38. stev. Novo mesto, 17. (leconibni líMTí. heUùk XXXL DoieiijNke \ovico ûlmjajo vsíiIí i)(ít,<>Ii ; ako : ; je tu (iati [traziiik, dnn jiotircj. : : Ctîiia jiiii je s!!i celo leto (od aprila lio aprilu) ^J K, xa pol leta l'ôO K. Narof.nina YAi Neni(''ij(), liosiio in druffc evropske države /iia^a li, 'm Ameriko i-.jO K. Ijist ill Oglasi se [ila(>i],j(\j<) naprej. Vse dejtise, iiareriMiio in oïïiitiiiila spi'i^jeniti tiříkania ,1, iCrnjcc imsl. Položaj nafi«e kmetije. Našo kmetijo se danes rado presoja enostransko, namreč s staliSĆa njenih dohodkov, Odtod tudi to zavidanje, kakor da hi se kiiietn v sedanji vojski „najbolj" godilo. To domnevanje jia ni pi'iivo in kaže vrc.malo vpogleda v dejanski položaj. Res, da so se „kosmati" doliodki na kmetih i)ov/AligiiilÍ, ali zu to so se poslabšale vse drnge razmere. Na knietili so se poslabšale )'azitier<; a pridelo-V arije, ]) a tudi raz m ere za ji ro-dajo in 7, s. domačo po i a bo pi'i-delkov, lil zaraditega trpi vse naše gospodarstvo. Pridelovalne razmere so se v marsičem poslabšale. Ne le, da manjka danes delavnih rok in delavno živine iti da je vsako delo vehko dražje, manjkajo nam danes tudi razni dnigi pripomočki, s kateiinii se je v zadnjili letih izboljševalo pi'idelke in ugodno u plivalo na napredek kmetije. Manjkajo nam iimetna gnojila in močna ki'inila. Po dr\igi strani se je pa vse življenje podražilo tako, da je danes tudi na kmetih izhajanje težje, kakoi' je bilo preti vojno. Le pomislimo nialo na ceno usnja, obleke, olja, inila in di'ugega ti-govskega blaga, da vidimo, zakaj uiiiiu Uutuii" iioLuntyii j>i'awtiga teka. Vsii je dražje, tako, da če ima kmet danes tudi kaj veS sku])ićka za svoje pridelke, ima pa na drugi strani dosti večje stroške za svoje življeiiskci in gospodarske jiotjebščine. Visoka cena pri živini je tudi zaïïj občutna, ker sc mora oilprodana živina pre-mnogokrat nadomeščati s kupovno živino. Je treba le pogledati nekoliko za naŠimt sejmarji, ki liodtjo po plemene voli in po iirascta. Čim dalje t. e ž j i p o staj a p a t II d i položaj naše kmetije zaradi p r odaje i n p o r a b e njenih p i* i d e 1-kov. Danes ne smemo več razjjolagati s svojimi pridelki. Naši pi'idetki so zaseženi, tako da jih še za doni ne smemo obj'ačati, kakor l)i bilo dobro in poti'ebno. Danes nima kmet več ])rostih i'ok na svoji kmetiji. Njemu samemu se deli kruh! Kako težko je v takili razmerah vzdržavati dobro gos))odarîifvo, ve Ic tisti, ki deluje sam na kmetiji. V teli i'azmerah trjii jiaj-bolj ena in druga vrsta naše živinoreje in Ž njo v zvezi naše mlekarstvo. Na ta način ti'pi reja telet in sploh mlade živine, reja piaset, reja perutnine, i'eja niolzne živine in i'ijja i)it,ovne živine. íía vse te vrste domačih živali nam manjka močnih krmil, ker jili ne smemo jemati iz naših žitiiie. Da trpi na ta način tudi vse drugo gospodarstvo, ni treba posebej poudarjati. Tako imenovane „najvišje cene" so .spi-aviie vso našo kupčijo v težaven položaj in nastavile nevarno past za našega kmeta. Najvišje cene so se nastavilo zai^adi-(ega, ker so potrebne, da se zabrani neopravičeno na\'ijanje cen. Le škoda, da nimamo za ^■sc pridelke jtrimerneje določenih cen in da se smatra od strani kme-tovaloa najvišja cena kot postavtio določena tržna c<;na za vsako blago, tudi 7.a blago nižje vrednosti. To napačno mnenje je spravili) že enega in drugega v kazen in iiaiiravilo vso kupčijo premalo varno. Dejstvo je, da trpi danes vsa kupčija zaradi i)remaIo varnih in premalo zanes- ljivih cen in da mora naša kmetija to v l)rvi vi'sti občutiti. Tako izgleda položaj naše kmetije, ki nikakor ni tako solnČen, kakoi- se v mestnih ki'ogih rado misli, ampak ima niiiogo senťnih sti'iini, ki tlačijo vse naŠe gospodarstvo. Uohinian, Naknadno prebiranje črnovojnikov rojstnih letnikov 1865 do vštevši 1897. Za vse nji Kranjskem bivajoče črno-vojiiike rojstnih letnikov IRfiS do vStcvši 1897, katei'i iz katei'egakolî i'a/loga doslej še niso lU'išli k prebii'anju—ne da hi bili od prihoda k preliiranju i)o določilih dotičnih pozivnih razglasov ojiroščeni, — se vrši naknadno prebii'anje pri c. ki', domobranskem dopolnilnem okrajnem poveljstvu v Ljubljani, Ambrožev trg št. 8, naslednje dni: L Za rojstne letnike IBG") do vštevši 1H96: L dne 20. decembra li)l 5 za politične okraje Ljubljana mesto, Ljubljana okolica in Postojna; 2. dne 27. decembra 1 9 I za politične okraje Kočevje, lirško in Kranj; 3. dne 28. decenil)ra 1915 za polit ičtie okraje Lilija, Logatec in iladovljica; -). dne 20. rlcceniijra 19)5 za polifii'nc okraje Rudolfovo, Kamnik in Črnomelj. II. Za rojstno leto IH97: dne 30. decembra 1915 za vse politične okraje na Ki'aiijskem. Vsi k prihodu ît naknadnemu prebi-ranjli zavezani, ki še nimajo od občine izdanega črnovojniškega legîliniacijskega lista, se morajo takoj zglasiti pri županstvu imagistratn) svojega bivališča, da se jim istega izda. Dotični list npravičuje po določilih prejšnili pozivnih razglasov do proste vožnje 1)0 železnici. — Kdor bi od tega prebiranja izostal, se bo od vojaškega .sodišča najstrožje kužno val. Gospodarske drobtine. Sadjarski tečaj priredi kmetijska šola na i iniiii za niladetiiče, ki se hočejo praktično izvežliati v obrezovanju in oskrbovanju drevja, v cepljenju in gojitvi drevja v drevesnici. Tečaj bo ti'ajal od 15. fet)ruarja do 15, maja 1916, Sprejme so 12 vajencev v stai'osti od 15 let naprej. Sadjarski vajenci dobijo brezplačno hrano in stanovanje, v denai'ju i)a ])0 10 K na mesec. iVošnje, katerim je ])rÍložiti izpustiiico ljudske šole in krstni list ali pa domovnico, je vložiti pj-i ravnateljstvu kranjske kmetijske šole na Grmu pošta Novomesto na Kranjskem, do 5. januai'ja I91G. Viničarski tečaj priredi kmetijska Šola na Grmu za mladeniče iz vinoi'odnili krajev, ki se hočejo ])iaktiČno izvežbati v vseh potrebnih vinogradniških in triničriih delih. Tečaj 1)0 trajal od 15. febi'uarja do 31. oktobi'a 1916. Spi'ejme se S učencev v starosti od 15 lid. naprej. Viničai'ski \ičenci dobijo brezplačno lirano in stanovanje, v denai'ju pa ])o D) K na mesec. Prošnje, katerim je priložiti izpustnico ljudske šole in kr.stni list ali pa domovnico, je vložiti pri ravnateljstvu kranjske kmetijske šole na Grmu pošta Novomesto na Kranjskem, do 5, januarja DJlfi. Krajepisno-z^odovinske črtice iz BeleKrajine. Tri Fare. l'j'ioljiîil L. Kolijezeii. Vsaki lielokianjec z veseljem in ponosom govori in čiije o Treh Farah, t. j. treh cerkvah, ki ho posvečene: 1) iirez-madežnenin Spočetju, 2) žalostni M. lî., 3) Eece bomo. Tu navajam nekoliko zgo-dovinskiii podatkov, ki so se mogli po raznih viiih dol)ÍtÍ, Valvazoi' piše XI. 3S5: Metliška župnija je zajedno proštija, kateri zdaj, (t, j. leta lf!H9) kot prošt načelujc g. Janez Kolbezen. Odmali jn'e-d mestom blizu Ktilpe so tri cerkve, katere so sezidali nekdaj (emplarji in se še do zdaj imenujejo tri teniiiljarske cerkve. Med cei'kvami iiaKranj-skem omenja (Vlll, 775): XL\, XX, XXI so tri. Naši Ljubi Gospi posvečene cei'kve, katei'e stoje na ])okopališču jedna zraven druge, in se laditega imenujejo slovenski: Tri Faie (io je tri župnije) in stojč pri vasi Rosalnice, ])ri mestnem logu, pol četrt ure od mesta IMctlike. Pri teh ti'eh cei'kvaii so stanovali nekdaj templarji, kakoi' se še zdaj dosta vidijo sledovi în ostanki njihovih . pos!o[Mj, Red tenijilai jev je nastal v kri-žarskili voj.skaii in bil od papežev jřotrjen kakor nemški red. Vit.ezi nemškega reda, kakor tudi temi)Iarji, so imidi sveto dolžnost, braniti pravice eerkvc iti sv. katoliško vero z mečem zoper novei'iiike, zlasti Saracene: Mohamedane, Turke. Dimitz piše (1, 329): O binkostih leta 14G9 ])rÍdrlo je 10,000 Turkov iz Bosne ])t'eko Slavonije čez Kulpo na Dolenjsko in se utai)orili pri Metliki. Odtod so pustošili celo okolico Î4 dni; stai'ce in otroke so morili, odrasle može in žene so polovili in odpeljali, cerkve oropali in i)o-žgali. Iz Bosne došli frančiškani, ki so se naselili v hiši „Pri Treh Farah", katera je bila ))oprej nemškega reda, morali so bežati in so si sezidali leta 1472 v Novem mestu tamošnji samostan. Mogočni vitežki red templarjev jirišei je po sporočilu naših ki'onîstov že leta 1 I 67 v Ljubljano ter sc naselil tam, kjei' stoji zdaj komenda nemškega re.da, ali pa, kjer je stala nekdaj cerkev sv. Ivana. Tudi pri Metliki je imel r(id tri ceriive, líaje že okoli leta 1200 so Ijili templarji zopet pi'egnani iz Ljubljatie. Ni ga sledu njihovega delovanja na Kranjskem. (Dimitz L 165.) Iz Bosne, Srl)ije in Bulgarijood 'I'm kov pregnani redovniki sv. Frančiška so se naselili blizu ]\ietlike pri takozvanih „Treli Farah", L. 1461) so Turki Jletliko in samostan požgali. Heilovnike so .siirejeli Novo-meščani.(K]'anjska mesta, 9i.)— Nastr. 11 ti (Kranjska mesta) se čita: Nekoliko dalje na obrežju so ti'i cerkve, katerim se „pri treli farah" pravi. Tu so bivali v starih časili vitezi veda templarjev, ki je pa liil 1 303. lela odiiravljen, — Na strani 119; Nemški red imel je v :\letliki že 12:^3. leta svojo lii.šo. Farnji cerkev je biia zunaj današnje Metlike tei* s(! je zvala „Brla" (Alba) ])oleg trga. Pozneje je bila Župnija liremeščena k cerkvi sv, Nikolaja. Koroški vojvoda UIrik 111. je podaril župnijo nemškemu redu I 268, leta, Klun: Archiv: L. 11()7. liožjaki zasedejo v Ljubljani kraj, kjer stoji zdaj križarska cerkev. ]j. 1292. liožjaki sezidajo na razvalinah stare Kmone cerkev, katero prevzamejo potem križarji. L. 1313. Križarji prevzamejo v Ljubljani sedež líožjakov. L. 142ÎJ, 14fî9. 1492, 1547 Turki v Novem nuïstn. L. 143t). Bilka pri Novem mestu, v kateri deželni stotnik .lost Senk (>strvi.ški in grof i\lonti'ortski s 4000 možmi ])re,-magata Ali ))ašo, ki je ])!'ihrnniel z D).oO()0 Tinki, popolnoma. Ij. 1 470, 7. jannuarja. Kapela svetega Lenarta v Novem mestu se formalno preda 00. Kranjevcem, kateri so pribežali tja I4G9. leta, od Turkov iz MilliŠkega pi'Cgnani, vsled zapovedi Andreja, škofa llorentinskega, generalnega vikarja akvi-lejskega, patrijarha od 3 1. oktobra 14ii9. — liiizabe.ta Črnomaljska je sezidala samostan. Nemški vitežki red je jiriilotnl na lû'anjskeni večinoma posestva líožjakov, kateri so bili ])o cerkveneni zboru Vijen-skem od 2ii. mai'ca 1. 1312 od[U'avljeni, 1er jioseduje na Kranjskem komemh! v Ljubljani, v Novem mestu, v ihiliki in v Črnomlju. (Mittheiliingen 1S60. rt.) — Leta 1408 pridrli so Turki v Slovensko Krajino, okoli Metlike vse ])oro])ali in }io-Idli; kar jili je sablji ostalo, kot zarobljenike odpeljali, žgali in vse v tlimu proti nebu spustili. Lej.a 1431 prišel je dedni sovražnik krščanskega imena precej močan pred ^loHiko, zafialil mesto, ropal, kar je le mogel dobiti, davil, kar mu je jirišlo v pest, in počenjal v.sakovrstna barbarska nasilstva po vsej okolic,i. ( Vaiv. XI. 3H9,) Belokranjski - vestnik* - Iz Črnomlja, slovesno se je jn'azitovala v b(;lokranjski metropoli 67 letnii;a vladanja presvitlega cesarja s slavnostno siiižbo iiožjo, z udeležbo šolske itdadirie in viijaških liet, ki začasno tu bivajo. l'o sv. maši .se je šolska mladina zbrala v šolskih prostorih, kjer je vodja šole razložil pomen dolgoletnega vladanja v teh viharnih časih svetovne vojske, ko hočejo sovražniki Avsli ijc, zlasti verolomni Italijan razdejal i starodavno habsbur.Ško države, Nat.«) sosevi-šile ol)ičajne deklamacije kakor: Soči, Odlikovanje, Ob nasto}iu vhidarja, 67 let je za-tonilo. Moja Avstrija. — Zatem so slrdile jiesnii, kakor; Naš cesar mi je vedno ljub, Lisži, leži ravno polje, liegimeni ])o cesti gre. Pozdravljam domovina t(i itd., ki so se zaključile s cesarsko pesmijo. Naposled je nasto])ilo 12 dečkov uniformiranih, ki je pantomimirno })rednašalo veseli igrokaz: i\Iladi vojaki. Iz Podzetnlja. 1'i aznik lirezmadežnega Spočetja smo v naši žu|)niji nad vse, sijajno počastili, V cerkvenih govorih se je kazala l)rezmaiiežua 1 >eviea kot zaščitnica vstrije, ki mogočno z neb(>s vlada mid Njej posvečenimi deželami habsburške krone. Ta praznik, ki je najbolj [mmenljiv za Avstrijo v času svetovne vojske, ko se ima za svoje slavne zmage, od treh sirani obkoljiiia od sovražnikov, v i)rvi vrsti zahvaliti varstvu Marijinemu, liki turškim časom, se je tudi v nasi župniji ovekovečil, kei' je Marijina dinžba obnovila svoje obljube in posvečenje s .slovesno slitžljo Ijožjo iii javno iiiolitvijo za mir upajoč, da s ti.'iti najbolj podpiraitio tcženjft in strtiinljoiijti sv. Očeta /,a sUorajSni mil' niod naiodi, Iz Preloke. Padel je /,a cesarja in dotiiovino tia« rojak in vojaii ]\Iiko Starešinič, pos«st.jnk, ki zapušča eiicga otroka, ženo tn staro itiatei'. ICut vojak je /veslo služil že ŠUri leta in postal korporal. V (Jali<;iji ga je zadela sovi'ažna kro^'lja že 12. febi'nai'ja t. 1. I\)k()jnik je bil povsod in jioselino med sosedi zelo s|iost()van iti i)riljubljeii, zato ga tem bolj obžalujemo vsi domačini in tiiu kličemo, naj mu Jiode tuja zemlja lalika. Počivaj v inii'u, da se vidimo nad zvezdami! l'o-kojnik je bil vsesko/.i dober kristjan in vnet za sveto naso vero, zato ujtaino, da ga je Bog k sebi vzel v sveta nebesa. l.']'elořani se ga bodeiiio j'adi spominjali v molitvi. Dopisi. Žužemberk. — Živ zgorel. Anton ]\lla(lič, podoinače Veselov oče je samotařil že dolgo v svoji Ijiši v Žiižemlerku. Žena mu je bila uiiii'la, sinovi žive v Ameriki, zanj se pa ni niliče dosti brigal.-Tred dobrim tednom udari Ijiidein na poti k .zorni(;ain zoperni ihili v nos. Gi'edo v vežo. Polno dima. Odpro vrata in—gi'oza! Ob steni so ležali ogorki postelje in med žerjavico in pepelom stari mož ves zgorel. Imel je navado, ogreti si noge s toplo opeko, ])oloženo v jiosteljo. To je storil najbrž (udi jirejŠnji veČei'. Po nesreči se je goiovo di'žala opeke iskra, ki je nžgala slamo v j)Ost,elji in prinesla možu žalosten konec. Oe bi bilo v izbi dovolj zraka, bi bila tudi hisa žrtev plamenov. Na Dvoru je pa poselila smrt, neizprosna žena, liišo znanega ti'govca in posestnika Možeta. Ropi'oga je obolela na pljučnici in je neprithtkovano podlegla v par dneli. K si'eči so jo mogli se pre-videti. lilaga go-spo/linja je bila splošno spoštovana in priljubljena, kar je dokazal posebno velikanski i)ogrcb, ki ga še ní bilo enakega Jia Dvoru. Dobrotni Bog ji bodi večen jdačnik za ilobra dela! Iz laškega bojišča jůše kadet Janko Mulia z dne 1. dee.; Že zadnjič sem vajii omenil, da so nas poslali za par tednov na odpočitek. Tega počitka pa si ne stiiete ju'edstavljal.i tako, da hi ljudje, poliajkovali in lenuliai'ili. Nasprotno, moštvo mora po-šUiiio delati deloma jioduevi, delomo ponoči. Odpoiila se bodo pač naŠa ušesa, ker ne lioslušanio nadležnega pokanja pušk in tudi razsajanje granat in šrapnelov nas ne vznemirja tako, kot gori v „štelinigali". J)uplo, v katerem smo nastanjeni, je oddaljeno od „štolung" dobro uro, od sovražnika je toiej zračne črte le kakih par kilometrov. Toda skrito je dobro. Tu so že sedaj ctdc vasi lesenih barak, a še vedno gradijo nove. Mnogo teh barak ni več iKidobnib vojaškim barakam, ampak najmanj lovskim kočam. Tu so nastanjene razne komande, skladišča, I'okodelei, bolnišnica, kuhinje, ])(diarna itd. Ljudje božji, mislite si: 1500 metrov visoko v gorah, par kilometrov pred sovražnikom imamo \)ekarno, ki nam speče na dan par tisoč sti'uc koinisa. Pota înmnm izborna. To niso zanemarjeni kmetski koloviizi, amjiak poštene oeste. Po najstrmejših bregoviii so izpeljana jtota čisto položno z mnogimi ovinki, mostovi in visokimi škarpami. Pokopališče so v zadnjem času povečali in tako lepo uredili, da se lahko kosa z loarsikakini vaškim [lokopaliŠčem. Ponaša se z ličtm kapelico. V obzidju so vzidani liosi sovi'ažnih gi'anat, ki so eksplodirale v okolici. To bo gotovo nekaj jako zaniniiv(íga za oik;, ki bodo v poznih leiili ])o svetovni vojni obiskovali le kraje. Proti sovražnikovi strani so zasadili smrek, da ne bi le-ta s svojimi gianataini in šrapneli vznemirjal e(!lo mi'tv(;(;ev. Na ki'atko sem vam opisal našo naselbino, Življenje je tu od ranega jutra do pozne ]!oČi živahno, kot v kakem večjem industrijskem kraju. Vreme imamo že več dni prav k')io. „Kdor pisati kaj ne ve, ta o vremenu toži", tako nekako pravi Prešeren. Toda za nas je ugodno vreme t ake vrednosti, da tudi lega ne smem zamolčati. Holnčtii dtievi so tudi našega nasprotnika oživili. Pred pai- dnevi je v bližini pobil par naših konj, zakar pa je jioti'ošil lepo število ši'apnelov in granat. Tudi gori v gorah je poskušal svojo si'ečo, a bil je odbit z velikimi izgubami. Vsti'ajen je na.š nasprotnik, to se mora priznati. Toda kaj nui pomaga vsa vstrajnost in dobi'a voijaV Huta pac z glavo v zid. izvesta in nc-l)remagljiva je naša straža tii v visokih goi'ah! Ne mi-az, ne sneg in tudi sovražnik jo ne bode premagal ! — Mnogo pozdravov ! ■t Z dne decembra pa piše zopet g. ]\luha sledeče vrstice: (i71etnico vladanja našega pi'csvitlega cesai'ja sitio tudi tu v visolíih gorah jsrav lepo praznovali. Že prejšnji danse je odelo nase selo v praznično. Vojaki so okrasili barake s smrekovimi venci in postavili na večih krajih male slavoloke s prîmeJ'nimi napisi. Zvečer je bila večina barak razsvetljenih in na mnogih krajih sem opazil ki'asne razsvetljene na-jiise. Človek bi mislil, da se vse to godi v kakem trgu in ne v neposredni bližini sovražnika. Di'ugi dan jo počivalo vse delo, Ot) 11. uri do])oldne je bila sv. maša, katere se je udeležilo par sto vojakov. Pi-i sveti maši je svirala naša godba. Počasi in veličastno je igrala znane domaČe pesmi. — Ozrl sem se po zbi-ani množici. Na slchei'nem obrazu sem bral resnobo iti pobožnost. Ko je 1)0 sv. iiiaši zadonela cesa]'.ska himna, smo v srcili obnovili prisego zvestobe in ljubezni svojetnu ljubljenemu vladarju in domovini ! DomaČe in tuje novice. 25-letnico mašništva obhaja danes prečistiti gospod P. Gothard Podgoršek, frančiškanski vikar in vodja deške ljudske sole v Novem mestu. I\Inúgozaslužtiemn in obČespoštovanemu gospodu jubilantu čestitamo od si'ca želeč mu obilno blagoslova iz nebes in nadaljnili najl)oljših usjieliov ])i i njegovem delovanju v šoli in cerkvi. Naj mn da Vsemogočni milost, da bi obhajal čil in zdi'av enkrat (udi zlato sv. ma.Šo! Umeščen je bil 6. dec. na župnijo Spodnja Idrija ondotni župni upravitelj, preč. g. Karol S u ]) i n. Umrl je v kapucinskem samostanu v Krškem preč. g. P. llugolin Rak, dne 7. decemltra po dolgi bohizni, K. 1. P. ! Umrl je I (j. decembra zvečer v bolnišnici Usmiljenih liratov v ivandiji preč. g. iAlihael Bulovec, bivši spiritual pri IJrSulinkah v Ljubljani, in brat g. sodn. svetnika Aniona Bulovec. Pokojnik j(i bil rojen áB. septembra 1. in ordiniran iió. julija leta 1885, bil je tedaj 30 let niašnik. PreliUgi rajnki gospoil bodi pri-poi'očen v molitev! R. L 1'.! Poročil se je odvetniški konciiiieiit g. Dr. Iv. Vasi č z gpdč. lîegino P i' e a t o n i v Novem niiistu. Poroko je izvršil 1 (>. t. m. ob 9. uri dopoludtm v kapiteljski kapelici milostljivi g. Dr. Seb. Klb(!rl,. Sodnikom-lajikom z naslovom „cesai-skega svetnika" so vsled razglasa c. kr. pravosodiu'ga mînistei'st va z dne 4, dec. 1.1. s porazumoni trgovskega ministerstva prî C. kr. (ikrožrinu sodiSi'u v Rudolibvem za dul)o ti-ch le,t zopet, imenovani trgovci gg.: Karol Barborič, L'rbaii 11 o r v a I., durij Picek in 1^'ratie Seidl. Visoko odlikovanje. Sedanji g. imd-])olkovnik Josip vitez Pogačnik jt; imenovan za p o 1 k o v n e g a )i o v e 1 j n i k a z naslednjim odličnim pismom: „Vojno nad[ioveljništ.vo je v prijetnem pcdožaju, ])osneli, da je Vaše Visokoi'odje .svoje že v miru za obiambno tnoč zaslužno delovanje tudi ves čas mobilizij-anja s i)opolniin umevanjem in neumoriio viietostjo posvetilo vojski na l)ojnem polju. Predvsem pa je listatiovitev ki'anjskih itrostovoljnih sti'clcev, kalem je Vase Visokorodje v treinitku ne-varno.sti za jugozapadne meje cesarstva oživotvorilo 'A istotako energijo, preudai-nostjo in 01'gaiiiz; iitoricnim talentom ter z razumno uporabo patrijotičiiih čiitiJ Vašega naroda, čin brezprinierne ljubezni do domovine in dragocena opoia za našo lîrai)ro vojsko. Vašemu Visokoi'odju izi-ekam zalivalo v imeini Najvišje službe za td aktivni dokaz izrednega [jatrijotizina in za energično jiodporo vojski s tem, da Vas imenujem v priznanje (eh zashig na sedanjem Vašem mestu za polkovncga poveljnika v VL činovuem razredu. — Nadvojvoda Fridei^ik, feldmaršal. Mestno županstvo je nabralo za bo-žičnico vojakom na bojnem polju sledeče dai'ove, katere so blagovolili nakloniti p. n. gg.: [m 20K; pl. Piiil A.; po iOK: Beigmann ,)., ])1. (lai'zarolli F., br. Ivobe, ]\ložina R. T'auser A., Di'. Slane K.; po (i K: Fabjan ; po 5 K : Dolenc R,, KokliČ L, iliillei- A., Ogrinc Š., Opitz T., Pn;ek A., Pleiweis K., Reitz A., Tui'k M., Vintar F., Windischei' A.; jio 4 Iv: Amlrijanič D., Božič F., Krzai' 31., Fabjan J., Muigelj J., Di'. Rogina A., Dr. Scliegula J., Vojska A., Dr. Vavpotič I, Dr. Žitek VI.; po a K: Agnitsch A., Di'. Globevnik J., Gi-ebenc K,, PovŠe F.; po 2K: Aph K., Brcžink F„ Barboi ič K., Barborič L., Bayer O., Oetrt.ič V., Fertic J., Griinwabl N., Globevnik E., GerderšiČ A., Kondrič F., Kojirivec O., Kiissel N., KošiČek A. ml., Ki'ajec I., Kalčič L., Luzar U., pl. I.>angcr M„ Matko J., Ogoreiitz ,T., Rozina M., Ravnikar A., Smola Fil., S])lichal F., Skale O., Twrdy R., W'obnei' L., Vojska B., Virant J., Windischer J,, VranešiČ A., Zwitter M., Žerjav N,, Žbogar M.; po 1 K : Arh J,, Avsec .1., Bei'var J., liiičar ]\I., Bučar .1., Dreïiik N., Dular ml., Drame A, Durini M., Dolenc H., Dr. Furlan A., Grašič N., Golia D., Hatuiš J., ,Tarc J., .Takše F,, Ivos ,T., Kopač L., Krajgar J., Kodei'inan F,, Dr. Kremžar N, Matko J. sL, Milielič N„ Mikolič J., Mersol I, Mervar F., Not,!i S., Poiila A., Pelko F., Rozman 51., Suhi M., Stefanović D., Škrábl M„ Smola R„ Dr, Sti-ašek J. Tonejc R., Tuček A„ Weiss A., Verček N„ VašiČ M., Valka A., Vodnik A,, Žmavec J. Ta nabrani denar oddalo se je slav. C. kr. glavarstvu v nadaljno odposlatev. Mestna hranilnica v Rudolfovem je naklonila za božiČnico za vse štiri tukaj nahajajoče se vojaške bolnice velikodušen dar 200 kron. Hranilnica in posojilnica v Kandži je za božičnicy v bolnici čC. Usmiljenih bratov darovala 50 kron. Hranilnica in posojilnica v Kandtjt je v več slučajih posredovala pii jjošiljanju denarja ujetnikom. A c. kr. poštna hranilnica na I)u)iaju naznanja, da se nioi'a naslovljenec na drobim zaznamovati; povedati se mora: regiment, bataljon, komjja-ntja, čin ali šarža, (to je, kai'je bil ujetnik prej), potem pa natančen naslov, kje je zdaj kot ujetnik na Ruskem ali kje drugje. Pristaviti se mora tudi, da je dotičnik vojni iijetnik, Hranilnica stiankam v tem obziru drage volje iistreže. Izkaz daril, došlih v bolnico v Kandiji. G. dr. Goriany, Ruprčvrh, (I merii. jabolk in časopise; g. .los. "Windischer, Kandija, 1 zajca; gdČ. Zupane, Ljubljana, sodček vina; čč. šolske sestre, tSmihel, pletenico jal)olk ; ga, ])l. l^'iclitenau 1 zaboj jabolk; Sitar, ňmihel, jerbas jatjolk; Ždinjavas, ?iabrano, 12 vreč ki'ompirja; Zamida, IJi-šno selo, jerbas jabolk; občina Lokvica, nabral dež, poslanec in župan gosp. A. Milielčič, 1 vrečo jabolk, (i vreč krompirja in 1 o kg suhih češpelj; Ude, ňmihel, ph'tenico jabolk. Bog iilačaj stotero! Padel je na laškem bojišču Jožef Kostelec, posestnik v Drašičih pri Metliki. Pokojnik je bi! brat precast, gosp. P. Avguština Kostelec, prijorja v Zatičini. —-Blagi mož, počivaj v miru! Padel je na laški fronti Martin GerŠie iz Gor. Siihoia pri Metliki. Umrl je dne 11. decembra v Sofiji profesor Anton Jiezenšek, vsetičilišČni docent v Sotiji, v (il. letu svoje dolie. V pokojnem pj'ofesorjn, ki je bil rodom Štajarec, je izgubila mati Slovenija enega najbolj delavnih in navdušenih sinov. — Naj [ločiva v miru! Srečna operacija. G. Janko škrbi-nec, nadučitelj v p,, itd, v Višnji gori, je bil v ljubljanski bolnici srečno ozdravljen na očesni mreni. Ni čuda, da je obolel na očeh, saj je služboval nad 51 let kot učitelj iu vj'hufoga poučeval še v godbi in petju. Povsod, kjer je služboval, so ga učenci siioštovali in ljubili; pri ljudstvu pa je še posebno in'iljiibljen zaradi lepega cei'kvenega jieíja. V rezervni bolnici cesarice Elizabete v Novem mestu se nahajajo sledeči vojaki-rarijem;i Slovenci ; Gradišnik Jakob, Šentjur pri Miiriboru; Lampret, Ferdinaml, Slovenji Gradec; Mravlje Albin, Lukavca pri Ljiiii-Ijatii ; èkumavee Aleksander, Dovje, Gorenjsko; Omer.s Franc, Nadgorica pj'i Ljubljani; Lombai' Alojzij, Suha, Gorenjsko; Vidmar Franc, PokojlŠče-Borovnica; Piiižan Peter, Montrila, Istra; Drevenšek Franc, Ptuj; Bašelj Franc, Kamje-Mirnaiječ; Mcrlelj Jernej, Dvorjen, Gorenjsko; KamenšČak Alojzij, Ptuj; Rozman Lambert, Tržič, Gorenjsko; Pečjak Franc, Žužemberk; Černotič Jožef, Kamnik ; Ui-šič Mihael, Ravno, Primorsko; Tekavec Matija, Sliitvid pri Cerknici ; Muleskar li'ranc, Ostrožno brdo, Postojna; ÎTei'tis Janez, Ravnopolje-Ptiij; Visnovič Damian, Sežana; Mihalič Anton, Verbnik, Istra; Žmavc Vincenc, jjjutomc]'; DerkoviČ àtefan, Zagorje ob Savi; Ponikvar Alojzij, Ptuj, Kletarski tečaji. V lu'imeri z drugtiui, bolj naprednimi vinorodnimi deželami, je naše kletarstvo še na jako nizki stopinji. Zaradi tega je nujno potrebno, da se naši vinogi'adniki pojirimejo boljšega kletarjenja ter da pridelnjfïjo dobro, okusno, čisto in stanovitno vino, ker je drttgace nemogoče, s pridelki drugih vinorodnih dežel uspešno konkurirati. Kaj pomaga go.spoilarjii-vino-gradniku še tako lepo grozdje, ako ne zna iz njega pripraviti tako ))ijačo, kakoršno se dandanes po svetu zahteva':^ Ravnotako je tudi za kletarje, vinske trgovce in gostilničarje, ki posredujejo prodajo vina med pridelovalcem in občinstvom, znanje umnega kletarstva, zlasti pravilnega ravnanja s posodo iti z vinom neobhodno potrebno, kajti iz najbolj žlahtne kapljice se z nepi'avilnim ravnanjem lahko naredi najgnusnejša pijača! Da imajo ukaželjni priliko, se v umnem kletarstvu temeljito izučiti, priredi C, kr. vinai'ski nadzornik B. Skalický pri državni vzorni kleti v Rudolfovem tekom tekoče zime već trodnevnih kletarskih tečajev. Kdor se misli katerega teh tečajev udeležiti, zgUisi naj se takoj pri c. kr. vinarskem nadzorstvu v Rudolfovem. Ker je število vdeležencev za vsak tečaj omejeno, treba se je, komur je na stvari ležeče, čim prej zglasiti. Vsak, kdor bo v tečaj sjirejct, bo o tem potom posebnega vabila vsaj en teden pred pričetkom tečaja obveščen. I"' kr. vinarsko tiaiiioretvo y.ii Krtuijsko v Kudoliovoni. Črnovojniški obvezanci letnika 1898 stopijo v črnovojniško dolžnost a 1, jan, 191 (i. To so tedaj tisti mladeniči, ki bodo v Času od 1. januarja do 31. dec. 191(3 dojiolnili 1 8. leto. 44- do 46 letni se najbrže vpokličejo pod orožje v sredini januarja, kakor poročajo nekateri listi. Iz ruskega ujetništva seje opetovano že oglasil svojcem Nikolo Ćubrilo, že-leznični delavec na Rakovniku, št. i) obč. Šmihid. da je bil meseca maja 1915 ujet in odpeljan v mesto Taškent ob Syi-Darja, Turkestan. Piše, da se mu ne godi slabo in da je ziini'om zdrav. Nesreče. Franc Ude, učenec ljudske šole v Šmihelii, je pomagal sestri, ki je sekala drva. Po nesr(!či je pa zadela sekira dečka v levo roko in mu presekala vse kite na gornji strani pudiehtja. — Anton Hntter, jios. sin iz Sp. Tople rebri, se je igi'al s jiištolo in si oilstrclil sredinec leve roke. Poiiosi'ečeiica se zdravita v kan-(lijski tioliiici. Posestvo Jož. KoŠaka v Mirnipeči ao knpili na dražili pri c. kr. okrožnem sodišin v Kndollfovein dne 1 4. dííc. sledeči kiipei : Afidi'ej Mejač i/ Komende, zemlj. knjiga Mirnapeč, vi. št. 8: hiši v Mii'iiîpeii št. 5 ill 18, gospodarska poslopja, njive, gozde, travnike za iJ5.:-)r>0K; Matija lii'czovar, vi. Št. 140'/a Mirnapeč; gospodarsko poslopje, kozolc, njive, gozde na 1050 kron; ,Janez Saje i/ Malenskevasi, vi. št. .'iHSVa Mirnapeč; njivo za 250K; Janez Saje iz Malenskevasi, vi. št. Mirnapeč: njivo za 200K; Alojzij Bizjak iz Trebnja, vi. št. 613 Mirnapeč: gozde za 2005 kron; vi. Št, 'A G24 Mirnapeč: mlin z žago — ni bilo ponudnika; eistereijatiski konvent v ZatiĆini, vi. št. 400 zejn. knjiga IJmeléič: vrt, vinograde, travnike za 24(j4K; cisterei-janski konvent v Zatiiini, vlož. št. 402 HnielČić: hisa v Hiiielčičii št. 11, poslopja, pašnik, 2 vitiogi'ada za 3975 K; cisturcijan. konvent v Zatiéini, vi. št. 298 Hmclčić: travnik za J 7 K ; Jožefa -ludež v Št. Jurija, vi. št. 408 HnieliiČ: gozro-dii'anje i)roti severni Ćrnigori je dovedlo včeraj do zavzetja Korita in Kožaja in do bojev z zadnjimi oddelki 12 km zahodno od Peči, V leh uspešnih bojili smo ujeli 6100 sovražnikov în smo zaplenili med Pečjo in Hožajem 40 srbskih lopov. Dunaj, 13. decembra, — Nadaljujejo se zasledovalni boji v severnovzhodni Oiiiigori. Pri Kfirifi s» pi'ivcdit 800 ujetnikov, pri Peči pa 12 srbskih topov. Naši letalci so metali uspešno bombe na tabor liri Berane. Dunaj, 14. deeetiihra. — Naše čete so z naskokom vzele črnogorske postojanke južno od Plevlja na Vrane gori. V ])rostoru severno od Berana smo privedli zopet 2300 ujetnikov. Dunaj, 15. decembra. — Avstrijske vojno sile, ki prodirajo pod poveljstvom genei'ala pl. Kíivesza, so vzele včej'aj crnogorske postojanke južno od Vi'anja gore v veliki širini. Neka za.sledujoČa kolona je prodihi do soteske Tara in razkropila pri Olilačih nek sovražni bataljon. Di'iige Čete so prišle do Graba. Na višinah nejio-si'edno vzhodno od liei aiia sloje poleg naših čet v boju s Či'iiogorci tudi mohamedanei in Albanci. Število včeraj privedenih ujetnikov znaša 34t) vojakov in 150 za orožje sposobnih mož. Namestnik iiačehiikii (joiieraÎnoga štaba: ilofer, fm!, Dunaj, 11. dec. — lîrodovje naših pomorskih letal je I O, t. m, popoldne v Anconi uspešno metalo bojnbe na kolodvor, elektrarno, plinarno in na vojaška poslopja. Vsa letala so se vrnila nepoškodovana, dasi je streljalo več tojiov s Si'apneli nanje in dasi je bilo vreme neugodno. Poveljstvo mornarice. Bolgarsko uradno poročilo. Sofija, 1 4. deeembr 'a,—- 12, december ho zgodovinski dan za bolgarsko aj'inado in bolgarsko Ijuilstvo. Ta dan je zasedla naša armada zadnja tri mesta, ki so se še nahajala v rokah našega sovi'aŽnika: Dojran, tijevgjeli, in Strugo, Si'bi, Angleži in Francozi so dobili zadnje udarce na bi-egovi!t Dojraiiskega in Ohridskega jezera, Mac(!donija je sedaj osvohodena. Nolien sovražni vojak ne stoji več na macedonskih lleli. Opei'acije tega dne so se vršile tako-le: Po včerajšnjem porazu Angležev in Fi'ancozov na levem bregu Vardarja in po razbitju njih središča pii Fuvki se je sovražnik umaknil na nevtralno grško ozemlje, zasledovan od lutših čet do grške meje. Okoli 12. iii'e ojioldiie je bil vzet Dojran, Naše čete so bile navdušeno jiozdravlj^ie. vedno in vedno so se razlegali živio-lclici na kralja. Vojake so obmetavali s cvetlicami, Tu ujeti, :nrtvi in ranjeni vojaki pi'ijiadajo večinoma 10, in 22. angleški diviziji, ki obstojita iz 29., 30., 31., Co., 66. in 67. brigade. Te so ])opolnoma razbile in popuščajo pri umikanju topove, puške, jiatrone, kroglje itd. Plen se bode jireštel. Ujeli smo 200 sovražnikov. Naša na desnem bregu Vardarja Francoze zasledujoča skupina je vrgla sovražnika iz njegove postojanke na gi-ško ozemlje. Ob 5, uri 30 minut popoldne smo vzeli mesto Gjevgjcli. Francozi so pri svojem umikanju zažgali kolodvoi', vojašnice in obe bolnišnici ter razstrelili železniški most čez Vardar južno od Gjevgjeli, Armada generala Sarraila je južno od črte Gjevgjeli - Dojiaii vržena nazaj na grško ozemlje. Pravičnost zahteva, da se pribije, da so se francoske čete borile veliko holj junaško kot angleške. Dosedanjih operacij proti nam se je udeleževala cela ek.sjiodicijska ai'mada generala Sari'aila, obstoječa iz 97.000 Francozov in 73.000 Angležev, sku])no 170,000 mož s 600 poljskimi, 130 gorskimi topovi in 30 težkimi liavbicami. Sedaj, ko smo pregnali Francoze in Angleže, sc ne nahaja noben sovražni vojak na uiacedonskili tleh. ííasledovaiijc sovražnika je začasno ustavljeno, /Zadnji ostanki srbske armade, ki gredo čez Bitolj, Obrido-Sti'ugo v Albanijo, so se ])0 porazu pri Olii idi umaknili na levi breg Ďrnega Drina, potem, ko so razstrelili vse mostove. Danes oh juti'anji zori so naše čete tam in od Sti uge prekoi'ačile Di iu in odločno napadle Srbe, ]iri čemur so ujele 400 vojakov ill zaplenile 3 topove. /Zasledovanje se nadaljuje v smeri proti Klbasanu. Sofija, 15. decembra. -—■ Angleži in Fi'ancozi so vrženi na grško ozemlje. Naše Čete se nahajajo ob grški zemlji, ko so začasno prekinile zasledovanje sovj'ažidka. Na celi bojni Črti je mii'uo. Uzeli smo sovražniku 1234 ujetnikov, med njimi 18 častnikov, 14 topov, 62 mu-nicijskili voz, 10 dvoupreŽnih sanitetnih voz in veliko drugega bojnega materiala. Generalni štab bo od zdaj dalje objavljal i)Oi'očila te ob tistili dneh, kadar se bo Jiioglo poročati o važnih oi>eraeijah. * Berlin, 15. decembra. — Sovi'ažnik je vržen južnozahodno od Plevlja Čez Taro in holj vzliodtio od tam čez črto Grab- Brdai'cvo. Ujetih je več sto mož. * Obkolitev Órnegore vedno bolj napreduje, Mesto Cetiiije se nahaja v i'ti'()lť] /,i)0ljšaš na iiriprost. nnćiii, da nni Itiiinciaš nekaj zni navadne sidi. Osumljenega vohunca pl. Zago^ky so zaprli v Marîlxjni, kamor je nedavno lirisL'l in baje veliko oljûeval z vojaškimi osebami iiencmške narodu osli. Izi'Oi'ili so j^^a vojaškemu sodišOii v Celovcu. Zagorsky je bil (udi v Ljuljljatii /.nan kot /elo usiljiv (Movek. Šopek za 2000 frankov. V Sofiji so primadoni narodnega gledališča poklonili šopek cvetlic. Primadona se je obrnila do obi'iinstva s prošnjo, da sc Šopek i/,di'aži v korist i)olgar.skiiii vojakom, ki se boi'c proti Francozom in Angležem. Šo))ck je izdražil bivši ministrski predsednik Gcšov za 2000 frankov. Zaprli so v Italiji veliko socijalistov, ki delajo '/, lepaki propagando, da naj sklene vlada mir. Mati. .Sjíísal iTnii Ccííar, l'o tilli viliiarski ulici malega tiicsla je šel jiismonoša. V vsaki hiši je- imel kaj 0(îdat.i : pisma z bojnega jmlja, vojiio-poštne dopisnice, pozih'avo s krvavili poljan , . . Žc dvakrat je poslala stara, obvdovda soproga sodnega svetnika služkinjo na vrata. Obitelj, ki jc sedela v sobi male Grmove vile, se je smejala. „Mama je ne-strjina", je, dejal Stane Vj'liČ, zet, in se sjneliljal, „Kes pa je: tempei'ameiil. pa ima kakor kaka dvajsetletna gospodična. Da se le ])okažc kje pismonoša, pa jc žc proč z njenim mirom ..." , • Njegova sopi'oga je postavila previdno tenko porcelanasto taso na mizo in plavo-lasa glava se obrne z ljul)eznjiviti! smehljajem k materi. „Mama je poslala v nedeljo Rihardu škatljo cigaret", je pojasnila. „Najbrže pričakuje njegovega odgovora, íe jih je prejel!" Pozvonilo je. Mira je skočila na vrata. V očeli stare gospe se je zaiskrii izraz veselega jjričakovanja; njen obi'az, ki so se še danes čitali v njem sledovi nekdanje lepote, se je koprneče zapičil v viata. Mira plane v sobo. „Pismo, ni^ma! Pismo!" Mati je nataknila očala in vzela pismo v 1'oke. In ko je pogledala na ovitek, so ji začele i'okc lahno drhteti. Kar je držala tu v roki, je bilo njeno lastno jiisitio — tisto, ki ga je poslala sinu iired nekaj dnevi, /j nekim obotavljanjem je obniila ovitek. In ko je počasi dvignila glavo, je padlo pismo na tla. Slava se je ozjla v materin obraz. „Kaj ti je, mama?" SkoCila je k stari gospej in pobrala pismo. Videla je jiar, s svinčnikom pisanih besed, ki so jilesale Iti'ed njenimi oČ,mi in sc zdrznila. Potem pa jc dala mehanično, skoro ne vedoČ, pismo svojeiini možti. Mii'a, najmlajša, se je privila zraven, ko je niotril mož molčó in v slabih slutnjah ovoj. Taktjj potem je zailitela, Z nerodnimi črkami jc bilo zapisano na ovoju; „L'oročnik Rihard Grm padel junaške .smrli." Počasi jc stopila Mii'a, vsa v solzali, k materi in ji padla molče okrog vi'ata. Mati se je zbudila kakor iz globokega stia in si pomela oči. Pogled ji je obstal na steni. Z omaliujorini korakom se ji je )iiibližala in dvignila .svoje oči k podobi svojega sitia, ki je visela tam na steni. Potem pa sc je počasi obiiiila in šla molč(i iz ,yobe. — — — Gosjia Slava je i)otrkala (inigo jutro zgodaj Jia Viata mamine sobe: „Mama, povedala bi ti rada" — s takim glasom je govorila, ki govorimo ž njim z bolnikom, „lada l)i ti povedala, da pride čez eno uro šivilja . , . Kadi žalne olileke," Vrata se odpro, mama se ))rikaže. „Blago sem že izbrala, mama , . ., hotela sem ti iirihraniti trud." Začudeno je pogledala mamo, ki je zmajala z glavo in se smehlj:ila. ,,Ne, ilete moje — jaz ne oblečeni žalne obleke." „Toda mama , . ,. liihard ni mrtev . jala stai'a gospa z glavo ni nu'tev!" „Toda . . , pismo . nilo . . ." „ 1 'onmta ! Negotovost, I'azjasniti." „Misliš resno, mama?" „Vso nocojšnjo noč sem bdela premišljevala. Ne — on ni tiiitcv. To mogoče. (jUtim —■ ou živi ! In prišel bo ..." „Stane je spodaj. Hotel naju je spremili k šivilji. Ues, da ne vem sedaj, kako iini naj razložim tvoje ugovai'janje," jo jo pogledala, pa je utihnila in počasi po stopiijicah. Pi'ofesor Stane Vrlič, zet, je nesti'pno goi' in dol pj'ed hišnimi Njegova soproga pride iz liiše — iMati odšla hodil vi'ati. sama, J^jc kakoi' zai)azi z velikim osupncnjem je mama V" „Mama ne pride", odvrne Slava — in «koinizgne z rameni. „Pomisli: sedaj trdi, da Kihard ni mrtev!" Začuden jo pogleda v obraz in vpraša skoraj v posmehljivem tonu: „Ni mrtevV In uradna opazkaV" „Govori ti ž njo," Odločno se jc obinil. „Da. To tudi storim. Kaj takega! Kaj si bodo pa mislili ljudje. Če bo hodila mama okoli v svetlih oblekah!" lîazbni'jenih korakov je stopil pred vrata in energično pozvonil. Mati sama je odprla. ,,Mania . . ." je začel, „še vedno ne moi'eni i)rav verjeti, kar mi jc povedala Slava. „Ti ne maraš žalne obleke?" Mirno se je stiiehljala. „Da, Stane . . . „zakaj pa naj sc nosim žalnoV Navada je, da se nosi, če kdo umrje!" „Oprosti, mama", je dejal, \ii njegove poteze so postale strožje, „naSa »soda ,,. veruj mi, nsodo naše družine čutim gotovo pravtako globoko kakor vi. Toda izključen je tn dvom: Riliard je iin-tcv . , , opomba na ovitkn dokazuje to." „Tu če bi stalo desefkrat na pismiii, in Če bi prišla vsa |)isma s temi oi)onibami nazaj .. , vseeno ne verjamem: instinkt matere velja več kot vse jioštne opombe sveta!.,. In ta instinkt mi ])ravi: moj Uihard živi!" On napi'avi po sobi par nestrpnih korakov. „Naj bo, kakor če. Ne maram te odvračati od Tvojega prepričanja... Toda: uradno jtotnlilo o Itihardovi smrti je dospelo in bo stalo danes zvečer v časopisu, in jutri se bo čudilo vse mesto, da ne žaluje lastna mati za sinom!" „Pa naj se čudijo... .laz ne žalujem!" Zvečer je prinesel domači časopis olidjelno naznanilo, da je padel jurist in poročnik v rezervi, Uihard Gi-m, na polju časti iu slave. In jtotein seje govoi'ilo le o splošnem sožaljn, ki so ga izražali ijiidje sorodnikom nadarjenega, splošno i>ri-Ijubljenega jurista. In drugo juti'o se kai' tu hotela končali vrsta ljudi, ki so prišli izražat svoje so-žalje, in so odhajali, majoč z glavami. Uboga gospa. Žalost za edinim sifiom ji je zmedla pamet! „In... Čc bi imeli vseeno prav? Ce hi bil res mrtev? Nikdai', nikdar več prišel imzaj.,. in sedela je tu ter Čakala,... Poshihnila je, zunaj je zaškripal nalahno voz. Rezki glas zvonca se je zaČnI po hisi. (Jnla je, da je Šla služkinja k vratom in jili odprla... in glastio vzkliknila... Klečala so ji kolena, ko je stopila k vratom in jih odpila. Tam, ob hodnikovi steni je stala služkinja, mrtvaškobleda, in buljila v vitkega Častnika, ki je Šcpal oh l)alici v vežo. „Naziuiin'te me, da sem tu : ušel iz srbskega ujetništva!" je ilejal Častnik z znanim ljubkim glasom — glasom, ki je odmeval sanjah. - zgi udila vse te n(^i i)o njenili vročičnih -„Rihard!" in nezave,stna so je v naročje svojega sina. ^ zopet je zma-., „jaz vem, da suutno nazna- ki se mora nt ni U 7íl/tr, 4 V imenu Nje^ove;ça Veličanstva cesarja! C, kr. okrajna aodnija v iimiolfovetu je o obtožili o[)ravitclja driavncgfv priivdništva znper ilartina Ucmun kmvoîJo prestojika po g 14 C. n. 7. (hic 7./8. 1915, št. ^ÍÍS drz. mik, v navz0ť't)03ti opi'av)ie|jii državnoi^a fjravd-vii-štvii, prosU'jçii obto;iL>tica Martina Uciiiaii, po tlaiies dojinaiii j^lavtii razi^ravi po prcdloiiu obtožitc'lja, da sc obtoženca kiizauje, razsodila tako: Martin Ucman 43 Jet fitar, lojen v Vei. .Cerovcu, ožetijeti, pose.'itiiik v Dobovém št. 2, že kaznovan je kriv prosto|ika po § 14 cos. pat. z doc 7 avg-. !91.'5, št, 228, storjonefia s tcni, da jc dne B. nov. t. t. na novomeškem sejmu jioniijal (iirodiijal) prašiča za (330 kron, (iočitn je teiitiil in ^^a po maksimalni ceni s prvef^a ni hotel prodati, češ, da on proda svoje bla