5/2020 letnik CXXII 144 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Cesarica Marija Terezija ustanovi čebelarsko šolo (1769) Pfalz (1889) poroča, kaj je cesarica Marija Terezija me- nila o pomenu čebelarstva in zakaj je ustanovila čebelar- sko šolo: »Ob prebiranju knjig o naravi je Marija Terezija spoznala neizčrpne koristi, ki so bile dane čebeli ob ustvarjanju, njeno koristnost za ljudi v naravni povezavi in prizadevala si je z vsemi razpoložljivimi sredstvi ta živi primer reda, pridnosti, sloge in skromnosti omogočiti za skupno korist vseh podložnikov. Vodena s temi načeli in prepričana, da je čebelarstvo zaposlitev, ki za dober uspeh zahteva temeljito usposobitev, je ustanovila če- belarsko šolo.« Ustanovitev čebelarske šole je cesarica Maria zasl. prof. dr. Andrej Šalehar Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko andrej.salehar@bf.uni-lj.si 250 let od imenovanja Antona Janše za cesarsko-kraljevega učitelja čebelarstva Cesarica Marija Terezija je pred 250 leti ime- novala Antona Janšo za cesarsko-kraljevega učitelja čebelarstva. Terezija odredila leta 1769. Odgovorna za njeno postavitev je bila Nižjeavstrijska gospodarska družba. Maja 1770 so v Augartnu na Dunaju odprli prvo cesarsko-kraljevo čebelar- sko šolo, ki jo je brezplačno lahko obiskoval vsakdo, ki se je zanimal za čebelarstvo. Anton Janša imenovan za čebelarja pri Nižjeavstrijski gospodarski družbi (1769) Nižjeavstrijska gospodarska družba je bila zadolžena, da poišče primernega čebelarja za učitelja. Povprašali so tudi pastorja Schiracha, generalnega sekretarja Čebelarske družbe v Zgornji Lužici in svetovno znanega čebelarja. Do dogovora pa ni prišlo. Janša je bil takrat že na Dunaju, vpi- san je bil na bakrorezni risarski šoli. Ne ve se, kdo je Janšo obvestil, da družba išče čebelarja. Nenapovedano se je nekaj dni pred 3. majem 1769 javil na družbi in se ponudil za čebe- larja s pojasnilom, da je vrsto let čebelaril doma na Breznici, kjer je imel tudi okoli sto panjev čebel. Ravnatelj, s katerim je tekel pogovor, je spoznal, da se naš Kranjec, ki je bil takrat na Dunaju že poznan slikarski talent, spozna na čebele in čebelarjenje. Ponudil mu je mesto čebelarja. Janša je to spre- jel ob pogoju, da dobi na likovni akademiji ustrezno dovo- doc. dr. Danilo Bevk Nacionalni inštitut za biologijo danilo.bevk@nib.si Veliki črno-rdeči čmrlj je naš najpogostejši črni čmrlj z rdečo ali oranžno konico zadka. Samci imajo na glavi in oprsju tudi rumene dlačice. Zlasti matice so zelo velike in v svoji črno-rdeči opravi zelo markantne. Gnezdo je največ- krat pod zemljo v opuščenih gnezdih malih sesalcev, vča- sih tudi drugje, npr. v ptičjih gnezdilnicah in na poslopjih. Znan je celo primer gnezdenja v metli na balkonu v sedmem nadstropju stolpnice v Ljubljani. Družine so lahko zelo moč- ne, štejejo do 300 osebkov, in živijo do zgodnje jeseni. Veliki črno-rdeči čmrlj je pomemben opraševalec sadne- ga drevja in jagodičja. Še posebej rad ima ameriško borovni- co. Ko prileti na njen cvet, lahko slišimo posebno brenčanje. Temu rečemo opraševanje s stresanjem, ki zelo poveča učin- Matica velikega črno-rdečega čmrlja na ameriški borovnici Veliki črno-rdeči čmrlj (Bombus lapidarius) kovitost opraševanja. Čmrlji so zato veliko boljši opraševalci borovnice kot medonosna čebela. Najbolj znana rastlina, ki potrebuje opraševanje s stresanjem, je sicer paradižnik. Foto: Danilo Bevk 5/2020 letnik CXXII 145 Janša 6. aprila 1770 postane cesarsko-kraljevi učitelj čebelarstva in potovalni učitelj čebelarstva Janša še ni bil zadovoljen, ker mu ni bila zagotovljena do- smrtna plača. Nižjeavstrijska gospodarska družba ponovno zaprosi cesarico, da mu to dodeli. Cesarica ga je 8. junija 1770 ponovno imenovala za učitelja čebelarstva in odredila, da mu je letna plača 600 goldinarjev odmerjena »na vse žive dni«. Dovoljeno mu je tudi, da se ob prostem času ukvarja tudi s slikarstvom. O tem poroča Mihelič (1934, stran 78): Janša uči v Augartnu. Relief na spominski plošči v Augartnu (Razinger , 1967). Pomen imenovanja Antona Janše za učitelja čebelarstva Med številnimi zapisi o pomenu imenovanja Antona Janše za učitelja čebelarstva je izbrano mnenje Pfalza (1889, str. 12), ki piše: »Ustanovitev dunajske čebelarske šole in imenovanje Janše prinaša nov čas in veseli dan se nasmiha čebelam. Janša, gorenjski podeželan, ki je le zasilno govoril nemško, bil brez izobrazbe, toda mož s posebnimi talenti in s praktičnim znanjem. Popolnoma se je posvetil poznavanju gojenja čebel in kmalu je bil poznan ne samo v avstrijskih deželah, ampak tudi preko meja kraljestva, v Nemčiji so prisluhnili besedi preprostega moža in njegovim čebelarskim načelom ter dogmam.« Viri: Mihelič, S. (1934): Anton Janša, slovenski čebelar. Njegovo življenje, delo in doba. Ljubljana, 163 strani. Navratil, I. (1886): Anton Janša. Rokopis v Arhivu RS – SI AS 621/305/9, 14 strani. Pfalz, A. (1889): Janscha und seine Zeit. Str. 10–30. V: Pfalz, A. Die Entwic- klungsgeschichte der Bienenzucht in Niederösterreich. Wien, 50 strani. Razinger, V. (1967): Spomenik Antonu Janši na Dunaju. V: Slovenski čebelar, let. 69, št. 5, str. 137–138. IZ ZNANOSTI IN PRAKSE ljenje. Janša je bil 3. maja 1769 na seji odbora družbe potrjen za čebelarja. Pomembno je pri tem srečanju tudi, kar poroča Navratil (1886), da je Janša na razgovoru nastopil sam, brez tolmača, ker je že znal nemško. Janša postane 7. junija 1769 čebelar pri Nižjeavstrijski go- spodarski družbi z dovoljenjem cesarice Marije Terezije: »da sme poleg slikarstva opravljati tudi službo čebelarja pri družbi« (Mihelič, 1934). Najprej je čebelaril v Meidlingu v tedanjem predmestju Dunaja. Avgusta 1769 Janša odpelje čebele na Moravsko polje na ajdovo pašo. Ni zanesljivih podatkov, ko- liko panjev je imel in kje je dobil čebele. Možno je, da je to bilo tistih 16 panjev s čebelami, ki naj bi jih Janša pripeljal na Dunaj s seboj z Breznice. Posebej pa vsi poročajo o uspešni beri medu! V zapisniku Nižjeavstrijske gospodarske družbe z dne 8. novembra 1769 je zapisano, da je cesarica dovolila, da do- biva Janša za čebelarjenje 360 goldinarjev letno. Ob koncu leta 1769 Janša želi opustiti delo čebelarja pri Nižjeavstrijski gospodarski družbi, da bi lahko odpotoval na odobreno štu- dijsko potovanje v Italijo – da bi se posvetil slikarstvu. Imenovanje Antona Janše za učitelja čebelarstva – 6. aprila 1770 Janša je 22. marca 1770 poklican na sejo odbora Nižje- avstrijske gospodarske družbe, kjer naj bi se odločil med slikarstvom in čebelarstvom. Imel je tudi pomisleke gle- de svojih dohodkov – prej je zaslužil okoli 800 goldinarjev letno – in družba je ponovno zaprosila cesarico, da uredi Janši plačo. Cesarica je na pismo odgovorila 6. aprila 1770. Lastnoročno je podpisala pismo, kjer je določeno, da se iz- kušenemu kranjskemu čebelarju Janši odobrijo letna plača 600 goldinarjev, prosto stanovanje in kurjava pod pogojem, da se omeji samo na širjenje čebelarskega pouka, da bo vse, ki bodo k njemu napoteni, popolnoma in brez pridržka pou- čil, in da bo z istim ciljem (poučevanje) potoval tudi v druge dedne dežele. Prevod cesaričinega pisma je povzet po Mihe- liču (1934, str. 76): Foto: Andrej Šalehar