilo, da zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, lahko na konferenci podajo svoja priporočila in usmeritve v pisni obliki ali ustno na zapisnik. Direktor občinske uprave Jernej Prevc, u.d.i.g. Abanka v IC Domu Glavna podružnica Abanke v Kranju se je preselila v novi poslovni center IC Dom. Kranj - V Nazorjevi ulici v Kranju so v četrtek odprli novo poslovno stavbo, ki predstavlja prvi del poslovnega centra IC Dom. Investitor, družba IC Dom iz Kranja, naj bi predvidoma že juliju začel graditi na tej lokaciji trinadstropno etažno hišo, januarja prihodnje leto pa na mestu nekdanjega doma JLA še drugo poslovno stavbo, ki naj bi jo dokončal do konca leta. Kot je v četrtek ob odprtju prve poslovne stavbe v novem poslovnem ce-ntru dejal Ivan W i Mar jek, direk- Ivan Marjek tor družbe IC Dom, so od Gradbinca v stečaju na javni dražbi kupili upravno stavbo, jo kasneje podrli in na njenem mestu v vsega devetih mesecih zgradili poslovno stavbo s kletjo, pritličjem in tremi nadstropji ter s skupno 3.924 kvadratnimi metri poslovnih površin. V stavbi imajo prostore Abanka, Zavarovalnica Maribor, IC Dom, Gradbinec GIP, Comita, notar Pintar, odvetnik Hočevar, delovno in socialno sodišče, okrožno državno tožilstvo in ministrstvo za obrambo - uprava za obrambo, v pritličju pa je tudi gostinski lokal. Kranjski župan Mohor Bogataj je v pozdravnem nagovoru med drugim dejal, da bodo na tem območju delno spremenili prometni režim in prihodnje leto nadaljevali z obnovo ceste na Nazorjeve ulici. Glavna podružnica Abanke v Kranju in enota za poslovanje z občani sta se v novo poslovno stavbo preselili že 7. aprila, v četrtek pa so nove poslovne prostore tudi uradno odprli. Predsednik uprave Aljoša Tomaž je dejal, daje Abanka v zadnjih letih med vsemi slovenskimi bankami najbolj povečala bilančno vsoto, ta znaša 400 milijard tolarjev, kar jo uvršča na tretje mesto. V zadnjih treh letih je posodobila deset enot, na Tatjana Ahačič Aljoša Tomaž S 1. majem dražja elektrika Gorenjskem je to prva, je dejala Tatjana Ahačič, direktorica Glavne podružnice Kranj, in poudarila, da je bilo za poslovanje Abanke na Gorenjskem prelomno predlansko leto, koje z ustanovitvijo podružnice začela samostojno obravnavati podjetja in druge pravne osebe. Z novimi posli so naraščale tudi potrebe po večjih poslovnih prostorih. V novih prostorih bo opravljanje bančnih storitev prijetnejše za stranke in za zaposlene, dosedanjo ponudbo pa bodo lahko dopolnili s storitvami klasičnega in elektronskega bančništva ter s svetovanjem in osebnim bančništvom. Pri ureditvi novih prostorov so upoštevali že uveljavljeno razdelitev na funkcionalne cone, ki jih sestavljajo zunanji prostor s samopostrežnim banko-matom, hitra cona ali blagajna za enostavna vplačila in izplačila, prostor za pogovor, kjer se bančni delavci lahko posvetijo stranki in ji na enem mestu posredujejo vse potrebne informacije, ter prostori za osebno bančništvo in svetovanje. Vsa delovna mesta so povezana z zračno cevno pošto, ki znižuje tveganje pri poslovanju z gotovino. Abanka krepi tržni delež na Gorenjskem, zaupanje varčevalcev se povečuje, je dejala Tatjana Ahačič in navedla podatek, daje Gjavna podružnica Kranj s 27 zaposlenimi in tremi enotami najmanjša v Aban-ki, ne pa tudi po obsegu poslovanja. Z zbranimi sredstvi občanov dosega 13-odstotni delež v Abanki in tretje mesto med petimi podružnicami, s številom transakcijskih računov podjetij in samostojnih podjetnikov (vodi jih več kot petsto) pa ima v banki 15-odstotni delež in na Gorenjskem 14-odstotnega. Abanka je na slovesnosti ob odprtju novih prostorov namenila donacijo Fundaciji Izpolnimo otroške želje, ki deluje v okviru Humanitarnega zavoda Vid v Kranju. Na slovesnosti pa so bili tudi trije najzvestejši varčevalci Abanke v Kranju, ki imajo tekoči račun že od 1979. leta, ko so v mestu odprli poslovalnico tedanje Jugobanke, predhodnice sedanje Abanke. Cveto Zaplotnik, foto: Gorazd Kavčič Kranj - Vlada je na četrtkovi seji sprejela uredbo o določitvi najvišjih tarifnih postavk za prodajo električne energije za tarifne odjemalce, na podlagi katere se bo s 1. majem elektrika za gospodinjski odjem, javno razsvetljavo in ostali odjem na nizki napetosti podražila za 3,9 odstotka. S tem povišanjem bo povprečna cena za gospodinjski odjem znašala 19,47 tolarjev za kilovatno uro in bo dosegla 87,7 odstotka povprečne cene v državah Evropske unije. Gospodarsko interesno združenje distribucije električ- ne energije je v imenu vseh javnih podjetij že 21. oktobra lani in ponovno 13. marca letos vložilo predlog za povišanje tarifnih postavk v povprečju za 12,4 odstotka. Čeprav letošnji vladni načrt uravnavanja reguliranih cen predvideva, da bi elektriko za gospodinjski odjem s 1. majem podražili za 7,2 odstotka, se je vlada zaradi protiinflacijskih prizadevanj odločila, da povišanje izvede v dveh delih: prvega s 1. majem in drugega glede na gibanje inflacije v drugi polovici leta. CZ. ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM GRADBENI DELAVEC GRADBENA DELA-SANACUE; d. č. 12 mes., do 29.04.03; SANING INTERNATIONAL D.O.O., UUCA MIRKA VADNOVA1. KRANJ POMOŽNI DELAVEC ČISTILKA: d. č. 12 mes.; UR/TEDEN; 20; do 02.05.03; BELI MEDVED D.0.0., ZGORNJI OTOK 8, RAD0VUICA SLAŠČIČAR SLAŠČIČAR; ned. ć.; 1 I. del. izk.; do 02.05.03; RENDEZ V0US D.O.O, K0MENSKEGA ULICA 5, KRANJ. KLJUČAVNIČAR ELEKTR0 VARILEC; d. č. 6 mes.; 51, del. izk.; do 30.04,03; HIDR0REM0NT D.O.O., C SLAVKA LIKOVIČA 4A, JESENICE EREZALEC REZKALEC; d. č. 12 mes.; 5 I. del. izk.; slov. j,- gov. in pis.; kat. B; do 07.05.03: 0R0DJARSTV0 D.0.0.. MLAKARJEVA UL. 63, ŠENČUR BRUSILEC OKROGLO BRUŠENJE KOVIN; d. č. 6 mes.; do 30.04,03; MARKIČ MILAN S.P., GLAVNA C, 38, NAKLO STROJNI MEHANIK STISKALEC: d. c. 3 mes.; slo«, j. - gov. in pis.; do 29.04.03; INTEC TIV TISKANA VEZJA D.0.0.. LJUBLJANSKA C. 24A, KRANJ AVTOELEKTRIKAR SERVISER VILIČARJEV; d. č. 6 mes,; 5 I. del, izk.; nem.j. -gov.; kat, B; do 10.05.03; ELAS SERVIS D.0.0.', VOPOVUE 33, CERKLJE NA GOR. SUK0PLESKAR SLIKOPLESKAR; d. t 8 mes.; slov. j, - gov. in pis.; kat. B; do 17.05.03; JRPODJ.ZATRG.INSTOR. D.0.0., GOLNIŠKAC, 13, KRANJ SLIKOPLESKAR; ned. č.; 2 I. del. izk.; kat. B; do 09.05.03; BOLIČ BORKA S.P, KIDRIČEVA 4B, KRANJ ZIDAR ZIDAR.TESAR, KERAMIČAR: d. 6.10 mes.' 11, del. izk.; kat. B,C; do 02.05 03; CEMENTAR D.0.0., C. STANETA ŽAGARJA 52, KRANJ STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE STROJNIK GRADB..MEH. VOZNIK C, D, MEHANIK; d, č. 8 mes.; 1 I. def izk.; kat. 8,C; do 02.05.03; CEMENTAR D.0.0., C. STANETA ŽAGARJA 52, KRANJ PEČAR POLAGALEC KERAMIKE; d. c. 12 mes.; 21, del. izk.; slov j. ■ gov.; kat. B: do 07.05.03; SAZA D.O.O., ŽUPANČIČEVA UL. 39, KRANJ POLAGALEC PODOV IN TLAKOV POLAGALEC PODOV-PARKETAR; d. č. 3 mes.; 12 mes. del. izk.;stov. j. - gov. in pis.; kat. B; odslužen voj. rok, možnost podaljšanja del. raz. za NĆ; do 02 05.03; DILCA D.0.0., SMLEDNIŠKA 128, KRANJ VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK TOVORNJAKA; d. Ć, 12 mes,; 11, del. izk., angl. j. -gov., nem. j. - gov.; kat. B,C,E; do 10.05.03; SANDI D.0.0.. DOVJE 60, MOJSTRANA KUHAR KUHAR, ned. č.; 2 I. del. izk.; kat. B; do 30.04.03; GORENC VILKO S.P., GRAJSKA UUCA 14, BOHINJSKA BISTRICA NATAKAR; d. č. 2 mes.; slov. j. -gov, in pis., angl. j, -gov.; dO 24.05.03; FINŽGAR FRANC S.P., LINHARTOV TRG 15, RADOVLJICA KUHAR-ČISTILEC; ned. ć.; kat. B; do 29.04.03; OSN. ŠOLA DR. JANEZA MENCINGERJA, SAVSKA CESTA 10, BOH. BISTRICA VETERINARSKI TEHNIK LABORANT; d. i. 3 mes.; prošnje poslati na; UNIVERZA V LJUBLJANI, VETERINARSKA FAKULTETA, GER-BIĆEVA 60, P.P. 3425, 1115 LJUBLJANA; do 02.05.03 NVI ENOTA , KRANJSKA CESTA 16, NAKLO RAČUNALNIŠKI TEHNIK SERVISER RAČUNALNIŠKE OPREME; d č. 6 mes.; 11, del. izk.; angl. j. - pis.; poznavanje operac. sist, - osn,, Poznavanje rac. omrežij - osn.; kat. B; do 09.05.03; KRAJNIK D.O.O., KIDRIČEVA C. 66/A, ŠKOFJA LOKA TEHNIK KUHARSTVA VODJAKUHINJE-KUHAR; d. č. 12 mes.; 31, del. izk.; slov. j. - gov. in pis.. angl. j. - gov.; Urej. besedil - osn.. Uporaba Interneta-osn ; kat. B; do 04.05.03; BELLEVUE D.O.O., ŠMARJETNA GORA 6, KRANJ EKONOMSKI TEHNIK ADMINISTRATIVNA DELA; d č. 2 mes.; nem. j. - gov, in pis ; Urej, besedil - osn., Delo s preglednicami - osn.; kat. B; do 24.05.03; MAVERICK COMMERCE D.0.0,, KRAŠNOVA UL, 14, KRANJ INŽENIR ELEKTROTEHNIKE SERVISER ELEKTRONIKE IN AVTOMATIKE; d. Ć. 12 mes.; 51, del. izk.; nem. j. - gov., angl. j. - gov.; kat. B; do 10.05.03; ELAS SERVIS D.O.O., VOPOVUE 33, CERKLJE NA GORENJSKEM ORGANIZATOR INFORMATIK VODJA PISARNE, GRAFIČNO OBLIKOVANJE; ned. č.; 31, del. izk.; angl. j. - gov,; Delo s preglednicami - zaht., urej. besedil - zaht,; kal B; do 09.05.03; KERN FRANCI S.P.GRAFIČNO OBLIK,, SITOTISK, SR. VAS PRI ŠENČURJU 5, ŠENČUR POSLOVNI SEKRETAR (VIŠJI) (VSŠ) ADMINISTRATIVNI REFERENT; ned. č; 3 I. del. izk.; angl. j. - gov., nem. j. - gov.; Urej. besedil-zaht., Delo s preglednicami - zaht,; kat. B; do 02.05.03; OBČINA, KRANJSKA CESTA 2. ŠENČUR Bankovci s priložnostnim znakom Kranj - Banka Slovenije bo v spomin na podpis sporazuma o polnopravnem članstvu Slovenije v Evropski uniji 16. aprila v Atenah izdala tolarske bankovce z dotiskanim priložnostnim znakom. Po sklepu sveta banke bo 26. maja dala v obtok tisoč tovrstnih bankovcev po deset tisoč tolarjev, pet tisoč po tisoč tolarjev in deset tisoč bankovcev po sto tolarjev. Na bankovce bo dodatno natisnila motiv, ki bo predstavljal letnico 2004, pri tem pa bodo zadnjo številko v petih stopnjah preoblikovali v pentagram. CZ. Cene bencina spet po starem Ljubljana - Cene naftnih derivatov se bodo spet oblikovale tako, kot so se pred začetkom iraške krize, je na četrtkovi seji odločila vlada in sprejela sklep o prenehanju veljavnosti interventne uredbe, ki jo je marca sprejela zaradi blažitve vplivov nepredvidenega zviševanja cen. Za nadaljevanje interventnih ukrepov ni več potrebe, saj so se razmere na Bližnjem Vzhodu umirile, s tem pa tudi cene surove nafte in naftnih derivatov na svetovnih borzah. Cene se bodo tako pri nas spet spreminjale vsake dva tedna. CZ. UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE SAMOST. STROK. SOD. ZA PROGR. OPREMO (HA-RDVVARE); ned. č., 51. del. izk.; angl. j, -gov. in pis., nem, j. -gov. in pis.; Urej. besedil - zaht., delo s preglednicami -zaht.; kat. B; zaželjeno znanje ruskega j., izk. s podr. strojne opreme (HARDWARE-A),možnost daljše služb, odsotnosti, potovanj; do 21.05.03; ISKRA MEHANIZMI D.D. UPNICA 8, KROPA STROK. SOD. V RAZVOJNI SKUPINI ZA ELEKTRONIKO; ned. č.; 5 I. delovnih izkušenj; angl. j. - gov., nem. j. - gov.; znanje urej. besedil -osn., delo s preglednicami-osn.; kat. B; dO 21.05.03; ISKRA MEHANIZMI D.D. UPNICA 8, KROPA VODJA PROJEKTOV; d. č. 6 mes.; kat. 12.05.03;ELECTRAS D.O.O., BRITOF 271, KRANJ do UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST KOMERCIALIST (LAHKO PRIPRAVNIK) V PE AURA KRANJ: d. ć. 12 mes.; do 29.04.03; MERCATOR-KŽK KRANJ PRODAJALNA VRTNARIJA, BLEIVVEISOVA C. 29,KRANJ UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK STROKOVNI SODELAVEC; ned. č.; 2 I. del. izk.; slov.j. - gov. in pis.; urej. besedil - osn.; PRAVNIŠKI DRŽAVNI IZPIT; do 06.05.03; RS OKROŽNO SODIŠČE, ZOISOVA ULICA 2, KRANJ; št. del. mest: 3 STROKOVNI SODELAVEC; d. č. 8 mes.; 2 I. del. izk.; slov. j. -gov. in pis.; urej. besedil - osn.; PRAVNIŠKI DRŽAVNI IZPIT; do 06.05.03; RS OKROŽNO SODIŠČE, ZOISOVA UUCA 2, KRANJ STROKOVNI SODELAVEC; ned. č.; 2 I. del. izk.; slov.j. - gov. in pis.; urej. besedil - osn.; PRAVNIŠKI DRŽAVNI IZPIT; do 06.05.03; RS OKROŽNO SODIŠČE V KRANJU OKRAJNO SODIŠČE, CESTA MARŠALA TITA 37, JESENICE; št. del. mest: 2 PROFESOR JEZIKA S KNJIŽEVNOSTJO UČITELJ SLOV. IN NEM. JEZIKA; ned. č.; do 29.04.03; OSN. ŠOLA DR. JANEZA MENCINGERJA. SAVSKA C. 10, BOH. BISTRICA UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI ARHEOLOG RAVNATELJ GORENJSKEGA MUZEJA; d. č. 60 mes.; 51, del, izk.; univerzitetna izobrazba družb, ali humanist, smeri do 09.05.03; MESTNA OBČINA,SLOVENSKI TRG 1, KRANJ DOKTOR MEDICINE ZDRAVNIK PO KONČANEM SEKUNDARIJU; ned. Ć.; do 28.05.03; OZG KRANJ OE ZDR. DOM TRŽIČ, BLEJSKA CESTA 10, TRŽIČ DOKTOR STOMATOLOGIJE ZOBOZDRAVNIK; ned. č.; slov. j. - gov.; do 28.05.03; OZG KRANJ OE ZDR. DOM TRŽIČ. BLEJSKA CESTA 10, TRŽIČ ZOBOZDRAVNIK; d. č. 12 mes.; slov. j. - gov.; do 28.05.03; OZG KRANJ OE ZOBNA POLIKLINIKA, GOSPOSVETSKA UL. 8, KRANJ; št. del. mest: 2; Mikona v prisilni poravnavi Tržič - Okrožno sodišče v Kranju je 7. aprila začelo postopek prisilne poravnave za družbo Mikona, internacionalno podjetje s farmacevtskimi in medicinskimi izdelki, iz Tržiča. Za upravitelja prisilne poravnave je določilo Veljka Jana iz Škofje Loke. Upnike je pozvalo, da v tridesetih dneh od objave oklica prijavijo sodišču svoje terjatve. Za zaščito upnikov je imenovalo upniški odbor, ki ga sestavljajo Ignac Draškovič iz Ljubljane, Slavko Knavs iz Kranja, Vito storitve iz Tržiča in Mavgut iz Brežic ter delavska zaupnica Zdenka Konjar. CZ. RADIODMEV »0.9, 97.2, 90.5, 103.7 Mhz™ UKV, STEREO, RDS Analizirajmo delnice -notranja vrednost delnice Tržna vrednost delnice naj bi bila enaka "pravi vrednosti" delnice v razmerah popolnoma učinkovitega trga kapitala. Za popolnoma učinkovit trg kapitala velja trg, kjer so vsi udeleženci o vsem obveščeni, in to istočasno in vse te informacije so že vključene v tržno ceno delnice. Mnenja o tem, ali je sploh kateri od svetovnih kapitalskih trgov popolnoma učinkovit, so deljena, v splošnem pa velja ugotovitev, da idealnega trga ni (problem insiderjev, ...). Razvitejši in veliki trgi kot so ameriški, nemški, idr. so sicer zelo učinkoviti, težko pa bi to trdili za naš, mali slovenski kapitalski trg. Ta je relativno neučinkovit (se pa stanje izboljšuje), kar pomeni, da se tržne cene delnic pogosto razlikujejo od njihove prave, notranje vrednosti. Posledica tega je, da imamo veliko opraviti z analizami, katere delnice so podcenjene in katere precenjene in posledično primerne za nakup ali prodajo. Ko kupite delnico nekega podjetja, ne kupite ustvarjenih dobičkov ali sredstev podjetja, temveč kupite sposobnost vseh sredstev, da ustvarijo denarne tokove v prihodnosti. Kako visoki bodo bodoči denarni tokovi, kdaj bodo nastopili in kakšno tveganje obstaja, da načrti ne bodo uresničeni, vse to vpliva na notranjo vrednost delnice. Lahko smo še bolj natančni in rečemo, da bo notranja vrednost neke delnice tem višja, čim uspešnejše bo poslovanje podjetja v prihodnosti in čim višja bo pričakovana stopnja rasti, čim nižja bo splošna raven obrestnih mer v gospodarstvu, ker se na ta način poveča privlačnost delnic kot finančne naložbe, čim nižja bo dolgoročna tržna premija za tveganje delnic in čim nižja bo premija za tveganje delnice tega podjetja. Vse te dejavnike lahko združimo v dve skupini in sicer splošni dejavniki, ki vplivajo na tečaje vseh delnic na nekem trgu (to so splošna raven obrestnih mer, osnovna premija za tveganje delnic, makroekonomski kazalniki) in dejavniki, ki vplivajo na posamezno podjetje (pričakovana uspešnost in tveganje). Za ugotavljanje notranje vrednosti delnic obstajajo v praksi različne metode, katere bi lahko strnili v dve skupini in sicer tiste, ki temeljijo na diskontiranju bodočih denarnih tokov (angl. Discounted Cash Flow - DCF vrednotenje), in tiste, ki temeljijo na relativnem vrednotenju (primerjava različnih kazalnikov). Obe skupini metod imata določene slabosti, 100% uspešnega modela napovedovanja prihodnosti enostavno ni in ga nikoli ne bo. V praksi se zaradi preprostosti uporabe sicer več uporablja relativno vrednotenje, metode diskontiranja denarnih tokov pa uporabljajo predvsem finančni strokovnjaki. Izračunana notranja vrednost delnice je lahko koristen podatek pri odločanju za naložbo. Če je notranja vrednost delnice nižja od tržne cene delnice, pomeni da je ta delnica precenjena in bi bilo mogoče smiselno razmišljati o prodaji. Velja tudi obratno, če je notranja vrednost delnice višja od tržne cene, je ta delnica načeloma zanimiva za nakup. Kot sem že večkrat omenil v prejšnjih člankih, pa se seveda nikoli ne smete opreti le na en kazalec. Potrebno je upoštevati kar čim več stvari, od splošnih gospodarskih kazalnikov do analize panoge in analize samega podjetja. Goran Dolenc GBD d.d., info@gbd.si Na podlagi 9. člena Sklepa o ustanovitvi, pristojnostih in sestavi odborov in komisiji Občinskega sveta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 17/99, 93/01, 19/02 in 8/03) ter 9. člena Odloka o podeljevanju priznanj Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 10/92 in 31/97) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Škofja. Loka RAZPISUJE PODELITEV PRIZNANJ OBČINE ŠKOFJA LOKA ZA LETO 2003 Občinski svet Občine Škofja Loka podeljuje občanom, podjetjem, zavodom, organizacijam, skupnostim ter društvom s sedežem v občini Škofja Loka naslednja priznanja: NAZIV ČASTNI OBČAN za izredno delovanje in stvaritve na posameznih področjih družbenega življenja in dela ter za pomemben prispevek k ugledu in napredku občine oziroma v širšem družbenem prostoru. Podeli se en naziv častnega občana. ZLATI GRB OBČINE ŠKOFJA LOKA za dolgoletno izredno uspešno in družbeno pomembno delo na vseh področjih družbenega življenja, ali za dosežke, ki so trajnejšega pomena in so pomembno prispevali k razvoju in ugledu občine. To priznanje se lahko podeli tudi občanom za njihovo celotno življenjsko delo oziroma ob njihovih visokih jubilejih. Podelita se lahko največ dva zlata grba Občine Škofja Loka. SREBRNI GRB OBČINE ŠKOFJA LOKA za večletno uspešno in družbeno pomembno delo ter za zgledne uspehe in požrtvovalnost na vseh področjih javnega delovanja. Podelijo se lahko največ trije srebrni grbi Občine Škofja Loka. BRONASTI GRB OBČINE ŠKOFJA LOKA za enkratne izjemne dosežke in aktivno udeležbo v različnih humanitarnih akcijah, zlasti pri reševanju človeških življenj ali preprečevanju škode na premoženju. Podelijo se lahko največ trije bronasti grbi Občine Škofja Loka. Pobude za podelitev priznanj Občine Škofja Loka lahko podajo občani, skupine občanov, podjetja, zavodi, organizacije in društva. Pisne pobude morajo vsebovati: - ime in priimek, datum rojstva fizične osebe, naziv pravne osebe in naslov predlaganih dobitnikov občinskih priznanj, - utemeljitev pobude za prejem priznanja, dosežene uspehe pri delu in javnem delovanju v Občini Škofja Loka, Sloveniji in svetu, - predlog za vrsto občinskega priznanja. Nepravočasnih in nepopolnih vlog komisija ne bo obravnavala. Pobude zbira Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (Občinskega sveta Občine Škofja Loka, Poljanska cesta 2, 4220 Škofja Loka, najkasneje do 15. MAJA 2003. s pripisom: "£Blž: NANJA OBČINE 03" Novi diplomanti Zgodba o slikarki i^L M„______i 1I-T-. . •___________ I„„4.--\yr^r^\y Mol/L Na blejskem gradu so podelili diplome diplomantom Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled. Šolanje je uspešno končalo 88 študentov. Na državnem festivalu "Turizmu pomaga lastna glava" je krožek OŠ Naklo zmagal z odrsko predstavitvijo življenja Ivane Kobilice. Bled - Grajsko dvorišče je bilo minuli četrtek prizorišče slovesne podelitve diplom diplomantom Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled. Diplomantom sta dobrodošlico zaželela tudi grajska družina viteza Gašperja Lambergarja in pevski zbor Musica viva. Letošnja generacija je bila najštevilčnejša doslej, saj je diplome prejelo 88 študentov. Za očem prijetno in okusno pogostitev so poskrbeli študentje 2. letnika - smer gostinstvo, pogostitev je bila del projektne naloge, ki je nastajala pod vodstvom mentorja strežbe Marjana Lebarja in mentorice kuhinje Nikice Zorč, med študenti pa je projekt vodila Darja Pe-kovec. Doslej je na blejski višji strokovni šoli študij turizma in gostinstva končalo 300 diplomantov, ravnatelj šole Janez Šolar pa je na podelitvi poudaril, da si šola prizadeva za čim boljše sodelovanje z.gospodarstvom, študentje pa redno sodelujejo tudi pri pripravi turističnih in ostalih prireditev na Bledu. Skoraj v vsakem blejskem hotelu so vsaj trije diplomanti blejske šole. V študijskem programu je 34 odstotkov praktičnega dela v podjetjih, v mreži podjetij je 200 slovenskih podjetij, za opravljanje prakse pa se študentje le redko odločijo. Z delom v gostinskih in turističnih podjetjih so povezani tudi naslovi diplomskih nalog. "Upam, da bomo čim prej uredili šolski hotel Astoria, v katerem delajo tudi naši diplomanti, letošnjim diplomantom pa že- lim, da bi bila redna skrb za znanje njihova vodnica v življenju. Na voljo je enako število vpisnih mest za gostinstvo in turizem, med študenti pa je večje povpraševanje po turistični smeri, zato smo prisiljeni omejiti vpis, kar pa ne velja za smer gostinstvo. Zdaj se bo vpisala že osma generacija," je povedal Šolar. Blejska šola je prva višja strokovna šola v Sloveniji, zdaj pa je v Sloveniji 37 višjih šol, ki imajo 19 različnih programov. V blejski šoli je največ študentov z Gorenjske, Dolenjske in iz Ljubljane, kljub bližini mariborske šole pa se večina Celjanov še vedno odloči za blejsko šolo. "Naša želja je, da bi čim več študentov in dijakov nadaljevalo šolanje v gostinstvu, saj so potrebe gospodarstva na tem področju veliko večje kot v turizmu," je še dodal Šolar. Prijetna šola s kakovostnimi predavatelji Klavdija Fujan iz Vodic: "Redno sem zaposlena v Zmaj-č-kovem butiku, kjer delam kot vodja maloprodaje, zato mi bo diploma prišla prav. Študirala Klavdija Fujan Na Blejskem gradu so podelili diplome 88 diplomantom. sem redno, diplomsko nalogo pa sem delala iz kuharstva -načrtovanje in kulinarika. Studijski program na blejski šoli je zanimiv, tudi predavanja so zelo kakovostna. Službe zaenkrat ne bom menjala, morda kdaj v prihodnosti. Rada pripravljam presenečenja, ki jih ljudje hitro sprejmejo in tudi v Zmajčku pripravljamo presenečenje." Martina Štor iz Ajdovščine: "Osem let sem delala v novogo-riškem Hitu, zdaj pa sem vodja službe prehrane v podjetju Iskra avtoelektrika v Šempetru pri Novi Gorici. Diploma mi bo zelo koristila, študirala pa sem ob delu. Mislim, da bom sedanjo službo še nekaj časa obdržala, v prihodnje pa me mika študij menedž-menta." Metka Nogr-šek iz Ljubljane: "Za študij turizma, študirala sem kot redna študentka, sem se odločila zato, ker bi rada delala v hotelu ali turistični agenciji. Med študijem sem delala preko študentskega servisa, zdaj pa bom iskala redno zaposlitev v ljubljanskih in kranjskih turističnih Metka Nogršek podjetjih in agencijah, poleg tega pa bom poskusila tudi v novem hotelu, ki ga gradijo v Ljubljani in v mladinskem hotelu. Zelo sem bila zadovoljna s študijem v blejski šoli, med samim študijem sem spoznala tudi veliko novih strokovnih področij, v diplomski nalogi pa sem preučevala vpliv varnosti v turizmu pri pripravi turističnih aranžmajev." Renata Škrjanc, foto: R. Š. Martina Štor Financiranje nakupa, gradnje ali prenove vašega doma Nakup stanovanja ali1 gradnja hiše je gotovo eden najzahtevnejših projektov v življenju. Nemalokrat terja ta obsežna investicija sodelovanje in pomoč več generacij, kljub temu pa ponavadi ne gre brez kredita. Visoki vložki zahtevajo tehten premislek, kje si sredstva sposoditi in kako jih razporediti. V banki Karntner Sparkasse poleg konkurenčnih kreditov za gradnjo in bivanje ponujajo tudi strokovno pomoč. Za gradnjo, nakup ali prenovo Krediti za gradnjo in bivanje banke Karntner Sparkasse so namenjeni fizičnim osebam. Gre za tolarske kredite z devizno klavzulo, ki jih je moč najeti za dobo odplačevanja do 15 let, izjemoma tudi do 20 let. Omenjeni kredit stranke najpogosteje najamejo za gradnjo hiše, za nakup stanovanja, hiše ali gradbene parcele. Kredit za gradnjo in bivanje pa je moč pridobiti tudi za večja popravljalna dela in adaptacijo hiše, za gradnjo prizidka ali za prenovo stanovanja kot tudi za izplači- lo dedičev. Stranke se lahko pred najemom kredita odločijo za stanovanjsko varčevanje, kar jim nato prinaša dodatne ugodnosti. Strokovna pomoč strankam Finančni svetovalci banke Karntner Sparkasse se s stranko pogovorijo o načrtovanem projektu, željah in dejanskih zmožnostih za pridobitev sredstev. Nato izračunajo stroške investicije za posamezno gospodinjstvo in na podlagi tega predlagajo najustreznejši način financiranja. To pomeni, da se obrestna mera, čas in način odplačevanja ter drugi pogoji prilagajajo posamezni stranki. Poleg tega strankam svetujejo tudi pri urejanju zemljiškoknjižne dokumentacije. Banka brez bančnih okenc Poslovanje banke Karntner Sparkasse je v slovenskem okolju nekaj posebnega. Finančni svetovalci namreč interesentom in strankam svetujejo na domu ali v podjetju. Banka ima območne pisarne v vseh večjih slovenskih mestih, kar omogoča nemoteno poslovanje v vseh regijah. Stro- Aleš Konjar Svetovalec za občane Telefon 04/251 94 83 info@sparkasse.si kovno znanje in podpora informacijske tehnologije pa sta poleg ugodnih konkurenčnih paketov financiranja temelj dobrega sodelovanja s strankami. Banka Karntner Sparkasse je del skupine Sparkasse, največje bančne skupine v Evropi, ki ji zaupa že več kot 10 milijonov Evropejcev. SPARKASSES Moderna evropska banka Več o produktih in storitvah banke si lahko preberete na spletni strani www.sparkasse.si. Naklo - Doslej so člani turističnega krožka, ki ga vodi Daša Šter, raziskali več zanimivosti v krajih po občini Naklo. Tokrat so izbrskali vse o obiskih slikarke Ivane Kobilice v Podbrezjah. Igrica o njenem življenju, ki jo je režirala Tina Primožič, je bila po mnenju žirije najboljša v državi. V pripravi tudi zgibanka. Turistični krožek v Naklem je uspešno deloval že v preteklosti, ko je bila tam še podružnica kranjske šole. Leta 1997 je ob ustanovitvi samostojne šole zaživel nov krožek. V njem se vsako leto zbere od 25 do 30 učencev, ki največ Časa namenjajo tekmovanju "Turizmu pomaga lastna glava". Doslej so predstavili turistično kmetijo Trnove, rokovnjače iz Dupelj, kmečki praznik s kolinami, legendo o lepi Urški na podbreškem Taboru in kolesarske poti v občini Naklo; o slednjem so izdali tudi vodnik. Njihovo delo so nagradili z bronastim priznanjem in štirimi srebrnimi. Letos so dosegli še veliko več. "Že na območnem festivalu marca v Škofji Loki smo dobili zlato priznanje. Še bolje smo se odrezali na državnem festivalu Prizor z nagrajene predstave o življenju slika ŽIVILA Kobilice. aprila na Vranskem, kamor je prišlo 14 krožkov iz vse Slovenije. Naš projekt 'Ivana Kobilica - bili so in ostajajo veliki ljudje' so nagradili z zlatim priznanjem. Drugo zlato smo si prislužili za najboljšo odrsko predstavitev, ki jo sedaj prikazujemo tudi našim učencem," sta povedali po nastopuv Dupljah mentorici Daša Šter in Tina Primožič. Pomagali so še drugi delavci šole. Največ zaslug za uspeh imajo igralci Tina Dermastja, Nina Pagon, Eva Vučko, Mitja Lavtar, Sebasti jan Perko, Anja Gantar in Petra Jošt. Z njimi so bili na tekmovanju Ana Strupi, Eva Goričan in Primož Križnar, ki so za razstavo postavili slikarski atelje. Učenci in mentorici se bodo za nagrado odpeljali na izlet v Benetke, kar žal ne bo dano vsem članom krožka. Mentorica Šterova je še zaupala, da krožek sam pripravi do šest izletov na leto doma in v tujino. Če ne bi toliko delali za tekmovanja, bi več naredili za oživitev turizma v občini. Vseeno bodo v dogovoru z Občino Naklo pripravili zgibanko o Ivani Kobilici, v Podbrezjah pa bi radi postavili spominsko tablo. Stojan Saje Praznični obratovalni časi prodajalna četrtek, petek, 1. maj 2003 2. maj 2003 CERKLJE HIPERMARKET Cerklje, Slovenska cesta 10 - 8. do 12. ure TRŽIČ HIPERMARKET Tržič, Cesta Ste Marie aux Mineš 4 - 8. do 13. ure KRANJ SUPERMARKET Drulovka, Drulovka 57 - 8. do 12. ure MARKET Na Klancu, Likozarjeva ulica 16 - 8. do 12. ure MARKET Pri Nebotičniku, Bleiweisova cesta 7 a 0. do 24. ure 0. do 24. ure MARKET Trg Rivoli, Ulica Janka Puclja 7 - 8. do 21. ure MARKET Planina center, Ulica Gorenjskega odreda 12 - 8. do 12. ure MARKET Čirče, Smledniška cesta 138 - 8. do 12. ure MARKET Maistrov trg, Maistrov trg 11 - 7. do 12. ure MARKET Begunjska, Begunjska ulica 4 - 7. do 12. ure MARKET Planina, Planina 65 - 8. do 12. ure MARKET Vodovodni stolp, Zoisova ulica 12 - 8. do 12. ure MARKET Primskovo, Jezerska cesta 41 - 8. do 12. ure MARKET Zlato polje, Kidričeva cesta 12 - 8. do 12. ure MARKET Gorenja sava, Gorenjesavska cesta 11 - 8. do 12. ure BESNICA MARKET Besnica, V Čepuljah 19 8. do 12. ure BITNJE MARKET Bitnje, Zgornje Bitnje 265 - 8. do 12. ure BRITOF MARKET Britof, Britof 313 - 8. do 12. ure BRNIK MARKET Brnik, Zgornji Brnik 114 - 8. do 12. ure DUPLJE MARKET Duplje, Zgornje Duplje 28 a 8. do 12. ure GOLNIK MARKET Golnik, Golnik 56 - 8. do 12. ure JEZERSKO MARKET Jezersko, Zgornje Jezersko 63 - 8. do 12. ure MAVČIČE MARKET Mavčiče, Mavčiče 102 - 8. do 12. ure NAKLO MARKET Naklo, Glavna cesta 32 - 8. do 12. ure PREDDVOR MARKET Preddvor, Dvorski trg 3 - 7.30 do 11. ure ŠENČUR SUPERMARKET Šenčur, Kranjska cesta 3 - 8. do 12. ure ŠKOFJA LOKA MARKET Škofja Loka, Stara cesta 2 - 6. do 24. ure MARKET Pod Plevno, Pod Plevno 42 - 8. do 12. ure TRSTENIK MARKET Trstenik, Trstenik 8 - 8. do 12. ure VOGLJE MARKET Voglje, Na vasi 21 - 8. do 12. ure VALBURGA MARKET Sfinga, Valburga 37 - 8. do 11. ure ŽABNICA MARKET Žabnica, Žabnica 28 - 8. do 12. ure KROPA MARKET Kropa, Kropa 3 a - 8. do 12. ure PODNART MARKET Podnart, Podnart 25 a - 8. do 12. ure RADOVLJICA SUPERMARKET Radovljica, Cesta Staneta Žagarja 1 - 8. do 12. ure MARKET Predtrg, Ljubljanska cesta 39 - 8. do 12. ure BLED SP Center I, Ljubljanska cesta 13 a 7. do 12. ure 7. do 12. ure MARKET Mlino, Mlinska cesta 1 - 8. do 12. ure MARKET Škrbina, Cesta svobode 1 - 8. do 12. ure MARKET Zaka, Kidričeva cesta 10 a 8. do 18. ure 8. do 18. ure BOHINJSKA BELA MARKET Bohinjska Bela, Bohinjska Bela 37 - 8. do 12. ure ZGORNJE GORJE SP Zgornje Gorje, Zgornje Gorje 80 a - 8. do 12. ure JESENICE SUPERMARKET Koroška Bela, Cesta Viktorja Svetina 8 a - 8. do 12. ure MARKET Center, Cesta Maršala Tita 63 8. do 11. ure KRANJSKA GORA MARKET Budinek, Borovška cesta 74 8. do 12. ure 8. do 12. ure MARKET Vitranc, Borovška cesta 92 8. do 12. ure 8. do 12. ure SUPERMARKET Kranjska Gora, Naselje Slavka Černeta 33 8. do 12. ure MOJSTRANA SUPERMARKET Mojstrana, Triglavska cesta 28 - 8. do 12. ure RATEČE Market Planica, Rateče 22 - 8. do 11. ure ŽIVILA KRANJ, d. d., Cesta na Okroglo 3, Naklo Obvezno članstvo ni sporno Določbe zakona o kmetijsko gozdarski zbornici o obveznem članstvu in plačevanju zborničnega prispevka niso v nasprotju z ustavo. Kranj - Ustavno sodišče je razveljavilo določbe zakona, ki urejajo sestavo in volitve Članov sveta zbornice, zakon pa naj bi bil v neskladju z ustavo tudi zato, ker ne določa meril za določitev višine zborničnega prispevka. Ustavno sodišče je marca zaključilo dva ločena postopka za oceno ustavnosti zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici .Slovenije. V prvem je odločalo o pobudi za oceno ustavnosti zakonskih določb, ki urejajo volitve v svet kot najvišji organ zbornice, v drugem pa o obveznem članstvu in plačevanju zbornične g a prispevka. Kot je znano, je skupina članov zbornice še pred prvimi volitvami v svet zbornice dala ustavnemu sodišču pobudo za oceno ustavnosti zakona, ker naj bi nekatere zakonske določbe o območnih enotah, ki so hkrati tudi volilne enote, povzročale neenakopravnost članov zbornice pri zastopanju v svetu. Neenakopravnost naj bi izhajala iz tega, ker je število članov po območnih enotah zelo različno, iz vsake enote pa ne glede na to volijo v svet štiri člane iz prve volilne skupine. Po oceni pobudnikov naj bi bila to kršitev ustavnega načela enakosti pred zakonom, zato so sodišču tudi predlagali, da naj do končne odločitve zadrži izvajanje zakona in odloka o razpisu prvih volitev. Glasovi z različno težo Ustavno sodišče je predlog za izdajo začasne odločbe zavrnilo, sprejelo pa je pobudo za oceno ustavnosti spornih zakonskih določb. Čeprav zakon o zbornici najprej določa, da se člani sveta volijo po načelu enake volilne pravice, kar pomeni, da ima vsak glas približno enako težo in da približno enako število volivcev voli približno enako članov sveta, pa kasneje določa, da ima vsak volilna (območna) enota enako število članov sveta ne glede na število članov v enoti. Sodišče je v postopku za oceno ustavnosti ugotovilo, da so območja volilnih (območnih) enot po številu članov oz. volilnih upravičencev dejansko zelo različna, saj je po vladnih podatkih v najmanjši enoti 3.889 volilnih upravičencev in v največji kar 26.392. Ker iz vsake enote volijo enako število članov, je sodišče določbe, ki uzakonjajo takšno neenakost, razveljavilo. S takojšnjo razveljavitvijo določb bi nastala pravna praznina, zato bo razveljavitev po odločitvi sodišča začela veljati šele čez eno leto, to je ob koncu marca pri- hodnje leto, zakonodajalec pa naj bi dotlej in torej še pred naslednjimi volitvami v svet zbornice uzakonil nove, z ustavo usklajene določbe. Brez meril za višino prispevka Koje ustavno sodišče presojalo ustavnost zakonskih določb o obveznem članstvu v zbornici in plačevanju zborničnega prispevka, za kar sta pobudo dala ludi Albin Polajnar iz Bohinjske Bistrice in Valentin Mežan z Bleda, je ugotovilo, da te določbe niso v nasprotju z ustavo. Zbornica je namreč javnopravna oblika združenja, obvezno članstvo in plačevanje članarine pa je pogoj za neodvisno in strokovno uresničevanje temeljnih nalog. Ker je prispevek javna dajatev, zbornica pri določanju njegove višine nima povsem prostih rok in mora zakon določiti vsaj to, kolikšen obseg dejavnosti bo financirala s članarino. Zakon ni določil meril za določitev višine prispevka, ampak je to le prenesel na statut in svet zbornice, to pa je v neskladju z ustavo. Državni zbor mora neskladje odpraviti do konca leta. Cveto Zaplotnik Kdo bo poravnal škodo Ljubljana - Predstavniki kmetijskih zadrug so v petek obravnavali obvezno navodilo republiške veterinarske uprave o jemanju vzorcev za ugotavljanje ostankov zdravil in kloramfenikola v mleku, pojasnilo k navodilu in osnutek pravilnika o izvajanju preventivnih ukrepov na kmetijskih gospodarstvih. Kot so ob tem sporočili iz odbora za mleko in govedorejo pri Zadružni zvezi Slovenije, v zadrugah podpirajo prizadevanja za zagotavljanje neoporečnega mleka in drugih živil, vendar pa se ne strinjajo s tem, da bi vsa finančna bremena nosili pridelovalci in zadruge. Obvezno navodilo in predlagani pravilnik po mnenju zadrug neustrezno urejata plačila stroškov ob izvajanju ukrepov in odškodnine za uničeno mleko v primerih, ko bi hitri test posumil na oporečno mleko, potrditveni test pa bi sum ovrgel. V zadružni zvezi so prepričani, da škode v takih primerih ne morejo nositi rejci. CZ. Nagrada za učence goriške šole Gornja Radgona - Na Pomurskem razstavišču v Gornji Radgoni bo od 9. do 11. maja prvi sejem lovstva in ribištva Lov, na njem pa bo tudi razstava osnovnošolskih literarnih in likovnih prispevkov. Na natečaju, ki gaje na temo sožitja z naravo in živalmi razpisal Pomurski sejem v sodelovanju z Lovsko zvezo Slovenije, je sodelovalo več kot dvesto učencev iz enajstih osnovnih šol in enega vrtca. Komisija je na nižji stopnji nagradila prispevek učencev četrtega razreda podružnice osnovne šole Simona Jenka v Goricah, ki so pod mentorskim vodstvom Jerneje Langus v sliki in besedi predstavili legendo o Zlatorogu. Prispevek po mnenju komisije odlikujejo sozvočje besede in slike, dobra zasnova ter sklepno optimistično sporočilo za prihodnost, ki se napaja z bogatim slovenskim pravljičnim izročilom. Nagrajenemu razredu bo Pomurski sejem omogočil prost vstop na sejem ter srečanje s predstavniki lovske in ribiške zveze, učence pa bo pogostil tudi z malico. C.Z. ZAVOD ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE SLOVENIJE Za delo v izvedenskih organih Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije objavlja RAZPIS ZA IZVEDENCE/IZVEDENKE MEDICINSKE IN NEMEDICINSKE STROKE V INVALIDSKI KOMISIJI I. STOPNJE PRI OBMOČNI ENOTI KRANJ in IZPOSTAVI JESENICE - specialista ortopeda (izpostava Jesenice) - specialista ginekologa (izpostava Jesenice) in - dva diplomirana inženirja varstva pri delu (eden pri OE Kranj in eden pri izpostavi Jesenice) Za izvedenca je lahko imenovan zdravnik specialist z veljavno licenco Zdravniške zbornice Slovenije z najmanj štiriletnimi delovnimi izkušnjami v svoji specialistični dejavnosti, ki je praviloma v rednem delovnem razmerju ali je samozaposlen, in strokovnjak nemedicinske stroke z visoko izobrazbo, ki je praviloma v rednem delovnem razmerju ali samozaposlen in z ustreznimi štiriletnimi delovnimi in strokovnimi izkušnjami, ki omogočajo ocenjevanje invalidnosti in drugih dejstev za pridobitev pravic po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in drugih predpisih s področja socialne varnosti in zlasti invalidskega varstva. Izbrani izvedenci, ki bodo imenovani za štiri leta, bodo kot člani senata ali predsedniki senata invalidske komisije ali kot zdravniki posamezniki izdelovali izvedenska mnenja po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Delo se na podlagi določil Pravilnika o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije opravlja po avtorski pogodbi in praviloma v popoldanskem času. Kandidati - kandidatke naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izobrazbi in delovnih izkušnjah v 8 dneh na naslov: ZAVOD ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE SLOVENIJE, Območna enota Kranj, Stara cesta 11, Kranj. O imenovanju oziroma neimenovanju bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po sklepu pristojnega organa. Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA JESENICE ODDELEK ZA OKOLJE IN PROSTOR Cesta maršala Tita 78, 4270 JESENICE Telefon: (04) 5869-244, telefax: (04) 5869-261 Številka: 351-849/2002-15 Datum: 23. 4. 2003 Upravna enota Jesenice, Oddelek za okolje in prostor, Cesta maršala Tita 78, Jesenice, na podlagi 4. odstavka 60. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. I. RS, št. 32/93 in 1/96) v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja za gradnjo rezervoarjev utekočinjenih plinov iz zraka s pripadajočo opremo investitorja SPG-SOL PLIN GORENJSKA, d.o.o., Cesta železarjev 8, Jesenice OBJAVLJA 1. Oddelek za okolje in prostor Upravne enote Jesenice je z odločbo št. 351-849/2002-14 z dne 23. 4. 2003 izdal lokacijsko dovoljenje za gradnjo rezervoarjev utekočinjenih plinov iz zraka s pripadajočo opremo na zemljišču s pare. št. 2302, 2307, 2312, 2313, 2309/3 in 2309/1 vse k.o. Jesenice investitorju SPG-SOL PLIN GORENJSKA, d.o.o., Cesta železarjev 8, Jesenice. 2. V prostopku izdaje lokacijskega dovoljenja je bilo izdano oko-Ijevarstveno soglasje Ministrstva za okolje, prostor in energijo, Agencije Republike Slovenije za okolje, št. 35405-15/2003 z dne 16. 4. 2003 pod naslednjim pogojem: "Pri pripravi projektne dokumetnacije, izvedbi posega in izvajanju dejavnosti mora investitor upoštevati omilitvene ukrepe in druga okolje-varsfvena priporočila, navedena v "Celovitem poročilu o vplivih na okolje za gradnjo rezervoarjev utekočinjenih plinov iz zraka", ki ga je v decembru 2002 izdelalo in v marcu 2003 dopolnilo podjetje Okoljsko svetovanje Alenka Markun, s.p., Koritno 46 a, Bled." 3. Med javno predstavitvijo, javno obravnavo in zaslišanjem investitorja ni bilo pripomb, ki bi se nanašale na vpliv obravnavane gradnje na okolje. UPRAVNA ENOTA JESENICE Še naprej višje izvozne podpore Ljubljana - Pojav kloramfenikola v mleku, zmanjšanje prodaje na domačem trgu in slabša prodaja v države na območju nekdanje Jugoslavije so tako zaostrile tržne razmere, daje vlada za obdobje do konca letošnjega aprila pomembno zvišala izvozne podpore za mleko v prahu, maslo in za nekatere vrste sirov, na četrtkovi seji pa je veljavnost teh ukrepov podaljšala še za dva meseca. Ker je bil izvoz v prvih treh mesecih manjši od načrtovanega, s tem pa je bil tudi nižji znesek izvoznih podpor, to ne bo ogrozilo finančnega načrta, po katerem naj bi letos za podpore izvozu mleka in mlečnih izdelkov namenili nekaj več kot 2,5 milijarde tolarjev. Kot ugotavljajo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, so višje izvozne spodbude v letošnjih prvih štirih mesecih le delno prispevale k ohranitvi lanskega izvoza, ko so bile na trgu z mlekom in mlečnimi izdelki še normalne razmere. Prodaja na tradicionalne trge, še zlasti v Bosno in Hercegovino, na Kosovo in v Makedonijo, se je zmanjšala za 60 odstotkov. Hrvaška pa je trg z mlekom skoraj popolnoma zaprla. Slovenski izvozniki so izgubo trgov prisiljeni nadomestiti z novimi, za kar pa morajo tudi primerno znižati cene. C.Z. V veterini brez kloramfenikola Kranj - Republiška veterinarska uprava je v petek v uradnem listu objavila sklep, s katerim je prepovedala, da bi kloramfenikol in zdravila, ki vsebujejo ta antibiotik, predpisovali na veterinarski recept in jih izdajali v lekarnah. Že ll. aprila je prepovedala promet in uporabo Lekovega dermalnega pršila Dermo sprav N in konzervansa Azidiol, ki so ga pripravljali na biotehniški fakulteti. Veterinarska uprava želi s tem preprečiti morebitni vnos kloramfenikola v živali in v živila živalskega izvora. C.Z. Ovce z ušesno znamko Kmetije, ki redijo vsaj štiri ovce ali koze, morajo voditi podatke o drobnici. Kranj - Od sredine meseca velja nov pravilnik o označevanju in registraciji drobnice. Po tem pravilniku morajo biti vse ovce in koze posamično označene, s skupinsko ušesno znamko pa drobnica, rojena in vzrejena na istem gospodarstvu, ki se v skupini in zapečatena prevaža v klavnico, kjer je do zakola ločena od drugih živali. Podatke o drobnici (lokacija, oznake, premiki, promet, izdani dokumenti ter podatki o lastnikih) vpisujejo v evidenco rejnih živali, ki jo vodi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Živali lahko označi imetnik sam ali pooblaščeni uslužbenec, za ovce je ušesna znamka rumene barve, za koze je oranžna. Označiti jih je treba najkasneje pred premikom na drugo lokacijo (ža premik se ne šteje dnevna paša na bližnjih pašnikih in večdnevna paša drobnice istega imetnika), najmanj petnajst dni pred rokom za uveljavitev neposrednih plačil za drobnico, do starosti sedem dni z dvema ušesnima znamkama, če je drobnica vključena v program strokovnih nalog, selekcije, kontrole in reprodukcije ter vodenja rodovnih knjig v živinoreji ali v program avtohtonih slovenskih pasem domačih živali, in do starosti trideset dni, če imetnik uveljavlja odškodnino za škodo po zvereh. Če drobnica izgubi ušesno znamko, jo mora lastnik živali najkasneje v treh dneh po tem, ko je to opazil, nadomestiti z drugo in med podatke o drobnici na gospodarstvu zabeležiti staro in novo številko. Vsakdo, ki redi najmanj štiri ovce ali koze, mora ločeno za ovce in koze voditi podatke o drobnici na gospodarstvu, ki vsebujejo podatke o imetniku drobnice, o številu odraslih samic, premikih in skupnem številu drobnice na dan 1. decembra. Premik drobnice na drugo lokacijo je možen le, če so posamezne živali ali skupine živali označene v skladu s pravilnikom. Rejec mora v sedmih dneh po premiku obvestiti pooblaščenega veterinarja, v primeru izgube ali kraje živali pa mora to storiti v osmih dneh po tem, ko je to opazil. Če drobnica v prometu ni označena na predpisan način, se šteje, da nima veterinarskega spričevala. Določbe pravilnika o označitvi z ušesno znamko in o vodenju podatkov na gospodarstvu bodo začeli uporabljati 31. decembra letos, veterinarska in kmetijska inšpekcija pa bosta začeli*z nadzorom v letu 2005. Cveto Zaplotnik Predstavitev veterinarske stroke Kranj - Slovenska veterinarska zveza je v soboto ob svetovnem dnevu veterinarjev skupaj s sekcijo zasebnih veterinarjev praktikov pri Veterinarski zbornici Slovenije organizirala v osemnajstih veterinarskih ambulantah, klinikah in bolnicah v Sloveniji brezplačne preglede malih živali in svetovanje. Na Gorenjskem so živali pregledovali v veterinarskih ambulantah Medicovet Kranj, Loka Škofja Loka, Sanovet Jesenice in Veterinarska praksa Tenetiše, odkoder je tudi naš posnetek. Kot je povedal predsednik Slovenske veterinarske zveze Stane Knez, so v Sloveniji tokrat tretjič obeležili svetovni dan veterinarjev, drugič pa so pripravili brezplačne preglede malih živali, s katerimi želijo veterinarsko stroko približati laični javnosti. Delo veterinarjev je zelo raznoliko. Približno 350 se jih ukvarja s preprečevanjem in zdravljenjem bolezni ter s kirurškimi posegi v živali, okrog 300 s higieno zivu in veterinarskim inšpekcijskim nadzorom in 150 z diagnostik« in izobraževanjem, veliko pa J' dela tudi v industriji, zavarovalnicah, v vojski in v drugih dejavnostih. C.Z., foto: Gorazd Kavčič PETEK, 2. MAJA 2003 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO SORA R KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.10 Mlečna restavracija vam danes predstavlja 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Gremo na potep 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 11.00 Novice 11.10 Relax 11.45 Kaj danes za kosilo 11.30 Kviz Radia Kranj 12.00 Novice 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.05 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.40 Zlata minuta 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Minute za borzo - GBD 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.05 Lestvica Radia Kranj 16.50 EPP 17.00 Novice 17.50 EPP 18.15 Izgubljene živali 18.40 Pregled tiska 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 22.00 Glasba 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.30 Novice in Pogled v današnji dan in v gorenjski porodnišnici 6.50 Vaše pravice v policijskih postopkih 7.00 Druga jutranja kronika 7.120 Razmere na cestah, vreme in Popevka tedna 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.15 Obvestila 8.30 Novice 8.50 Aktualno Gorenje, Gorenjka meseca 9.00 Aktualno 10.00 Aktualno 10.15 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 11.00 Aktualno: 1001 nasvet 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 13.00 Aktualno: Dr. Petek 14.00 Veteri- nar na 14.30 Novice 15.00 Aktualno 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.50 Podjetniški cik - cak OOZ Radovljica 17.00 Aktualno 17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj danes jutri 18.00 Aktualno: Mali oglasi po pošti 18.15 Obvestila 18.30 Tednik občine Bled 19.00 Današnja črna kronika 19.15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 19.30 Veterinar na obisku (ponovitev) 20.00 Glasbeni večer 21.00 Popevka tedna 21.30 Jutri na Radiu Triglav 22.00 Aktualno: Dr. Petek (ponovitev) 23.00 Ta teden na Radiu Triglav - Večerni glasbeni program, Oglasi 20 minut pred vsako uro, od 5.40 do 23.40 R SORA 7.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 7.15 Novice in dogodki, šport, vreme 7.30 Noč ima svojo moč 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 9.00 Aktualno 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 13.35 Pregled tiska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.20 Radio danes 16.35 Pregled tiska 17.00 Praznično popoldne 18.00 Planinska oddaja 20.55 Radio jutri 21.00 Odpoved programa 24.00 SNOP KRIM: 100,2 MHz - SANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, vreme, ceste 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.35 Vreme 7.50 Skriti mikrofon 8.25 RGL danes 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko... 10.00 V Ljubljani 10.30 Vaše mnenje o... 11.30 RGLovo želo 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Zmajčkov mozaik 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 17.30 Ponovitev Radia Pirat 18.00 RGLov top 13, glasbena lestvica 19.20 Vreme 19.30 Znova - Globus 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Knjižne minute (presoje) 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GVvetru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 2. in 4. Skriti zaklad 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Ponovitev Komentarja tedna 21.30 Mozaik dneva 22.00 Klasična glasba Ponovitev: 23.00 Doživetja gora in narave 24.00 Sveta vera bodo vam luč 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.15 Snežne razmere 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Zdravo življenje 9.40 Glasbene želje 10.00 Tretja mladost 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplani mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Živimo lepo - portret 15.15 Gospodarski vestnik v etru 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 18.00 Petkov večerni program - Snidenja 22.00 Nočni glasbeni program SOBOTA, 3. MAJA 2003 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO SORA 5.30 Napoved 5.45 Razmere na cestah 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Osmrtnice 8.50 EPP 9.00 Godan 9.30 Bistre glave vedo odgovore prave 9.50 EPP 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.45 Temperature doma in po svetu 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek METROB - Kmetijsko svetovalna oddaja 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.40 Zanimivosti 14.00 Godan 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.10 Napoved 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Verska oddaja 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program iz studia Radia Kranj R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme 6.20 SMS - glasbene želje 6.30 Novice, pogled v današnji dan in v gorenjski porodnišnici 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah, vreme, Popevka tedna 8.00 Kronika OKC Kranj -zadnjih 24 ur 8.15 Obvestila 8.30 Novice 9.00 Aktualno 9.15 Voščila 9.50 Kiro-praktik dr. Peter Gregor 10.15 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 11.00 Aktualno 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.25 Danes na Radiu Triglav 12.30 Novice 12.50 Beseda mladih 13.50 Podarim - dobim 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.30 Novice 15.00 Aktualno 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Razmere na cestah, vreme, Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 17.00 Oddaja o modi, ponovitev 17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Aktualno 18.15 Obvestila 18.45 Aktualno: Duhovni razgledi 19.00 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 19.30 Pravljica 19.50 Zdrav način prehranjevanja (ponovitev) 21.00 Popevka tedna 21.05 Made in ltaly 21.30 Jutri na Radiu Triglav 23.00 Radio v prihodnjih dneh 23.40 Večerni glasbeni program, Oglasi 20 minut pred vsako uro, od 5.40 do 23.40 R SORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Nasvet za malico 9.00 Radijski kviz 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.20 Oddaja za male živali 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.20 Radio danes 16.25 Kino 17.00 Športna sobota 19.00 Študentska napetost 24.00 SNOP KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Ponovitev glasbene oddaje 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.20 RGL danes 8.30 Pomurski dogodki 9.30 Žulj na jeziku 10.00 Kam danes 10.30 Glasbeni spomini 12.00 BBC novice 12.30 Mestu naproti 13.30 Pasji radio 14.00 Želje, čestitke 15.30 Kulturni utrip 17.30 Notranjsko kraški mozaik 18.00 Iz svetovnih glas- benih lestvic 18.57 Izbranka tedna 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 AMZS 8.00 Naravoslovne zanimivosti 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Sobotna iskrica 10.30 Poročila, Vaša pesem 11.00 Za življenje, danes in jutri: 1. Besede mičejo, 2. Zakonci, 3. Svet oblikuje mlade, 4. Betanija 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Slovenc' Slovenca vabi 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Naš gost 19.30 Poročila 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Radijska molitev 21.00 Škofov govor pred nedeljo 21.15 1. Gospod kliče 2.-4. Vodnik po sv. pismu 3. Jezus živi Ponovitev: 22.00 Za življenje 23.00 Obala neznanega 24.00 Slovenc' Slovenca vabi 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.15 Snežne razmere 7.20 Horoskop 7.30 Kulturni utrinki 7.45 Vrtimo 113 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - kosilo 9.40 Glasbene želje 10.00 Predstavitvena oddaja 11.00 Regijske novice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 V ringu 14.00 TOP 10 - glasbena lestvica 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 V soboto popoldne 19.00 Svežih 50 - sobotni glasbeni program 22.00 Nočni glasbeni program NEDELJA, 4. MAJA 2003 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO SLOVENSKE GORICE R KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Razmere na cestah 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Predstavljamo vam slovenske glasbenike: ansambel Miro Kline 9.50 EPP 10.50 EPP 11.00 Po domače na kranjskem radiu 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila 13.50 EPP 14.50 EPP 15.00 Prispevek 15.15 Vreme, ceste 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.50 EPP 18.15 Izgubljene živali 18.20 Nagradni kviz kina Kranj 18.50 EPP 19.00 Prispevek 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.20 Današnja pravljica 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah, vreme 7.20 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 8.00 Kronika OKC Kranj -zadnjih 24 ur 8.05 Oddaja za otroke: Mi-rin vrtiljak 9.30 Pogled v današnji dan, vreme in ceste 9.40 Oglasi, Makler 10.00 Motorci 10.30 Novice 11.00 Brezplačni mali oglasi po telefonu 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Danes na Radiu Triglav 12.40 Makler 13.00 Aktualno 14.00 Voščila, Aktualno 15.25 Radio prihodnjih dneh 16.10 Razmere na cestah, vreme 6.10 Popevka tedna 16.15 Voščila 16.30 Osmrtnice 17.00 Aktualno 17.25 Radio jutri 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Aktualno 18.40 Oglasi 18.45 Duhovni razgledi - ponovitev 19.00 Minute za resno glasbo 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 21.00 Popevka tedna 21.30 Radio jutri 22.00 Radio v prihodnjih dneh 22.40 Večerni glasbeni program, Oglasi 20 minut pred vsako uro, od 5.40 do 23.40 R SORA 7.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 7.15 Novice in dogodki, šport, vreme 7.30 Noč ima svojo moč 8.00 Tema po izboru voditelja 9.00 Aktualna tema 11.00 Škofjeloški tednik 11.30 Dogodki, šport, vreme, osmrtnice 11.40 Radijska izložba 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Kmetijska oddaja 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 Čestitke 13.30 Alpetourovo turistično okence 14.00 Evropa v enem tednu 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 17.00 Nedeljsko srečanje 19.15 V nedeljo obujamo spomine 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved programa 24.00 SNOP KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Znova - Starinarnica 6.50 Horoskop 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.20 Na današnji dan 8.25 RGL danes 9.00 Dolenjski utrip 9.30 Izbor iz svetovnih zanimivosti 10.30 Nedeljski gost: Mitja Rotovnik 12.00 BBC novice 12.30 Rumeni radio 13.30 Zelje, čestitke 15.20 Kulturni utrip 16.25 Rumeni radio - ponovitev 18.00 Starinarnica 18.57 Izbranka tedna 19.30 Ugibamo 19.45 Športni pregled 19.55 Horoskop R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Škofov govor za nedeljo (ponovitev) 7.00 Zvonjenje 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 AMZS 8.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Prenos sv. maše 10.00 Oznanila 10.15 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestila 11.15 Kmetijska oddaja 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Za otroke 19.45 Škofov govor za nedeljo 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Obala neznanega - izzivi vere 21.30 Radijski roman Ponovitve: 22.00 Naš gost 23.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 23.30 Sobota ob 21.15 0.30 Graditelji 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.15 Snežne razmere 7.30 Iskanja 7.45 Horoskop 8.15 Vrtimo 113 8.30 Zelena solza z Milanom Ježem 9.30 Povej naprej 10.00 Nedeljska aktualna tema 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Oglasi, zanimivosti 12.00 Kronika tedna 12.30 Črna kronika 13.15 Voščila, S pesmijo na obisku 14.00 Minute za podjetne 14.30 Športni program 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Nedeljsko popoldne 19.00 Nočni glasbeni program PONEDELJEK, 5. MAJA 2003 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO SLOVENSKE GORICE 5.45 Razmere na cestah 5.50 EPP 6.00 Tedenski pregled dogodkov 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.10 Mlečna restavracija vam danes predstavlja 8.20 Oziramo se 8.30 Osmrtnice 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Črna kronika 13.40 Zlata minuta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.50 EPP 15.00 Novice 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.00 Novice 16.10 Ponedeljkovo športno popoldne 16.50 EPP 17.00 Novice 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.30 Kaj bom, ko bom velik? 20.00 Zimzelene melodije 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.20 SMS glasbene želje 6.30 Novice, pogled v današnji dan in v gorenjski porodnišnici 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah, vreme 7.20 Popevka tedna 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Jejmo malo, jejmo zdravo - Jože Lavrinc 8.15 Obvestila 8.30 Novice 9.00 Triglavski zeleni vrtiček 9.15 Voščila, obvestila 10.00 Aktualno 10.15 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 11.00 Aktualno 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.20 Gorenjska tedenska črna kronika 12.25 Danes na Radiu Triglav 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Športni ponede- ljek 14.00 Prometna varnost na gorenjskih cestah 14.15 Voščila, obvestila 14.30 Novice 15.00 Aktualno 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Razmere na cestah, vreme 6.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 17.00 Jejmo malo, jejmo zdravo (ponovitev) 17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Glasbena skrinja 18.15 Obvestila 18.30 Tednik občine Kranjska Gora 18.55 Črna kronika dneva 19.00 Tedenska črna kronika, ponovitev 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 19.30 Moja je lepša kot tvoja - ansambel Dinamika 19.40 Obvestila 21.00 Popevka tedna 23.00 Jutri na Radiu Triglav 23.00 Radio v prihodnjih dneh - Večerni glasbeni program, Oglasi 20 minut pred vsako uro, od 5.40 do 23.40 R SORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in godog-ki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 11.00 Oddaja za upokojence 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Ponovitev kmetijske oddaje 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 16.30 Računalniška oddaja 17.00 Žrelo znanja 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Šora do polnoči 24.00 SNOP KRIM: 100,2 MHz - SANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.20 Iz Trzina 10.30 Vaše mnenje o ... 11.00 Šport 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Iz Domžal 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Globus, mednarodni pregled 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.00 Modni bla bla 18.00 Glasbeni gost 19.20 Vreme 19.30 Znova Globus 19.45 Sport 19.55 Horoskop 20.30 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice in Vaša pesem 11.15 Iz založbe TDO 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 13.30 Stare, ma lepe 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 1. Zdravstvena 2. O šolstvu 3. Pravne zagate 4. Za steho nad glavo 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Glasovanje za Vašo pesem 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Prijatelji Radia Ognjišče 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. Zanimivosti nočnega neba Ponovitve: 23.00 Sakralna glasba 24.00 Slovencem po svetu in domovini 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.15 Snežne razmere 7.20 Horoskop 7.30 Kulturni utrinki 7.45 Vrtimo 113 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Ljudje med seboj 9.40 Glasbene želje 10.00 Športni program 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Šport + 15.15 Gospodarski vestnik v etru 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Izbiramo popevko tedna 18.10 Avtomobilistična oddaja Avtofokus 18.20 Glasbene želje 19.00 Nočni glasbeni program TOREK, 6. MAJA 2003 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - KOROŠKI RADIO R KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Knjižni kotiček 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.10 Mlečna restavracija vam danes predstavlja 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Unichem 10.55 EPP 11.00 Novice 11.10 Prodaja rabljenih vozil 11.30 Kviz Radia Kranj 11.40 Zaposlovanje 11.45 Kaj danes za kosilo 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Relax 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Izgubljene živali 13.40 Zlata minuta na radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Borzni komentar 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.00 Novice 16.05 Napoved 16.10 Varujmo zdravje 17.00 Novice 17.10 Zanimivosti 17.20 Avtomobilistična oddaja na Radiu Kranj 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Računalniške novice 18.40 Pregled tiska 18.50 EPP 19.00 Novice 19.05 Izgubljeni, najdeni predmeti 20.00 Večerni program - z Artur-jem skozi igre življenja 22.00 Glasba 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88 9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.15 Aktualno 6.30 Novice, Pogled v današnji dan 6.40 Oglasi 6.50 Vaše pravice v policijskem postopku 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme 7.20 Popevka tedna 8.00 Kronika OKC Kranj -zadnjih 24 ur 8.15 Obvestila 8.20 Danes v Gorenjskem glasu 8.30 Novice 9.00 Aktualno 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 10.00 Gibljive slike 10.30 Včeraj, danes, jutri 11.00 Aktualno 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.25 Danes na Radiu Triglav 12.30 Novice 13.00 Aktualno 13.50 Voščila 14.00 Aktualno 14.15 Voščila, obvestila 14.30 Novice 14.50 Prosta delovna mesta 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Razmere na cestah, vreme 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 17.00 Aktualno 17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Večer z Bracom Korenom 18.30 Tednik občine Bohinj 19.00 OKC - Črna kronika dneva 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 19.30 Lestvica izpod Triglava 20.40 Oglasi 21.00 Popevka tedna 21.30 Jutri na Radiu Triglav 23.40 Ta teden na Radiu Triglav 23.15 Računalniške novice - Glasba do polnoči, Oglasi 20 minut pred vaško uro, od 5.40 do 23.40 R SORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Besedovanje o besedah 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malice 9.00 Aktualno 9.30 Črna kronika 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.20 Pogled v zvezde 10.30 Vrelci zdravja in lepote 12.00 Kličemo London -BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 (kultura) 18.00 Vrtiljak stare glasbe 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 5.15 Novice 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.25 RGLovo želo 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko... 10.00 V Ljubljani 10.30 Vaše mnenje o... 11.00 Kamniške novice 11.30 RGLova tema 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Iz tujega tiska 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Osir 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 17.00 Izjava tedna 18.00 Slovenska glasbena lestvica 19.30 Znova Osir 20.00 Horoskop 20.30 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Fidifarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GVvetru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 17.00 Šport na radiu Ognjišče I. 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Šport na Radiu Ognjišče II. 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik programa za jutri 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 1. Luč v temi, 3. Vstani in hodi, 2. 4. in 5. Juretov večer 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. in 3. Sončna pesem, 2. 4. in 5. Svetloba in sence 23.00 Ponedeljek ob 17.00 24.00 Prijatelji Radia Ognjišče 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.15 Snežne razmere 7.20 Horoskop 7.30 Kulturni utrinki 7.45 Vrtimo 113 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Ekologija 9.40 Glasbene želje 9.50 Minute s turistično agencijo Relax 10.00 Minute za podjetne 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Gospodarska oddaja 15.15 Gospodarski vestnik v etru 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Izbiramo popevko tedna 18.10 Avtomobilistična oddaja Avtofokus 18.20 Glasbene želje 19.00 Nočni glasbeni program SREDA, 7. MAJA 2003 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - KOROŠKI RADIO RKRANJ 5.30 Napoved 5.45 Razmere na cestah 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 Bio vremenska napoved 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.10 Mlečna restavracija vam danes predstavlja 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 Epp 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Ponudba nepremičnin 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Fidifarm 12.30 Osmrtnice 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.40 Zlata minuta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.10 Napoved 16.30 Tudi jeseni je lepo 16.50 EPP 17.00 Novice 17.20 Prispevek 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.05 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.00 Novice 19.05 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.10 Mladi nadarjeni obetavni 19.30 Mladinska oddaja: Zadetek 20.00 Posebna z... Mirkom 24.00 Skupni nočni progam R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.20 SMS glasbene želje 6.30 Novice, Pogled v današnji dan in v gorenjski porodnišnici 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah, vreme 7.20 Popevka tedna 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Zdravnikov nasvet -Branimir Čeh, dr. med. 8.15 Obvestila 8.30 Novice 9.00 Aktualno 9.15 Voščila 10.00 Aktualno; Olimpijski kotiček 10.30 Včeraj danes jutri 11.00 Zlata kočija, formula ena 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.25 Danes na Radiu Triglav 12.30 Novice 13.00 Glas ljudstva 13.50 Motorci, ponovitev oddaje 14.15 Obvestila, Voščila 14.30 Novice 15.00 Aktualno 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Razmere na cestah, vreme 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 17.00 Aktualno 17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Aktualno: Oddaja o modi 18.30 Tednik občine Jesenice 18.55 Črna kronika dneva 19.00 Misli iz Biblije 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.30 Resna glasba (ponovitev) 20.00 Pot k svetlobi 21.00 Popevka tedna 21.30 Jutri na Radiu Triglav 21.45 Zlata kočija formula ena (ponovitev) 23.00 Radio v prihodnjih dneh - Večerni glasbeni program, Oglasi 20 minut pred vsako uro, od 5.40 do 23.40 R SORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 7.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Cvetlice in gredice 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 9.30 Povej naglas 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.30 Zakladi slovenskih spominov 11.00 Župan na obisku Občina Gorenja vas - Poljane, I. del 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem tedna 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 - župan na obisku - ponovitev 18.00 Na planetu glasbe 20.00 Radio jutri 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP KRIM: 100,2 MHz - SANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.25 RGL danes 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.30 RGLov gost 11.30 RGLova tema 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Iz tujega tiska 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Beseda opozicije 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.00 Šport in rekreacija 17.30 Kinomatik 18.00 Izbranka tedna, glasovanje 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Vedeževanje 21.00 Odprta dlan R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Kratek novice, Vaša •pesem 11.15 FID112.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Zlati zvok 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o... 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Aktualna tema 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik programa za jutri 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba z znamko 23.00 Šport na Radiu Ognjišče 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.15 Snežne razmere 7.20 Horoskop 7.30 Kulturni utrinki 7.45 Vrtimo 113 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Zdravje in lepota 9.40 Glasbene želje 10.00 Aktualna tema 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mladi val 15.15 Gospodarski vestnik v etru 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Glasbene novosti 18.10 Avtomobilistična oddaja Avtofokus, Avto Lesce 18.20 Glasbene želje 19.00 Nočni glasbeni program ČETRTEK, 8. MAJA 2003 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO TRIGLAV R KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Razmere na cestah 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Zeleni nasvet 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva, citat 8.20 Oziroma se 8.30 Osmrtnice 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: Teden mladih 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Prešernovo gledališče 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Fidifarm 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.40 Zlata minuta 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Planinsko športni kotiček 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Novice 15.10 Borzni komentar 15.15 Vreme, ceste 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.10 Napoved 17.00 Novice 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 To so naši 18.40 Zanimivosti 18.50 EPP 19.00 Novice 19.20 Napoved jutrišnjega programa 20.00 Večerni program 22.00 Glasba 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.25 Danes na Radiu Triglav 6.30 Pogled v današnji dan in v gorenjski porodnišnici 6.50 Jutranja humoreska 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme 7.20 Popevka tedna 7.50 Druga jutranja humoreska 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Zdrav način prehranjevanja - Vasiljka Kokalj 8.15 Obvestila 8.30 Novice 9.00 Zakladi ljudske modrosti 9.15 Voščila 10.00 Aktualno 10.30 Včeraj, danes, jutri 11.00 Mavrica 12.00 BBC- novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.25 Danes na Radiu Triglav 12.30 Novice 13.00 Aktualno - OKS 14.00 Aktualno 14.15 Voščila, obvestila 14.30 Novice 15.00 Aktualno 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Razmere na cestah, vreme, 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.50 Podjetniški cik-cak OOZ Jesenice 17.15 EU 17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Aktualno 18.30 Tednik občine Radovljica 19.00 Današnja črna kronika dneva 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.30 Zimzeleni četrtek z Dragom Arijanijem 21.00 Popevka tedna 21.15 V jutrišnjem Gorenjskem glasu 21.30 Jutri na Radiu Triglav 22.15 Zdravnikov nasvet (ponovitev), Radiu v prihodnjih dneh - Glasba do polnoči, Oglasi 20 minut pred vsako uro, od 5.40 do 23.40 R SORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Gospodinjski nasveti 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.30 Komercialna predstavitev 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem tedna 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 - Prenos na 4. radijski mreži - EU, NATO 18.00 Od svečke do volana 19.00 Vandranje s harmoniko 20.00 Odpoved programa 21.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro - BUDNICA 6.15 Novice, ceste, vreme 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Play off 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.30 Vaše mnenje o... 11.30 RGLova tema 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Turizem 14.00 Pasji radio 14.30 Borzni komentar 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.30 Dosjeji 17.30 Živalski program 18.00 Jugonostalgija 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 9.30 Založba Družina 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave (Robert Božič) 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Fidifarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar iz Družine 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 1. - 3. Dijaška oddaja 2. - 4. Skavtski potep 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Karavana prijateljstva I 21.30 Mozaik dneva 22.00 Karavana prijateljstva II. 23.00 Pogovor o 24.00 Srečno na poti 4.40 Radio R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.15 Snežne razmere 7.20 Horoskop 7.30 Kulturni utrinki 7.45 Vrtimo 113 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Dom in gospodinjstvo 9.40 Glasbene želje 10.00 Turistika 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.00 Programska izmenjava z Alpskim valom 19.00 Nočni glasbeni program Radio Kranj Čez teden dni bo na Radiu Kranj znano, kdo oziroma katera osnovna šola je zmagovalec mladinskega kviza Bistroum-čki. Oddaja je namenjena učencem 7. razredov osemletke oziroma 8. razredov devetletke, na sporedu je dvakrat mesečno od lanskega oktobra dalje, v vsaki pa sodelujeta dve tričlanski ekipi z različnih osnovnih šol. Sprva je o slednjem odločal žreb - z njim smo si pravzaprav pomagali že na začetku, saj je bilo zanimanje večje, kot smo pričakovali. V tekmovanje se je tako uvrstilo 16 ekip, ki so se pomerile v dveh nalogah: pri prvi so ugotavljale, če so trditve, vezane na določeno temo, pravilne, pri drugi pa so morale najti pra- ve odgovore na zastavljena vprašanja. O zmagi je nemalokrat odločal tako imenovani črni krog, v katerem napačen odgovor pomeni poraz ter slovo od tekmovanja. Tega so popestrili tudi obiski različnih gostov - tekmovalci so se prav gotovo najbolj razveselili članov zasedbe BEPOP, z zanimanjem so prisluhnili tudi Miši Molk, Manci Urbane, Urši Krišelj, Re-beki Dremelj, Martini Čufar, Darji Reichman, Nataši Kne Le-ben in Slavici Bučan ter poklepetali s Princepsi, Sebastianom in Steffaniom. Gostje so bili nekaterim tudi v pomoč pri iskanju pravega odgovora. V polfi-nalnih in finalni oddaji pa so se oziroma se bodo morali tekmo- valci znajti sami. Sicer pa moramo priznati, da smo se v prvi polfinalni oddaji znašli pred zadrego, ki jo bomo morali rešiti prav prihodnji teden. Izkazalo se je namreč, da smo dekleta s kranjske osnovne šole Staneta Žagarja na račun napačne rešitve pri enem izmed vprašanj prikrajšali za točko in zmago prisodili fantom z osnovne šole Gorje. Omenjeni se bodo torej čez teden dni ponovno soočili in potegovali za vstop v finale, v katerem jih bodo pričakali učenci osnovne šole Tržič. Nedvomno bo oddaja še bolj zanimiva kot sicer, zato vabljeni k poslušanju. Pesti boste za svoje favorite lahko držali od 19.10 dalje. Radio Triglav Petek, 2. maj - 6.50 Vaše pravice v policijskem postopku; 11.00 Povabili vas bomo, da v oddaji 1001 nasvet povprašate tiste, ki vedo in vam bodo odgovorili; 13.00 Dr. Petek - aktualna zdravstvena problematika; 14.00 Veterinar na obisku; 16.50 Podjetniški cik-cak OOZ Radovljica. Sobota, 3. maj - 9.50 - Obisk ameriškega kiropraktika dr. Petera Gregorja; 11.00 Tednik občine Žirovnica; 12.50 Beseda mladih; 17.00 Oddaja o modi 19:30 - Pravljica. Nedelja, 4. maj - 8.00 Mirin Vrtiljak, oddaja za najmlajše; 10.00 Motorci; 13.00 Skriti glasbeni gost; 14.45 Skup; 18.00 Po-potniški kviz; 19.00 Minute za ljubitelje resne glasbe. Ponedeljek, 5. maj - 8.05 JEJMO MALO, JEJMO ZDRAVO; 9.00 Triglavski zeleni vrtiček; 12.20 Gorenjska črna kronika; 13.00 Športni ponedeljek; 14.00 Prometna varnost na Gorenjskem; 18.30 Tednik občine Kranjska Gora; 19.00 Moja je lepša kot tvoja - Ansambel Vi-harnik. Torek, 6. maj - 6.50 Vaše pravice v policijskem postopku; 10.00 Gibljive slike; 14.50 Pro- sta delovna mesta; 18.00 Večer z Bracom Korenom. Sreda, 7. maj - 8.05 Zdravnikov nasvet; 10.00 Olimpijski kotiček; 11.00 Zlata kočija formula ena; 13.00 Glas ljudstva; 18.00 Oddaja o modi; 18.30 Tednik občine Jesenice; 20.00 Pot k svetlobi z Antonom Hladnikom. Četrtek, 8. maj - 8.05 Zdrav način prehranjevanja; 11.00 Mavrica - oddaja o kulturi; 13.00 OKS; 16.50 Podjetniški cik-cak OOZ Jesenice; 17.00 Četrta mreža - Borut Pahor; 18.30 Tednik občine Radovljica; 19.30 Zimzeleni večer. KINO Petek, 2. maja CENTER amer. akcij. kom. JOHNNY ENGLISH ob 17. uri, amer. akcij. znan. fant. film MOŽJE X 2 ob 19. in 21.15 uri; STORŽIČ amer. trii. REKRUT ob 17. in 21.15 uri, amer. akcij, vojna drama SONČEVE SOLZE ob 19. uri; RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer. grozlj. KROG ob 20. uri kom. JOHNNY ENGLISH ob 16. trii. REKRUT ob 19.45 in 22. uri Ponedeljek, 5. maja_ in 18. uri, amer. Sobota, 3. maja CENTER amer. akcij. kom. JOHNNY ENGLISH ob 17. uri, amer. akcij. znan. fant. film MOŽJE X 2 ob 19. in 21.15 uri; STORŽIČ amer. trii. REKRUT ob 17. in 21.30 uri, amer. akcij, vojna drama SONČEVE SOLZE ob 19.15 uri; DOVJE - MOJSTRANA amer. film HARRY POTTER IN DVORANA SKRIVNOSTI ob 20. uri; RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA kom. drama GOSPOD SCHMIDT ob 18. uri, amer. grozlj. KROG ob 20. uri CENTER amer. akcij. znan. fant. film MOŽJE X 2 ob 18.30 in 20.30 uri; STORŽIČ amer. akcij. kom. JOHNNY ENGLISH ob 19. uri, amer. trii. REKRUT ob 21. uri; RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer. grozlj. KROG ob 18. uri, kom. drama GOSPOD SCHMIDT ob 20. uri Torek, 6. maja _.___ CENTER amer. akcij. znan. fant. film MOŽJE X 2 ob 18.30 in 20.30 uri; STORŽIČ amer. trii. REKRUT ob 19. in 21. uri Sreda, 7. maja_____ CENTER amer. akcij. znan. fant. film MOŽJE X 2 ob 18.30 uri, amer. trii. REKRUT ob 20.30 uri; STORŽIČ Danes zaprto! Nedelja, 4. maja___ CENTER amer. akcij. znan. 16.30, 18.45 in 21. uri; fant. film MOŽJE X 2 ob STORŽIČ amer. akcij. Četrtek, 8. maja RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA akcij, groz. LADJA GROZE ob 20. uri Rečičani na obisku v Svečah Rečica - Krajani Rečice, ki imajo od lani svojo krajevno skupnost, in člani Zgodovinskega društva Bled 1004 so sredi aprila obiskali Sveče na Koroškem, ki spadajo pod tržno občino Bistrica v Rožu, in tako vrnili obisk tamkajšnjemu Prosvetnemu društvu Kočna. Rečičani so se že ob lanski ustanovitvi krajevne skupnosti odločili za trdnejše sodelovanje s krajani Sveč, ki so lani obiskali Rečico in si ogledali tudi Bled, Bohinj in Vrbo. Glavni cilj obiska na Koroškem je bila Galerija Franceta Goršeta, kjer so jih sprejeli člani Slovenskega prosvetnega društva Kočna s predsednico Tatjano Feining. Gorše, znani slovenski kipar, se je pred tremi desetletji naselil v Svečah, kupil je Vrbnikovo domačijo in uredil atelje, v skednju pa galerijo, kakršne bi bili po besedah predsednice Zgodovinskega društva Bled 1004 Metke Žnidar veseli tudi na Bledu. Rečičani in Člani zgodovinskega društva so si ogledali tudi kulturni park znamenitih koroških kulturnih delavcev, s katerim po Goršetovi smrti upravlja prosvetno društvo Kočna. Zadnji dve desetletji so znani tamkajšnji mednarodni slikarski tedni. "Našim prijateljem v Svečah smo izročili knjige o Bledu ter grafike Bleda in Vrbe avtorja Doreta Peljhana. Gostitelji so nas popeljali še na Gosposvet-sko polje, kjer smo si ogledali cerkev Gospe Svete in kraj, kjer naj bi stal knežji kamen. Ž nami se veselijo praznovanja 1000-letnice prve pisne omembe Bleda in upam, da bodo sodelovali pri praznovanju," je povedala Žnidarjeva, ki je s predsednico KS Rečica Ano Miler vodila izlet v Sveče. Za kulturni program so poskrbeli Franci Kindelhofer, Ana Miler in Jože Poljanec, obisk prijateljskega kraja na Koroškem pa je financirala KS Rečica. Renata Škrjanc, foto: arhiv KS Rečica Krajani Rečice in člani Zgodovinskega društva Bled 1004 na kraju, kjer naj bi stal knežji kamen. In tako sem postal optimist Po naključju srečate človeka, drugačnega od ostalih ljudi, ki jih poznate. Ugotovite, da se ob njem počutite dobro, pozitivno in energično in sčasoma postaneta prijatelja. Je pravi optimist. Kjer vi vidite problem, on zagleda priložnost. Ko ste prepričani, da nekaj ni mogoče, se on še bolj navduši. Ko vi želite odnehati, on naredi še korak naprej. Je uspešen, srečen in dragocen. Zanima vas njegova skrivnost in odločite se, da ga vprašate o skrivnosti njegovega optimizma. Le nasmehne se vam in začne pripovedovati... Naučil sem se misliti kot optimist Bili so časi, ko sem bil obupan, reven, potrt in premagan. Česarkoli sem se lotil, je bilo obsojeno na propad. Šele ko sem bil čisto na dnu, sem se začel spraševati, zakaj je tako. Veš, takšni časi so pravi blagoslov, saj mora človek najprej priti do tal, če se želi odriniti navzgor. Najprej sem spoznal, da so me zastrupljale pesimistične misli. Razmišljal sem v slogu vse ali nič. Mislil sem, da je vedno možna ena sama rešitev - popolnost. Če nečesa nisem naredil tako, kot sem mislil, da bi moral, sem se obsodil na katastrofalni poraz. Zato sem se počutil bodisi neznansko dobro ali pa povsem na dnu. Svet sem slikal črno-belo in zase verjel, da imam vedno le eno možnost, sicer me bo kdo tako ali drugače pokopal. Verjemi, to meje uničevalo. Ko sem spoznal, da me takšne misli zavirajo, bremenijo in frustrirajo, sem se začel spraševati, ali je to res, kar si govorim? Ali je res, da svet pomeni le dan in noč? Takrat sem prvič opazil odtenke rumene, rdeče in škrlatne barve sončnega vzhoda in zahoda. Spoznal sem, da nisem bil realen. Danes vem, če mi ne uspe, nisem popolna zgu-ba, obstaja tudi "nekje vmes" -in ta pot je najboljša! Uporabljal sem dvojna merila. Sebe sem vedno cenil manj, kot sem cenil druge. Napako, ki sem jo storil, sem vedno poveličeval, po drugi strani pa skušal zanemariti napake, ki so jih delali drugi. Če nisem uspel prodati izdelka, sem se označil za nepoboljšljivega poraženca, o sodelavcu, ki mu prav tako ni uspelo, nisem niti približno razmišljal tako. Spoznal sem, da me dvojna merila naredijo manjvrednega in končno doumel, da moje napake niso nič manj človeške, kot pri drugih. Za svoje napake sem postal enako strog, kot sem bil strog do napak ljudi okrog mene. Pretirano sem posploševal. Razmišljal sem na način "vedno" ali "nikoli". Ko mi nekaj ni uspelo, sem si dejal: "Nikoli mi ne uspe," ali pa "Vedno sem bil in vedno bom ostal zguba." Posploševal sem in se pogrezal še globlje. Nekoč pa sem ugotovil, da je zelo pomembno, kaj si govorim. Vprašal sem se, ali mi čisto zares nikoli ne uspe, ali le preveč posplošujem. Takoj sem se spomnil preteklih uspehov in se počutil bolje. Kadar se danes zalotim pri "vedno", "nikoli" in drugih pretiravanjih, se opomnim, da lažem samemu sebi in si nemudoma povem resnico. Spomnim se na vsako malenkost, kjer sem se izkazal dobro in na katero sem lahko ponosen. Izključeval sem pozitivno. Ko mi je nekaj uspelo, temu nisem dajal posebne teže. "Jaz, da sem dober in uspešen, ah, daj no..." Tako sem si govoril, ker se nisem cenil. Ko me je nekdo pohvalil, sem le zamahnil z roko in dejal, "sreča" ali "sploh nič takega." Včasih sem mislil, da me ljudje hvalijo kar tako, iz vljudnosti. Ko sem to ugotovil, sem začel pri sebi iskati tisto, kar je vredno priznanja. Če me danes kdo pohvali, ponosno odvrnem "Hvala!" in si ob tem mislim, "zaslužil sem si to." Če pohvale ni, se za dobro delo nagradim sam. Sposoben sem in vreden uspeha! Naučil sem se razmišljati kot optimist Vidiš, to, o čemer človek razmišlja, določa njegovo prihodnost. Vse namreč izhaja iz njegovih misli. Ko sem živel kot pesimist, sem ugotovil, ne le da sem razmišljal tako, tudi govoril sem pesimistično. Ko so drugi dejali, da nosim zasluge za uspeh, sem se le kislo nasmehnil in odvrnil, "Ne, ne, on nosi glavne zasluge!" in pokazal na sodelavca. Ko me je nekdo prijazno vprašal, kako sem, sem hladno odgovoril, "Ah saj veš, živim, treba je pač..." Danes vem, da lahko z besedo vplivam na svoje življenje. Začel sem govoriti, kot bi govoril optimist, človek, kakršen sem želel postati. V začetku je bilo težko, a sem se sčasoma navadil. Začel sem se glasno bodriti, veselo pozdravljati druge, v pogovoru uporabljal besede in stavke, ki označujejo optimista, "lahko", "mogoče", "zakaj pa ne!", "uspeli bomo!", "to zmorem!", "ne obupaj!" in druge. Ko me danes kdo vpraša kako sem, rečem, "Hvala, zelo dobro!" ali "Boljše mi ne bi moglo iti!" Pa kaj, če se ne počutim vedno tako. Ugotovil sem, da kadar govorim optimistično, se tudi počutim optimistično. Naučil sem se delovati kot optimist Z mislimi in besedami sem želel spremeniti tudi svoja dejanja. Te zanima, kako sem se obnašal kot pesimist? Začniva z držo. Ko sem hodil po ulici, sem bil sključen, poklapan in mlahav, kot zavesa. Hodil sem počasi, resen in bled v obraz. Kadar sem se recimo znašel v gneči vozil, sem preklinjal, vpil in zmerjal vsepovprek, pa čeprav nisem z besom premaknil vrste niti za milimeter. Slaba volja, jeza in potrtost so od mene odvračali vesele in pozitivne ljudi. Danes je to drugače. Ugotovil sem namreč, da človek lahko na svoje razpoloženje vpliva že s svojo zunanjo podobo. Spremenil sem držo. Korenito! Čeprav se nisem počutil najbolje, sem se postavil bolj pokončno, pospešil korak in si nadel nasmešek. Sprva sem mislil, da izgledam kot bebec, ampak sčasoma sem se tega navadil. Ko se danes znajdem v gneči, se najprej opomnim, da ne morem spremeniti nič. Vprašam se, kako lahko vplivam na nastalo situacijo. Če je odgovor negativen, ostanem hladen in ta čas izkoristim za pozitivne misli, včasih celo berem. Povem ti, deluj kot optimist in postal boš optimist! Poiskal sem si družbo optimističnih ljudi Povej mi, s kom se družiš, in povem ti, kdo si. Tiste dni pri meni ni bilo težko ugotoviti, kdo sem. Okoli mene so se sukali ljudje, ki so bili enako ali še bolj pesimistični kot jaz. Naši pogovori so bili kritika, kritika, kritika in seveda, "nič dobrega se ne obeta." Ko sem spremenil svoje misli, besede in dejanja. sem opazil naraščajočo razliko med menoj in "prijatelji." Kadar sem želel pogovor dvigniti za en nivo više, so se mi posmehova li. Ko sem povedal, da želim napredovati v službi, so me pogledali, kot da bi naznanil, da kandidiram za predsednika. Skratka, kmalu sem ugotovil, da ne spadam več v to druščino. Poiskal sem si nove prijatelje. Vesele, pozitivne, nasmejane, spodbujajoče, ambiciozne, optimistične... In tako sem postal optimist Zazvoni budilka in zbudite se. "Spet sanje...," si zamrmrate, a bolj sproščeno kot ponavadi. Vaš prijatelj - učitelj je izginil v trenutku, ko ste odprli oči. "Pa tako resnično je bilo vse skupaj..." Pretegnete se, zazehate in se ozrete k nočni omarici. Tam je bil listek, ki ga včeraj zvečer še ni bilo. Sporočilce? Vzamete ga v roke in radovedno preberete... "Zelo me je veselilo! Tudi ti lahko postaneš optimist, tako kot jaz. Zapomni si: bolje je prižgati svečo, kot preklinjati temo.'", podpis: tvoj prijatelj. Pripis: Naslednji torek boš lahko ugotovil, zakaj si takšen, kot si in v čem se razlikuješ od drugih. Te zanima? Nace Volčič www.mojuspeh.com Najhitrejša pot do sedeža v najhitrejšem dirkalniku Dirkač v Fl - vsaj za nekaj krogov Tudi letos bodo v ekipi Formule 1 McLaren pripravili tekmovanje, na katerem se bodo "navadni smrtniki" lahko pomerili v zahtevnih avtomobilsko vozniških veščinah, najboljšega pa čaka enkratna priložnost - vožnja z dirkalnikom Formule 1. Kandidate čaka kar nekaj zahtevnih preizkusov, finale bo septembra v češkem Brnu. Kdo od navdušencev bi se branil? Najbolj spreten udeleženec akcije ekipe Formule 1 VVest McLaren Mercedes bo lahko sedel v čisto pravi dirkalnik in se na dirkališču v češkem Brnu odpeljal nekaj krogov. Lansko leto je slovenskemu predstavniku "spodrsnilo" tik pred koncem. Pri McLarnu so se tekmovanja, ki je hkrati zabavno in precej zahtevno domislili že lansko leto in med navdušenci, ki uživajo v vonju bencinskih hlapov in prežganih gum, je naletelo na veliko zanimanje. V Sloveniji je organizator predtekmovanja MPL Racing, ki ga vodi prekaljeni avtomobilski maček Pri-niož Lemež in tudi letos se bodo lahko ljubitelji najhiterjših dir-kalnikov pomerili za vožnjo z lanskim McLarnom WWM MP4-17, ki sta ga vozila njihova dirkača David Coulthard in Kimi Raikonnen. Lansko leto je bila akcija zelo uspešna, slovenskemu predstavniku Gregu Hočevarju pa bi skoraj uspel veliki met; prek težavnih preizkusov se je prebil vse do finala na drikališču v češkem Brnu, tam pa mu je "spodrsnilo" tik preden bi lahko sedel za volan dirkalnika. Sicer pa menda med tistimi, ki so si z zanimanjem v živo ali na televiziji ogledali katero izmed dirk najbolj prestižnega avtomobilskega tekmovanja, skoraj ni takšnega, ki si ne bi želel preizkusiti v pravem vrhunskem dir- kalniku. In kako se želje lahko uresničijo. Na McLarnovo akcijo se lahko prijavijo vsi, ki imajo veljavno vozniško dovoljenje, ker pa ne gre za iskanje formu-laških talentov, se tekmovanja ne smejo udeležiti vozniki s kakršnokoli dirkaško licenco. Kandidati, ki bodo v finale prišli iz različnih držav, se bodo morali seveda najprej soočiti z zahtevnimi preizkusi. Slovenske 19. junija najprej čaka izbor na novem kartodromu v Kopru, med njimi se jih bo 15 uvrstilo v drugi krog, nacionalni finale pa bo 30. junija na poligonu Tees-dorf pri Dunaju. Tam jih v vožnji z Mercedes-Benzovimi avtomobili čaka veliko zahtevnih nalog, pri katerih bo potrebno pokazati sposobnost obvladovanja avtomobila in dokazati psihofizične zmožnosti za napredovanje v finalne izbore. Zadnjo besedo bo imela žirija, ki jo bodo sestavljali člani ekipe West McLaren Mercedes in MPL Racinga. Zmagovalci nacionalnih izborov bodo odpotovali v Brno, kjer jih bodo 5. in 6. septembra čakali že na pol dirkalni avtomobili mercedes-benz CLK 55 AMG. Zatem se bodo pomerili še v dirkalnikih formule 3000, ki je bila za mnoge šampione Formule 1 odskočna deska. V žiriji, ki bo odločala o zmagovalcu, bodo tudi dirkači ekipe Vvest McLaren Mercedes in potem pride še najslajši model za izbranca. Na češkem dirkališču se bo lahko zapeljal nekaj krogov s čisto pravim dirkalnikom formule 1. M.G., foto: VVest McLaren Mercedes Rabljena vozila Na našem pokritem centru na l.aborah v Kranju vas Caka največja izbira rabljenih vozil vseh zmunk in letnikov (več kot HO vozil). RENAULT Znamka in tip Letnik-barva Cena V Sit VW Passat 1,81 k,abs,sv,cz,es... 2000 modra met. 2.990.000,00 Bmw 3161,9 k,abs, cz,sv... 1999 črna 3.199.000,00 VVVSharan l,9tdi k, abs,sv,cz,es.. 1999 srebrna 3490.000,00 Ren.Megane Scenic 1,6 abs,sv,cz... 1999 met.modra 1.880.000,00 Ren.Megane break l,9dci k,abs,sv,cz... 2001 met.rdeča 2.550.000,00 Renault laguna 1,9 dci conc.k,abs,es,cz... 2000 srebrna 2.799.000,00 Kia pride vvagon 1,3 es 1999 siva 799.000,00 VW Passat 2,0 gl k,abs,sv,cz 1993 siva 890.000,00 Renault Megane 1,9 dci k,abs,sv,cz... 2002 srebrnozlat 2.980.000,00 Renault Thalia 1,4 16vexpres. sv,cz,es 2002 met .rdeča 1.730.000,00 VW Polo 1.6 sv,2xair . 1997 bela 1.080.000,00 Fiat Punto l,2sx k, sv,cz,es 2001 rdeča 1.540.000,00 vvvvvv.ulpotour-romont.si Za vozila z garancijo vam jamčimo: ♦ BREZPLAČEN PREIZKUS ♦ 45 TOČK KONTROLE NA VOZILI ♦ TEHNIČNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH ♦ POMOČ NA CESTI, VLEKO Ml POPRAVILO ♦ 3 MESEČNO TEHNIČNO GARANCIJO LEGENDA: - G. vn/.iui z GARANCIJO K: KUMA SV. SBRVO VOLAN C/.: CENTKAI.NU ZAKLEPANJE K RADIO ♦ ES: ELEKTR m IC STEKEL AIK AlKBAi; _ KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ. LJUBI IANSKA 22 Centrala: 04/20 15 240 Vse za vaš avto na enem mestu: • Prodaja vozil Renault ♦ Zavarovanje in registracija vozil i Vzdrževanju vozil ♦ Odkup in prodaja rahljenih v tix.il • Najam vozil »Tehnični pregledi o&bnih, . Vleka vozil tovornih in priklopnih vozil Test: Jaguar X-Type 3.0 V6 Sport Mačka s pristriženimi kremplji Jaguar, prestižna avtomobilska znamka, ki je imela v svoji dolgi zgodovini tudi že bolj svetla obdobja kot v zadnjih letih, že nekaj časa ni več samo otoški, ampak tudi ali predvsem Fordov. Mnogi menijo, daje potem, ko je bilo potrebno z motornega pokrova odstraniti kipec divje mačke, Jaguar izgubil del svoje identitete, toda mačka gre naprej kljub pristriženim krempljem; le njeni avtomobili so postali manj imenitni in ne več tako pregrešno dragi. X-type je trenutno najmanjša in tudi najcenejša hišna limuzina, ki se mehanično tesno navezuje na Fordov model mondeo. Britanska kraljica bi se nad njim verjetno zmrdovala, saj ne ponuja enakega razkošja kot njene motorizirane štirikolesne kočije, toda to še ne pomeni, da je Jaguar postal dosegljiv vsem navadnim smrtnikom. Prav nasprotno, divja mačka je še vedno namenjena predvsem izbrancem, tistim, ki premorejo dobršno mero klasičnega avtomobilskega okusa in primerno založen bančni račun. ****'& Zunanjost: Obliko- valci X-typeove zunanjosti so dokaj harmonično združili Ja-guarjevo tradicionalnost in tokove, usmerjene k iskanju prostora pod soncem sodobnega avtomobilskega sveta. Sprednji del z dvojnima stisnjenima okroglima žarometoma, z gubami na motornem pokrovu in z masko hladilnika, na kateri ne manjka kroma, namreč nekoliko spominja na največji jaguar XJ, zelo klasično je videti tudi bočna silhueta in zaključek z dvema izpušnima cevema na zadnjem delu, ki sta pika na i privlačni podobi in spomin na najbolj TEHNIČNI PODATKI vozilo: ........................limuzina, 4 vrata, 5 sedežev mere: .....................d. 4,267, š. 1,789, v. 1,392 m medosna razdalja: .............................2,710 m prostornina prtljažnika: ............................452 I teža praznega vozila: ...........................1495 kg dovoljena skupna teža: ..........................2120 kg motor: .........................šestvaljni, bencinski, 24V gibna prostornina: ............................2967 cem moč: .....................169 kW/231 KM pri 6800 v/min navor: ..........................279 Nm pri 3000 v/min najvišja hitrost: ..............................229 km/h pospešek od 0 do 100 km/h: .......................7,5s poraba EU norm.: .................7,8/15,1/10,5 1/100 km maloprodajna cena: .......................9.864.097 SIT zastopnik: .........................Summit Avto, Ljubljana NA KRATKO * Češka Škoda je v letošnjem prvem kvartalu zabeležila za odstotek manjšo prodajo kot v enakem lanskem obdobju. Prodali so 106.194 avtomobilov (lani 107.277), največji delež je pripadel modelu fabia, sledita pa oeta-via in superb. Medtem ko je na prodajo v državah EU še naprej vplivala recesija, so na vzhodno-in srednjeevropskih trgih zabeležili občutno rast. Najbolj se je prodaja povečala na Poljskem (+11,7%), na Madžarskem (+7,9%) in v Sloveniji (+7,2%). * Južnokorejska Kia je za svoj veliki enoprostorski avtomobil carnival dobila britansko nagrado za najboljše rabljeno vozilo, ki jo podeljuje avtomobilistična revija Auto Express. Med kriteriji za dodelitev so ohranjanje vrednosti vozila, kakovost, dostopnost kupcem in povpraševanje po rabljenih vozilih. * Renault in Volvo sta se s podpisom pogodbe odločila za potrditev uspešnega partnerstva v štirih nordijskih državah. Pogodba predvideva petletno sodelovanje, podružnica Renault Nordic pa bo locirana v upravni stavbi Volvo Cars v švedskem Goetteborgu. S to potezo bi francoski avtomobilski proizvajalec rad utrdil svoj položaj na skandinavskih trgih, sicer pa se je sodelovanje med obema partnerja začelo že leta 1983, deset let kasneje pa je skoraj prišlo tudi do združitve, ki je bila v zadnjem hipu preklicana s strani Švedov. * Naftna multinacionalka Shell je postala partner koncerna General Motors pri razvoju vozil s pogonom na gorivno celico. Shell naj bi s svojimi podružničnimi podjetji zagotovil infrastrukturo za polnjenje z utekočinjenim oziroma zamrznjenim vodikom. Prve vodikove črpalke naj bi začele obratovati že do letošnjega oktobra, medtem ko pri General Motorsu upajo, da bodo do konca desetletja prodali milijon vozil s pogonom na gorivno celico. * Ljubljansko podjetje Avto Triglav, ki ima na skrbi zastopniške posle za vozila znamk Fiat, Alfa Romeo in Lancia, je pred kratkim prodalo 50 - tisočo vozilo iz svojega prodajnega programa. Ob jubilejni številki so za kupce pripravili posebne popuste in dve novi različici modela fiat punto. V sedmih letih so pri Avto Triglavu našli daleč največ kupcev za avtomobile znamke Fiat (47.242), precej skromnejši pa sta znamki Alfa Romeo (3.003) in Lancia (529). M.G. slavne čase te prestižne znamke. ***/*•& Notranjost: Vprašanje prostornosti potniške kabine je bilo pri tem avtomobilu očitno v senci zunanje podobe. Ne spredaj in še manj zadaj namreč ni nikakršnega posebnega prostorskega razkošja. Višjerasli vozniki imajo za volanom celo precej resne težave, kajti z glavami so blizu strehe, nog pa tudi ne morejo raztegovati po mili volji. Limuzinski prtljažnik je prostorsko soliden, kakšnih dodatnih plusov pa si vseeno ne za- služi, delno zaradi neravnega dna, nekaj tudi na račun premajhne nakladalne odprtine. Za volanom je ta jaguar takšen, kot se za prestižno avtomobilsko znamko spodobi. Temeljita izdelava, kakovostno usnje na sedežih in pristen v temno zelen odtenek obarvan les, ki krasi armaturno ploščo, so tisti elementi, ki v tej limuzini zagotavljajo dobro počutje. Že res, da so nekateri plastični deli, na primer reže za zrak, oblikovani malce nedomi-selno in da bi bila z lesom lahko JAGUAR X-TYPE in bližnji tekmeci model MERCEDES-BENZ C 320 4MATI C AUDI A4 3.0 OUATTRO BMVV 330 iX maloprodajna cena 11.170.557 SIT 8.603.468 SIT 9.696.030 SIT oblečena tudi sredinska konzola, toda takšno gledanje pod prste je že skoraj preveč drobnjakarsko. *★**/* Motor: S 3,0-litrskim bencinskim šestvaljni-kom je x-type uglajena in zmogljiva limuzina. Motor, ki steče lahkotno, a z rezkim zvokom, ima rad priganjanje in ob odločnejšem pritisku na stopal-ko za plin zarenči kot divja mačka, ki ji je kdo stopil na rep; z dovolj veliko zalogo navora in moči se zlahka spopada z avto-mobilovo težo in tudi s. samodejnim menjalnikom, ki ima smešno neugledno oblikovano ročico. Menjalniška avtomatika žal ne dopušča tudi elektronsko nadzorovanega ročnega pretika-nja in voznik si s pritiskom na dodaten gumb lahko izbere le še športni režim pretikanja, ki pa je zaradi motorne moči skoraj nepotreben. Posledica dinamične vožnje je višja poraba, zaradi katere so pogostejši postanki za polnjenje le 6-litrske posode za gorivo neizogibni. ***** Vozne lastnosti: stalni štirikolesni pogon zagotavlja suvereno lego na cesti in predvsem več zanesljivosti takrat, ko je podlaga pod kolesi mokra ali spolzka. Voznikov občutek, da je vse pod nadzorom, se občasno nekoliko razblini zaradi dokaj mehkobnega vzmetenja in za odtenek premalo progresivnega volanskega servoojačeval-nika. Kompromisno razmerje med udobjem in zanesljivostjo se kaže v ohranitvi lastnosti športnega avtomobila in nedvoumnem dokazovanju prestižnega porekla. ****■& Končna ocena: Vprašanje, ki je na mestu, se glasi: ali je X-type "ukročen" samo do te mere, da njegove lastnosti še lahko zagovarjajo sorazmerno visoko ceno, ali pa so tekmeci v tem razredu zanj premočni? Nekaj je vseeno na dlani: jaguar, kakršenkoli že je, je še vedno posebnež, tudi zato, ker jih prav veliko na cestah ni mogoče srečati. Matjaž Gregorič Legenda: ★****odlično ****Mdobro ***^-m-povprečno * * liri^zadovolj ivo ★■ftiirtf-M-slabo / vmesna ocena Renault Megane še v limuzinski in kombijevski različici Še dve novi družinski ritki Avtomobilski salon v Barceloni je francoski Renault izkoristil za odkritje še dveh novih različic družine modela megane. Šti-rivratna limuzina in petvratni kombi sta peta in šesta karoserij-ska izvedba in od obljubljenih sedmih tako manjka samo še ena. Oba novinca bosta na slovenski trg prišla prihodnje leto. S sedmimi karoserijskimi različicami novega megana se namerava Renault močno utrditi v spodnjem srednjem avtomobilskem razredu, ki velja za dokaj konzervativnega. Limuzina in kombi se oblikovno navezujeta na že predstavljene različice in imata do potankosti enaka sprednja dela. Pri Renaultu ju namenjajo uporabnikom, ki iščejo oblikovno atraktiven in prostoren avtomobil. Kombi, ki nekoliko spominja na večjo laguno in se bo pri nas imenoval grand tour, ima v zadku 520 litrov prtljažnega prostora, s čimer se lahko meri s predstavniki srednjega razreda, nič bistveno slabši pa ni limuzinski sport saloon, saj sta oba tudi daljša od doslej znane tri- ali petvratne kombili- muzinske izvedbe. Pri motorni paleti in varnostni opremi ni nobenih sprememb. Osnovo v bencinskem delu motorne palete predstavlja 1,4-litrski štiri-valjnik (98 KM), ki mu sledita 1,6-litrski (115 KM) in 2,0-litrs-ki (136 KM). Poleg bencinskih bodo na voljo še trije sodobni turbodizelski motorji z visok-tlačnim neposrednim vbrizgom goriva, in sicer dva 1,5-litrska (80 in 100 KM) ter 1,9-litrski (120 KM). Za varnost nove generacije megana jamči predvsem pet zvezdic na Euro NCAP preizkusnem trčenju, ki jih je dosegel kot edini v svojem razredu, seveda pa je v avtomobilu tudi vrsta pasivnih in aktivnih varnostnih elementov. Za zdaj še ni natančno znano, kdaj se bo pri nas začela prodaja novih meganovih različic, vendar to najbrž ne bo v letošnjem letu, saj morajo pri Renaultu Slovenija najprej poskrbeti za novi sce-nic in kupe - kabriolet. Matjaž Gregorič, foto: Renault NISSAN AKCIJA ZA VOZILA ALMERA IN PRIMERA KLIMATSKA NAPRAVA DARILO Ponudba velja v aprilu in maju za vozila I. 2003. AVTO MOČNIK, d.o.o., Kranj, Britof 162, tel.: 04/20 42 277_ KUPOM Zf) 550.000 POPUjTf) r'T"f V VSEH SALONIH Z VOZILI MflZDfl Pri nakupu Mazde Premocy 2.0 DITD J^YJ° MOČNIK, d.o.o., Kranj, tel.: 04 2041 69® En počitniški pozdravček. Tema današnjega Cukrčka je zelo nepočitniška; poskušala sem zbrati nekaj dobrih namigov, kako lahko še z zadnjim šolskim spisom izboljšate svojo oceno pri slovenščini. Vseeno pa ta teden raje izkoristite za polnjenje baterij - in upajte na sonce. PS: V eni od prejšnji številk smo ob pesmici DOGODEK BREZ PRIMERE pozabili pripisati ime avtorice. Pesmico je napisala Medeja Peter-nel, 6.b iz OŠ Šenčur. Ana Cergolj AHA G«. NAS RAZRED Jaz sem Aleša, nerodna sem kot Desa. A kaj šele Matic, tak je kot neroden stric! Lea se s sokom naceja. Patricija je taka kot forzicija. Natalija bi imela rada ferarija in, če se bi po svetu vozila, bi še Jana Drenovca naložila. Petra je blondinka in se že v drugem razredu rada šminka. Jera je taka zaspanka, da se šele poleti sanka. Jaka pod mostom koraka, pa sreča medveda, mu v hlače pogleda. Gašperlin Jan je učenjak svetovno znan. Gašper pa je tak, da ga ima vsak rad. Aleša Žerovnik, 2.r, OŠ Voklo KAKO DOBITI 5 ZA SPIS ALI DOMIŠLJIJA, MOJE NAJVEČJE BOGASTVO! V osnovni šoli smo se pri slovenščini delili na tiste, ki jim spisi "grejo", in tiste, ki jim "ne gre-jo". Za prve je bila ocena iz spisa le Še ena 5 več, za druge pa nočna mora - raje bi se naučili dva zvezka slovnice in 10 Prešernovih pesmi na pamet. Če se ti zdi, da si med tistimi drugimi, je čas, da se naučiš nekaj zvijač, ki ti bodo izboljšale oceno. 1. PREIZKUS DOMIŠLJIJE Si opazil, da se spis v osnovni šoli ponavadi imenuje domišljijski spis? Torej, treba je le aktivirati tisti delček možganov, s katerim ponavadi sanjariš, kakšen bi bil princ (princeska) na belem konju ali kako bi po naključju dan pred matematično kontrolno našel že rešen test. Bujnost svoje domišljije lahko preizkusiš tako, da pomisliš, kaj bi napisal na naslov Moj idealni dan. Če se ti zdi, da bi moral imeti dan vsaj 239 ur, da bi lahko vanj stlačil vse stvari, ki bi jih želel početi, si na dobri poti. Če pa je vse, kar ti pride na misel, le: ves dan bi gledal filme, mami pa bi mi pekla pomiri, potem je čas, da svojo domišljijo malce vzpodbudiš. Kako? 2. BRANJE, BRANJE, BRANJE Če se ti zdi, da gledanje televizije vzpodbuja tvojo domišljijo, knjige pa so strašno dolgočasne, to na žalost ni res. Knjige (poleg tistih za domače branje) ti dajo goro idej, ki jih lahko uporabiš pri spisu. Da ne govorim o tem, kako bogatijo besedni zaklad - s čimer prav gotovo lahko očaraš učiteljico/učitelja. 3. NAPAKE Jaz z domišljijo nikoli nisem imela težav, spise sem komaj čakala. Ampak moje "briljantne" ideje so pri oceni vedno zasenčile množice manjkajočih vejic, velikih začetnic in v naglici izpuščene črke. Zato je dobro napisati malo krajši spis, pri katerem pa imaš čas, da na koncu vse še enkrat prebereš in popraviš napake. Tako se ti ne bo treba jeziti, daje tvoja genialna stvaritev ocenjena s 3, tako kot slovnično brezhibna dolgočasnost tvojega soseda. Hi pa tnišlitno fofeo ZAKAJ VODA TECE, tokrat razmišljajo učenci OŠ Bistrica - Tržič. Voda teče, ker se ji mudi tja za devete gore, da tam kaj novega izve. Sara Likozar, 5.a Voda teče zato, ker je zelo živčna in ne more biti vedno na enem mestu. Željka Ristič, 5.a Voda teče, ker jo preganjajo nevidne sile in beži pred njimi. Branka Avramovič, 6.a Voda teče, da ima zmeraj lepo vitko postavo. Kristina Šnobal, 6.a Voda teče, da ni vse tiho, ko mlini meljejo. Andrej Pogačnik, 6.a 4. DRZNI SI Sočustvuj s svojo učiteljico/učiteljem, ki mora prebrati in oceniti 32 spisov na isti naslov. Večinoma so si med seboj podobni in drugačnost je vsekakor dobrodošla. Drzni si malo več, piši o temi na svoj način, bodi drugačen. Skratka, ustvari svoj slog. Preverjeno deluje! 3 SLABE IDEJE ZA NASLOV SPISA. Travna bilka mi je zaupala svojo skrivnost. Najzanimivejši počitniški dan. Pesnik je vrtnar tišine. 3 DOBRE IDEJE ZA NASLOV SPISA Moji starši pa jaz. Ko zaprem oči, predmeti v moji sobi oživijo. Vsi drugačni, vsi enakopravni. Lisi i& dft^vftifca Tretja ura je bila polomija, četrta tudi, prav tako peta in šesta. Ko sem prišla domov, sem se takoj zaklenila v kopalnico, pregledala sem si obraz s povečevalnim steklom in ugotovila, da so vsi mozolji na svojem mestu. Bila sem obupana. Zakaj morajo biti nekateri lepi, drugi pa grdi? No, saj to je logično, ampak zakaj moram ravno jaz spadati med grde? Odločila sem se, da bom začela varčevati za plastično operacijo. Medtem ko Janja nima niti enega mozolja, ima čudovite lase in bele zobe, sem jaz grozna. Čas je minil, kot bi se enkrat zavrtela okrog svoje osi. Mami in oči sta prišla iz službe, mlajši brat iz vrtca in sestra iz tečaja fotografiranja. Zmotili so moje razmišljanje o lepoti in Janji. In, seveda, o mojih mozoljih. (se nadaljuje) Sara Kosirnik, 8.C, OŠ Tržič Ne pišejo prostih spisov M. ti jL Jl Glasilo osnovne šole Ivana Groharja ima skoraj dvajsetletno tradicijo in so mladi šolarji in njihove mentorice zanj prejeli že kup nagrad. Škofja Loka - Ime šolskega časopisa so si na osnovni šoli Ivana Groharja izposodili kar pri slikarju, po katerem se imenuje šola, oziroma pri eni od njegovih slik. Tako so nastali Macesni, v katerih tri- do štirikrat na leto povzamejo utrip njihove šole, lotijo pa se tudi takih tem, kot je na primer uvajanje devetletke. Letos pri nastajanju glasila sodeluje osem deklet iz sedmega razreda, fante, pravi njihova mentorica, pa si morajo malo sposojati. Prav zdaj pripravljajo tretjo številko, v kateri se bodo posvetili predvsem učencem in njihovim mentorjem, ki so dosegli vidne uspehe na šolskih tekmovanjih. Pri nastajanju časopisa se včasih mnenja močno krešejo. Za fotografije v šolskem časopisu si morajo "sposojati" fante iz fotografskega krožka. Večino tekstov za Macesne napiše zgoraj omenjenih osem deklet, pomagajo pa jim tudi učenci nižjih razredov s svojimi spisi - najboljši namreč najdejo mesto v šolskem glasilu. "Vsak bi rad videl, da se v glasilu pojavi njegov spis ali pesem," je pojasnila ena od šolskih "novinark" Anja Šter. Kot vsak pravi časopis tudi Macesne opremijo s fotografijami in ilustracijami, ne manjka niti križanka, časopis delajo zanimiv še razni kvizi in šale. Jn kako sploh nastane šolski časopis? "Ob sredah se zberemo po pouku in vsaka pove svoje zamisli, izmenjamo mnenja, o čem bi lahko pisali, in potem izberemo, kaj bi bilo najbolj zanimivo," je razložila Anja. "Včasih se tudi skregamo," je pripomnila mentorica Tatjana Košak, s čimer je žele- la povedati, da se na njihovih sestankih mnenja zares krešejo. Svoje delo jemljejo zelo resno, redno spremljajo dogajanje na šoli, tako da v Macesnih ne bi pozabili na kakšno šolsko prireditev ali tekmovanje. V vsaki številki predstavijo tudi kakega znanega glasbenika, v naslednji bo to član skupine Game over. "Glasbeniki so navajeni, da jih kličejo in želijo intervju od njih, zato so pripravljeni odgovarjati tudi nam," je pojasnila Katja Weber. Kljub vsemu povsem gladko ni šlo. "Na začetku, ko sva klicali, je najprej mislil, da se norčujeva in sva le njegovi 'fenici'. Potem pa je le pristal," je dodala Ksenija Mravlja. Skozi vsako številko se vleče določena rdeča nit. Pred novim letom je bilo to obdarovanje, v prihodnji številki bodo šolska tekmovanja - predstavile bodo uspešne učence in njihove mentorje, v prejšnji številki pa uvajanje devetletke. Tega so se lotile zelo natančno, med drugim so opravile intervju z ravnateljem in podrobneje predstavile, kaj devetletka prinaša učencem. Kot prave raziskovalne novinarke so se podale tudi v razrede med šestletnike in "zaslišale" še njihovo učiteljico in starše. Iz tega je nastalo izčrpno poročilo. "Zelo pazimo, da tekst, ki ga pripravimo za glasilo, ni prosti spis, ampak ima bolj novinarsko obliko, torej poskušamo odgovoriti na vprašal- nice kaj, kdo, kje, kdaj in zakaj," je povedala Katja. Z novinarskimi zvrstmi pa se seznanijo že pri pouku slovenščine. V časopisu tako zdaj prevladujejo predvsem poročila, ankete in intervjuji, kot je zatrdila Tatjana Košak, letos pridejo na vrsto tudi komentarji. Časopis ima še svojega kolumnista - učenec Gašper Beguš za vsako številko napiše uvodnik na izbrano temo. Razen tega so k eni od številk pridali prilogo, v kateri so predstavili šolo v naravi. Na svoje glasilo so na šoli zelo ponosni, saj ima že skoraj dvajsetletno tradicijo, zanj so prejeli tudi številne nagrade. "Ker smo na celjskem sejmu Vse za otroka osvojili prvo mesto, smo za nagrado dobili barvni tiskalnik, zato imamo lahko v časopisu barvne slike," ponosno pove Tatjana Košak. Za fotografiranje si sposodijo učence iz foto- grafskega krožka. Zanimivo je, da se za novinarski krožek odločajo predvsem dekleta. "Fante zanimajo povsem druga področja, pomagajo pa nam pri fotografiranju in tehničnih zadevah," je razložila Tatjana Košak. Časopis pomagajo ustvarjati tudi učenci nižjih razredov, v katerih imajo ustvarjeno mrežo dopisništva. Njihovi so spisi in ilustracije v časopisu. "Sodelujejo vsi učenci, od prvega razreda devetletkarjev do osmega razreda," pravi Tatjana Košak in hkrati doda, da krožek nikakor ni namenjen samo od-ličnjakom. Učenec ima lahko pri slovenščini tudi samo trojko, več ji pomeni, da se je pripravljen nekaj naučiti. Mateja Rant, foto: Tina Doki Fantje pridejo prav tudi pri drugih tehničnih zadevah. Obljube - da ali ne? Prihaja mesec ljubezni in z njim čas porok. V mesecu maju, ko ptički žvrgolijo, se veliko zaljubljencev odloči dahniti svoj "da' Če je torej prišel čas, v katerem ste začutili potrebo po takem enkratnem izkazovanju ljubezni eni osebi, se zanj pač odločite - naznanite ga in razglasite. Čudovito! Vendar pa naj bo to naznanilo vaše svobode in ne vaše prihodnje obveze. Kajti prava ljubezen je vedno svobodna in obveza na področju ljubezni ne more obstajati. Če jemljete svojo odločitev o izražanju ljubezni na enkraten način osebi, kije za vas enkratna, kot sveto zaobljubo, ki ne sme biti nikoli prelomljena, lahko pride dan, ko jo boste občutili kot obvezo - in se ji boste uprli. Obstaja namreč samo ena sveta zaobljuba - da govorite in živite svojo resnico. Kajti svoboda je to, kdor ste. Če omejujete svobodo, omejujete sebe, to pa ni nekaj svetega, ampak bogo-skrunskega. V kontekstu poroke je na primer izmenjava obljub, ki jih resnična ljubezen ne zahteva. Ljubezen je neomejena, večna in svobodna. Mi smo tisti, ki jih zahtevamo. Zaradi varnosti in strahu. S tem si ženske zagotovijo podporo in preživetje, moški pa redno spolno zadovoljitev in družbo. Toda ljudje smo konstantno nekonstantni. Edina stalnica razvijajočega se človeka so spremembe. To, kar je danes naša resnica, morda jutri ne bo več. Mogoče se naše današnje videnje stvari razlikuje od tega, za kar smo nekoč rekli, da bo naša večna resnica. In potem smo sami s sabo v sporu. Čemu prisluhniti - moji resnici ali moji obljubi? Če izdamo sebe, da ne bi izdali drugih, je to izdaja najhujše vrste. Poročna zaobljuba naj ne postavlja nobenih omejitev, marveč obljublja le svobodo. Morda boste rekli: POROČNA IZJAVA "Vsakdo lahko izpolni obljube, ki od njega ničesar ne zahtevajo." Toda veliko teže je nekoga osvoboditi, kakor pa ga nadzirati! Ko nekoga nadziraš, dosežeš, kar ti hočeš. Ko nekoga osvobodiš, dobi ta tisto, kar sam hoče. S tem, da daš človeku svobodo, nevarnosti ne povečaš, ampak jo odstraniš. Svoboda torej ne pomeni odpovedovanje odgovornostim, ampak je njihov absolutni vrhunec. Obstaja besedilo poročnega obreda, ki je zelo lepa nova pot, na kateri lahko začnemo skupno življenje. Nič več zahtev do ženske, naj obljubi, da bo "ljubila, spoštovala in ubogala". To je lahko zahteval le vase zagledan, prevzeten in sebičen moški. Gre za obljube, ki jim lahko ostanejo vsa srca zvesta. Morda si boste zaželeli, da bi ga uporabili. Pravzaprav pa sploh niso "zaobljube", marveč poročna izjava. Duhovnik: Neal in Nancy danes nista prišla sem zato, da bi si nekaj svečano obljubila ali da bi si izmenjala sveto zaobljubo. Nancy in Neal sta prišla sem zato, da bi javno oznanila svojo ljubezen drug do drugega, da bi opozorila na svojo resnico, da bi razglasila svojo odločitev za skupno življenje in skupno rast - na ves glas in v vaši prisotnosti, iz njune želje, da bomo začutili zelo iskren in intimen del njune odločitve in jo zato naredili še bolj trdno. Sem sta prišla tudi zaradi njune želje, da bi obred povezave pomagal zbližati vse nas. Če ste tukaj prisotni s svojimi možmi in ženami, naj vas ta obred spomni na vašo ljubečo zvezo in jo ponovno posveti. Začeli bomo z vprašanjem: zakaj sploh poroka? Neal in Nancy sta si odgovorila na vprašanje in mi povedala odgovor. Želim pa ju vprašati še enkrat tako, da bosta lahko prepričana v svoj odgovor, prepričana v svoje razumevanje in trdna v svoji privrženosti resnici, ki si jo delita. (Duhovnik vzame dve rdeči vrtnici z mize...) To je obred vrtnic, v katerem si Nan-cy in Neal delita svoje razumevanje in spominjata te delitve. Nancy in .Neal, povedala sta mi, da se povsem zavedata, da v ta zakon ne stopata zaradi varnosti... ... da edina in resnična varnost ni ne v posedovanju ne v tem, da si posedovali... ... ni ne v zahtevanju ali pričakovanju in tudi ne v upanju, da ti bo to, kar misliš, da potrebuješ v svojem življenju, priskrbel nekdo drug... ... marveč v zavedanju, da vse, kar potrebuješ v življenju... ... vsa ljubezen, vsa modrost, ves vpogled, vsa moč, vse znanje, vse razumevanje, vsa vzgoja, vse sočutje in vsa notranja moč... ... biva v tebi... ... in da se ne poročata v upanju, da bi vse to dobila, marveč v upanju, da bosta lahko dajala te darove z namenom, da bi jih drugi imeli še več. Ali se nocoj tega še vedno trdno zavedata? (Onadva rečeta: "Ja.") Neal in Nancy, povedala sta mi tudi, da vstopata v ta zakon z namenom, da ne bosta na noben način drug drugemu omejevala, nadzirala, ovirala ali utesnjevala svobodnega izraza in iskrenega čaščenja tega, kar je najvišjega in najboljšega znotraj vaju - vključno z vajino ljubeznijo do Boga, do življenja, do ljudi, do ustvarjalnosti, do dela ali katerega koli vidika vajinih bitij, ki vaju pristno predstavlja in vama prinaša to radost. Je to nocoj še vedno vajino trdno prepričanje? (Onadva rečeta:"Ja.") Na koncu, Nancy in Neal, sta mi povedala, da zakona ne vidita kot nekaj, kar je polno obvez, marveč kot nekaj, kar ponuja priložnosti... ... priložnosti za rast, za poln osebni izraz, za rast vajinih življenj do najvišje ravni, za izkoreninjenje vsake lažne misli ali zamisli, ki stajo kdaj koli imela o sebi, in za dokončno ponovno združenje z Bogom s pomočjo stika vajinih duš... ... daje to resnično sveti stik... ... potovanje skozi življenje z nekom, ki ga ljubiš kot enakopravnega partnerja, si z njim enakovredno deliš tako oblast kakor odgovornosti, ki jih narekuje vsaka zveza, si z njim enako deliš morebitne težave in se enako veseliš zmagoslavij. Je to vizija, v katero bi rada vstopila? (Onadva rečeta: "Je.") Zdaj vama podajam ti rdeči vrtnici, ki simbolizirata vajino razumevanje teh zemeljskih stvari; da se oba zavedata in se strinjata v tem, kakšni bosta vajini življenji v telesni obliki in znotraj fizične strukture, ki ji pravimo zakonska zveza. Zdaj si z ljubeznijo podaj ta ti vrtnici kot simbol vajinega skupnega soglašanja s temi dogovori in z razumevanji. Zdaj pa, prosim, vzemita ti beli vrtnici. Sta simbol vajinih globljih razumevanj, vajine duhovne narave in vajine duhovne resnice. Pomenita čistost vajinega resničnega in višjega Jaza in čistost božje ljubezni, ki sije na vaju zdaj in na vekomaj. (Duhovnik da Nancv vrtnico z Nealo-vim prstanom na steblu in Nealu vrtnico z. Nancvjinim prstanom na steblu.) Kakšne simbole prinašata za opomin na obljube, ki sta jih danes dala in sprejela? (Oba snameta prstana s stebel in ju dasta duhovniku, ki ju drži v roki, medtem, ko izgovarja...) Krog je simbol sonca in zemlje in vesolja. Je simbol svetosti in popolnosti in miru. Ravno tako je simbol večnosti duhovne resnice, ljubezni in življenja... ... vsega, kar nima ne začetka ne konca. In v tem trenutku se Neal in Nancy odločita, da bo tudi simbol složnosti in ne posedovanja; združevanja in ne omejevanja; obkrožanja in ne ujetja. Kajti ljubezni ne moreš posedovati in ne omejevati. Duša nikoli ne more biti ujeta. Zdaj prosim tebe, Neal, in tebe, Nan-cy, da si izmenjata prstana. (Izmenjata si prstana.) Neal, prosim, ponavljaj za menoj: Jaz, Neal..., prosim tebe, Nancy..., da bi bila moja partnerica, moja ljubica, moja prijateljica in moja žena... Razglašam in izjavljam mojo namero, da ti ponudim svoje najgloblje prijateljstvo in ljubezen..., ne le v tvojih dobrih trenutkih..., marveč tudi v slabih..., ne le takrat, ko se jasno spominjaš, kdo si..., marveč tudi takrat, kadar pozabiš..., ne le takrat, kadar deluješ z ljubeznijo..., marveč tudi takrat, kadar ne... Nadalje razglašam... pred Bogom in pred vsemi tukaj prisotnimi, da se bom vedno potrudil videti božansko luč znotraj tebe... in vedno poskušal deliti božansko luč znotraj mene..., še posebno v kakršnih koli mračnih trenutkih. Moj namen je ostati s tabo za vedno... v svetem odnosu duše..., da bi lahko skupaj opravljala božje delo..., delila vse, kar je dobrega znotraj naju..., z vsemi tistimi, katerih življenj se bova dotaknila. (Duhovnik se obrne k Nancy) Nancy, si sklenila, da boš ugodila Ne-alovi prošnji, da bi bila njegova žena? (Ona odgovori: "Ja.") Zdaj pa, Nancy, prosim, ponavljaj za mano: Jaz, Nancy..., te prosim, Neal...(Ponovi isto zaobljubo) (Duhovnik se obrne k Nealu.) Neal, si sklenil, da boš ugodil Nancy-jini prošnji, da bi bil njen mož? (On odgovori: "Ja.") Potem pa vaju prosim, da vzameta prstana in ponavljata za mano: S tem prstanom... te vzamem za moža/ženo..., vzamem prstan, ki mi ga ponujaš...(izmenjata si prstana)... in ga dam na pr-stanec... (drug drugemu dasta prstana na prstanca)..., da lahko zdaj vsi vidijo in spoznajo... mojo ljubezen do tebe. (Duhovnik zaključi obred) S polnim zavedanjem spoznamo, da lahko le par vodi poročni obred samemu sebi in le par ga lahko posveti. Ne moja cerkev ne kakršna koli moč, ki mi jo je dala država, mi ne daje pooblastila za izjavo, ki jo lahko oznanita le dve srci ih jo lahko uresničita le dve duši. In tako zdaj, ker sta ti, Nancy, in ti, Neal, razglasila resnice, ki so že zapisane v vajinih srcih, in ker sem pričal istemu v prisotnosti teh vajinih prijateljev in svetega duha - z veseljem ugotavljamo, da sta se razglasila... za moža in ženo. Združimo se v molitvi: Duh ljubezni in življenja, na tem svetu sta dve duši našli druga drugo. Njuni usodi naj bosta od zdaj naprej prepleteni v eno in nevarnosti, ki jima pretijo, in radosti, ki ju čakajo, naj ne bodo ločene med njima. Neal in Nancy, naj bo vajin dom prostor sreče za vse, ki bodo vanj vstopili; prostor, v katerem se stari in mladi prenovijo v medsebojnem druženju, prostor rasti in prostor delitve, prostor glasbe in prostor smeha, prostor molitve in prostor ljubezni. Naj lepota in obilnost vajine ljubezni nenehno bogati tiste, ki so vama najbližji, naj vajino delo vnaša radost v vajina življenja in naj bo vajinih dobrih dni še veliko na zemlji. Amen in še enkrat amen. Donald Neal Walsch (POGOVORI Z BOGOM) ANGELSKA KARTA POGUM Moje odprto srce preveva pogum. Pogum pride iz srca in brezpogojne ljubezni. Vse, kar delamo iz čiste ljubezni, spremljata gotovost in trdnost, ki jo ne more nič omajati. Biti pogumen pomeni, da se pred obličjem Ljubezni strah kratkomalorazblini. Avtorica "angelskih kart" je prof. Ljiljana Lež Drnjević. Naj vas izbrana misel spremlja ves teden. Ponavljajte si jo, razmišljajte o njej in jo živite. Dobra misel vam bo prinesla mir, tolažbo in radost. Angel dobre misli bo z vami. ZLATA ZRNA TA TRENUTEK Vse tvoje življenje je ta trenutek, zato se zavestno osredotoči nanj. Če ne živiš tega trenutka, potem sploh ne živiš. V tem trenutku je vse! Ta trenutek odloča o tvoji prihodnosti, tvoje pretekle izbire pa so te pripeljale v stanje, v katerem si danes. Zdaj je trenutek, ko se odločam, da sem srečen, da nisem utrujen, da sem sposoben, zdaj je trenutek, ko izbiram zase, da sem ljubeč in vreden in neodvisen, karkoli pač se namenim, da me opredeljuje - ne pa, da čakam na prihodnost. i mi —» ^ fmi VZORCI OBNAŠANJA Za razumevanje obolenj ne potrebujemo genetike. Zadostuje poznavanje vedenjskih vzorcev svojih staršev, ki izzovejo določeno obolenje. S prevzemanjem njihovih vzorcev obnašanja, načina čustvovanja ali načina razmišljanja prevzemamo tudi njihova obolenja. Razišči družinski vzorec, ozavesti ga in ga spremeni! S tem, ko ozavestiš vzorec svojih staršev, šele lahko ozavestiš vse svoje nadaljnje odnose. To je bistvena lekcija. Če hočeš rešiti vse vezi na svetu - potem razreši odnos s starši! Ne glede na to, ali so še živi ali ne. Nanj se lepijo vsi arhetipi (vsi ostali odnosi). S tem boš pomagal sebi, rodovom nazaj in svojim otrokom. FORMULA ZA USPEH Karkoli izbereš zase, daj drugim. Če skleneš, da boš srečen, osreči druge. Ce skleneš, da boš uspešen, pomagaj uspeti drugim. Če skleneš, da bo v tvojem življenju več ljubezni, ustvari pogoje, da je bo več v življenju drugih. To pa počni iskreno. Torej ne zaradi osebnih koristi, temveč zato, ker si zares želiš, da bi drugi to imeli - in vse, kar boš dal, bo prišlo k tebi. OPOZORILNA ZNAMENJA Večina ljudi doživi bistveno spremembo, bistven skok v svojem razvoju ob osebni krizi ali veliki življenjski prelomnici: včasih je to poroka ali ločitev, otrokovo rojstvo, menjava službe, finančni uspeh ali polom, obsmrtna izkušnja, velikokrat tudi izguba ljubljene osebe, otroka, staršev. To je izkušnja Boga. Takšen globalni (predvsem tragični) dogodek je opozorilno znamenje, da se moramo spremeniti. Praviloma je to (v končni fazi) bistvena sprememba na bolje. SMEJMO SE Smeh upočasnjuje staranje; ko se smejemo, je aktivno celo telo: mišice, želodec, pljuča, krvni obtok... Kadar smo resni, pa se nam najprej povesijo ustni koti in potem še vse obrazne mišice. Začnejo nastajati gube. Ne jemlji se na smrt resno -pojasnjuj samega sebe z več humorja! Smeh in vedrina veselita dušo in telo. Delujeta prav zdravilno. Kadar se smejimo, vse postane svetlejše in vedrejše. Velikokrat smo preveč resni in svoje težave imamo za večje, kot so v resnici. S tem tako v sebi kot drugih vzbujamo bolečino in težke misli. Prisrčen smeh jih pri priči razprši, ali pa vsaj zmanjša. Smejmo se! Smeh je odsev božanskega, ki razrešuje! Stran pripravlja Marjeta Kern www.rgl.si W MMIV Beivi Kranj 98.3 MHz Glasbene želje: 04 231 60 60 SMS box: 031 383 383 Marketing: 041 713 972 Rade Betvr do o., Šnwi|elru G, 4000 Kranj www.peugeot.si Peugeot 206 je francoski zapeljivec velikega formata. Zato ni naključje, da najlepša Slovenka vozi Peugeot 206. Nekatere stvari pač spadajo skupaj in jemljejo sapo. Vozila, dobavljena do 15. 5. 2003, 100.000 SIT ceneje. ^\JO ŠE SO STVARI. KI VAM VZAMEJO SAPO. AvTOHIŠA KAVČIČE, d.o.o. - Milje 45, 4212 Visoko - tel.: 04 275 93 OO GOSTILNA PRI BOŠTJANU Bernlk Jožefa s.p. Križna gora 8A 4220 Škofja Loka VABI - na KRESOVANJE 30. aprila zvečer z ansamblom TOFSI - na ples z ansamblom FANTJE Z VASI 1. maja od 12. ure dalje - na nastop folkorne skupine PASTIRCI ravno tako 1. maja ob 14. uri Tel.: 510-33-20 Zdaj v -30% coni! -30% cona -30% cona kika Klagenfurt - Celovec, Volkermarkter Strafte 165 telefon 0043/463/3840 kika Villach - Beljak, Karntner Strafte 7 telefon 0043/4242/32111 30% cona -30% cona kika praznuje rojstni dan z nižjimi cenami! namesto€ 429,-* Seersucker posteljnina 70 x 90 cm, 140 x 200 cm, različne barve bruto EUR 19,90 neto EUR 16,59 neto S IT 3.860,00 namesto^ 69,90 Dvosed z vzmetnico, podboji za spremembo dvoseda v posteljo, blazine, velikost ležišča 90 x 200 cm bruto EUR 300,00 neto EUR 250,00 neto S IT 58.130,00 Stol "Swing" ogrodje iz naravne bukovine, sedišče iz bombaža, modre, črne ali naravne barve bruto EUR 49,90 neto EUR 41,59 neto S IT 9.670,00 namesto^ 144,62 95 Garnitura "Bologna", 14-delna ogrodje iz jeklenih cevi, modre barve, plastične blazine, modre, kakovost ustreza kriteriju TUV. V garnituri 6 zložljivih stolov z blazinami, 1 miza 146 x 94 cm, zaščitna cerada bruto EUR 349,00 neto EUR 290,84 neto S IT 67.620,00 Ponudbe veljajo od 28A. do 20.5.2003 oziroma dokler ne poide zaloga. *Namesto cene so naše doslej veljavne prodajne cene. Cene v S IT so informativne in odvisne od valutnih razmerij. Dvodelna omara iz masivnega borovega lesa, zaščitena površina bruto EUR 99,95 neto EUR 83,29 neto S IT 19.370,00 -30% cona -30% cona -30%cona -30% cona -30% Kje je Vsem občankam in občanom čestitamo ob 1. maju -prazniku dela. Župan Občine Kranjska Gora Jure Žerjav Občinski svet Občinska uprava OBČANKAM IN OBČANOM ČESTITAMO ZA 1. MAJ-PRAZNIK DELA! Župan Občine Naklo Ivan Štular Občinski svet Občinska uprava Občankam in občanom čestitamo za 1. maj -praznik dela. Župan Občine Žirovnica Franc Pfajfar Občinski svet Občinska uprava VRATA SO ODPRTA: PRIDITE IN PREIZKUSITE MODELE VOL VA S40 IN V40 KePOGLED. PRIDITE IN SPOZNAJTE PRESTIŽNE MODELE VOLVA S40 IN V40 Xe-POGLED TER PRIHRANITE DO 640.000' SIT. BOGATO OPREMLJENE MODELE SI LAHKO OGLEDATE IN JIH PREIZKUSITE, DOBILI PA BOSTE TUDI VSE INFORMACIJE O NOVEM MODELU XC90. OBIŠČITE NAS V PRODAJNEM SALONU VOLVA V KRANJU 8. IN 9. MAJA. ČAKAMO VAS S ŠIROKO ODPRTIMI VRATI. WWW.SI.VOLVOCARS.COM "630.000 Sil ZA MODEL V40 1.6. PONUDBA VELJA TUDI ZA MODEL S40. SLIKA JE SIMBOLIČNA. ( I EURO- 232 SIT ) INTERCLASS CARS Kranj 4000. Ljubljanska cesta 30 Tel.: 04 2355-040 bojan@inlerclasscars.si HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. tel.: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87 Lenti 3.5., Trst 13.5., Medžugorje od 8. 5. do 11.5.; Madžarske toplice od 15. 5. do 18.5. in od 29. 5. do 1. 6. in od 28. 6. do 4. 7; Peljašac od 7.6. do 14.6. (ekskluzive); Lenti - Banovci 15.5.; Plitvice 2.6.; AVTOBUSNI PREVOZI DRINOVEC PAVEL, s.p. Nakupovalni izlet v Trst dne 2.5. in 15.5. Tel.: 533-10-50, 041/74-41-60 Glavni trg 6, 4000 Kranj 9. maj ob 20.00, Rokgre: BLOK, za abonma PETEK 1, IZVEN in KONTO. 11 maj ob 20.00, R. Becker: JAMSKI ČLOVEK za IZVEN. 16. maj ob 17. 30, V. Šuštar: NA DRUGI STRANI (Gledališka skupina RAGUE, OŠ Franceta Prešerna, Kranj) za IZVEN. 16. MAJ OB 20. 00. Koncert opernih zvezd Najlepše operne in operetne melodije ter napolitanski in španski evergrini, za IZVEN. Prešernovo gledališče Kranj GLASOV KAŽIPOT Prireditve Prvomajska srečanja Jesenice - Zveza svobodnih sindikatov Slovenije - območna organizacija Gorenjske vabi na tradicionalno prvomajsko srečanje, ki bo na Poljanah nad Jesenicami v četrtek, 1. maja, s pri-četkom ob 11. uri. Slavnostni govornik bo Boris Bregant, župan občine Jesenice in državni svetnik. V kulturnem programu bodo sodelovali; Pihalni orkester Jesenice - Kranjska Gora pod vodstvom Domna Jeraše, pevec Rudi Šantl in harmonikar Franci Ramot, Miha Baloh, častni občan mesta Jesenice in Metka Dulmin, igralka GTČ. Program bo povezovala Branka Smole. Za dobro voljo pa bo poskrbel pevec Alfi Ni-pič z ansamblom. Na Poljane lahko pridete s posebnimi avtobusi, ki bodo s Hrušice odpeljali od 10. in 10.15 uri in se bodo ustavljali na vseh postajah mestnega prometa, s Poljan pa se bodo vračali od 17. in 18. uri. Prevoz bo brezplačen. Na predvečer praznika, 30. aprila, pa prireja Pivniva Kazina od 20. ure dalje na Poljanah kresovanje z ansamblom Orion. Radovljica^- Janko S. Stušek, župan obe»e Radovljica vas vabi na predvečer 1. maja na tradicio-nala kresovanja, ki bodo pri Val-vazorjevem domu na Stolu, pri Roblekovem domu na Begunjšči-ci, na Brezjah, v Kamni Gorici, Dvorski vasi, Ljubnem, na Šob-cu... Tradicionalna budnica Pihalnega orkestra Lesce bo potekala po krajih občine Radovljica in se bo zaključila na tradicionalnem prvomajskem srečanju na Šobcu s kulturnim programom in popoldanskim zabavnim programom. 4. maja, ob 15. uri pa bo na gobišču talcev v Graščinskem parku v Begunjah proslava KS Begunje v spomin na osvoboditev - izpustitev talcev iz begunjskih zaporov 4. maja 1945. Šobec - 1. maja bo tradicionalno srečanje tudi na Šobcu, ki se bo začelo ob 5. uri z budnico Pihalnega orkestra Lesce - srečanje s krajani od Lesc do Krope; ob 14. uri bo otvoritev novih bungalovov; ob 15. uri Naša edina neokrnjena svoboda..., slavnostni nagovor bo imel Janko S. Stušek. V kulturnem programu bodo sodelovali: Pihalni orkester Lesce, MPZ A.T. Linhart Radovljica, MPZ Triglav Lesce, dramski igralec Miro Podjed in voditeljica Anja Lotrič. Od 16. ure dalje bo za dobro razpoloženje igral ansambel Prepih. Na predvečer, 30. aprila, ob 21. uri bo kresovanje na Legatovi plani. Žirovnica - Planinsko društvo Žirovnica in Občina Žirovnica vabita vse svoje člane in ostale občane ter ljubitelje planin na tradicionalni prvomajski shod, ki bo v četrtek, 1. maja v Domu pri izviru Završnice v Zelenici, s krajšim kulturnim nagovorom in programom ob 11.30 uri. Poskrbljeno bo tudi za prijetno vzdušje. Kresovanja Sveti Duh - Športno društvo Polet iz Svetega Duha prireja jutri, v sredo, 30. aprila, že deseto tradicionalno prvomajsko kresovanje, poleg nogometnega igrišča v Go- rajtah. Kresovanje se bo pričelo ob 20. uri. Za dobro razpoloženje bo poskrbel ansambel Stor-žič. Jesenice - Planinsko društvo Jesenice vabi svoje člane in ostale občane Jesenic na prvomajsko kresovanje pri Koči na Golici. Pri-četek kresovanja bo jutri, v sredo, 30. aprila, ob 20. uri. Koča na Golici je stalno oskrbovana. Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi jutri, v sredo, 30. aprila na kresovanje pri Roblekovem domu na Begunjščici in pri Valvazorjevem domu pod Stolom. Hkrati obveščajo, da je Valvazor-jev dom stalno odprt. Kranjska Gora - Jutri, v sredo, 30. aprila, se bo ob 20.30 uri pričelo kresovanje Na Prodih v Mojstrani; ob 20. uri bo kresovanje pri gostilni Srnjak; ob 20. uri ob kampu Špik; ob 17. uri pa se bo pričelo kresovanje s koncertom glasbenih skupin na poligonu v Podkorenu. Škofja Loka - Križna gora - Gostilna pri Boštjanu vas vabi jutri, v sredo, 30. aprila zvečer na kresovanje z ansamblom Tofsi; 1. maja, po 12. uri pa na ples z ansamblom Fantje z vasi, po 14. uri bo nastopila folklorna skupina Pastire i. Kranj - Prostovoljno gasilsko društvo Kranj - Primskovo in Krajevna skupnost Kranj - Primskovo vas vabita na kresovanje, ki bo na stalni lokaciji v Kokrškem logu, s pričetkom ob 19. uri. Na prireditvi, ki bo ob vsakem vremenu (pod šotorom) bodo nastopili domači gasilci, folklorna skupina Ozare in ansambel Rudija Jevška. Gorenjska - Kresovanj se lahko udeležite še: na nogometnem igrišču na Lipcah; pri Valvazorjevem domu pod Stolom; pri Koči na Golici; na travniku avtokampa Špik v Gozd Martuljku; na vadbiš-ču Kinološkega društva na Lipcah; na športnem igrišču pri Kulturnem domu Hrušica; pri hotelu Lek v Kranjski Gori; v zaselku "Rebr" nad Žirovnico; pri Lovskem domu Stol Žirovnica; nad vasjo Plavški Rovt; na polju Jožeta Podgornika, Breg 104, Žirovnica; na parkirišču poligona v Podkorenu in na nogometnem igrišču v Mojstrani. Prireditve v Kranjski Gori Kranjska Gora - V četrtek, 1. maja, ob 12. uri se bo v gostilni Srnjak začela zabava z živo glasbo; med 12. in 17. uro bo pri Planinskem domu Tromeja prvomajski piknik z ansamblom Čuki; tradicionalni malonogometni turnir se bo pričel ob 10. uri na nogometnem igrišču na Vanišah v Podkorenu. V petek, 2. maja bo v telovadnici Osnovne šole Kranjska Gora potekal prvomajski košarkarski turnir, ki se bo začel ob 9. uri. Ob 10.15 uri pa bo pred HIT Casinojem v Kranjski Gori srečanje oldtimerjev. V nedeljo, 4. maja, ob 10. uri se lahko udeležite 31. memoriala Zvoneta Kof-lerja pod severno steno Triglava. Poveselimo se z našimi najmlajšimi Brezje - Vrtec Brezje ob svoji 10. obletnici vabi vse otroke, njihove starše, krajane in znance ter prijatelje na dobrodelno prireditev z naslovom "Poveselimo se z našimi najmlajšimi". Prireditev bo v četrtek, 8. maja med 16. in 21. uro v prireditvenem šotoru na Brezjah. Na prireditvi bo bogat program z veliko nastopajočimi, ogledali in kupili boste lahko izdelke otrok iz Vrtca Brezje. Ves izkupiček bo v celoti namenjen nakupu krajevnega otroškega igrala. Prireditve v Tržiču Tržič - Jutri, v sredo, 30. aprila, ob 20. uri bo "Na Ježah" (ob poti na Bistriško planino) kresovanje, ki ga prireja Krajevna skupnost Brezje pri Tržiču. V četrtek, 1. maja bo potekal tradicionalni prvomajski pohod na Bistriško planino in srečanje pred Domom krajanov na Brezjah pri Tržiču. V petek, 2. maja, ob 20. uri bo v baru Pf Rihtarju v Zvirčah kegljanje za tržiške delavce in obrtnike. V nedeljo, 4. maja, ob 16. uri bo v farni cerkvi v Tržiču procesija sv. Florjana in sveta maša ob 120 letnici Prostovoljnega gasilskega društva Tržič. KRCNE ŽILE? 05 628 53 39 6. zbor krajanov Kovor - KS Kovor vabi na 6. zbor krajanov, ki bo jutri v sredo, 30. aprila ob 19. uri v gasilskem domu v Kovorju in na srečanje ob tabornem ognju ob 21. uri. 50 let AMD Cerklje Cerklje - Avto moto društvo Cerklje bo ob praznovanju 50-letnice delovanja društva pripravilo več prireditev. Ob jubileju bodo organizirali razne spretnostne vožnje in tekmovanja. Od ustnovitve društva dalje v Cerkljah vsako leto organizirajo tradicionalno prvomajsko paradno vožnjo. Start bo 1. maja, ob 9. uri pred gostilno Bavant v Dvorjah, cilj in zaključek z zabavnim programom pa na pri-stajališču padal ob 10. uri. V nedeljo, 11. maja bo trening varne vožnje, s pričetkom ob 9. uri pred OŠ Davorina Jenka, ki ga bo vodil gospod Kuzmič. V soboto, 17. maja bo na sporedu med-društveni rally, pričetek bo ob 9. uri pred OŠ Davorina Jenka. Osrednja prireditev pa bo v petek, 23. maja v gostilni Pri Cilki na Zgornjem Brniku. Ena čisto nova o mucah Škofja Loka - Danes, v torek, 29. aprila, ob 17. uri bo v Knjižnici Škofja Loka Tatjana Šmid pripravila uro pravljic. Naslov pravljice je Ena čisto nova o mucah. 27. pohod na Blegoš Gorenja vas - Planinsko društvo Gorenja vas in Planinsko društvo Škofja Loka vabita na 27. spominsko - rekreativni pohod na Blegoš, ki bo v nedeljo, 11. maja, za šolsko mladino pa v soboto, 10. maja. Dodatne informacije: Matjaž Mrak, tel.: 51-81-143 ali 031/891-762; Boris Klamenčič, tel.: 041/846-397; Franci Fortu-na, tel.: 51-81-117 ali 041/451-684 ter PD Škofja Loka, tel.: 51-20-667 ali 041 /595-005 in koča na Blegošu, tel.: 050/614-587 ob sobotah, nedeljah in praznikih. Korska soteska Kranj - Društvo upokojencev Kranj - pohodniška sekcija organizira v četrtek, 8. maja izlet v Korsko sotesko (Koroška). Odhod z izrednim avtobusom bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Dodatne informacije ter prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni na Tomšičevi 4. Kopalni izlet Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira 14. maja kopalni izlet v Terme Topolšica, z odhodom avtobusa )b 7. uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni. Pohod okoli Ljubljane Kranj - Društvo upokojencev Kranj - pohodniška sekcija vabi na 47 pohod okoli Ljubljane, ki bo v soboto, 10. maja. Zbor po-hodnikov bo ob 7. uri na avtobusni postaji Kranj. Predvideni čas hoje je 7 do 8 ur. Prijav ni. Kolesarski izlet Kranj - Kolesarski izlet pri Društvu upokojencev Kranj organizira v torek, 6. maja kolesarski izlet v smeri Kranj - Škofja Loka - Češnjica -Rudno - Dražgoše - Nemilje -Kranj. Tura je težka in zahteva veliko kondicije. Odhod udeležencev bo ob 8. uri izpred stavbe društva na Tomšičevi 4. V primeru slabega vremena bo izlet naslednji torek. Potepanje po dolini Kolpe Žirovnica - Planinsko - pohodna sekcija Društva upokojencev Žirovnica vabi na pohod - potepanje po dolini Kolpe. Pohod bo v torek, 6. maja. Odhod posebnega avtobusa bo ob 6. uri iz Begunj in vseh avtobusnih postaj do Žirovnice. Zmerne - nezahtevne hoje bo 3 do 4 ure, potrebna pa je dobra pohodna oprema in palice. Prijave sprejema Mici Legat, tel.: 041/537-331. Vrhovi nad Soriško planino Žabnica - Bitnje - Pohodna sekcija pri Društvu upokojencev Žabnica - Bitnje vabi na planinski izlet na vrhove nad Soriško planino. Izlet bo organiziran v sredo, 14. maja, z odhodom avtobusa ob 7. uri izpred hotela Creina v Kranju. Avtobus bo imel postanke na vseh postajališča od Kranja do Plevne v Škofji Loki. Hoje bo za približno 4 ure. Vodniki priporočajo dobro obutev, obleko, primerno času in vremenu, pohodne palice in v nahrbtnikih okrepčilo. Kopalni izlet Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi na kopanje v Terme Topolšica, in sicer v sredo, 21. maja. Odhod bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje Škofja Loka. Vpisujejo od 9. maja dalje v prostorih društva. Skozi sotesko Vintgar Gorje - Zasip - Društvo upokojencev Gorje - Zasip razpisuje rekreacijski pohod skozi sotesko Vintgar, ki bo v sredo, 21. maja (v primeri slabega vremena bo pohod 22. maja). Zbor udeležencev bo na Homu pri Gostišču Jurček med 9. in 10. uro. Ob 10. uri bo odhod po skupinah, ki jih bodo vodili vodiči. Hoje bo za 2 uri. Organizirane bodo tudi športne igre in zabava s plesom. Prijavite se do sobote, 10. maja po tel.: 5743-190 - Janko Fajfar ali 5740-060 - Jožica Beznik. HOROSKOP TANJA in MARICA - 090 43 77 ALEMARS s.p.,252,10 SiT/min SorJexho Alliance je vodilna mednarodna skupina na področju prehranskih storitev. V Sodexhu Slovenija vabimo k sodelovanju novega sodelavca KUHARJA za delovno mesto v Kamniku Informacije na telefonski številki: 01 420 58 16, kadrovska služba Pisne prijave pošljite v 8 dneh na naslov: S0DEXH0, d.o.o., Železna cesta 16, LJubljana. Oven (21.3.-21.4.) Že nekaj časa je bila vaša pot do uspeha posuta s samimi ovirami in prav nič se ni reševalo po vaših načrtih. Čeprav ste se še tako trudili, je vse ostalo na mrtvi točki. Sedaj je končno pred vami prelomnica, ki jo boste do konca izkoristili in ne boste se pustili prepričati v nasprotno. Bik (22.4. -20.5.) V vseh pogledih je za vas bližnja prihodnost zelo razburljiva. In to poslovno, kot tudi v družinskem krogu. Poslovno se vam odpira več različnih poti, vaši najbližji pa bodo od vas zahtevali popolno pozornost. No ja, občutek, da ne morejo brez vas, bo tudi dober. Dvojčka (21.5. -21.6.) Prostega časa preprosto ne boste imeli, saj vas bodo prav vsi okupirali s takimi in drugačnimi težavami. Na ta način boste malce pozabili sami nase, kar bo vsekakor dobrodošlo, saj se že nekaj časa preveč obremenjujete. Pred vami je denarno presenečenje. Rak (22.6. - 22.7.) V naslednjih dneh bodite zelo previdni pri denarnih zadevah. Ker se boste izmikali jasnim dejstvom, bo denarnica prej prazna, kot boste pričakovali. Na delovnem področju vas čakajo spremembe, vendar to ne pomeni,da se lahko nehate truditi. Lev (23.7. -23.8.) Za vami je več stresnih situacij, tako da vam bo počitek dobro del. V kakšne spore se raje ne zapletajte, ker boste potegnili krajši konec. V ljubezni se vam bodo stvari precej izboljšale, vendar bo razlog tudi ta, da boste sami začeli več dajati. Devica (24.8. - 23.9.) Zadnje čase ste prepogosto utrujeni. Samo gibanje vam je enako potrebno kot dihanje. Seveda pa ne smete pretiravati, že samo malo daljši sprehod vam lahko da polno nove življenjske energije. V tem tednu se boste veselili zmag in uspehov. Tehtnica (24.9.-23.10.) Vaša zdrava pamet vam bo govorila eno, same želje pa drugo. Zavedajte se, da so tudi dobre premišljene odločitve včasih lahko zelo zavedljive. Kakšna stvar se lahko samo malenkostno spremeni ali preoblikuje in izgleda čisto drugače. Brez skrbi, vse boste dobro izpeljali. Škorpijon (24.10. - 22.11.) Nujno ste potrebni sprememb! Malo ste seveda sami krivi za to, saj ste preveč zanemarjali raznolikosti. Poiskali boste nove vire zanimanja in svet bo zopet postal lepši in svetlejši. Svojim čustvom boste morali končno zaupati. Strelec (23.11. - 21.12.) Vaše največje orožje je vztrajnost in odločnost. Težave, ki vam bodo nastale, jih boste reševali tako, da se boste okoristili s preteklimi izkušnjami. Boste videli - vsaka stvar enkrat prav pride. Pri zdravju si boste delali nepotrebne skrbi, le malo bo treba počiti, pa bo. Kozorog (22.12. - 20.1.) V tednu, ki prihaja, boste uživali ob nakupih. Nabralo se je kar nekaj stvari, ki vam jih je nujno potrebnih. Neka izjava vas bo prizadela, kar boste tudi javno pokazali. Ne bo šlo za to, da ne znate sprejeti kritike, a vsaka stvar ima svoje meje. Vodnar (21.1. - 19.2.) Veliko lažje bi živeli, če bi bili bolj praktični, ne pa da se velikokrat ukvarjate z drobnarijami. Zadnje čase ste tudi malo preveč samokritični. Svež zrak in malo aerobike bi vam pomagalo k boljši volji. Ljubljena oseba vas bo s svojo izjavo presenetila. Ribi (20.2. - 20.3.) Ker boste marljivi in natančni, bodo temu primerne tudi posledice, saj imate pozitivne spremembe prav na vseh področjih. Tudi drugi se bodo veselili vaših uspehov. Malo zavisti bo že, pa kaj zato. Darila od drage osebe boste veseli, hkrati pa boste začutili malo slabe vesti. TANJA ODGOVARJA NA VAŠA VPRAŠANJA V PRILOGI GORENJSKEGA GLASA - MOJA GORENJSKA! Rodio Tfiglov -.-_-2, vsi priključki že na parceli, cena 15,7 mio SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930 SP. BESNICA, prodamo zazidljivo parcelo 435 m2, lokacijsko dovoljenje. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930 BEGUNJE - okolica, prodamo zazidljivo parcelo, 1400 m2, vsi priključki na parceli, že pridobljeno lokacijsko dovoljenje, cena ugodna. BLED - KORITNO, prodamo zazidljivo parcelo 1400 m2. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 BRNIK - okolica, oddamo skladiščni prostor cca 50 m2, lahko tudi kot garaža in za konjerejce večji hlev in 1 ha travnika za pašo ali krmo. Možnost najema za obdobje 10 let, lahko tudi posamezno.IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387 BRITOF - VOGE, prodamo zazidljivo parcelo v izmeri 488 m2. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 SENIČNO prodamo zazidljivo parcelo 1033m2 za 15 MIO SIT. STANING 051 306 150 04/ 20 42 754 KRANJ - prodamo zazidljivo parcelo 800m2 z gosp.poslopjem. STANING 051 306 150 04/ 20 42 754 ŠKOFJA LOKA - TRATA prodamo zazidljivo parcelo 650m2 kom. urejeno za 17.500.00 SIT/m2. STANING 051 306 150 04/ 20 42 754 Kranj, Labore - stavbna parcela 3.800 m2, primerna za poslovno dejavnost, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Kranj, Jama: zazidljivo parcelo 778 m2 za stan, hišo, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Smlednik: zazidljivo parcelo cca 600 m2 po ugodni ceni, plačilo po obrokih, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO v Zg. Brt-njah (Kranj), ob glavni cesti Kranj - Šk. Loka, 967 m2, izredna lokacija, voda in elektrika na parceli, cena zelo ugodna. It 041/404-960 ZAZIDLJIVO PARCELO v Lescah, 1 x 2000 m2 ali 2 x 1000 m2 oz. 4 x 500 m2, prodam. It 041/504-414 Vodice zazid. pare. 950 m2 za stan.posl. namembn., ravna, priključki so, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 Šenčur bližina, zazidljiva pare. 520 + 100 m2, ravna, odprta, sončna z vsemi priključki, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 Zbilje, zazidlj. pare. ravna, na robu naselja, priključki ob parceli, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 Voge, zazid. ravna parcela, 894 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 GOLNIK - Senično; 1.800 m2, zazidljiva parcela, strma, priključki na njej, primerna za bivalni vikend ali stanovanjsko hišo. Možnost dokupa gozda. Cena 7,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. GORENJSKA: zazidljive parcele za gradnjo stanovanskih hiš nujno iščemo za naše stranke. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000 DOLENJE BRDO - Poljanska dolina; 6.672 m2, prodamo kmetijsko zemljišče -travnik, 5. in 6. kat. razred. Cena: 3 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. PODVIN - okolica: ugodno prodamo ravno, sočno, ZAZDIUIVO PARCELO 672 m2, priključki v bližini, cena 14.900 SIT/m2, BRITOF - VOGE: prodamo ravno, sončno parcelo 696 m2, cena 18 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE Tt 202-33-00, 041/333-222 Kupim KMETIJSKO ZEMLJIŠČE - travnik, lahko tudi pašnik ali njiva. Tt 531-74-60, 031/370-460 POSLOVNI STIKI POSOJILNICA GORFIN nudi hitra posojila Tt 531-56-64, 040/633-903, GORFIN d.0.0., Kranjska c 4, Radovljica KRANJSKA ZASTAVLJALNICA Nudimo vse vrste posojil, ugodne obresti. 04/236-73-73 FESST d.u o, Sliilurjtivu 5, Krurij_ POZNANSTVA SAMSKI, LOČENI, OVDOVELI, včlanite se v največjo ženitno posredovalnico KOP-ER-MURSKA SOBOTA. Tt 051/214-190, Sonja Angelca s.p., Marušiceva 5, Koper POMLADNI VETER - vabimo Gorenjke, mlajše in starejše, ki želijo spoznati novega moškega ali žensko, da pokličete IT 031/612-541, od 9. ure dalje ali pišite SMS. Veselimo se sodelovanja z vami! POMLADNI VETER - 44 letna gospa, preprosta, želi spoznati moškega, tudi z dežele. Resni moški pokličite na Tt 090/54-25 ali 090/54-24 (186 SIT/min), od 9. ure dalje. Vabljeni, veseli vas bomo! RAZNO PRODAM Prodam PODEN za predprostor camp prikolice 4,5 m in moško kolo. Tt 041/238- 67 2 5570 Prodam STREŠNIK Bramac in kupim vec TELET starosti do 10 dni. Tt 031/547-948 Prodam PLASTIČNO CISTERNO, na paleti, 100 I. Tt 041/741-733 5589 Ugodno prodam KAVČ, PLINSKI KUHALNIK, JEKLENKO, star PISALNI STROJ. Tt 20-11-002,25-60-130 5592 Prodam GORENJSKI ZAPRAVUIVĆEK. Tt 041/67-54-53 5597 Poceni prodam motorni TROCIKEU neregistriran, harmoniko HEA frajtonarica in klavirsko 60 basov. Tt 23-12-101 5599 Prodam KLOBUK in moške škornje za narodno nošo. Tt 518-81-66 5626 Prodam MOTOR za čoln Selva, 20 KM, z manjšo okvaro in EL. PISALNI STROJ Tri-umpf, manjši. Tt 041/602-395 STANOVANJA ODDAMO Oddam v najem stanovanje, Planina II, možna takojšnja selitev, odlična lokacija. Tt 041/816-528 V Stražišcu pri Kranju oddam sobo v najem s souporabo ostalih prostorov. Tt 031/461-185 po 15 uri KRANJ - ODDAM 3 ss v hiši, za 57.750 SIT(250 EUR)/mesecno, zaželjeno predplačilo. Tt 031/666-971 PLANINA I - 2 sobno stan. v VII. nadstropju, 55 m2, sprotno plačilo, 1 mesečna varščina, opremljeno v celoti, oddamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si Oddamo kvalitetno hišo v Predosljah. FRAST-nepremičnine 041/ 734 198 Če želite oddati v najem stanovanje ali hišo, posredujemo brezplačno! IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930 Šk.Loka-Podlubnik: 1 SS, 38m2,P, opremljena kuhinja, prevzem možen takoj, 3mes. predplačila. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661 Bled: 2SS novo, popolnoma opremljeno z novo opremo, garažni boks, prevzem možen takoj, možen daljši najem, 3mes. predplačila, varščina. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661 Kranj, Planina I - 2 SS v hiši z vso opremo, Kranj - za poslovne partnerje oddamo novejšo opremljeno hišo v bližini mesta, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 STANOVANJA KUPIMO STANOVANJA KUPIMO KRANJ enosob-no stanovanje ali garsonjero. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 KRANJ- KUPIMO ENOSOBNO STANOVANJE. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80,041/ 734 198 KRANJ, ŠKOFJA LOKA, RADOVLJICA, TRŽIČ; iščemo več stanovanj različnih velikosti, v hiši ali bloku, novejša ali starejša, potrebna adaptacije, lahko kasneje vseljiva. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000 KRANJ, BLED, RADOVLJICA, TRŽIČ, ŠKOFJA LOKA, kupimo stanovanja različnih velikosti, plačilo takoj, (pomagamo pri nakupu druge nepremičnine in pridobitvi posojil.) IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 Na celotnem območju Gorenjske odkupujemo stanovanja različnih velikosti za znane kupce. Plačila takoj ali v zelo kratkem času. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661 STANOVANJA NAJAMEMO STANOVANJA NAJAMEMO KRANJ opre-mljeno 2 ss za rednega plačnika. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 Najamemo manjše 2 ss in 1 ss. DOM NEPREMIČNINE Tt 202-33-00, 041/333- 222 KRANJ, ŠENČUR najamemo ENOSOBNO in DVOSOBNO STANOVANJE, ter HIŠO za UREJENO 3-člansko družino FRAST-nepremičnine 041/ 734 198 STAN. OPREMA Zelo dobro ohranjeno starejše Alplesovo pohištvo za dnevno sobo s sedežno garnituro in predsobo, ugodno prodam. Tt 031/530-660 STORITVE SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter, s.p., Senicno 7, Križe, IT 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PUSE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in ža-luzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času!_ KITANJE in BELJENJE - hitro in kvalitetno! Nahtigal Roman,s.p., Šorlijeva 19, Kranj, TT 031/508-168 3810 SKORC - VODOVODNE INSTALACIJE IN OGREVANJE - adaptacije kopalnic, centralno ogrevanje, menjava pip, radiatorjev, sanitarne keramike itd. Zajamčena kvaliteta in ugodna cena. Aleš Škerjanc s.p., Žiganja vas 70, 4294 Križe Tt 041/941-067, 04/5958-360 FASADE in STROJNE OMETE kvalitetno izdelujem. Vajdec Damjan,s.p., ul.Prvoborca 6, Jesenice, Tt 041/584-227 ASFALTIRANJE in TLAKOVANJE DVORIŠČ, dovoznih poti in parkirišč. Polaganje robnikov ter pralnih plošč, izdelava betonskih in kamnitih škarp, izkopi, nasipi ter odvoz materiala na deponijo. Adrovic and Comp.,d.o.o., Jelovška 10, Kamnik, 01/839-46-14, 041/680-751 IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ, PREDELNIH STEf I V Knauf IZVEDBI ALI Z LESENIMI OBLOGAMI. IZDELAVA FRCAD, POLAGANJE PARKETA IN LADIJSKEGA PODA. Planinšek Vilma, s.p., Hotemaže 21, Preddvor, 031/50-46-42 PREVZAMEM VAS ZIDARSKA DELA - OD TEMELJEV DO STREHE, TUDI ADAPTACIJE, NOTRANJE OMETE, ŠKARPE, FASADE, TALKOVANJE DVORIŠČ, KANALIZACI-JA-DELAMO HITRO IN POCENI. Tt 041/593-492, Bytyqi oce in sin d.n.o, Ce-gelnica 48 b, Naklo 4388 Načrtovanje, zasaditve in vzdrževanje VRTOV, GROBOV in ostalih ZELENIH POVRŠIN, svetovanje. Anjuta Lazic s.p., Matajce-va 1, Kranj Tt 231-27-22 4551 ELEKTROINŠTALACIJE Janez Valter s.p., Nova vas 15a, Preddvor - gradite hišo, adaptirate staro, obnavljate stanovanje ali kopalnico, želite zamenjati luci ali stikala; nudimo vse vrste elektroinštalacijskih del. Tt 041/760-616 POPOLDAN STROJNI OMETI notranjih sten in stropov, HITRO in po UGODNI CENI. Tt 041/642-097, Urmar.d.o.o., Zakal 15, Stahovica 4714 KOMPLETNE ADAPTACIJE STANOVANJ, PARKETARSTVO, POLAGANJE TALNIH, STENSKIH IN STROPNIH OBLOG, KNAUF SISTEMI, KERAMICARSKA DELA. Benjamin Jagodic,s.p., Zlato polje 3 c, Kranj, Tt 2381-900, 031/379-256 STOPNICE - notranje, zunanje, zložljive, PROTIVLOMNE KOVINSKE MREŽE za okna, pohodne REŠETKE, NADSTREŠKI za vhodna vrata in MARKIZE - TENDE; GELD.d.o.o. Jesenice, Tt 04/580-60-26 MONTAŽA in VGRADNJA OGRAJ, STOPNIC, OBLOG IN OSTALEGA STAVBNEGA IN NOTRANJEGA POHIŠTVA. Škrlec Robert,s.p., Poljane 66, Poljane, Tt 031/852-765 5115 Nudimo vam različne MARKIZE. Montaža po celi Gorenjski brez stroškov prevoza. Roletarstvo Bercan Matjaž,s.p., Mala vas 3 a, Ljubljana, Tt 01/5683-894, 041/630-700 STANOVANJA PRODAMO BISTRICA PRI TRŽIČU - 1 ss s kabine-tom, 39 m2, balkon, 2. nadstr., prodam. Tt 040/831-251 178 BISTRICA PRI TRŽIČU - DETELJICA; prodam 2 sobno STANOVANJE s kabinetom, 61 m2, 8. nadstropje. Inf. na Tt 041/845- 792 ' KRANJ Planina i, sončno 1 ss, 39,80 m2/VII, V-Z, selitev avgusta, 10,5 mio SIT, KRANJ Vod.stolp obnovljeno 2 ss, 54,5 m2/l, CK plin, 13,7 mio SIT, KRANJ Zlato polje obnovljeno 2 ss, 49 m2/IV., CK plin, 13 mio SIT, KRANJ Tuga Vidmarja 2,5 ss, 82 m2/l, 2 balkona, 17,5 mio SIT, KRANJ Planina I sončno 3 ss, 78 m2/V, 14,9 mio SIT (možno kupiti tudi garažo), TRŽIČ sončno z lepim razgledom, 3 ss v hiši z vrtom in garažo, 139 m2+344 m2 vrta, 18 mio SIT, GOLNIK UGODNO lepo, sončno, obnovljeno 3ss s kabinetom, 77,6 m2/PR, 2 balkona, lep razgled, 16,8 mio SIT (nova kuhinja v ceni stanovanja. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 Prodam GARSONJERO v starejši hiši v Tržiču, 24 m2, s souporabo sanitarij, brez kopalnice, obnovljena, cena samo 2,4 mio SIT! Tt 041/874-125 Prodamo Planina I, 2ss, 64 m2, predelano v 3 ss, obnovljeno, delno opremljeno, z vsemi priključki. Tt 040/748-216 ŽELEZNIKI - prodam 2 ss, 60 m2, v pritličju. Cena po dogovoru. Tt 510-22-90 ŠKOFJA LOKA - KAMNITNIK, ENOSOBNO STANOVANJE, 3. NADSTR., PRIKLJUČKI, CENA 10.5 MIO SIT, UGODNO PRODAM. Tt 23-15-600, 041/774-101 Pl-ANOVA NEPREMIČNINE STRAŽIŠČE - DVOINPOLSOBNO STANOVANJE, 64 m2, PRITLIČJE HIŠE, OBNOVLJENO, CENA 14 MIO SIT, PRODAM. Tt 23-15-600 , 041/774-101 PIANOVA NEPREMIČNINE KRANJ - TRISOBNO STANOVANJE V HIŠI, 75 M2, CK, GARAŽA, VRT, CENA UGODNA, PRODAM. Tt 23-15-600, 041/774-101 PIANOVA NEPREMIČNINE CIRCE - V HIŠI, DVOINPOLSOBNO STANOVANJE, 64 M2, 1. NADSTR., CK, GARAŽA, VRT, CENA 9 MIO SIT, PRODAM. Tt 23-15-600 , 041/774-101 PIANOVA NEPREMIČNINE PLANINA - gars., 25 m2, III.nad. nizkega bloka, mirna okolica, prodamo, Mike &Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si PLANINA II-gars., 28,90 m2, VI.nad., obnovljena in opremljena, balkon, hitro vseljiva, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172,031 605-114, www.mike-co.si KRANJ, center -1 sobno (predelano v 1,5 sobno), 50,59 m2, II.nad. v celoti prenovljeni meščanski hiši, lepo prenovljeno in delno opremljeno, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si KRANJ, sever - 2 sobno, 53,40 m2, II.nad. nizkega bloka, bližina zdravstvenega doma, delno obnovljeno in opremljeno, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si PLANINA II - 2 sobno, 69,20 m2, I.nad., funkcionalno, zast. terasa + balkon, prodamo, Mike &Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si PLANINA I - 2,5 sobno, 54,80 m2, IX.nad., ugodno prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si KRANJ, sever - 3 sobno, 74,10 m2, pritličje, obnovljeno v celoti in opremljeno, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si PLANINA I - 3 sobno, atrijsko, 85,20 m2, pritličje nizkega bloka, v celoti prirejeno za invalida na vozičku, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si RADOVLJICA - 3 sobno, 70 m2, vis. pritličje, delno obnovljeno, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si PLANINA I - 2+2 sobno, 89,30 m2, V.nad., prazno, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si ŠKOFJA LOKA-Partizanska , enosobno, 37 m2, obnovljeno, lepo ohranjeno. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958 , 04 512 51 22. ŠKOFJA LOKA-Podlubnik , dvosobno, 61 m2, obnovljena Wc in kopalnica, lepo ohranjeno. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958 , 04 512 51 22. ŠKOFJA LOKA-Mesto- Atelje, dvosobno s kabinetom, 76 m2, 2. nad., najlepša lega v ateljeju, balkon loža in shramba, prodamo. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958 , 04 512 51 22. Kranj Vodovodni stolp , 3 ss, prenovljeno stan. v pritličju, 74 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 Kranj Planina II, 2 + 2 ss, 84 m2, dobro ohranjeno, 8.nadstr., TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 Šk. Loka 2 ss v nizkem bloku, dobra razporeditev, lahko tudi menjam za večje, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 PLANINA 1: prodamo DVOINPOLSOBNO- 54m2 in 70m2, ŠTIRISOBNO stanovanje -85 M2 V 1.NAD. FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80 041/ 734 198 VODOVODNI STOLP: prodamo fantastično TRISOBNO stanovanje, 74 m2, visoko pritličje. FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80 041/ 734 198 PLANINA 2: prodamo 2SS+kabinet, 3ss-89m2, ŠTIRISOBNO- 95 m2 v 1.NAD. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198 PLANINA 3: prodamo TRISOBNO stanovanje, 81 m2, samostojen vhod, atrij, 19 mio. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198 ŠKOFJA LOKA: prodamo enosobno stanovanje 10,7 mio. FRAST - nepremičnine 041/ 734 198 BLED - samo korak od centra; 109 m2, trisobno, v 1. nad. kvalitetno obnovljene tristanovanjske hiše, lep tloris, velika terasa, svetlo, izdelano na ključ, takoj vselji-vo, v urejenem naselju, na mirni lokaciji, lasten vhod, lastni števci, parkirišče. Cena: 38,3 mio SIT (164.000,00 EUR). SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. http://svet-nepremicnine.si KRANJ - Vodovodni stolp; 53 m2, 2S, 4. nad., adaptirana kopalnica, nova okna, CK na plin, balkon. Cena 13,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. KRANJ - Zlato polje; 54 m2, 2S, 4. nad., nova kuhinja, velik balkon, dobra razporeditev prostorov, cena in vseljivost po dogovoru. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. KRANJ - Planina I; 55 m2, 2,5S, dobra razporeditev, adaptirano, južna stran, nova kuhinja, 9. nad. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. KRANJ - Planina I; 78 m2, 3S, 4. nad., adaptirano, zelo lepo, parket, velik balkon. Vseljivo po dogovoru. Cena 18 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. ŠKOFJA LOKA- FRANKOVO NAS., prodamo 2ss, 58 m2, 3/4 nad., vsi priključki, balkon, V lega, takoj vseljivo.IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930 KRANJ - PLANINA II., prodamo 2 ss, 68,40 m2, v 6. nad., vzdrževano, takoj vseljivo, možna predelava v 2,5 ss, v račun vzamemo manjše stanovanje.IDA nepremičnine, 04 2361 880, 031 635 387 UGODNO! KRANJ - Šorlijevo naselje, prodamo 3 ss, 72 m2, v 4. nad., obnovljeno, zelo lepo, vredno ogleda, cena In vselitev po dogovoru.IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930, 031 635 387 KRANJ - PLANINA I., prodamo 3 ss, 79 m2, pritličje, dva balkona, takoj vseljivo, cena zelu ugodna.IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930 TRŽIČ - BALOS 07, prodamo garsonjero, 18,5 m2, 2. nad., cena je 4,8 mio. SIT.IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886 domplan družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem in energetiko, d.d. kranj,bleiweisova 14 GSM: 041/647-433 STANOVANJE PRODAMO ' i« Planini III. v Kranju prodamo enosobno stanovanje v IV. nadstropju, izmere 38,3 m2; ' v Tržiču prodamo enosobno stanovanje v III. nadstropju, izmere 32m2; ' v Kranju pri Vodovodnem stolpu prodamo dvosobno stanovanje v I nadstropju, izmere 54.5 m2; ' na Planini I v Kranju prodamo 2 ♦ 2 kabineta stanovanje v VI. nadstropju, izmere 91 m2; ' v Kranju na Planini I. prodamo 3-sobno + 2 kabineta stanovanje, III. nadstropje, v izmeri 103,7 m2 ; ' v Kranju na Planini I. prodamo dvosobno + 2 kabineta stanovanje v IV. nadstropju, izmere 88,6 m2; ' v starem mestnem jedru Kranja prodamo starejše Irosobno stanovanje brez centralnega ogrevanja v I. nadsstropju, izmere cca 130 m2 ' na Planini I v Kranju prodamo obnovljeno garsonjero v XI. nadstropju, izmere 21 m2; ' na Planini I. v Kranju prodamo garsonjero v V. nadstropju, 28 m2; ' v bližini Vodovodnega stolpa v Kranju prodamo Irosobno stanovan-ie v pritličju, izmere 74 m2 ; ' v Lescah prodamo starejše Irosobno stanovanje, potrebno obnove, v II. nadstropju, izmere 75 m2 ; ' v Škotji Loki prodamo dvosobno stanovanje v IV nadstropju, v izmeri 53 m2 , klasično ogrevano; STANOVANJE ODDAMO V NAJEM: ' na Planini I. v Kranju oddamo v najem v celoti opremljeno dvosobno stanovanjevVII. nadstropju, Emere 55 m2; HIŠE - PRODAMO ' v Čirčah pri Kranju prodamo stanovanjsko hišo z gostinskim lokalom in urejenim parkirnim prostorom; ' Kranj - bližnja okolica, prodamo družinsko enonadstropno hišo z 345 m2 bivalne površine in kleljo na parceli velikosti 1400 m2 (hiša je prenovljena); ■ v Podbrezjah prodamo visokopritlično hišo z gostinskim tokatom v obratovanju in svojim parkirnim prostorom, na parceli velikosti cca 1000 m2 ' v bližini Cerkelj na Gorenjskem prodamo pritlično hišo. tlorisa 12 x II m 2, na parceli velikosti 572 m2 ; ' v Kranju, v centru mesta, prodamo na lepi lokaciji starejšo hišo, potrebno obnove, z vso lokacjsko dokumentacijo, ki omogoča nov poslovno-stanovanjski objekt; ' v Zmincu pri Školji Loki prodamo visokopritlično hišo v III. gradbeni lazi, na parceli velikosti cca 600 m2; ' Iz Bleda, tO km proti Bohinju, prodamo starejšo hišo na parceli velikosti 520 m2; ' na Kokrici pri Kranju prodamo novozgrajeno hišo v IV gradbeni lazi, na parceli velikosti 541 m2; ' v bližini Nakla prodamo visokopritlično hišo v III. gradbeni fazi. na parceli 500 m2; ' v bližini Škofje Loke na zelo lepi lokaciji prodamo visokopritlično hišo na parceli, velikosti 160 m2. ' na Primskovem v Kranju prodamo dve poslovni stavbi različnih velikosti, na parceli velikosti cca 1000 m2 ; ' Brezje nad Tržičem - vas Leše - prodamo starejšo kmečko hišo s trgovino v pritličju na parceli velikosti 80 m2 ; ' v bližini Preddvora prodamo zelo lepo visokopritlično hišo, tlorisa 13 x 9 m2 na parceli velikosti 685 m2; ' na Kokrici pri Kranju prodamo starejšo visokopritlično hišo, tlorisa cca 10 x 8 m, na parceli velikosti 460 m2 ; • na Drulovki pri Kranju prodamo vrstno atrijsko hišo, tlorisa 17x6 m2 , na parceli velikosti 182 m2; POSLOVNI PROSTOR - prodamo ' na Jesenicah lili/n železniško pnsLije | mul; min [h dumo pios- lore, primerne za pisarne, vil. nadstropju, v izmeri 307 m2; ' v neposredni bližini Kranja prodamo več skladiščnih prostorov v skupni izmeri cca 450 m2 - lahko ludi po delih, ' na Planini III v Kranju prodamo gostinski objekt, delno opremljen, velikosti 78 m2; ' v Kranju blizu avtobusne postaje prodamo poslovne prostore v III. nadstropju, v izmen cca 135 m2 , primemo za pisarne (možnost prodaie tudi manjših kvadratur); • v Kranjski gori prodamo poslovni prostor v IV. gradbeni fazi, pritličje, v izmeri 136 m2; ' v Kranju na Primskovem prodamo v mansardi poslovne prostore v izmeri cca 150 m2; ' v Kranju - Zlato polje prodamo poslovni prostor v pritličju, v izmeri 42 m2; " v Kranju, blizu Zavarovalnice Triglav, prodamo poslovni prostor, pnmeren za trgovino, banko ali podobno dejavnost, v skupni izmeri 552 m2 (bivši Comming); ' v Kranjski gori prodamo poslovni prostor v izmeri 125 m 2 v pntličiu stanovanisko rjreskrbovalnega centra; ■ v Hrastju pri Kranju prodamo poslovni prostor v izmeri 400 m2 , primeren za trgovino ali skladišče m v mansardi izdelanim dvosobnim stanovanjem, velikosti cca 60 m2; ' v Krizah pri Tržiču prodamo poslovni prostor (pnmeren za trgovino) v pritličju, izmere 64 m2 - parkirišče urejeno; ' na Planini II v Kranju prodamo poslovni prostor v I, nadstropju v izmeri 420 m2, možno tudi po delih POSLOVNI PROSTOR: - oddamo v najem ' v Čirčah oddamo v najem skladiščni prostor, izmere cca 50 m 2, višine 4 m; ' v Čirčah pri Kranju oddamo v najem pisarniške prostore v izmeri 80 m2; ' v Centru mesta Kranja oddamo v najem več poslovnih prostorov različnih velikosti v II. nadstropju; ' v Kranju na Primskovem oddamo v najem poslovni prosta v pritličju, izmere cca 32 m2 - samostojni vhod, ' na relaciji Kranj - Škofja Loka - Sveti Duh - oddamo v najem zelo lepo urejen poslovni prostor (pritličje + etaža) v izmeri cca 150 m2 ; ' blizu Kranja oddamo v najem večje parkirišče, na parceli velikosti 860 m2; ' v Kranju na Cesti Staneta Žagarja oddamo v najem poslovni prostor v Htieri cca 40 m2; ' v Zireh oddamo v najem skladiščne prostore v izmeri cca 130 m2 (višina 3,30 m); ' V Čirčah pri Kranju oddamo v najem skladiščne prostore v izmeri 50 m2. ' v Tržiču oddamo v najem manjši poslovni prostor v izmeri cca 30 m2, pnmeren za trgovino ali pisarno. PARCELA • PRODAMO: ' v Kranjski gori - Podkoren prodamo zazidljivo parcelo v izmeri 2.500 m2; ' na Zg. Jezerskem prodamo zazidljivo parcelo, velikosti cca 1.500 m; ' v Žireh prodamo zazidljivo parček), velikosti cca 3.000 m2 , možnost delitve tudi na manjše; ' v Bitnjah pri Kranju prodamo zazidljivo parcelo velikosti 1 800 m2 • v Vodicah prodamo parcelo, velikosti 950 m2, za poslovno dejavnost; ' na Planini v Kranju prodamo cca 8 000 m2 zazidljive parcele za poslovno - stanovanjski objekt; ' v bližini Šenčurja prodamo zazidljivo parcelo, komunalno urejeno, v izmeri 630 m2; VIKEND PRODAMO ' na Zgornjem Jezerskem prodamo manjši vikend na parceli velikosti 460 m2; ' na Bledu prodamo vikend, tlorisa 46 m2 , na parceli velikosti 1400 m2; VIKEND PARCELA 1 pod Joštom nad Kranjem-Pševo prodamo vikend parcelo v izmen 1166 m2 ODGOVORNOST IN STROKOVNOST ZAGOTAVLJATA ZANESLJIVOST IN USPEH. KRANJ - MLAKA, prodamo 3ss, 85,70 m2, zelo lepo, novogradnja, brez balkona, mansardno, možnost dokupa garažnega boksa (v račun vzamemo manjše stanovan-je).IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930_________ KRANJ - Gosposvetska, prodamo 2ss, 56 m2, cena je 14,5 mio. SIT IDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930_____ KRANJ - PLANINA II., Tuga Vidmarja, prodamo 2,5 ss, 82 m.2, v 1. nad., 2 balkona-IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 04i 386 930_______ KRANJ - PLANINA I., prodamo 4ss, 100 m2, v 2. nad., vsi priključki, vselitev po oo govoru. IDA nepremičnine, 04 2361 o i 041 331 886______ KRANJ - mestno jedro, prodamo garson~ jero v obnovljeni meščanski hiši, 23 m~. 2. nad., vsi priključki, brez balkona cen ugodna. IDA nepremičnine, 04 2361 o ' 041 386 930______- ŠKOFJA LOKA - Frankovo nas., Prod^° 1ss - 34 m2 z atrijem 18 m2, cena po ooa-IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 jo 930____________—- ZELO UGODNO! KRANJ - Huje, pro damo 4ss, 80,5 m2, pritličje, potrebno adap je, z vrtom 40 m2. IDA nepremičnine 2361 880, 041 386 930 Rodio Triglov Prti 9I0/ Gofcnj/kc^ Prvi glo/ek Corenj/ke® Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj ŠKOFJA LOKA, prodamo 1 ss, 34 m2, v 3. nad., cena po dog. IDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 KRANJ - PLANINA I prodamo garsonjero 21,4m2 in 28m2.STANING 051 306 150 04/ 20 42 754 KRANJ- PLANINA III prodamo 2,5 sobno stanovanje 75,6m2, I. nad., J lega, za 18.600.000 SIT. STANING 051 306 150 04/ 20 42 754 KRANJ- PLANINA I prodamo 2sobno z 2 kabinetoma, 89m2, 4. nads. za 18.000.000 SIT. STANING 051 306 150 04/ 20 42 754 KRANJ PRODAMO NOVA STANOVANJA V PRIJETNEM OKOLJU INDIVIDUALNIH HIŠ. STANING 051 306 150 04/ 20 42 754 Radovljica-mestno jedro: 1SS, 40m2, pritličje v več stan. hiši, obnovljeno. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661_ Tržič-Deteljica: 2SS, 60m2, VIII nad, vsi priključki, sončno, ugodno. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661 Tržič- novogradnja: V več stanovanjski hiši so naprodaj nova stanovanja od garsonjere do trisobnega stanovanja v duplexu, vsi priključki, zelo lepa razporeditev, ugodni plačilni pogoji, vseljivo marec 2004 ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70,041/755-296, 040/204-661 Tržič-mestno jedro: Prodamo zelo lepo garsonjero v meščanski hiši 47m2,l.nad. in 2SS 64m2,l.nad, delno potrebno obnove, takoj vseljivo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70,041 /755-296, 040/204-661 Kranj-Orehek: 2SS, 52m2, P, popolnoma obnovljeno, vsi priključki, vseljivo 1. 07. 2003, dve parkirni mesti. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661 KRANJ-Planina L: 3SS, IV.nad, vsi priključki, popolnoma obnovljeno, izredno lepo, sončno, vredno ogleda. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70,041/755-296, 040/204-661 Kranj-Planina II: 3SS, 88m2, VI.nad, vsi priključki, 2x balkon, lepo vzdrževano ITD + NEPREMIČNINE Tel: .04/236-66-70,041/755-296, 040/204-661 Kranj-Naklo: V več stanovanjski hiši prodamo 3SS, P, 77m2, vsi priključki, 2x garaža, sadovnjak 200m2, obnovljeno, vsi priključki ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70,041/755-296, 040/204-661 KRANJ, Šorlijeva-1 SS 44,40 m2, pritličje s balkonom, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Šorlijeva - 2 SS 51 m2, 3, nadstropje, možnost nakupa garaže v bližini, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina II - 2 SS + K 82,30 m2 v 1. nad., 2 balkona, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, blizu sodišča - 2 SS 54 m2 v 1nad., nizek blok, cena =13,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, center - 1 SS 50,6 m2 v 2.nad., predelano v 2 SS, vsi priključki, obnovljeno, cena = 12,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ KRANJ. Planina II - 3 SS 79,80 m2 v pritličju z atrijem, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina I - 2 SS + 2 K 91 m2 v 6.nad.; 2 SS + 2 K 95,4 m2 v 2.nad., K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina III -1 SS 42,6 m2 predelano v 1,5 SS v 5.nad., zastekljen balkon, 1,5 SS 52,3 m2 v 5.nad., balkon, cena = 13,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 TRŽIČ - 3 SS 87 m2 v 4. nadstropju, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 TRŽIČ: 1 SS 39,50 m2 predelano v 2 SS v 9. nads., 2 SS 45 m2 v mestu, ugodna cena, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 TRŽIČ - v 2. nads v celoti obnovljeno 4 SS + K 155 m2, s kletjo in podstrešjem še 30 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, £02 25 66 _ ŠKOFJA LOKA - mesto, prodamo 3 sobno (duplex) stanovanje, opremljeno, CK, II. nadst., v celoti obnovljeno in meri 90 m2. Loka nepremičnine, Tf 50-60-300 GOSTILNA RESTAVRACIJA GALERIJA ŠKOFJA LOKA - Frankovo nas. prodamo 1 sobno stanovanje, 43 m2, II. nad., končno zaprt balkon, mirno okolje. Loka nepremičnine, Tf 50-60-300 VOZILA DELI Po delih prodam R 5 TRAFFIC in FORD ORION. Tf 041/978-931 Prodam nov, sprednji levi in desni BLATNIK za GOLF II. Tf 041 /820-601 Prodam letne PNEVMATIKE, nove 185 x 65R15H, 175x65R14T in 165 x 65R14T, cena od 4.500 do 6.000 za kos. Tf 710-76-60 Prodam nov SKIRO, gume letne goodvear 185x65R14, Sava 175x70R13 155x 70R13. Tf 031/707-542 VOZILO KUPIM ODKUP KARAMBOLIRANIH IN CELIH VOZIL ter sprejem vozil v posredniško prodajo. Avto Jakša, s.p., Orehovlje 15 A, Kranj, Tf 2041-168, 041/730-939 MARK MOBIL d.o.o., ODKUP IN PRODAJA RABLJENIH VOZIL TER PRENOS LASTNIŠTVA. Tf 2353-500 IN 041/668-283 NAJVEČ ZA VAŠE POŠKODOVANO VOZILO tudi totalko. Takojšnje plačilo, prepis, odvoz. Tf 031 /770-833 VOZILA ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1992. Plačilo v GOTOVINI, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO,d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica). Tf 5134-148, 041/632-577 H01 Bratov Prnprotnik 10, 4?02 N J Tel./Fax: 04/257-6052 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH ^ SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH BLAŽILCEV "SE 11 ODKUP, PRODAJA, PREPIS RABLJENIH VOZIL, GOTOVINSKA PLAČILA. Tf 20-11-413, 041/707-145, 031/231-358 AVTO KRANJ, d.o.o., Savska c.34, Kranj Prodam OCTAVIO KOMBI ELEGANT 1.9 TDI, I. 2001, kov.opec.metalik barve, strešne sani, avtoradio, klimatronic. avt.klima na-parava. Tf 041/344-083 Fiat marea 1,6 16v sx, letnik 1996, 181.000km, srebrne barve, cz, es, radio, servo volan Cena: 790.000,00 KREDIT DO 5 LET AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, TEL: 04/20 19 308 Osebni avto, od I. 93 dalje, lahko poškodovan, v okvari oz. v kakršnemkoli stanju, kupim za gotovino. Tel.: 031/343-965 FIAT BRAVA 1,2 SX, LETNIK 2001. META-LIK SREBRNA. 16.000 km, AIR BAG, DCZ, ES CENA: 1.590.000,00 UREDIMO KREDIT NA POLOŽNICE AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, TEL: 04/20 19 308 CITROEN AX 1.1, LETNIK 1992, BELA BARVA 150.000 km, LEPO OHRANJEN CENA: 290,000,00 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ, TEL.: 04/20 19 308 RENAULT MEGANE 2.0 RT CLASIC, METALIK MODER, 90.000 km, RADIO S CD IZMENJEVALCEM, CZ, ES CENA: 1.240.000,00 SIT KREDIT DO 5 LET AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ, TEL: 04/20 19 308 FIAT TEMPRA 2.0 4*4 KARAVAN, LETNIK 1993, OPEČNO RDEČ, 43.000 KM, KLIMA, ABS, CZ, ES, TEMNA STEKLA, SERVO VOLAN CENA: 420.000,00 SITAVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ, TEL: 04/20 19 308 RENAULT 19 1.8 16V, LETNIK 1995, BELA, 140.000 KM, DCZ, ES, STREŠNO OKNO, SERVO VOLAN, ŠPORTNI SEDEŽI. CENA: 690.000,00 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ, TEL: 04/20 19 308 Brezplačen odvoz starih, zapuščenih vozil! Tt 040/795-935 Prodam ALFA ROMEO 145 TS Q 2.0, 16 V, 1.99, rdeče barve, air bag, servo, DCZ, atraktivna. TT 040/302-543, 040/324-810 VOLVO GTL850, 2450 cm3,1.95/V, pro-dam za 950 000 SIT. Tf 281-39-00 Prodam lepo ohranjen GOLF II., 1.89. Tf 25-61-068, 031/605-072 "Pri Jožovcu" Begunje Gostilna restavracija Avsenik Begunje zaposli SAMOSTOJNEGA KUHARJA/ICO z najmanj 5 let delovnih izkušenj. Informacije po tel. 04/5333 402 - poslovodja. TVVINGO 96, metalne barve, DCZ, ES, EO, nikoli karamboliran. rt 041/227-338 Prodam CITROEN BERLINGO 1.4, temno modre barve, 124.000 km, rolo, 3 vrata, reg. 8/03. rt 041/791-171 Prodam FORD MONDEO KARAVAN TD, letnik 98, klima, ABS, AB, ogrevano vetro-. bransko steklo, ugodno, rt 531-43-93 R 5 CAMPUS, I. 89, 5 v, metalic, odlično ohranjen in CITROEN C 25 8+1, I. 91, potreben manjše obnove, prodam, tf 031/450-915 Prodam FIAT MAREA 1.6 SV limuzina, I. 97. Tf 530-96-80 Prodam VW GOLF 1.4, 16 V, I. 99, veliko opreme, kot nov. Tf 041 /398-574 PEUGEOT 106 XT, I. 97, 1. lastnica, izredno ohranjen, prodam. Tf 041/787-050 JUGO 55 KORAL, I. 89, reg. 6/03, cena 100.000 SIT, OPEL KADETT 1.2 C, I. 79, reg. 9/03, 100.000 SIT. Tf 2325-823, 040/285-748 Prodam SUZUKI MARUTI, 1.95, cena po dogovoru. Tf 041/758-972 ZAPOSLIM Zaposlimo večje število MLADIH SODELAVCEV za pomožna dela ob servisiranju letal. Pogoj tehnična mehanična ali elektro stroka, starost do 27 let. Prošnje: HRIBAR BLESK d.o.o., Savska c.34, Kranj Zaposlimo več delavcev v proizvodnji plovil na delovnem mestu MIZAR - lokacija Kropa (Gorenjska). Od kandidatov pričakujemo delovne izkušnje in voljo do dela, mi pa mu ponujamo kreativno in dinamično delo ter stimulativno nagrajevanje, Pisne ponudbe s karatkim življenjepisom pošljite na kadrovsko službo Adria Event, d.o.o., Zg. Pirniče 45d, 1215 Medvode ali se oglasite po telefonu 04/530-87-80 Janezu Kališniku (vodja proizvodnje). NATAKARJA - ICO zaposlimo. Gostilna Kunstelj, Štiherle Anton s.p., Gorenjska c.9, Radovljica TT 531-51-78 ssas Honorarno zaposlim dekle za delo v strežbi. Tf 041/719-018, 04/51-32-601 Miftari Envers.p., Kidričeva 67, Šk. Loka 54t6 Zaposlimo PICOPEKA. Intertrend d.o.o., Hotemaže 50, Preddvor Tf 041/366-624 Ažman, d.o.o. Lesce objavlja prosta delovna mesta: t. VODJA PNEUMATIC CENTRA 2. dva VOZNIKA v mednarodnem transportu Pogoji: - pod točko 1: najmanj V. stopnja strokovne izobrazbe, tri leta delovnih izkušenj, organizacijske sposobnosti in poznavanje osnovnega dela z računalnikom - pod točko 2: najmanj IV. stopnja strokovne izobrazbe ustrezne smeri, vozniški izpit C in E kategorije Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen delovni čas s polnim delovnim časom in poskusno dobo 6 mesecev. Pisne prijave z dokazili pošljite v roku 8 dni na naslov: Ažman, d.o.o., Lesce, Tržaška 1. 4248 Lesce. STAVBNEGA KLEPARJA - KROVCA zaposlimo. Tf 041/62-82-92 SPARTAK d.o.o., Sveteljeva 4, Šenčur Zaposlimo PEKA ali priučenega PEKA. Inf. na Tf 233-20-09 OREHEK d.o.o., Kutinova ul.3, Kranj Zaposlimo mlajšega natakarja in kuharja, lahko pripravnika. Tf 031/517-521, Mar-gos d.o.o., Smledniška c. 32, Kranj 5525 Zaposlimo mlajšega sodelavca za delo v skladišču, delavnici in na terenu. Zaželene izkušnje v vzdrževanju in izpit B, C in E kategorije. Izključno pisne ponudbe na naslov EKOL, d.0.0., Planina 3, Kranj ali na e-mail: samo.krc@ekol.si Zaposlim GOSTINSKEGA TEHNIKA za nedoločen cas v dnevnem baru v Križah. Inf. Tf 041/616-914 ASING TRADE d.0.0., Tekstilna ul. 5, Kranj 5549 NOVO d.0.0., Cesta 24. junija 23, 1231 Lj.-Crnuce zaposli POMOŽNEGA DELAVCA za pobiranje parkirnine v Kranju. Kandidati naj oddajo svoje prijave na zgoraj navedeni naslov v roku 8. dni 5535 Svet je velik, vi ste sami. Brez poznanstva ni poznanstva. Dobrodošli v čakalnico za osamljene potnike, ki nestrpno iščejo simpatične sopotnike. Ne zamudite našega vlaka, ki potuje v srečnejšo prihodnost. Edino kolektivni optimizem združuje ljudi s podobnimi usodami. Vljudno vabljeni na vlak prijateljstva. Informacije in rezervacije po tel. 01/5685860. Zaposlimo MIZARJA in mlajšega DELAVCA za priucitev. SMOLEJ d.0.0., Kovor, Pod gozdom 30, Tržič Informacije med 8-18. uro na Tf 595-88-02 ali 041/619-302 Simpatično TAJNICO, nekadilko, z lastnim prevozom, samsko, brez obveznosti, od 25 - 33 let zaposli urejen podjetnik. Prednost vegetarijanka. Samo pisne ponudbe na naslov: GOSTIC KROVSTVO k.d., Tržaška c. 2, P.P. 4728, 1001 Ljubljana Zaposlim dekle za delo v okrepčevalnici. Tf 041/570-937, Bojan Brišnik s.p., Klanec 38, Komenda Iščemo žensko za pomoč v gospodinjstvu - pri kuhanju. Šifra: TRŽIČ V Kavarni Štiri Mačke, v Medvodah honorarno zaposlimo dekle za strežbo v šanku. Tf 070/779-997 Križaj Robert s.p., Sora 39 A, Medvode Agrarna skupnost Planina pod Golico išče PASTIRJA za pašo ovac na Golici. Tf 5800-033 in 5800-332, zvečer od 19.-20. ure Zaposlimo KUHARJA-ico z izkušnjami. Gostilna Zala, Koležnik Ignac, s.p., Britof 79, Kranj, Tf 2341-200 Redno zaposlimo POTNIKA za prodajo povsem novega kozmetičnega artikla. Španovina, d.0.0., Circe 20, Kranj, Tf 031/870-108 ZAPOSLITEV IŠČE Zaposlitev išče glasbenik duo igranje na obletnici - ohceti, zabavi, zelo ugodno Tf 2521-498, 031/595-163 Narodno zabavni "duo" ali "trio" išče delo na porokah, obletnicah, ugodno. Tf 533-10-15 Iščem delo v gospodinjstvu. Tf 233-07-72 ŽIVALI Čistokrvne MLADIČKE brez rodovnika BERNSKEGA PLANŠARSKEGA PSA prodamo družini z otroki. Tf 531-87-25 JARKICE, rjave, stare 22 tednov, prodam. Hraše 5, Smlednik Tf 01/362-70-29 Prodam brejo KOBILO ter KOBILO z žre-betom, haflingerci. Tf 041/959-684 Prodam TELIČKO simentalko staro 3 me-sece. Tf 518-20-54_ Prodam BIKCA simentalca, 170 kg. Tf 01/36-27-071 _5590 Prodam PRAŠIČE, težke 20-30 kg, mož-na dostava. Tf 041 /955-536_5591 Prodam JAGENJČKE in breje OVCE Tf 031/425-496 _ 5615 Prodam mlado KRAVO simentalko s tele-tom. Tf 031/309-816 5525 TELIČKO križanko, težko 160 kg, prodam. Tf 040/539-023 5649 Prodam visoko brejo TELICO simentalko. Tf 25-21-538_ 5652 Prodam 30 kg težke JAGENJČKE za zakol ali nadaljno rejo. Tf 041/248-445 5147-721 Prodam BIKCA starega 5 mesecev, crno-bel. Tf 01/3627-266_5657 Prodam brejo TELICO in menjam silažne bale za bukova drva. Tf 031 /830-305 5678 Prodam BIKCA križanca, starega 3 mesece. Tf 5800-332 seao Ljudska univerza Škofja Loka Podlubntk la 4220 Škofja Loka tel.:04/506-13-00 fax: 04/512-08-88 U LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA Vabimo vas v 3-mesečni izobraževalni program za pridobitev poklicne kvalifikacije SOCIALNI OSKRBOVALEC/SOCIALNA OSKRBOVALKA NA DOMU. Z izvajanjem programa bomo začeli 20. maja 2003. Potekal bo dvakrat tedensko od 16.30 do 19.30. Vpisni pogoji: starost 25 let ali več in zaključena osnovna šola. Informacije po telefonu: 506 13 13. Prodam licenciranega BIKCA RH, vajen paše, star 22 mesecev. Tf 041 /476-468 Prodam TELICO mlado kravo in kravo visoke brejosti (8 mesecev). Tf 031 /635-365 Prodam KRAVO simentalko, brejo, po tretjem teletu. Tf 041 /476-468 5684 ŽIVALI KUPIM Prodam KOZLIĆE srnaste pasme. Tf 041/818-239 5685 ODKUPUJEMO mlado, pitano GOVEDO krave, teleta. Tf 041/650-975 Prodam mladice ROTVAJLERJEV, odličnih staršev, z rodovnikom. Tf 041 /610-628 Kupim BIKCA simentalca, starega do 14 dni. Tf 031/245-415 Prodam FRIZIKE, tudi telice, 10 kom. Tf 25-22-759 5689 Kupim BIKCA simentalca, starega 10 dni. Tf 514-12-77 PIŠČANCE BELE za nadljno rejo 380 SIT/kg, RJAVE in GRAHASTE kokoši prodajamo vsak delavnik od 8 - 17 ure, sobota do 13 ure. Perutninarstvo Gašperlin, Moste , 99 pri Komendi. Tf 01 /83-43-586 5690 Prodam BIKCA simentalca, starega dva meseca. Tf 2312-443 5696 BIKCA simentalca ali limuzin, starega do 14 dni, kupim. Tf 031/504-487_ Kupim BIKCA simentalca, starega 10 dni. Tf 041/608-616 _ Kupim 1 teden staro TELIČKO simentalko. Tf 23-12-237 OSMRTNICA Z žalostjo v srcih sporočamo, da je v 84. letu umrl naš dragi FRANC BURJA p.d. Pretnarjev Francel z Rečice pri Bledu Od njega se bomo poslovili danes, torek, 29. aprila 2003, ob 16. uri na pokopališču na Bledu. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Bled, 25. aprila 2003 SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenil naš dolgoletni sodelavec iz Sava Tires - PC Hrast STOJAN DRINIĆ rojen 1953 Od njega smo se poslovili včeraj, v ponedeljek, 28. aprila 2003, ob 16. uri na pokopališču v Kranju. Ohranili ga bomo v lepem spominu. KOLEKTIV SAVA TIRES Umrl je naš nekdanji sodelavec MILAN KLOBOVES, vodja oddelka za terensko mrežo Od pokojnika se bomo poslovili v sredo, 30. aprila 2003, ob 17. uri na kranjskem pokopališču. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Zavarovalnica Triglav, d.d. Območna enota Kranj ZDRAMI JŠČr. STRI 'NJA\ HOTELI 0 TO ČE C oo vrelci življenja j Dolenjske Toplice j Šmarješke Toplice Zdravilišče Strunjan Hoteli Otočec Tel.: 07/ 39 19 400 Tel.: 07/ 38 43 400 ; Tel.: 05/ 67 64 100 Tel.: 07/ 30 75 700 /// www.krka-zdravilisca.si NIKO KURET NJORKA TATVINA PREDNIK ŠPANCEV OKSIGEN Nagrade Krkinih Zdravilišč za prvomajsko križanko: 1. nagrada: Darilni bon v vrednosti 20.000 SIT za storitvev VVellness centru Balnea v Dolenjskih Toplicah 2. nagrada: Darilni bon v vrednosti 10.000 SIT za storitve v Šmarjeških Toplicah ali na Otočcu 3. nagrada: Darilni bon v vrednosti 5.000 SIT za storitve v Zdravilišču Strunjan 4. - 5. praktična nagrada: majica Krkinih Zdravilišč 6. nagrado prispeva Gorenjski glas Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 14. maja 2003, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj. Dopisnice lahko oddate tudi v turističnih društvih Radovljica, Škofja Loka ali Tržič ali pa v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Zoisovi 1. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 .13 14 15 SKRB SOPROGA VETRNI JOPIČ ŠAHISTKA KUŠNIR UDOBEN POTOVALNI AVTOBUS IGRALKA STARC ELVIS PRESLEY SOKRATOV TOŽNIK NIKELJ IGRALEC ŠERBE-DŽIJA 12 TINE ŠR0T P0DN0-ŽIŠČE MARJAN KRALJ SLIKAR ŠUBIC ZAKUP DEDEK MADŽ. MOŠKO IME AFRIŠKI BOBEN TEPKA, NORICA 15 GRŠKI ŠPORTNI KLUB PILA, RAŠPLJA GLAVNO MESTO TURČIJE Torek, 29. aprila 2003 ZAHVALE / info@g-glas.si ZAHVALA Ob boleči, nenadomestljivi, tragični izgubi moje NINE se zahvaljujem za vsa pisna in ustna sožalja, besede tolažbe, toplih stiskov rok, hvala za vsak cvet, svečko, za vsako solzo bolečine, ki ste jo potočili ob tako boleči izgubi. Hvala, da ste jo v tako velikem številu pospremili v prerani grob. Hvala Pogrebniku Dvorje za izpolnjene vse naše želje, ga. Kališnikovi in njeni hčeri za ganljive pesmi slovesa, hvala Dejanu Kalo-perju za čustveno prebran bogat življenjepis moje Nine. Hvala vsem motoristom, ki ste s tihim prižiganjem motorjev Nino pospremili do pre-ranega groba. Hvala vsakemu posebej, tudi neimenovanim, ki ste bili v teh težkih trenutkih z nami. ZELO TE POGREŠAM - MOJ SONČEK! Vedno bo zate svetila lučka, ti pa si z menoj vsako sekundo! TVOJ ROBI Matije vedno ob tebi, tudi če je kje drugje. ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, babice in prababice MARIJE KOŠIR iz Škofje Loke se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi dr. Za-manovi in dr. Čamleku za dolgoletno zdravljenje, gospodu kaplanu, patru Angelu in pevcem za lepo opravljen pogrebni obred. VSI NJENI ZAHVALA V 91. letu nas je zapustil naš dragi ata in stari ata ANTON DEBENEC Polenškov ata iz Bačen Ob njegovi smrti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo zdravnikom za pomoč, gospodu župniku za lep pogrebni obred, g. Milošu za poslovilne besede in pevcem za lepo zapete pesmi ob slovesu. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Bačne, Gorenja Dobrava in Pristava, 21. aprila 2003 Srce vaše je zaspalo zvon v slovo vam je zapel misel na vas je ostala spomin za vedno bo živel. ZAHVALA V 91. letu nas je zapustila mama ANA OBLAK roj. Toporš iz Zaloga pri Goricah Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče, darovali za maše, izrekli osebno ali pisno sožalje. Posebna zahvala dr. Teranovi. Hvala tudi sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavkam Iskraemeco. Posebej se zahvaljujemo g. župniku Lojzetu Zupanu za obiske v času njene bolezni in za lep pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi ob slovesu, nosačem, zastavonoši in pogrebni službi Jerič. Predvsem pa izrekamo zahvalo vsem, ki ste naši mami v življenju karkoli pomagali in vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu. VSI NJENI Zalog, Bašelj, 2003 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in sestre MILKE VEGNUTI z Mlake pri Kranju Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi zdravnikon ZD Kranj in Onkološkega inštituta v Ljubljani. Za vso skrb in pozornost, ki jo je izkazovala naši mami, pa se posebej zahvaljujemo Mari Gregorc. Vsem še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI Kranj, 23. aprila 2003 V SPOMIN Leto dni v grobu spiš a v naših srcih še živiš. Dan in noč večna lučka ti gori, v spomin za večne dni. Minilo je leto dni, kar nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat, stari ata, tast in stric STANISLAV UŠLAKAR p.d. Španov ata iz Brega ob Kokri 14 Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. VSI NJEGOVI ZAHVALA Kot drevo v gozdu brez smisla ne vzbrsti, tako se človek sam brez smisla ne rodi, kot cvet med travami brez. smisla ne ovene, tako človek drag brez smisla od nas ne krene. Ob boleči izgubi dragega i - J MIHAELA HABJANA p.d. Simnovega iz Dražgoš ti se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, pomoč in oporo v težkih trenutkih. VSI NJEGOVI Dražgoše, Železniki, Šk. Loka, 13. aprila 2003 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, moža, dedija, strica BRANISLAVA PEŠIĆA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom (še posebej Diki in Dušanu Stojanovič), nekdanjim sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam stali ob strani in ste dragega pokojnika tako lepo in v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej hvala Jordanu Stavrovu za poslovilne besede, trobentaču za zaigrano Tišino, Komunali Kranj, Gorenjskemu glasu, Slovenski knjigi in prehrani Ham. Še enkrat hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste se poklonili njegovemu spominu. Žalujoči: žena Vera, sin Milan z družino in hčerka Snežana z družino Kranj, 24. aprila 2003 ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v 70. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče in stari oče PETER PETERNELJ iz Stražišča, Šempeterska ulica 49 Iskreno se zahvaljujemo sestri Marici, bratu Francu, svakinji Kristini, vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja ter cvetje in sveče. Zahvala prijateljem iz Društva gluhih in naglušnih AURIS Kranj in njegovemu predsedniku za poslovilni govor. Hvala tudi vaščanom iz rojstne Davče, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku Cirilu Berglezu za lep pogrebni obred. Iskrena hvala vsem imenovanim in neimenovanim. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Stražišce, 24. aprila 2003 ZAHVALA Veličino materine ljubezni se zaveš šele, ko jo izgubiš. V 85. letu starosti nas je zapustila naša dobra mama, babica, sestra, teta, botra in tašča MARIJA ŽLEBIR, roj. Grkman iz Dvorij pri Cerkljah Iskreno se zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujeva se g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem, trobentaču, govorniku pri odprtem grobu, pogrebniku za pogrebne storitve. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. Žalujoča sinova Srečko in Dušan z družinama 25. aprila 2003 ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si PPbSpacrou IMAM ZA p£l/0/WttSK£ U7> VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo TOREK od 8 "C do 22 °C SREDA od 11 °C do 24 °C ČETRTEK od 13 °C do 22 °C Danes in jutri bo delno jasno z zmerno oblačnostjo, predvsem v zahodni in južni Sloveniji občasno pretežno oblačno. Pihal bo okrepljen jugozahodni veter. V četrtek bo spremenljivo oblačno, pojavljale se bodo kratkotrajne plohe. Učiteljica, prava železnica! Skozi vrata učne sobe so vstopili otroci, se razporedili ob modulni maketi železnice in med ogledom je nekdo med njimi dodal: "Poglejte učiteljica, celo pokopališče je tu!" Za dostojno slovo od umrlih Jesenice - Otroci se v drugem razredu učijo o prometu, kamor spada tudi železnica. Ogled modulne makete železnice je predstavljal otrokom osnovne šole Tone Čufar z Jesenic posebno doživetje. Milan Hribar z Jesenic in Stojan Lunder iz Radovljice sta inženir metalurgije in fiziotera-pevt, ki večino prostega časa posvetita izdelovanju malih železnic, če na preprost način poimenujemo njuno strast. Oba ljubita vlake, obema se zasvetijo oči, ko človek postavi vprašanje, ki se nanaša na majhne in velike vlake. Odrasli imajo svoje mnenje, otroke pa zanima tisoč in ena stvar. "Fantje največ sprašujejo, kateri vlak je najhitrejši, če se lahko ti med seboj zaletijo, če lahko pelje več vlakov na enkrat, medtem ko so vprašanja deklet drugačna. One sprašujejo predvsem, s kakega materiala je maketa narejena, če moraš biti pri izgradnji potrpežljiv in podo- bno," pravi Milan. Modulna maketa železnice je postavljena v učni sobi centralne poslovalnice Železniške postaje Jesenice in Kadar nekdo išče idejo za dograditev, spremembo modulne makete železnice mora poslušati otroke, saj ti velikokrat vidijo stvari, ki odraslim ostanejo skrit. ima dve postaji na šestdesetih metrih proge. Na njej lahko hkrati peljejo trije vlaki. Stvar izgleda dokaj realno, sploh ko vidiš, s kako vnemo Milan in Stojan zadevo vodita, kako ugotavljata, kaj bi lahko izboljšala, kje bi postavila jezero, kam bi spravila še dodatni tir. Za modulno maketo osnovo predstavlja vezana plošča, ki jo potem pravilno obdelata in z nekaj domišljije ta počasi dobiva različne podobe. Nanjo lahko potem postavita grad, lahko običajno vas. Hiške in ostalo na maketi se lahko kupijo ali izdelajo ročno. Podobno je z vlakci. Ljudi v Sloveniji, ki bi na tak način ljubili vlake, ni veliko. Večina med njimi je vlake in makete spoznala že v otroških letih, največkrat zato, ker so ljubezen do železnic gojili že njihovi očetje. Alenka Brun, foto: Tina Doki Kranj - Župan Mohor Bogataj in direktor Komunale Jože Stružnik sta včeraj na mestnem pokopališču simbolično odprla nov tlakovan in pokrit poslovilni prostor ob mrliških vežicah, ki pogrebce ščiti pred slabim vremenom. Delo je za dobrih 24 milijonov tolarjev opravil škofjeloški Tehnik, še približno 90 milijonov tolarjev pa bo potrebnih za pokritje prostora pred mrliškimi vežicami, vhodni portal, tlakovanje glavnih alej in razsvetljavo. Celoten projekt dograditve poslovilnega objekta, pokritja ploščadi pred vežicami ter kostnice na kranjskem mestnem pokopališču so izdelali v projektivnem biroju Lana&Co na Zgornji Beli. H. J., foto: Gorazd Kavčič lOGLAS Cvetoča dežela v arboretumu Volčji Potok - Z dvanajsto razstavo v arboretumu v Volčjem Potoku so se začeli letošnji dnevi pod naslovom Cvetoča dežela. V soboto jo je simbolično odprl nizozemski veleposlanik Jan C. Hen-neman. Razstavo cvetja s prek dva milijona tulipani 219 različnih vrst sije že prvi dan ogledalo več tisoč obiskovalcev z vse Slovenije in tujine. Poleg številnih tulipanov imajo tokrat v Cvetoči deželi tudi razstavo orhidej, cvetlične aranžmaje, vrtno opremo, vrtnarski sejem. Zanimiva je tudi razstava likovnih del študentov Akademije za likovno umetnost in restavratorstvo. V soboto so obiskovalci, ki jih je dopoldne slabo vreme malce odvračalo od obiska, popoldne pa se je Arboretum spet kopal v soncu in cvetju, lahko poslušali koncert godbe Mengeš v parku in pri paviljonu Podjetne regije in koncert godbenikov iz Vodic pri razstavnem prostoru Krke. Nastopili pa so tudi glasbeniki Glasbene šole Kamnik. Za ljubitelje konjeniškega športa bodo v času razstave do 4. maja zanimive dirke s konjskimi vpregami, 1. maja pa bo sredi dopoldneva konjeniška tekma v preskakovanju ovir. Andrej Zalar RADIO KRANJ, d.o.o. Slovenski trg 1, KRANJ TELEFON: (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM FAX: (04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE E-pošta: radiokranj@radio-kranj.si Spletna stran: http://www.radio-kranj.si NAJBOLJ POSLUŠANA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM V precepu zaradi lipe V Zbiljah se zaradi pločnika ne bi radi poslovili od sedemdesetletne lipe. Če pa se bodo morali, bodo takoj posadili novo. Zbilje - Prav na dan zemlje, minuli teden, 22. aprila, so se zbrali pri vaški lipi v Zbiljah, po simbolnem pozdravu pa so posvet nadaljevali v Galeriji Turističnega društva Zbilje, ki bo letos proslavilo 50-letnico in bo tudi zato ob občinskem prazniku pripravilo številne prireditve in med drugim takrat, v začetku julija, tokrat izjemoma prej, tudi tradicionalno Zbiljsko noč. Beseda pa je bila tokrat ob dnevu zemlje tudi o lipi sredi Zbilj. Ob cesti skozi Zbilje bodo namreč kmalu uredili tudi pločnik, ki si ga domačini zelo želijo. Vendar pa je na dnu klanca na križišču več kot sedemdeset let stara lipa, ki pa je domačini, še posebno se zanjo zavzemajo kulturni delavci, ne bi radi izgubili. Zato so se potem na posvetu sporazumno dogovorili, da bodo sedanjo lipo, če se da, na kakršenkoli način ohranili. Le v primeru, da ne bo šlo drugače, jo bodo odstranili in takoj zasadili v bližini drugo. fpolo lqn štirih številk Izžrebane številke 28.04.2003 12:00 [9| 26.04.2003 12:00 25.04.2003 12:00 Radi bi jo ohranili. Če pa jo bodo morali podreti, bodo takoj posadili novo. dobitek POLO 1.583.620 Sedanjo lipo so Zbiljski fantje, rojeni leta 1910, zasadili okrog leta 1930. Pod lipo so takrat zakopali tudi steklenico in vanjo shranili sporočilo o svojem slovesnem namenu, za katerega so vedeli poleg njih le še nekateri izbranci. Danes ni menda nikogar več med živimi, ki bi lahko pojasnil sporočilo, ostala pa je lipa. Zadnjih sedemdeset let je bila lipa priča številnim lepim in žalostnim dogodkom. Pod njo so se zbirali fantje in zapeli, fotografirali so se mladoporočenci, mimo nje so sopihali konji, njena senca je padala na vhod v zbiljski premogovniški rov. Bila je priča otroških vragolij, vaških sporov, shodov radoved- nih vaščank. Dolga leta je vztrajala ob prometno obremenjeni povezavi med Štajersko in Škof-jo Loko, Kranjem in Ljubljano. Kakšna bo njena usoda, se bodo domačini zdaj odločili skupaj s strokovnjaki. V precepu so, ko ugotavljajo, da se brez živih korenin človek počasi spreminja v hirajočo, suhljato in v nebo vpijočo soho. Lipa je simbol slovenstva, naših očakov. Pločnik, ki si ga vsi želijo, pa naj bi v sedanjem naraščajočem prometu varoval življenja. Andrej Žalar Danes izšla Moja gorenjska Brezplačno za vse naročnike Gorenjskega glasa