Narodna in univerzitetna knjižnica
v Ljubljani

110427 ,



St. 3Ubisitt&.

Sclir^bie reuun Irct^n« frnb^brnu |xt mtbm
<§> ott  f c  Ir imeti. Mattk. 5,8.

TTiivnb cx&

ali

šestnedeljna pobožnost

v čast sv. Alojzija

poleg nemškega.

Pridal je

tEM&lilhm g® §luilfe@

in življenje

sv. Stanislava Kostka

VAL, LAH,

duhoven Ljubljanske škofije.

Z dovoljenjem visokočastitlj. Ljubljanskega škofijstva.

Petega natisa.

V LJUBLJANI.

Založil in prodaja Matija Gerber.

1888 .

Dobiva se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.

kil*

$ -

11042

V v o d.

češenje sv. Alojzija seje začelo že
30 let po njegovi smrti, ko je bil 1621 zve¬
ličanim prištet. Ko pa je bil od papeža
Benedikta XIII. sv. Silvestra dan 1726 za
svetnika razglašen, r in mladini sploh, po¬
sebno pa učepcmn Vzgled logoslumosti
in deviške čistosti  postavljen, se je za¬
čelo širiti češenje njegovo po vsem svetu.

V spomin šestih let, ktere je preživel
sv. Alojzij v samostanu (kloštru) so preje¬
mali častitelji njegovi šest nedelj po vrsti
sv. zakramente. Papež Klemen XII. pa so
1.1740 dovolili popolen odpustek za vsako
teh šest nedelj vsakemu, kdor ob njih vred¬
no prejema presv. rešnje Telo in opravlja
v slavo božjo in čast sv. Alojzija še kake
druge pobožnosti, molitve, premišljevanja,
dobre dela i. t. d. To češenje sv. Alojzija
je tudi obilen sad obrodilo. V vsih potre¬
bah je pomagal ta ljubljenec božji gorečim
in stanovitnim svojim častiteljem. Poseb¬
no so se po njegovih prošnjah pokorili za¬
starani, trdovratni grešniki; obupne duše
so se umirovale; stare grešne razvade so
se opušale; čistost se je skrbniši jela var-

1 *

4

vati; mladina je postajala po ti pobožnosti
bogaboječnejši in nedolžniši; mlačni so se
vnemali za svetejši življenje, ker jim je oči
odpiralo večkratno sprašanje vesti,  in po¬
gostni sklepi  so jih spravili iz nesrečne
mlačnosti; pobožni so vidno rastli in pri-
birali v dobrih in lepih čednostih. — Tudi
v telesnih potrebah je pomagal Bog mno¬
gokrat po prošnjah sv. Alojzija.

Kakor hasnovita in koristna je ta
šestnedeljna pobožnost vsakemu človeku,
posebno pa mladini; naj vender popraša
vsak spovednika za svet, bi joli opravljal ali
ne. — To je gola resnica, da nikdar ne za¬
brede človek, ki pogosto  pa vredno  prejema
sv. rešnje Telo,v take hudobije, v kakoršne
se pogrezvajo mlačni in brezvestni opušal-
ci in zasmehovalci tega sv. zakramenta.

Kdor tedaj želi sv. Alojzija častitim
posnemati lepe njegove čednosti (to je
namreč svetnikam naj ljubši češenje), ima
v teh bukvicah vodilo, kako zamore v čast
sv. Alojzija opravljati od sv. cerkve potr¬
jeno in z odpustki obdarjeno šestnedeljno
pobožnost.

Bog naj obudi z žarki milosti
svoje obilno sadu !

I.

od šestnedeljne pobožnosti sv. Alojzija.

Ifldor želi sv. Alojzija goreče
častiti in si pridobiti obilnega sadu
za zveličanje, naj zvesto spolnuje
te vodila:

1. Moli vsak dan skoz celih
šest tednov v čast sv. Alojzija, po
6 Očenašev, 6 češenih Marij in 6
čast Bogu . . .

2. Beri vsako nedeljo te pobož¬
nosti prav prisrčno in zbrano nekaj
življenja sv. Alojzija, ter se v tednu
spominjaj, kaj si v nedeljo bral in

6

prizadevaj si, da boš sv. Alojzija
častil s posnemanjem tistih čednost,
ki so ti bile v nedeljo pred oči
postavljene.

3. Sprejmi prav goreče
vsako nedeljo te pobožnosti sv. za¬
kramente, ter ponavljaj čez teden
v nedeljo storjene sklepe.

4. Varuj se skrbno greha, celo
majhnih napak ; beži pred grešno pri¬
ložnostjo, slabo tovaršijo, lenobo,
praznimi pogovori, radovednostjo itd.

5. Spominjaj se pogosto sv.
Alojzija; izročuj se mu v varstvo, in
zdihni k njemu pri vsakem delu;
opravljaj z dobrim namenom Bogu
v poveličanje in sv. Alojziju v čast
dolžnosti svojega stanu in druge
dobre dela.

6. Tudi ne opušaj vnanjih spo¬
kornih del; krati si kaj jedi, in vsaj
poželjivosti svoji ne strezi. Ne
gledaj in ne poslušaj iz radovednosti,

7

govori prijazno in v potrebi, strezi
rad bližnjemu, sosebno pa domačim.

7. Dela kršanske ljubezni o
priložnosti vselej spolnuj ; svari,
uči zlasti otroke, dajaj dober zgled
in za vse moli. Poskušaj tudi če-
šenje sv. Alojzija širiti, ako govoriš
o priliki od življenja in čednost
njegovih.

8

Sporočila

sv. Alojzija do častiteljev svojih.

1. Premišljuj Kristusovo trpljenje.

Imej prisrčno pobožnost do trp¬
ljenja in smrti Jezusove; srce se ti
bo otajalo in pri vsakem premišlje¬
vanji se bo topilo žarečih zdililjejev.
Premišljuj skrivnosti Kristusovega
trpljenja od umivanja nog do groba;
vsako uro se spomni ene skrivnosti,
premisli jo nekoliko, potem zdihni k
Jezusu, moli in prosi ga kake posebne
milosti takole: Češena rai bodi
ura, ob kteri je moj Zveličar
noge umival svojim učencam
— presveto Telo postavil —
krvavi pot potil i. t. d. Zavolj
tolike ponižnosti ob umivanji
nog mi dodeli, o Jezusi da

9

svoj napuh ukrotim in ponižno
živim; ali: Zavolj neskončne
ljubezni svoje o postavljenji
presv. Telesa te prosim, dodeli
mi milost, naj bi te v tem sv. za¬
kramentu vselej prav goreče
prejel; ali: Zavolj krvavega
pota na oljski gori, mi olajšaj in
oslajšaj smrtno uro in me varuj
satanovih sleparij i. t. d.

Kdor ob vsaki uri D. Marijo iu
angelca varlia časti, bo prav lahko
tudi to premišljevanje opravljal.
Stanovitno se drži te navade, in
obilno sadu ti bo donesla, če tudi
samo enekrati na dan premišljuješ.
Premišljuj zvečer

ob šestih:  Jezus ves po¬
nižen učencam noge umiva;

ob sedmih:  Jezus presv.
Telo v spomin svoje smrti postavi;

10

ob osmih: Jezus na oljski
gori moli, krvavi pol poti, od Juda
Iškarjota je prodan in potem vjet;

ob devetih:  Jezus je bil
pred vikšim duhovnam od hlapca
neusmiljeno za uho udarjen.

Preden zaspiš, premišljuj za¬
sramovanje in pretepanje, ktero je
Jezus čez noč trpel; in zjutraj zopet
premišljuj

ob štirih:  Jezusa zvezanega
pred judovski zbor peljajo;

ob petih:  Jezusa Pilatu kri¬
vično tožijo 5

o b š e s t i h: Herod Jezusa za-
smehovaje ko norca belo obleče;

ob sedmih:  Križaj ga! Ba¬
raba nam spusti! kriči druhal;

ob osmih:  Rabeljni so raz¬
mesarili Jezusa ob krvavem bičanji;

ob devetih:  Jezusa so s
trnjem kronali;

11

ob desetih: Poncij Pilat Je¬
zusa bičanega ljudstvu pokaže, in
ga po nedolžno v smrt obsodi;

ob enajstih:  Jezus nese
težki križ na Kalvarijo;

ob dvanajstih:  Jezusa
med tolovajema križajo ;

ob eni:  Jezus moli za kri-
žavce svoje in obljubi raj skesanemu
tolovaju;

ob dveh:  Jezus izroči ža¬
lostno svojo mater Janezu in Janeza
Mariji, in toži svojo zapušenostj
ob treh:  Jezus izroči svojo
dušo Bogu Očetu, glavo nagnje in
umrje;

ob štirih:  Jezusova stran
je bila s sulico odprta5

ob petih:  Jezusovo telo v
grob polože.

2. Posnemaj Jezusa in Marijo.

a) Greh je edino hudo, ker
samo greh te v pekel pahne. Celo

S

12

naj man ji greli žali Boga, zatorej
varuj se ga; rajši vse, tudi smrt
pretrpeti, kakor bi Boga žalil.

b) Da se greha obvaruješ,
brzdaj vse počutke, oči, ušesa, ker
skozi nje hodi smrt v dušo. Ogibaj
se vsake grešne priložnosti, slabih
tovaršij, lenobe; govori samo v po¬
trebi; imej v mislih Boga in svete reci
ti bodo pa vse slabe želje zginile.

e) (5  e te vender še skušnjave
nadlegvajo, spomni se, da te božje
oko povsod gleda in njegova milost
te tudi podpira povsod, ako se češ
bojevati zoper skušnjave.

d) Srca ne navezuj na svet,
časno blago, veselje in druge stvari.
Stvarjen si za Boga, ne za svet.
Vse moraš enkrat pustiti, sam Bog
ti ostane vekomaj.

e) Zarez spokorno naj bo tvoje
življenje; zatiraj lastno voljo, in ne
strezi mesu po njegovi poželjivosti.

13

Res je spočetka zatajevanje težko;
ali veselje presega vse grenkosti,
če prvo zoprnost premagamo.

f) Ne obupaj v stiskah in trp¬
ljenji. ..Kdor Boga ljubi, se mu
vse v prid končuje 44 . Neizrečeno
plačilo je vsem obljubljeno, ki ze¬
meljske nadloge voljno trpe.

g} Iši svojega veselja v Bogu;
z Bogam ravnaj, Bogu zaupaj, Bogu
vse dušne in telesne potrebe razo¬
devaj. Bog se da najti vsem, ki
ga željno išejo; Bog rad usliši, le
prisrčno ge ljubi nad vse.

h) Oziraj se rad na križanega
Zveličarja: v njem gledaš neskončno
ljubezen božjo in neskončno nehva¬
ležnost svojo. Na križu boš spo¬
znal hudobijo greha, pa tudi trpljenje,
ki čaka jnespokornikov po smrti.

i) Zareče ljubi Jezusa v presv.
zakramentu. Njega ljubezen do
grešnikov je taka, da stanuje noč

14

in dan v prostovoljni ječi in hre¬
peneče pričakuje, kdaj ga bo prišel
kdo kakih milost prosit. Obiskuj
tedaj ob vsaki priložnosti Kralja
nebes in zemlje na tem prestolu
usmiljenja in ljubezni.

k) Imej tudi prisrčno ljubezen
in trdno zaupanje do Marije, prečiste
Device, matere božje in tudi svoje
matere in besednice pri Bogu. Ona
ne zapusti nikogar svojih otrok.

l) Po ljubezni tvoji do bliž¬
njega se spoznava velikost ljubezni
tvoje do Boga. Kdor bližnjega ne
ljubi, mu ne pomaga v potrebah z
besedo in djanjem, pa vender pravi,
da ljubi Boga, je grd lažnik. Kako
bo Boga ljubil, ki ga ne vidi, ker
ne ljubi bližnjega, ki ga vidi?
„Kar ste revežem storili, ste meni
storili 44 , pravi Jezus!


15

po kterem naj kristjani žive.

(O. Fr. Neumayer-a.)

Vse naj se zgodi spodobno in
po redu.  i. Kor. 14, 40.

Splošne vodila.

1. Bog ne tirja od nas posebnih
del, samo greha se varujmo in na¬
tanko spolnujmo vsakdanje opravila.

2. Bog hoče, da vsakdanje
dela pametno in zavedno opravljamo,
ne pa samoglavno in površno.

3. Bog ne gleda toliko našega
djanja, kolikor naše srce. To je pred
Bogom storjeno, kar si kdo storiti
prizadeva.

Te vodila spolnuj in boš rastel
v dobrem. Po njih preiskuj vsaj vsak
mesec stan svoje duše, da zveš, ali

16

greš proti nebeškim planjavam ali v
peklensko brezno. Po teh vodilih
naj napeljavajo k dobremu tudi go¬
spodarji in gospodinje otroke in pod¬
ložne svoje.

Posebne vodila.

1. Ob navadni uri ustajaj: „vselej, urno,
pobožno".

„Vselej“  vstani brez izgo¬
vora. Truplo je len hlapec, ki rad
polega; kdor ga sluša, mu bo
pešala duša.

„Urno“  vstajaj brez pomude.
Pogubljeni se bodo ob trobentnem
glasu: vstanite mrtvi! počasi gibali,
zveličani pa se bodo „urno“ iz
grobov vzdigali.

„Pobožno 4£  vstajaj ko tički,
kteri na vse zgodaj Bogu hvalo
žvrgole. Prični dan,  kakor bi bil
zadnji tvojega življenja.

17

2. Bodi pri sv. maši ,,spodobno, pazljivo 1 '.

„S p o d o b n o“, ker se pobož¬
nost srca razodeva in množi po
„spodobnem“ vedenji. „Svete reči
za svete ljudi 44 .

„Pazlj ivo 4t .  Kdor zna brati,
naj bere iz bukvic; kdor ne zna
brati, naj moli žalostni rožnikranc.
Začenja naj se z žalostjo nad grehi,
kakor se začenja sv. maša z očitno
spovedjo. Pri sv. evangeliji zahvali
Boga za dar sv. vere in prosi raz¬
svetljenja krivovercam in nevercam.
Pri daritvi se skleni v srcu z maš-
nikam in prosi Boga, naj bi ta dar
dopadljivo sprejel v tvoj e zveličanje
in vsili tistih, za ktere si dolžan
moliti. Pri povzdigi presv. Telesa
moli: „0 presveto rešnje Telo!
molim te in častim te! O Jezus,
Jagnje božje! tebi živim, tebi
umrjem, tvoj hočem biti zdaj

Sv. Alojzij. 2

18

in vekomaj. Ozri se na ubogo
mojo dušo, za ktero si se
voljno grešnikam v roke dal
in trpljenje in smrt na križu
prestal 44 .

Pri povzdigi presv. Krvi moli:
„0 presveta rešnja Kri mojega
Zveličarja! O živi Jezus! tebe
molim, tebe častim; bodi mi
milostiv, bodi mi usmiljen; daj,
da tvoja predraga Kri nad
menoj ne bo zgubljena! — Oče
nebeški! ne glej mojih grehov,
temuč glej svojega Sina, in
zavolj njegovega trpljenja, za-
volj njegove smrti se usmili
mene ubozega grešnika 44 . Pri
sv. obhajilu obžaluj svoje grehe iu
obudi goreče želje, Jezusa prejeti.
Popolno se mu izroči z besedami sv.

19

Avguština: „Tvoj sem, tvoje SO
mojeoči, ušesa,roke, noge* duša
in vse. Ves sem tvoj, o Bog! daj,
da bi bil tudi večno ves tvoj 44 .

3 Moli ,,mirno, počasno".

„M i r n o 44  v kraji, kjer se srce
ne moti in ne razmišlja; in takrat,
kadar te nič ne preganja hiteti z
molitvijo.

„Mnogo ljudi in mnogo opravil
omadežva molitvo in spridi, kakor
mušice sladke jedila 44 .

„Počasno 44 . Kdor moli, ne
opravlja kaj malovrednega, zakaj
bi tedaj hitel? Molitva obstoji bolj
v zdihljejih srca, kakor v izreko-
vanji besedi.

4. Vedi se ,,prijazno, varno".

„P i -  i j a z n o 44 , da nikogar ne
žališ, pa tudi ne bodi zamerljiv.

2  *

20

Večkrat bodi slep, gluh in mutast,
da mir ohraniš, ker Bog ni Bog
prepira, ampak Bog miru.

„Varno“. Živiš med ljudmi,
ne med angelci; ne zapeljujejo
vselej, vender večkrat. Rad se volk
oblači v ovčjo kožo.

5. Pokoren bodi „liitro, popolno 11 .

„H i t r o w , kakor bi ti zapoved
z nebes došla. človeku se težko
uklanjamo, Bogu pa lahko.

„P o p o 1 n o u  , ne samo na
videz. Bog, ki ti zapoveduje po
vikših tvojih, te gleda, kaj in kako
ti delaš. Češ Bogu mar grintovo
ovco darovati?

6. Jej „tečno, zmerno, spodobno 1 '.

„Tečno“, da se škodljivih
jedil in pijač zdržuješ. Strup je
strup, če ravno je sladak. Ti moraš
gospodariti poželjivost, ne ona tebe.

21

„Zmerno w , da bi še lahko
kaj povžil, ko od mize greš. Uži¬
vajte darove božje za potrebo, ne
pa zavolj poželjivosti.

„S p o d o b n o u .  Živina žre,
človek naj je.

7. Razveseljuj se, »pošteno, priljudno 11 .

„P o š t e n o <£ . Ogibaj se vese¬
lja, ki pripravi dušo v nevarnost ali
zavolj drušin časa in kraja. Povsod te
gleda božje oko in angel varh.

„P r i 1 j u d n o ££ . Človek je člo¬
veka spoštovati dolžan. Prst in
voda ste dve različne reči; zmešaj
ji, imaš blato. Predomače vedenje
do svojega spola nas dela zaničljive,
napravlja jezo in prepir; z drugim
spolam pa nevarnost donaša, ker
zgine vsa sramožljivost.

8. Delaj „po redu, pridno 11 .

„P o red u ££ , da zapovedane
dela vselej pred samovoljnimi oprav-

22

ljaš. Kdor tako ravna, ne ravna
po svoji glavi, ampak, kar je po¬
trebno in koristno. Red je „ želez-
nica“, ki nas vozi brez truda in
ovinkov v namenjeni kraj.

„P r i d n o“ s potrebnim dušnim
in telesnim trudam. „Bog te gleda j
Bog ti pomaga j Bog te plača!“
Te li ne bo ta misel spodbadala?
Kdor ima Boga pred očmi in se
pogosto v nebo ozira, naj pridniši
svoje dela opravlja.

9. Premagaj se „pugostno, niočnodušiio".

„Pogosto“,  da se privadiš
sebe gospodariti. Oči, ušesa, jezik,
roke, noge, grlo, ljubezen, jeza,
poželjivost, strah, žalost, veselje
te bodo nenadoma napadli, da bi te
za seboj potegnili, pa krepko se
jim ustavljaj. „KoIikor se boš pre¬
magoval, toliko boš rastel v dobrem 4 *,
pravi Tomaž Kempčan.

23

„Močnodušno“. Delo in
trpljenje okrepujete dušo in telo.
Naj se še tolikrat težave povrnejo,
z božjo pomočjo vse pretrpi. Kdor
dolgo in pobožno živeti želi, naj
se varuje mehkužnosti. Ljubezen
božja in ljubezen samosvoj  n a
se nikakor ne strinjate.

10. Opravljaj radovoljno pobožnosti „ kratke,
in prosto 11 .

„Kratke“,  ker dolgih ali
ne boš dolgo opravljal, ali pa prav
slabo.

Bog ne gleda, koliko storimo,
ampak kako storimo. En zlat več
velja, ko mnogo grošev; tako tudi
kratke pobožnosti dobivajo ceno in
vrednost po „gorečnosti in stano-
vitnosti“, kakor tudi majhni demant
vse druge kamne prekosi zavolj
blišča in krepkosti.

„P r o s t o“. Te pobožnosti se
brez greha smejo spremeniti ali

24

celo opustiti, če dušni prid kaj
boljšega svetva.

11. Zdihuj k Bogu „pogosto, resnično".

„P o g o s t o u  vsaj vsako uro
enkrat. Kar je dihanje truplu, to je
molitva duši. Kamor koli greš,
kjer koli si, bodi vesel, bodi žalosten,
v vseh nadlogah in okolišinah zdihuj
k Bogu. Tvoji zdihljeji bodo pre¬
drli oblake, in milost božja te bo z
nebes obrosila.

„R e s n i č n o“ v srcu, ne samo
na jeziku. Češ prav moliti, se vadi
Boga ljubiti v mislih in djanji.
Ljubezen je ogenj, ki naj hitreje
konča plevel našega srca.

12. Svete zakramente prejemaj „žeIjno,
vredno".

„Zeljno“,  ker Jezus sam
nas vabi: „Velika večerja je pri¬
pravljena 44 ^. Če ne poželiš te večerje,

25

si se družili jedil napolnil. Izmeči iz
sebe otrobe, da ti bo dišala nebeška
mana. Tekne post truplu, pa duši
napravljaj pogosto dobro večerjo.

„Vreduo.“  Glej, da ne pri¬
deš brez ženitvanjske obleke, brez
pobožnosti in božjega dopadajenja
k angeljski večerji; drugač boš
pahnjen v temo, kjer bo jok in
škripanje z zobmi. Sv. obhajilo
naj ti bo večerja, pri kteri vživaš
Kristusa ^zveličarja", ne pa ost¬
rega „sodnika“; pri kteri Kristu¬
sovo trpljenje „premišljaš“, ne pa
^ponavljaš"; pri kteri duša uživa
„milost in zastavo večnega živ¬
ljenj a“, ne pa „ večnega p ogu bi j e n ja".

13. Vest sprašuj „vsak dan, skrbno 11 .

„Vsak d an“,  ker vsak dan
grešiš. Če tega ne storiš, se boš
kmalo privadil grešiti. Če tudi ne
moremo vseh grehov naenkrat opu-

26

stiti, jim moramo pa vsaj posamezno
spodrezovati in ogibati se priložnosti.

„Skrbno“.  Kristus na kri¬
žu naj ti bo zrkalo; v njem se
ogleduj ; po njem sprašuj svojo glavo,
ušesa, oči, roke, noge, jezik in srce.

I. Aojzij otrok.

@če sv. Alojzija, Ferdinand,
je bil imenitnega rodu Goncaškega.
Bil je grof Kastiljonski v Lom¬
bardiji, knez rimskega cesarstva in
poveljnik vse vojske Filipa II.,
kralja »panjskega; tudi v rodu je
bil z mnogo plemenitniki, zlasti z
vojvodom Mantovskem. Mati sv.

27

Alojzija, Marta, je imela, ravno tako
slavne star,še. Za mladih let je
živela na dvoru »panjskem v blišču
in časti pri Izabeli, kraljici in ženi
Filipovi. Ko jo knez Ferdinand
snubi, ona mnogo moli in Boga
razsvetljenja prosi, potem se še le
ženinu vda. Grofica želi sinka do¬
biti, da bi ga popolno Bogu po¬
svetila. Bog usliši prošnjo pobožne
matere, ter ji da sinka 9. sušca
1568. Bila je takrat v smrtni ne¬
varnosti, pa ona sebe in dete izroči
I). Marij i, in kmalo srečno povije.
Vojvoda Mantovski, prvi sorodnik
(zlahtnikj) in krstni boter, imenuje
dete Alojzija. Grofica dobro spo¬
zna naj večjo dolžnost matere, da
namreč otroke pobožno odreja, ker
bo mogla oster odgovor od njih
dati. Zatorej kmalo uči Alojzija,
kako ima pobožno sv. križ delati,
spoštljivo izgovarjati sv. imeni .le-

28

zusa in Marije in nedolžne ročice
proti nobesam povzdigati. Ker pri
otrocih naj več zgledi zdajo, je
pogosto ž njim molila in ni pri njem
trpela kar nobenega malopridneža.
Za vse dobro mu vnema mlado
srčice in Alojzij postane tako mi-
ločuten, da mu zadostuje sam
spomin: „Alojzij! to Boga žali w ,
ko bi pri družili otrocih še šiba
malo opravila. Zavolj take goreč¬
nosti in nedolžnega obličja ga vsa
družina sploh „angeljčka w  imenuje.

Bog pa je hotel dati ljudem
v sv. Alojziji razun čiste nedolžnosti
tudi ginljiv zgled ostre pokore. Oče
Ferdinand, ki je od mladosti na
kraljevem dvoru živel v šumu in
blišču, je bil tudi posvetne časti in
slave željen. Kakor si mati prizadeva
pobožno zrediti sinčka Alojzija,
tako se trudi oče po ravno tem
Alojziji blišč, čast, slavo in veljavo

29

svojega rodu povikšati, in želi svo¬
jega ljubljenca dobro izuriti v vo¬
jaški!) vajah. Vse igrače morajo
vojaške biti in še le 4 leta starega
sinka vzame oče celo v taborišče pri
mestu Kasale, kjer so se bili vo¬
jaki za. vaje zbrali. Tukaj med
vojaki se privadi Alojzi dveh napak.
Grom kanonov je rad poslušal 5  vza¬
me tedaj spijočemu vojaku smodnika
(jpulfra), natolče kanon, ter ga spro¬
ži. 'Pa igrača mu je bila smrtna
nevarnost, ker ga je kanon močno
nazaj pahnil, skor strl. Med vojaki
se je bil tudi kletvic in slabih be¬
sedi privadil, ter jih rad ponavljal,
ker se mu je množica vselej do¬
padljivo smejala. Samo v tem se je
.sv. Alojzij še v otročji nevednosti
pregrešil, in vender doma od ma¬
tere posvarjen urno svoj pregrešek
spozna, ga obžaluje in pokori ostro
vse žive dni. Odzdaj se pred Bogom

30

popolno ponižuje, sebi kar vee ne
upa, vedno moli v samoti in tihih
kotičih in svete bukve prebira. Skle¬
ne že tudi Mariji v čast duhovsko
opravilo in sedem spokornih psal¬
mov vsak dan kleče moliti, in ta
svoj sklep je tudi do smrti verno
spolnoval. V osmem letu je že le¬
sketala Alojzijeva pobožnost, in če
bolj jo je svetu prikrival, svetleji
se mu je razodevala. Zdaj kar vse
vojaške igrače zametava in vsa po¬
svetnost ga mrzi; že zdaj spoznava
vrednost časa in še otrok ima ven-
der že bolj vtrjeno pobožnost, kakor
se navadno v sivih letih nahaja.

Že zdaj odkrije pobožni deček,
kako malo ga veseli posvetna čast
vladarjeva, ki bi jo imel zavolj
prvenstva prevzeti, in kako rad bi
jo prepustil mlajimu bratu Rudolfu,
da bi se mogel Bogu popolno da¬
rovati.

31

Zapomini.

1. Glej, kako zgodaj začne
Alojzij Bogu iz vsega srca služiti, in
ti mende to edino najpotrebnejše
delo v starost odkladaš.

Cvet in mozeg svojih kosti sa¬
tanu daruješ, in Bogu puste kosti
hraniš? Veš li, da boš starost doži¬
vel? Le kdor v mladosti Bogu služi,
njega ne pozabi tudi v sivih dneh.

„Spominjaj se stvarnika v dneh
mladosti, dokler ne dojdejo leta, od
kterih boš rekel, da ti niso všeč 44 ,
govori sveto pismo.

2. „Slabi tovariši spridijo lepo
zadržanje 44 . Zabredel je vanje sv.
Alojzij brez vednosti in je bil zape¬
ljan ; ti pa jih celo išeš! „Kdor ne¬
varnost ljubi, bo v nji poginil 44 , pravi
sveto pismo.

3. „Strah božji je začetek mod¬
rosti božje 44 , greh pa je največi ne-

32

umnost. Ti češ biti moder in preve¬
den, pa si tak grešnik!

4. Nečista beseda porudeva sv.
Alojziju obličje, in tebe ne prehaja
rudečica, kadar kaj nesramnega
slišiš. Gorje klafavcam! Sv. Pavel
piše: „Iz vaših ust naj ne izhaja
nobena nesramna beseda, kakor se
svetim spodobi. Govorite samo to,
kar pobožnost obuja“.

5. Piva svaritev poboljša sv.
Alojzija, in kako dolgo že čaka
Bog tvoje pokore ? Pri tebi ne
pomagajo ne hude besede, ne proš¬
nje, ne nauki, ne žuganja; morde
te samo šiba božja od greha od¬
vrača ?

Alolitev.

Nebeški Oče! glej nevar¬
nosti, s kterimi me svet obdaja
in od tebe odvrača. Brez tvoje
pomoči se moram pogubiti v o-

33

bilnili zapeljivostih, ki me noč
in dan obdajajo. Ti, o Bog! si
sv. Alojzija in toliko svetnikov
iz njih otel, ne zapusti tudi
mene, da se k tebi obrnem in
tebi služim vekomaj. Amen.

II. Alojzij .v Florenci.

Med tem je šel oče Ferdinand
na vojsko. Komaj pa domu dojde,
že zapazi, da seje Alojzij ves spre¬
menil. To mu nič kaj ni všeč 5 mislil
je namreč, damora biti Alojzij bodoči
grof in vladar; po visokem svojem
stanu že v prvi mladosti bolj posvetno
in bliščavno izrejen, in zatorej tudi
urno vse potrebe za tako izrejo dobro
premisli. Pošlje svoja sina Alojzija
in Rudolfa v Florenco, glavno mesto
Toskansko, naj bi se ondi na sijajnem
dvoru nadvojvoda Franca Mediči
zlasti v priljudnem vedenji olikala in

Sv. Alojzij. 3

34

izurila v vsili vednostih. Nekaj časa
stanujeta pri nadvojvodu, potem pa
se preselita v drugo hišo, dabi se ondi
laglje v tihoti učila. Vsak teden ven-
der hodita grofiča po visokem svojem
stanu se zveseljevat v nadvojvodovo
palačo. Alojzij bi bil prav rad te obi¬
skanja opuščal, pa pokorščina gaje
morala k njim. Nadvojvodice, enake
starosti z Alojzijem, so ga prav rade
imele in tudi vedno vabile, naj bi se
nedolžnih veselic ž njimi vdeležval.
Alojzij pa se jih po moči ogiba in celo
pove jim, kako malo ga vse to veseli,
ker vse veselje ima on le v molitvi in
svetih bukvah. Jutranje in večerne
molitve in drugih pobožnost nikdar ni
opustil in svete maše nikoli zamudil;
tudi je opravljal vse svoje dela vsak
dan po gotovem redu. Brez oporov
in zaprek pa Alojziju ni šlo spod rok;
mogel se je premagovati, preden je
ukrotil telo in vse počutke podvrgel

35

postavam božjim, ker je bil tudi iz
poželjivega mesa in vroče krvi. Ali on
je ljubil Boga in ta goreča ljubezen
mu je slajšala vse grenkosti, ter mu
podelila zmago v boji s poželjivostjo.

Natančno je preiskoval Alojzij
vsak dan svojo vest, in kmali zapazi
z veliko žalostjo neznan brezen, ka¬
mor bi ga gotovo hitro jeza zapeljala,
če je zgodaj popolno ne uduši. Pre-
vidi tudi, koliko drazega časa bi mu
ukradle okoliščine plemenitega rodu,
ako se jim uda, in kako nevarne so
njegovi čistosti. Zatorej se še skrb-
nejše zavaruje; oči kroti, brzda jezik
in ušesa, in zatira vse počutke po-
željivosti; išče samote in tihote, ker
mu je križani Jezus stokrat ljubši,
kakor vse bliščeče in šumne veselice
dvorjanov. Skušnjavam ne dovoli
prostora v svojem srcu. zatorej vedno
ali moli ali se uči; kolikor težavniši
je kaka reč, toliko gorečniši se je loti,

3  *

36

ker se tako zatajevanja vadi in duh
njegov celo nič časa nima za prazne,
grešne misli. Alojzij je sklepal
nauk in druge dela z molitvo in zatorej
je postajal vsak dan Bogu prijetnejši.
Bil je zgled ponižnostim pokorščine,
ker ni nobenkrat zoper povelja uči¬
teljev ravnal. Rad je prebiral življenje
Ki •istusovo, in zatorej je gorelo nje¬
govo srce in tudi od milovanja solze¬
lo, ko je premišljal britko njegovo
trpljenje, do kterega je imel vse žive
dni prisrčno pobožnost. Častil je tudi
Marijo prečisto Devico, in trdno je
sklenil nje deviško čistost posnemati,
ker je jasno spoznal vrednost in ceno
čistega srca pred Bogom in ljudmi,
in tudi neskončno ljubezen Matere
božje do deviških njenih otrok.

Da bi si naklonil to nje ljubezen,
je pripravljen vse prestati, celo živ¬
ljenje darovati. O pač so rajale ne¬
besa, ko poklekne devetletni deček

37

po spovednikovem dovoljenji pred po¬
dobo Device vsili devic, ter obljubi
Bogu in Mariji, da hoče do zadnjega
zdihljeja telo in dušo čisto ohraniti!
O nepopisano veselje presv. Trojice,
Marije, angeljskih korov in vsih ne-
beščanov! Nebesa pričajo to obljubo
in Bog blagoslovi ta trdni sklep.

Zapornim.

1. Lep zgled je sv. Alojzij
učencam. Mnogo je molil, pa se pri
vsem tem vender mnogo naučil. Po-
muda v vsakdanji potrebni molitvi ne
zakasnuje dela, temveč ga pospešuje,
ker božji blagoslov na delo vleče.

2. Z molitvo in pridnostjo skle¬
pa sv. Alojzij čistost in pošteno ve¬
denje. Vedno pregleduje svoje srce;
vsak dan skrbno sprašuje svojo vest,
spozna namreč, da ste mladenču naj
veči lepota čistost in pošteno za¬
držanj  e, ker so brez teh naj učeneji

38

možje grdobe v božjih očeh. čas ve
on po vrednosti ceniti, in ga ne trati
in ne zapravlja s praznimi ali celo
pregrešnimi pogovori, in zatorej mu
ga tudi ne primanjkuje ne za molitvo
ne za uk.

In koliko drazega časa sedanji
mladenči in deklice pomore! Koliko
ga za to porabijo, da dušo in telo
spridijo, ko bi ga imeli obračati v
molitvo in potrebni uk!

3. Sv. Alojzij obljubi vedno či¬
stost. Tudi ti moraš brez obljube čist
biti po svojem stanu. Samo čisti bodo
Boga gledali 5  nečistnik pa je gnju-
soba v božjih očeh in spridi dušne in
telesne moči.

4. Sv. Alojzij ima prisrčno lju¬
bezen do prečiste Device Marije in
jo časti s posnemo nje čistosti. Ti
svetnikov ne častiš, ako njih zglede
ne posnemaš; ti nisi vreden Marijin
rejenček biti, ako ne ohraniš čistosti.

39

jVI oli tov.

Tvoja milost, o najsvetejši
Bog! je ohranila sv. Alojzija
vsredi spa čenega sveta popolno
čistega in svetega, da je bil
kakor angel v telesu; oh vlij
tudi v moje srce tako ljubezen
in gorečnost do sv. čistosti,
in dodeli tudi meni milost in
pomoč, da vse skušnjave zo¬
per to čednost stanovitno od¬
vračam in premagam. Amen.

III. Alojzij prejme prvič
sv. zakramente.

Alojzij se je Bogu popolno da¬
roval , zatorej tudi spolnuje vedno
skrbniši ta svoj sklep. Spozna po
božjem razsvetljenji, da so k po¬
božnemu življenju sv. zakramenti
naj potrebnejši. Lahko si mislimo,

40

kako skrbno se je za prvo spoved
pripravljal, ker je že pred vsak dan
natanko svojo vest spraševal. Ža¬
lost njegova nad slabostmi (grehi
se celo imenovati ne smejo), je bila
taka, da je zavoljo srčnih bolečin
pri spovedi omedlel. Zdaj po spo¬
vedi kroti še skrbnejši poželjivost
mesa in beži na vso moč pred vsako
senco greha. Vedno bolj pa se
zdaj vnema v njem pobožnost do
križanega Zveličarja; celo pogled
na britko martro mu že oči s sol¬
zami vtaplja, in vedno objokuje svojo
mrzloto do njega. Pri pridigi ima
oči, ušesa in srce samo besedi
božji odprte, in prisrčna pobožnost
njegova pri sveti maši se ne da
nikakor popisati. Nikoli več mu ne
uide nobena jezna beseda, večidel
molči in se vede tako krotko in
pohlevno, da celo strežaja prosi,
naj mu to ali to stori. Lenobe se

41

varuje skrbniši od živega ognja,
ker je ona mati vseh pregreh. V
druščino le primoran hodi, pa še
tukaj med veselicami in šumam se
pogovarja njegov duh samo z Ro¬
gam. In ravno na bliščavnem dvoru
v Florenci je začel Alojzij, ka¬
kor je sam rekel, še le spokorno
živeti.

Enajst let star, pride Alojzij
s Florence v Mantovo. Tukaj pre-
stoji prvo od Boga poslano skušnjo,
nevarno mrzlico 5 pa prav prisrčno
se raduje, da more kaj za Boga
trpeti. Ker je bila bolezen trdo¬
vratna, so mu mogli zdravniki naj
ostreji post zapovedati. To je bilo
Alojziju prav po volji; vse njih
zapovedi je natanko spolnoval, jed
in pijačo si kratil in od tod izvira
prečudna njegova zmernost, ktere
potem ni opustil do smrti. Spočetka
ga ta post težko stane, pa vedel

je, kako potrebna je zmernost za
ohranitev čistosti. Tudi med bo¬
leznijo ne otrpne gorečnost njegova,
temuč vedno opravlja navadne svoje
pobožnosti, še celo pomnoži se
njegova gorečnost po ozdravljenji.
Samo od Boga se hoče pogovarjati,
in če ne najde takih ljudi, se rajši
v samoto utegne in ondi premišljuje.

Alojzij v Mantovi vedno bo¬
leha, zatorej ga pošljejo stariši v
Kasti Ij one, kjer veje čistejši in
zdravši sapa čez gore. Prisrčno se
zveseli mladeneč, ko sme zapustiti
mesti šum in se podati v zaželeno
samoto. Še le dvanajst let star že
prebira latinske bukve ; sosebno
ljubi življenje svetnikov in bukve
polne božjega duha.

Alojzij pa ni sebično samo za
se skrbel; tudi bližnjega je on pre-
srčno ljubil; kdor hoče namreč ljubiti
Boga, mora ljubiti tudi podobo nje-

43

govo, vsakega človeka. Z vsemi
ravna Alojzij krotko in ljubeznjivo;
po vsi moči odvrača greh in božje
razžaljenje. O kregu in razporu
prigovarja in prosi tako milo, da
mu mora naj trši srce prijenjati,
in zgledu njegovemu se ne ustavlja
tudi naj hudobnejši trdovratnež. Tri¬
najsto leto pripelja Alojziju presrečni
dan prvega sv. Obhajila. Ravno o
ti dobi pride Karol Boromej, kar¬
dinal in nadškof Milanski, po apo¬
stolskih svojih opravilih tudi v
Kastiljone. Grof Ferdinand ga prosi,
naj bi stanoval v gradu pri njem;
pa pobožni nadškof se rajši k on-
dotnemu duhovnu prebivat poda.
Alojzij svetemu možu spodobno
čast skaže, in zdaj se pogovorite
te svete duši s popolnem zaupanjem.
Sveti mož spozna v Alojziji čisto
dušo, belega golobca, zalo nevesto
nebeškega ženina Jezusa Kristusa,

44

in zatorej tudi on sam nahrani ze¬
vajočo njegovo dušo s Kruham
močnih, z angelsko jedjo. Nič ne
opomnim skrbne njegove priprave,
nič ne opomnim žareče njegove
ljubezni in ponižnih občutljejev nje¬
gove nevrednosti. Vse to se ne
da popisati, le ta skuša njegovo
veselje, sladkost in nebeško za¬
maknjenost, ki vredno prejme Je¬
zusa v presv. zakramentu.

Zapomini.

1. Sv. Alojzij se je vseh na¬
pak, ki jih je v otročji nevednosti
storil, in mu niso bile v greh štete,
s tako žalostjo spovedal, da je
omedlel. Tudi ti moraš svoje hu¬
dobije obžalovati, in če tudi nimaš
Alojzijeve žalosti, vedi, da ti brez
žalosti in resničnega poboljšanja
grehi ne bodo odpuščeni.

45

2. Sv. Alojzij je sprašal vsak
dan svojo vest, da je vir svojih
slabost zamašil. Posnemaš tudi ti
sv. Alojzija? Kdor se hoče greha
obvarovati, mora korenino njegovo
(slabo nagnjenje) izpuliti, preden
seme vsili slabost zaduši.

3. Po perji se tiček spoznava
in človek po druščini. S kom se
ti zveseljuješ? s svetom ali z Bo¬
gom? „Kadar moliš, ti z Bogom
govoriš; kadar bereš svete bukve,
Bog s teboj govori 44 , pravi sv. Av¬
guštin.

4. Si obračaš v dušni prid vse
težave z voljnim trpljenjem? „Kogar
Bog ljubi, tega tepe 44 .

5. Hrepeniš prejemati Kruh
življenja? Kako se pripravljaš za
vredno prejemanje sv. zakramentov?
Kadar človeku dober kruh ne diši,
jo nevarno bolan 5  kdor pa nebeški
Kruh nevredno vživa, vživa z al-

46

tarja večnega ^življenja 44  večno po¬
gubljenje 44 .

IVIolitev.

O Bog, ki nam sv. Alojzija
ne postavljaš samo v zgled
svetosti in nedolžnosti, temuč
tndi v posnemanje spokornosti
in popolnosti, dodeli nam mi¬
lostno, da ga bomo posnemali
vsaj v pokori in poboljšanji, ker
ga nismo posnemali v nedolžno¬
sti. To nam dodeli po Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

IV. Alojzij v Montferatu.

Grof Ferdinand pokliče svojo
rodovino s Kastiljone v Montferat.
Misli namreč, da se bo Alojzij pod
njegovim vodstvom utrdil v zdravji,
znebil prenapete pobožnosti in vdal
njegovim željam.

47

Pot iz Kastiljone nastopijo. V r
prvi kočiji se vozi mati s strežaji,
v drugi oba grofica z učiteljem svo¬
jim; Rudolf sedi napredujem sedežu,
Alojzij in učitelj pa na zadnjem.
Pot jih pelja čez derečo vodo, ki
se je bila ravno po jesenskem de¬
ževji jako narastla. To jih vender
ne zadržuje, ampak božjemu varstvu
se izročivši naravnost čez vodo gre¬
do. Prvi voz brez nevarnosti pre¬
brede, ali drugi se zavoljo valov čez
sredo prelomi, da sprednji del z Ru¬
dolfom konji srečno prepeljejo na
drugo stran, zadnji pa plava z Aloj¬
zijem in učiteljem po vodi in se hoče
vsak hip prevrniti. Vender božja
previdnost pripelje konec kočije na
izdrto deblo, in od tod reši drzen
mož oba nesrečnika. Vsa rodovina
zahvali Boga v bližnji kapelici za
milostno rešenje in potem dalje od¬
rinejo v Montferat. Tukaj napravlja

48

grof Ferdinand veselice za vese¬
licami, da bi pregnal otožnost in
resnobo Alojzijevo. Pa zastonj je
vse prizadevanje očetovo; Alojziju
ostane še vedno stokrat milejši sa¬
mota Kastiljonska, kakor naj slajši
muzika, naj iničnejše veselice in naj
sijajnejše družbe. Dobro je vedel
angelski mladeneč, da le v samoti
prigovarja Bog človeškemu srcu;
zatorej je tudi mnogokrat zavidal
pušavnikam strašne brloge v brez-
Ijudnih pustinah. Pri molitvi in branji
sv. bukev pa ni pozabil Alojzij svo¬
jih dolžnosti; molitvo in učenje je
on po bratovsko sklepal in vsakemu
svoj čas odločeval. Zavolj svetega
življenja že trinajstletnega mladen-
čeka. vsak spoštuje, celo stariši se
mu ne upajo prepovedati preostre
spokornosti, čeravno si je ž njo huj¬
šal po bolezni ostalo slabost. Svoje
molitve je opravljal Alojzij z vso

49

gorečnostjo. Zjutraj najpred celo uro
kleče premoli in premišljuje; sveto
mašo posluša tako zbrano in po¬
božno, da je njegov zgled vse pri¬
čujoče, celo zaničevalce sv. vere v
srce ranil in k dobremu obujal. Zve¬
čer je zopet celo uro molil in se
nikakor ni pred ulegel, dokler nivre-
dil svoje vesti tako natanko, kakor
bi mogel še nocoj pred sodbo sto¬
piti. K sv. obhajilu se je že prejšnji
dan pripravljal in še čez polnoč kleče
molil. Za molitvo si je iskal sa¬
mote in tihote, da ne bibilrazmišljen,
kar se mu je spočetka rado prime¬
rilo. S postom, ki so mu ga bili
zapovedali zdravniki zavolj zdravja,
še ni bil zadovoljen j torej si ga še
sam nekaj naloži. Ob petkih in sa-
botah zjutraj in zvečer ni zavžival
nič druzega, kakor kruh in vodo.
Kadar je pa mogel jesti pri gro¬
fovski mizi, je jemal samo tiste je-

Sv. Alojzij.

4

50

dila, ki so mu bile najbolj zoprna.
Pri tako ostrem zatajevanji pa ni
bil nikoli pust in cmera; vedno je
prijazen; ljubezen in nebeška ra¬
dost mu sijete z angeljskega obličja.
Čeravno plemenitega rodu in poln
redkih čednosti, je bil vender vedno
ves ponižen proti vikšim in nižjim,
posebno pa starišem in učiteljem.

Iz dehtečega venca čednosti nje¬
govih blišči najprijetnejši bela lilija
brezmadežne čistosti. Zlasti v či¬
stosti ima biti sv. Alojzij zgled vsem
dušam; on je bil tako sramožljiv,
da je hitro ubegnil, ko bi bil imel
enkrat v igri senco deklice na zidu
poljubiti. Rudečica ga je vselej oblila,
kadar je kdo spregovoril kako ne¬
pošteno besedo, in večkrat je v tacih
priložnostih zdihnil: „Močno se mi
smilijo vsi, ki se kaj prehite v go-
voru“. Nobene reči se ni bolj bal,
kakor priložnosti in okoliščin, ki so

51

protile otemniti svetli biser njegove
čistosti in vselej ga je spreletela
groza, kadar se je spomnil žuganja
Kristusovega vsem pohuj sevalcem.

Njegovo srce je bilo čist tem¬
pelj sv. Duha.

Pobožnost, strah božji in lju¬
bezen samote obude nekterim stre-
žajein željo zvediti, kaj neki počne
sveti mladeneč v svoji sobi. Dolgo
so ga zalezovali, pa vselej je ali
pri bukvah sedel ali pred sv. križem
ali D. Marijo sklonjen molil; kar ga
zapazijo enkrat, ko se je ravno bičal
(jgajžljal). Milo se je vsak zjokal,
kdor ga je le videl, vsi so ginjeni
zdihovali: „Oh, mi grešniki hrepe¬
nimo veselic, in ta nedolžni mladeneč,
ki se nikoli nam enako pregrešil ni,
oh ta pokori deviško svoje telo zavolj
majhnih napak!“ Ta pogled je
marsikoga resnično spokoril in po¬
boljšal.

4 *

52

Zapomini.

1. V nevarnostih se skazuje
vrednost ciste vesti in moč trdne
zaupnosti v Boga. Kdor se Boga
boji, se na svetu ničesar ne boji.
Kdor pobožno živi, zaupanja do
Boga nikdar ne zgubi.

2.  Krotiš svojo poželjivost v
jedi? Nikdar v dobrem rastel ne boš,
dokler v jedi iščeš svojega veselja.

3.  Pogosto in rad išči samote.
„<3em jih peljati v pušavo, in tam
bom njih sercam govoril 44 , pravi sv.
pismo.

4.  Se ne sramuješ svoje ru-
dečice na licu, kadar nesramneži
hvalijo nesramnost, in zaničujejo
sramožljivost in čistost? „Kdor se
mene sramuje, tega se bom tudi jaz
sramoval pri nebeškem Očetu 44 , go¬
vori Kristus, večni Bog.

53

Molitev.

0 Bog! dodeli mi zaupanje
v tvojo dobroto, daj mi milost,
da se na svetu ne bom dru-
zega bal, kakor samega greha.
Vdihni mi ljubezen do zataje¬
vanja, da bom gospodar svojih
počutkov in s čistim srcam pred
tvojim obličjem hodil. Amen.

V. Alojzij na kraljevem
dvoru.

Samo polleta je smel Alojzij
ostati v Montferatu v tihi samoti.
Oastiželjni oče ga kmalo prestavi
iz ljubega zavetja v šum posvetnega
življenja; pa v ti nevarni skušnji
se je vtrdila njegova pobožnost.

Marija, vdova nemškega ce¬
sarja Maksimilijana II., je želela
obiskati brata Filipa II., kralja Spanj-

54

skega. Ta jo je hotel prav slavno
sprejeti. Množica laških plemenitni-
kov, med njimi tudi grof Ferdinand,
seji je mogla na potu pridružiti in
slaviti nje prihod v kraljevo mesto
Madrid. S plemenitniki sta mogla
tudi Alojzij in Rudolf v bliščečih
oblačilih veličiti cesaričini prihod. Kar
zamore mikati, prevzeti in omamiti
človeške občutke, vse je v veliki
obilnosti lepšalo in zališalo nje po¬
tovanje po deželi in bivanje v mestu
Madridu.

Spremljevalci se vsi leskečejo
čistega zlata; po vsili vaseh, trgih
in mestih jo sprejemajo s kraljevo
častjo, in ljudstva se nabira nešteta
truma od vseh strani. Take okoliščine
bi bile živega duha, kakoršen je bil
Alojzijev, omamile in ga pogreznile
z visoke popolnosti, na katero je z
velikim trudom dospel, v neznan
prepad mlačnosti. Pa Alojzijeva

55

pobožnost je bila pregloboko vtrjena;
od vseh strani dereče skušnjave, v
ktere se je nerad in samo iz po¬
korščine podal, jo niso mogle nič
pretresti. Skrbne j ši od pred se va¬
ruje posebno zdaj vse razmišljenosti,
in v šumečih valovih dvorjanskega
življenja ne zgubi nikdar Boga spred
oči; celo navadne svoje molitve o-
pravlja zvesto, naj ga stanejo še
toliko truda in zoprnosti.

Z Laške so nastopili pot po
morji. Ze so bili na sredi morja;
ni se vidila razun neba in nezmerne
vodene planjave nobena reč, kar
zaženo strašan glas, da švigajo
blizo njih turške barke z morskimi
tolovaji, ki prodajajo vse vjete ljudi,
kakor živino, v hudo sužnost. Vsi
oblede, vsi se tresejo; samo Alojzij
vzklikne ves navdušen : „0, da bi
nas hotel Bog storiti mučenike
(marternike) sv. vere!“ Nevarnost

56

vendar zgine in srečno dojdejo v
Madrid, kjer so bili z nepopisano
častjo sprejeti.

Alojzij dobi zdaj častno službo
pri kraljeviču Jakobu in se dalje
uči vikših vednost. Tako dobro je
v njih napredoval, čeravno molitve
nikoli ni opuščal, da so ga vsi ob¬
čudovali. Ferdinand je tudi želel,
da bi se učil po zgledu druzih pleme-
nitičev boriti in plesati; pa nikakor
se ni udal Alojzij njegovim željam,
ker je vedil, da se te dve vednosti,
borjenje in ples, celo nič ne stri¬
njate s stanom, ki si ga želi iz¬
voliti.

Vender nista ostala blišč in
šum, v kterih je mogel Alojzij iz
pokorščine živeti, brez vsega na¬
sledka. Zavoljo obilnih opravil ni
mogel toliko moliti, ne tako pogosto
k sv. obhajilu hoditi, kakor popred.
Ker mu tedaj gnada božja bolj po

57

malem dohaja, začne hirati gorečnost
njegova in pokažejo se prirojene
slabosti. Toda Bog ne zapušča svojih
ljubljencev, če tudi začno v dobrem
pešati j usmili se jih, pomaga jim,
in z njegovo gnado razsvetljen
spozna kmalo tudi Alojzij svojo
nevarnost.

Toliko gorečnejši zdaj moli, po¬
ostri spokorne dela in zavoljo večje
nevarnosti brzda tudi skrbniši vse
počutke. V ti potrebi mu pošlje Bog
skušenega spovednika, da je kmalo
sedanja njegova pobožnost prejšno
presegla. Pogosto moli v kakem
skritem kotiču ali prebira z velikim
pridom bukve Ludovika Granaškega:
„IVavod k pravemu premišljevanju 44 ,
ter je tudi sklenil odsihmal vsak dan
vsaj eno uro premišljevati. V ti
goreči spokornostipa ni opuščal svojih
dolžnost, čeravno so mu bile po¬
sebno opravila na kraljevem dvoru

58

nadležne zavolj vedne priložnosti k
razmišljenosti. Poželjivost mesa je
vedno zatiral; še postil se je na
kraljevem dvoru in ob postnih dneh
ni vžival čez dan nič druzega, kakor
eno jajce in nekoliko kruhka. Kako
skrbno je krotil svoje počutke, zlasti
oči, nam priča sani, da nikdar ni
pogledal cesarice v obličje in jo
tudi ni poznal, čeravno jo je videl
vsak dan na kraljevem dvoru.

Posvetna nečimurnost se je
pristudovala Alojziju bolj in bolj celo
na bliščečim kraljevem dvoru. Rad
vidi svoje strežaje zalo oblečene,
ali sebi ne dovoli nobenega lišpa,
zlata in svile (Žide ) se brani z vso
močjo, in le črna že obnošena obleka
mu naj bolj dopade. Kadar se mora
iz pokorščine drago in bliščavno na¬
praviti, se kmalu sleče in ves kinč
vrže od sebe. Njemu sta bila naj-
dražji zaklad „lilija nedolžnosti 44  in

59

najljubši kine „gnada božja 44 ; zanje
bi bil dal vse zlato in drage ka¬
menje, celo življenje. Zavolj velike
svoje ponižnosti je bil večkrat špo-
tovan, vender je ni opustil nikoli,
in slednjič jo začne še oče tako
spoštovati, da nm ni zameril, če
tudi ni imel suknje po novem kroji
vrezane ali je kako šego zanemaril.
Tudi zavoljo molitve je bil Alojzij
večkrat okregan. Hodil je molit v sa¬
motne kotiče, in nikjer ga niso mogli
najti, kadar je obiskat prišel rodovi¬
no njegovo kak mogočen plemenitaž.

Pa vse grenkosti potrpi Alojzij;
on, ki ni žalil žive duše, on, sama
ponižnost in dobrotljivost, prenaša
sirovosti druzih z neznano krotkostjo.
On želi samo Bogu dopasti in slu¬
ziti; ne išče ljubezni ne časti dvor¬
janov, in vender so ga vsi čislali
m spoštovali. To nam potrdi sle¬
deča prigodba.

60

Kraljevič Jakob, bodoči gospo¬
dar cele Španjske, stoji en dan pri
odprtem oknu, kar mu pihne veter
v obraz. V otročji domišljiji mu
urno veli, naj ga nič več ne nadlegava.
Spodobno pristopi Alojzij, ter mu
tako govori: „Kraljevič! vi imate
oblast zapovedovati ljudem, Bogu,
gospodarju vseh reči, pa ne; njemu
ste tudi vi pokorščino dolžni 44 . (Jelo
kralju je dopadel ta odgovor in zavolj
njega je tudi Alojzija pohvalil. Tako
je ostal Alojzij v ognji nevarnosti
in skušnjav, v morji sladnosti in
mehkužnosti neoskrunjen — nedol¬
žen Angelček. Njegovo truplo je
bilo iz pokorščine med šumom sveta,
duh pa se je z Bogom radoval po
nebeških planjavah.

Zapomini.

1. Svet želi vsako nedolžno
dušo oskruniti in satanu v oblast

61

spraviti ; boj se tedaj sveta, drži se
vedno Boga, moli goreče in varuj
se druščin. „Boj se božje zamere,
ne pa zamere sveta 44 .

2. Kakor se ne smeš bati za¬
mere sveta, tako tudi ne išči do-
padenja in hvale ljudi. Zavolj ljudi
ne začenjaj  nič dobrega; zavolj
ljudi tudi ne opuščaj  nič dobrega.
„Ako bi zavolj človeškega dopa-
denja živel, bi ne bil služabnik Kri¬
stusov 44 , pravi sv. Pavel.

3. Lenoba je mladini najhujši
sovražnica; lenoba je mati vsih
pregreh. „Skrbi, da te satan
nikdar ne najde brez dela 44 , piše
sv. Jeronim.

4. Skozi oči hodi smrt v dušo;
zato jih kroti in z Davidom moli:
«0 Gospod! odvračaj moje oči, da
ne bodo gledale nečimurnosti.

62

JVIolitov.

0 Gospod, moje pribeža¬
lišče! ti me ovaruj povodnje
pregreh, ki dero po vsem svetu
in prote udušiti vso pobožnost,
čistost in nedolžnost. Ti sam,
o Gospod! me zamoreš rešiti;
tedaj te prosim, ovaruj tudi me¬
ne, kakor si ovaroval sv. Aloj¬
zija v najhujih skušnjavah zoper
sv. čistost, in prihrani me za
nebeško kraljestvo. Amen.

VI. Alojzij ob volitvi stanu.

Edina želja Alojzijeva je bila ta,
da bi zamogel kmali kmali stopiti v
dohovski stan. Toliko srčniši je
poželel tega stanu, kolikor bolj je
spoznaval težave deželskega vladar-
stva, ktero bi imel prevzeti zavolj

63

prvenstva svojega, in kolikor jasneji
je prividel nevarnost, ki ravno v tem
visokem pa težavnem stanu prote
od vseh strani pobožnosti in zve¬
ličanju. Prepričan je bil, da bi do¬
živel v tem stanu reči, kterim ne bi
mogel prizanesti zavolj pokoja vesti;
prepričan pa je tudi bil, kako malo
pomaga vedna graja in vedno stra¬
hovanje; prepričan je bil, koliko
nehvaležnosti bi si napravil, zraven
teh nadlog pa še postavil v nevarnost
zveličanje svoje duše  in si na
glavo nakopal strašan odgovor za
zveličanje svojih podložnih.

Sklene tedaj, da hoče svojo du¬
šo zveličati in zatorej mašnik postati.

Ta sklep dela Alojziju veliko
čast, ker je jel svoj stan voliti na
kraljevem dvoru, v bliščavni neči-
murnosti, med veselicami in sladno-
,s< ;jo dvorjanov in ga je tudi srečno
izvolil.

64

Mašnik sklene biti, pa močno
ga skrbi, kako bi si sprosil privo¬
ljenje očetovo za ta stan. Hoče se
tudi popolno utegniti nevarnostim in
skušnjavam duhovnov, zatorej želi
redovnik (milili) postati, ker ga
potem ne veže nič več na svet in
zamore skrbeti edino za zveličanje
svoje. Zdaj še ne ve, vkteri red
bi stopil, Da bi mu Bog razodel
svojo voljo, pomnoži post, gorečniši
moli in sv. Duha razsvetljenja prosi.

Priljubilo se mu je življenje oo.
Kapucinov, Barnabitovin bosih Kar-
melitov. Dolgo je mislil, ktero bi si
izvolil, kar bere enkrat misijonska
naznanila iz dežele Indije. Trud in
obilna žetev teh oznanovalcev sv.
vere ga tako gineta, da ves gori
njim enak postati, vinograd Gospo¬
dov obdelovati in celo kri preliti za
Kristusa. Bili so pa ti vojščaki skor
sami Jezuiti, zatorej tudi on hrepeni

65

Jezuit postati. Ta red mu je do-
padel tudi zato, ker gaje še oživljala
popolna gorečnost sv. Ignacija 5 ker
se v njem odpove s posebno obljubo
vsak ud vsi cerkveni časti; ker se
pečajo ti redovniki s krščansko iz-
rejo otrok, časte goreče blaženo D.
Marijo in širijo nje češčenje tudi med
ljudstvom. V r se te postave jezui-
tovskega reda so mu bile prav po
volji; vendar sebi nični zaupal, če
tudi se je postil in molil. V ta na¬
men prejme velike Gospodnice dan
z najskrbniši pripravo presv. rešuje
Telo. Po sv. obhajilu pozabi v Boga
ves vtopljen zemlje in nebes; kleče
in na tla sklonjen trdno zaupa v
Boga, da mu bo gotovo razodel
svojo voljo. V teli zdildjejili, v tem
zedinjenji z Jezusom se mu zdi, da
sliši Marijo govoriti: „Idi v družbo
Mojega Sina, in razodeni to svo¬
jemu spovedniku 44 . Alojzij vesVesel

Sv. Alojzij.

5

66

to pove spovedniku 5 ta je čez nekaj
časa njegov sklep potrdil, pa mu
tudi ostro zabranil, da ne sme sto¬
pinje dalje iti brez očetovega do¬
voljenja. Ko materi Alojzij svoj
sklep razodene, se je veselila in
Boga hvalila, da bo mogla vsaj
enega svojih otrok njemu v čast
dariti.

Zdaj začne Alojzij piti grenak
kelh, ki mu ga je bil napolnil v
poskušnjo nebeški Oče.

Bi •ez očetovega dovoljenja ne
sme nič storiti; pa kako si zarnore
upati, da bo dobil očetovo dovo¬
ljenje za tak ponižen, njemu nevšečen
stan? Ferdinand gaje prisrčno ljubil;
vse svoje upanje, zlasti povikšanje
časti in slave svojega rodu je stavil
v ljubega svojega Alojzija. In kakor
blisk iz jasnega neba mu uniči ta
sklep vso nado, mu razžene vse upe,
in to ravno tedaj, ko jih je že skoraj

67

spolnjene vidil; koso bile njegove¬
mu ljubljencu zavolj častne službe
na kraljevem dvoru, zavolj spremitve
cesarice vse pota odprte k časti,
slavi in mogočnosti. Nikakor ne
more strpeti, v posvetni blišč ves
zaljubljeni mož, da mu hoče lastni sin
zlate upe, mične domišljije podreti.

Močno se je hudoval, ko mu
naznani grofica sinov sklep, in Aloj¬
zija, ki je za materjo prišel do¬
voljenja prosit, je zavrnil z ostrimi
besedami, kar sicer nikdar ni storil.

Spočetka misli Ferdinand, ta
sklep Alojzijev mora izhajati iz prego¬
vora spovednikovega 5 zatorej poš¬
lje urno ponj in mu očita to reč z
grenkimi besedami. Ta se pohlevno
zagovarja, da grofiču ni svetoval
celo nobenega stanu, da se mu je pa
zavolj prečudne njegove pobožnosti
že davnej dozdevalo, kar mu je
razodel še le pred malo dnevi. Ved-

5  *

68

ne prošnje Alojzijeve vender pre¬
pričajo očeta, kako resnično želi
iz vsega srca stopiti v ta stan. Pa
ne da se omehčati, temveč vse po¬
skuša, kar bi zamoglo spremeniti
ali pokončati sklep njegov.

Prvič se obrne do strica Aloj¬
zijevega, Franca Goncaškega, kije
bil general Frančiškanov in je prišel
ravno v ti dobi po svojih opravkih
na ©panjsko. Ta skuša prav skrbno
in previdno poklic svojega stričnika;
pa slednjič potrdi grofu, daje sinov
poklic božje delo. Vendar to očeta
še ne gane. Prigodniši se kaže
Alojziju druga priložnost.

Kraljevič Jakob umi je in Aloj¬
zija spuste s kraljevega dvora na
dom k starišem. Odtod obišče z
bratom Rudolfom bližnji samostan
(jklošter) jezuitovski; v njem mu je
vse tako dopadlo, da pošlje samo
brata domu, on pa ostane v samo-

69

stanu. Pa oče, komaj to zve, že ponj
pošlje in Alojzij se pohlevno uda
volji njegovi. Po večkratnih proš¬
njah mu zasvita vendar nekoliko
upa. Reče mu nekdaj oče, da na
Španjskem nikakor ne sme stopiti v
duhovski stan, in ako se ne da
preveriti v svojem sklepu, naj še
nekoliko potrpi, da se vrnejo vsi
nazaj na Laško, in naj si bo tamkaj
poiskal svojega stanu.

Ko pride čez kaj časa Alojzij
nazaj na Laško, prosi očeta, naj
bi mu zdaj dovolili po dani obljubi
stopiti v red jezuitovski. Pa zopet
se skesa grof dane besede; ne
more ga preprositi noben, ker misli,
da je našel gotov poinoček, s kterim
bo potresel in uničil sinov sklep.

Pošlje namreč oba grofiča,
Alojzija in Rudolfa, na popotovanje
na gornje Laško. Vsi grofji in
knezi ju spremljajo z veliko častjo;

70

veselice se vrste za veselicami, ki
mičejoin mamijo vse telesne počutke.

Tako sladno življenje, si je
mislil Ferdinand, mora pregnati mo¬
jemu ljubljencu vsako željo do ostrih
spokornost samostanov. Pa motil
se je močno; Alojzij se je udal
med veselicami knežjih dvorov še
gorečnejši pobožnosti, ker so bile
nevarnosti in skušnjave toliko hujši,
in storjenega sklepa se ni znebil,
temveč vtrdil ga je. Po vsi moči
se je utegoval posvetni časti, za-
metaval je ves lišp in kinč života
in kedar jo mogel po svojem stanu
obiskovati visoko gospodo, je vse to
storil zgolj iz pokorščine. Njegovo
vedenje v vseh okoliščinah je bilo
vedno krščansko. Ne moremo ga
spremljati po vsih potih, pa ena
sama zgodba naj nam zadosti, ki
nam kaže bliščeči biser njegove
čistosti.

71

Obišče nekdaj imenitno gospo¬
do; pri nji je našel množico pleme-
nitičev in med njimi tudi starca pri
sedemdesetih letih. Ta grdoust pri¬
meša pogovoru nektere nesramne
besede, kar vzdigne Alojzij ves
goreč svoj glas, rekoč: „ Gospod!
se li nič ne sramujete vpričo toliko
plemenitih mladenčev tako ostudno
govoriti ? To se pravi sebe in druge
v pregrešno nevarnost vpeljavati.
Mar ne veste, da spridijo slabi
govori dobre ljudi ?“

Ko se povrneta grofiča domu,
upa Alojzij dobiti očetovo dovo¬
ljenje; pa zastonj je prosil in prosil,
oče se ne da omehčati. Se enkrat se
obrne do najslavnejših mož, naj bi oni
sina skušali pregovoriti, in ako si
ne da odbiti misli do samostana,
naj bi stopil vsaj v tak red, v kterim
mu bo odprt pot do vsih cerkvenih
časti, ker bi v takem stanu še laglje

72

in več dobrega storil. Pa Alojzij
se drži stanovitno svojega sklepa
in se ne da odmakniti na nobeno
stran. S krotkostjo in ponižnostjo
svojo si je pridobil celo več mož,
da so zanj očeta prosili, čeravno
so ga bili prišli pregovarjat in od¬
vračat od sklepa njegovega.

Ferdinand je imel hud protin,
t. j. pogosto ga je trgalo po vseh
udih. Enkrat pokliče v takih bole¬
činah Alojzija, misleč, da bo po¬
milovanje groznih muk pri sinu več
zdalo, ko vse prošnje in prigovori
imenitnih mož. Tode tudi ta pogled
stanovitnega mladenča ne premakne
od njegove misli. Ves pohleven
odgovori očetu, da drugač ravnati
ne more, ker to je volja božja; ali
on ga zapodi zavolj te stanovitnosti
spred svoj ege obličja. Alojziju hudo
dejo strašne bolečine očetove, še
huji pa nevolja njegova; pa ne-

73

dolžnega se vidi v ti reci, in ne-
premaknjen odide v svoje stanišče.

Tukaj se vrže pred križanega
Jezusa, tukaj moli iz globočine
srca in z vso zaupnostjo. Med tem
se skesa tildi grof svoje ostrosti
do sina in reče pogledati, kje je
in kaj dela. Namestnik njegov najde
duri zaprte in zasliši znotraj nekako
plaskanje. Radovedno izreže špranjo
in v sobo poluka. O večni Bog,
kaj zagleda! Pred nogami križanega
Zveličarja sklonjen in s solzami
ves oblit objema z levico sv. križ,
z desnico pa se je po hrbtu že
krvavo običal (ogajžlal).

V srcu ganjen odide tiho in
pove grofu, kaj je videl. Ta ne
verjame prvikrat, in zapove drugič
gledat iti, pa še se je Alojzij bičal.
Zdaj se da Ferdinand, čeravno hudo
bolan, prenesti pred njegovo sobo,
ker se hoče sam resnice prepričati.

74

Pogleda skozi špranjo, in še zdaj
se sin biča in moli. Ta prigodba
omehča jekleno srce očetovo. Čez
nekaj časa pride, kakor bi za vse
to nič ne vedel, z gospo svojo v
sobo Alojzijevo. Solze in kri se
poznajo po tleh; ta mili pogled
premaga očeta popolno in zdaj mu
dovoli stopiti v jezuitovski red. Da
pokaže resnično svojo vpij o, reče na¬
rediti Scipijonu Goncaškemu pisano
prošnjo do Klavdija Akvaviva,
generala Jezuitov, v kteri mu je
ponudil sina Alojzija in ga prosil,
naj mu odkaže hišo za novicijat
(poskušnjo ). Kmali dojde odgovor,
da Alojzija rad sprejme in mu od¬
loči za novicijat hišo sv. Andreja
v Rimu.

Tudi do cesarja pošlje prošnjo,
naj dovoli, da sme grofijo prevzeti
Rudolf nainest Alojzija, ker tudi
tega dovoljenja je bilo treba za

75

odvrmtvo kakih zmešnjav. Med tem
pošlje Alojzija namest sebe v Milan,
kjer je imel važne opravila do¬
vršiti. Vse je natanko in očetu
po volji spolnil, zraven se še
pridno učil in navadne spokornosti
opravljal.

Čez devet mescev dojde od¬
govor in dovoljenje tudi od cesarja,
pa oče še ne more iz vsega srca
sina Bogu dariti. Kar nenadno
pride enkrat v Milan in ga prosi
in prigovarja, naj bi opustil svoj
sklep in ostal vladar grofije, ker
ima tudi v tem stanu obilno pri¬
ložnost za dobre dela, in se ne
spodobi pokornemu sinu, da bi za¬
pustil sivega očeta v naj hujših
potrebah. Alojzij posluša ves ža¬
losten očetovo tarnanje, pa ne da
se premakniti. Zatorej naprosi oče
se enkrat več učenih mož, naj bi
preiskali resnični poklic njegov. Vsi

76

ti so se pa prepričali iz pregovorov
njegovih, da mu je sam Bog ta
sklep vdihnil in vtrdil.

Po zvršenih opravkih se vrne
Alojzij za očetom nazaj v Kasti-
ljone. Tukaj čaka prave priložnosti,
ob kteri bi spomnil očeta dane ob¬
ljube. Priložnost pride in Alojzij
ponovi krotko svojo prošnjo. Vender
kako se začudi, ko oče zatrdi, da
mu še nikoli ni popolno dovolil;
njegov sklep se mora še goditi in
zoreti vsaj do 25. leta. Solzan pa
zaupajoč Bogu odide v svojo sobo
in začne goreče moliti. Čez nekaj

prosi, naj bi se smel vsaj do 25.
leta v Rimu za svoj stan priprav¬
ljati ; celo to prošnjo usliši nerad
in še le čez nekaj dni.

Neznano se je že trudit Alojzij
za. očetovo dovoljenje; vendar ne
obupa še. Ve in je prepričan, da

77

nm če Bog pomagati in gotovo
pripomoči do /-voljenega stanu. Za¬
torej z neskončnim zaupanjem sklene
se dalje vse zapreke in napotja
premagati in ne jenjati, dokler mu
oče ne dovolijo.

Enkrat je že celih pet ur pred
križanem Jezusom sklonjen molil,
kar se vzdigne, gre iz sobe k očetu,
in mu krotko pa neustrašeno tako
govori: „Oče, v vaših rokah sem,
m vi me vidite za vse pokornega,
kar nii velite ; pa ponižno povem,
Bog me kliče v ta stan, in vi se
ustavljate božji volji, dokler mi ne
dopustite spolniti svojega sklepa“.
Le besede grofa ganejo in žalostno
reče: „Moj sin! rano si mi zdajle
vsekal, ki mi bo krvavela še dolgo.
Ljubim te, ker tvoje lastnosti so
vredne te ljubezni: ti si bil moje
upanje, moje vse. Ker pa si pre¬
pričan božjega klica, idi, moj sin,

78

kamor ti Bog kaže, njegov blago¬
slov te spremljaj povsod 44 .

Ta sklep, ta dar Bogu dan,
sta očeta tako poprijela, da so mu
obilne solze tekle po licu. Alojzij
pa se prisrčno zahvali, leti v svojo
sobo, poklekne pred sv. križ tako
hvaležen in vesel, da popolno u-
molkne in povzdiga samo roke in
oči proti nebesam.

Zapomini.

1. Ni ga važnejšega opravila,
kakor je volitva stanu , ker iz
nje nam izhaja ali zveličanje ali
pogubljenje. Zatorej se z Bogom
posvetuj in goreče moli, da spoznaš
pravi svoj poklic.

2. Ko si spoznal svoj poklic,
drži se ga zvesto, in ne daj se od¬
vrniti po nobenih zaprekah ; ne po¬
slušaj lastne ljubezni, ne poželjivosti,

79

ne samopridnih, ošabnih znancev;
poslušaj samo vest in spovednika.
Vodi naj te ob volitvi stanu edina
skrb za zveličanje svoje duše. „Kaj
pomaga človeku, ako ves svet pri¬
dobi, na duši pa škodo trpi 44 , je
rekel Kristus. Prosi Boga, da
boš svoje nedolžnosti vedno spol-
noval; brez Boga ne moremo nič
storiti.

Molitev.

O moj Gospod in moj Bog!
tvoja pomoč sama me zamore
voditi, da ne zgrešim pota, ki
me pelja v večno zveličanje.
Razodeni mi tedaj, o dobrotni
oče! sveto svojo voljo in pod¬
piraj mojo slabost, da jo bom
zamogel vselej zvesto spolno-
vati. Amen.

80

VII. Alojzij se odpove vla-
darstvu; gre v Rim.

Vse vezi je že Alojzij raz¬
rušil , še vladarstvu grofije se ni
odpovedal. Ta odpoved pa se je
mogla zgoditi slovesno pred vso
rodvino, pred vsemi sorodniki, da bi
se čez kaj časa ne prigodile kake
zmešnjave. Preden pa je mogel oče
vse sorodnike v Mantovi zbrati, kjer
se je imel Alojzij grofiji odpovedati,
je preteklo še nekaj časa.

Dozdaj je stanoval Alojzij v
Kastiljoni, zdaj mora iti z vso ro¬
dovino v Mantovo. Težko so se
ločili Kastiljončani od ljubega Aloj¬
zija. Vsi so mu bili prisrčno vdani;
vsi so si ga že davnej vladarja že¬
leli, in zdaj so njih upi končani, zdaj
zgube za vselej svojega angelja.
Kadar se prikaže zadnje dni na
ulicah, vsak zdihuje in gorke solze

pretaka zavolj njegove zgube, kdor
ga ugleda. Dan njegovega odhoda
jim je bil dan žalosti in joka; vse
ulice, po kterih se je peljal, in vse
duri in okna so bile prenapolnjene
z ljudmi, ki so zdihovali in mu ža¬
losti^ slovo „z Bogom“! dajali.

H e eno skušnjavo mora Alojzij
prestati. Cesar je dovolil Rudolfu
grofijo prevzeti s to pogodbo, da
mora Alojziju do smrti vsako leto
gotovo število denarja pošiljati. Ta
pogodba je Alojziju hudo dela, ker
se je hotel popolno odpovedati svetu,
zdaj bi ga pa še denar nanj na¬
vezoval.

Zatorej prosi in prosi, dokler
ni čez dva mesca uslišan, da ne
bo dobival ne vinarja od brata. Zdaj
iudi pride odločeni dan ; vsa rodovina
Concaška z vsemi sorodniki se je
zbrala v Mantovi v zali dvorani, da
je priča tako imenitne oprave. Ne-

Sv. Alojzij. 6

82

kteri sorodniki so holli celo zadnjo
uro pobožnega mladenža od storje¬
nega sklepa odvrniti, in ker niso
pomagale prošnje ne prigovori, so
ga začeli z besedami zbadati in za¬
sramovati, vendar Alojzij se ni dal
premakniti.

Zdaj umolkne vsa množica;
prebere se od cesarja potrjena od¬
poved Alojzijeva; oče Ferdinand se
milo zjoka, Alojzij pa prepusti vesel,
poln rajske radosti grofijo in vse
pravice in imetje pričujočemu bratu
Rudolfu. In komaj je bila oprava
zvršena, podpisana in zapečatena, že
hiti iz zbora v tiho svojo sobico,
kjer se ne more dosti zahvaliti Bogu
za preveliko dobroto, da ga je sreč¬
no pripeljal do zvoljenega stanu in
mu podelil dušni mir in pokoj. Zdaj
zamore resnično klicati: „Glej Go¬
spod! vse sem zapustil in tebi na-
sledoval“. Spoznal je Alojzij, da

83

vživa človek toliko večji dušni pokoj,
kolikor manj je na svet navezan,
kolikor manj lastnine ima. Te res¬
nice se je tako živo prepričal ravno
po odpovedi, da mu še ni bil Bog
po njegovih besedah nikoli tako blizo,
kakor današnji dan.

K večerji pride Alojzij že v
jezuitovski halji, tako je gorel za
ta stan. Vsi se začudijo in oče, pre-
žalostni oče se zopet zjoka. Aloj¬
zij govori med večerjo od nevarno¬
sti sveta, od minljivosti posvetnih
prijetnost, družčic in veselic. Vsi
ga verno poslušajo in si vtisnejo v
spomin njegove besede globoko v
srce.

Tretji dan že nastopi spremljan
od solz in blagoslova staršev v dru¬
ščini brata Rudolfa težavno pot do
Rima. Rudolf se po nekterih po¬
govorih in prijetnih svaritvah knialo
vrne nazaj v Kastiljone, nekteri pa

6 *

84

ga spremijo celo do Rima. Ko mu
kmalo po odhodu Rudolfovem nekdo
reče: Rudolf se mora pač veseliti,
ker je tako lahko grofijo pridobil 44 ,
zavrne Alojzij tako: „Naj se ve¬
seli, bolj gotovo ne raja, da je grofijo
dobil, kakor jaz, da sem seje zne¬
bil 44 . Popotva skoz mesta Feraro, Bo-
lonjo inLoreto. V Loreti stoji v kras¬
ni cerkvi hišica iz Nazareta, v kteri
je pozdravil Gabrijel blaženo D. Ma¬
rijo. Ta hišica je bila 1. 1291 ču¬
dovito v Trsat, in kmalo potem zopet
čudovito v Loreto prenesena. Po¬
božni romarji, papeži, cesarji, kralji
in drugi plemenitniki so pošiljali ti
cerkvi neznane darove. V ti cerkvi
pri „sveti hišici 44  se je vtopil Alojzij
tako v molitev, da je pozabil vseh
životnih potreb, in je celi dan v nji
premolil. Pero ne more popisati, kako
pobožno je prejel ondi sv. Telo,
kako je hvalil Marijo za pomoč, ki

85

mu jo je dodelila v hudem boji za
očetovo dovoljenje.

Z Lorete do Rima jahajo na
konjih; pa Alojzij si ne dovoli naj
manji olajšbe; šele pregovorjen od
duhovna Lud. Kantanea si obilne
oi ostre spokorne dela nekoliko o-
mehča; brevir (vsakdanje duh. mo¬
litve) pa opravlja prav skrbno vsak
dan, čeravno ga še ni bil dolžan
moliti. Pri večerni molitvi ga mora
vselej strežaj opomniti, da je že cela
ara pretekla; in ko je bil enkrat za¬
dremal, ga je našel še čez polnoč
tleče moliti. Na poti je vsak dan
dvakrat vest sprašal, da ni v do¬
brem opešal.

V Rimu je ostal pri strijcu
Scipijonu Goncaškem; brez zamude
se je tudi poklonil generalu Jezu-
tov, Klavdiju Akvavivu; obiše po¬
em naj imenitnejši kardinale, in celo
•apeževi svetlosti Sikstu V. je smel

86

svoje spoštovanje skazati in pismo
svojega očeta podati.

Sv. Oče so se kmali prepričali
resničnega poklica njegovega, in so
mu tudi podelili apostolski blagoslov.

Sv. Katarine dan (25. novem¬
bra 1585.) se poda Alojzij, spremljan
od nadškofa Scipijona Goncaškega,
strica svojega, in od vsih domačih
spremljevalcev v novicijat v hišo sv.
Andreja. Nadškof bere sv. mašo in
obhajajo mladega novinca. Slednjič
se poslovi Alojzij od svojih znancev,
naroči pozdravila starišem in sorod¬
nikom , bratu Rudolfu pa besede:
„Kdor se boji Boga, dobro dela“,
in vsi se ločijo od njega.

Zdaj ga pelje nadzornik novin¬
cev, Janez Piskator, v odločeno celi¬
co. Solze veselja ga oblijo', ko vanjo
stopi, in kleče hvali Boga iz vsega
srca za samoto, mir in pokoj, ki ga
je našel v tihi celici. Se enkrat se

87

mu popolno v službo daruje in ga
piosi pomoči, da bi mogel skrbno
spolnovati vse svoje dolžnosti. Dan
SV. Katarine je praznoval vsako leto
v spomin pristopa v samostan z ve¬
liko hvaležnostjo do Boga.

Zapomini.

1. Ne dela nobena reč na svetu
mladine ljudem prijetnejši, kakor n e-
dolžnost, pobožnost, p o -
h J e v n o s t in čistost.  Pobožnega
in pohlevnega mladenča vsak pri¬
jazno sprejema, povsod ga spremlja
našaljubezen. Samo čednosti  nam
delajo pravo prijaznost in čislanje,
p r i 1 i z n o s t pa ne. Slinuha zasme¬
hujemo, ošabneža in razuzdanca
sovražimo.

2. Kar je Alojzij sklenil z
Bogom, to je tudi spolnil; tako tudi
ti nikdar ne zastajaj na pol poti.
Kar se komu podari, se nikdar nazaj

88

ne jemlje; tudi Bogu darjeno srce
naj se derži vemo Boga, in nima
ga več oskruniti strup sveta.

Molitev.

O Bog! ki si podelil sv.
Alojziju rane in stanovitnost od¬
povedati sezavolj nebes vsemu
posvetnemu, razsveti naše srca,
da spoznamo malovrednost po-
zemeljskih stvari, da ne zgu¬
bimo zavolj minljivih dobrot
večnega plačila. Amen.

VIII. Alojzij v novicijatu.

Tiho celico, v kteri od vsega
sveta ločen živi, imenuje Alojzij kraj
svojega pokoja. Tukaj se čuti sreč¬
nega v vednem pogovoru z Rogam
in pobožnimi možmi svojega reda.
Veseli se v Gospodu svojega po¬
klica, zato je pa tudi njegovo ve-

89

selje trpeče in čisto. Samota mu je
bila že od mladih nog ljuba prijatljica,
m zdaj si šteje v srečo, da mu je
noben več ne krati. Tudi ni čakal
Alojzij, da si bo redu potrebno po¬
polnost še potem pridobil, ko bo v
njem živel. On se je že pred za¬
tajeval in je bil v sredi posvetne
nečimurnosti in mehkužnosti kra¬
ljevega dvora popoln redovnik. Vsak
dan je bil pripravljen za smrt; vsak
hip časa je skrbno rabil v zveličanje
svoje. Pobožne spokorne dela je
opravljal od otročjih let, celo v bo¬
lezni jih ni opuščal. Zavolj take
bogoslužnosti je imel mnogo prestati
med slepim svetom, noč in dan se
je mogel boriti z raznimi zaprekami
in zopernostmi; tukaj v tihi celici
ga ne moti nikdo več; tukaj mu
vse olajša in oslajša ljuba samota.

Odločen od vseh novincev (Vsak
novinec mora prve tedne čisto sam

90

biti), spolnuje Alojzij urno, skrbno
in zvesto vse zapovedi, vse dolžnosti
brez naj manjšega vprašanja, zakaj
bi imelo ravno tako biti, zakaj ne
tako ali tako? Nikoli ni presojal
postav, nikoli ni delal samoglavo o 5
vse je iz pokorščine opravljal, ker
se z voljo vikših spolnuje volja
božja. Ponižnost njegova se razo¬
deva ob vsaki priložnosti. Dali so
mu mende zavolj bolehnosti tanjši
obleko, kakor drugim in tudi lepši
brevir. Ta prednost pred njegovimi
brati je hudo djala Alojziju, zatorej
ni nehal prositi, dokler mu niso
dovolili, da sme brevir in obleko
svojo z navadnimi zameniti. Ravno
tako težke so se mu zdele nektere
prednosti, ktere so mu bili vikši
dovolili zavolj slabotnega in boleh¬
nega života. Samo iz pokorščine se
je podvrgel ponižni mladeneč tem
za njegovo zdravje potrebnim po-

91

boljškam. Naj manjših prednost
P 1- ed brati se je bal iz vsega srca,
veselil pa se je jako, kadar ga je
doletelo kako ponižanje. Sprejem v
1- ed jezuitovski je imenoval delo
božje milosti, gnado, ktere sam
nikdar ni zaslužil. Zavolj množice
novincev niso mogli vsakemu svoje
celice dati; Alojziju pa so vendar
samemu eno odločili. Zdaj zopet
ni prenehal prositi, dokler ga ne
denejo k drugemu novincu, ker iz
gole ponižnosti si celo ni upal sta¬
novati pri starjem bratu. Naj manjši
bratje so mu bili najljubši; z naj
slabšimi rečmi je bil zadovoljen, in
naj nižji dela je najrajši opravljal.
Vesel je bil, kadar so ga videli
ljudje pajčine ometati, prah brisati,
mostovže cediti ali druge nizke dela
upravljati, da so ga mislili naj ne-
omnejšega in nerodnejšega človeka,
ki ni za nobeno drugo rabo.

92

Napuha se je Alojzij čez vsega
hal; varoval se ga je v besedah in
djanji. Mislil se je naj nevrednejšega
grešnika, ki živi samo iz neskončne
milosti božje; tudi ni inogel slišati
od stanu svojega, želel je, da bi
bil vsim neznan. Pa ravno resnična
ponižnost in pobožnost ga prikupite
vsemu samostanu, in ljubezen do
njega se je kazala v splošnjem spo¬
štovanji, kterega mu niso mogli nek-
teri prikriti. Kmalo zapazi to občno
čislanje, in vnovič se je začel boriti
z vso močjo zoper ošabnost, ktero je
bil dozdaj še vedno srečno zadušil.

Srečno je živel Alojzij v sa¬
mostanu ; žareče svoje želje je videl
spolnjene, in vživala je njegova duša
v vedni molitvi obilen pokoj in mnoge
sladkosti. Vendar tudi Alojzijev raj
se ima spremeniti v pustoto, v grenke
skušnjave, ki jih pošilja Bog po¬
božnim dušam v poskušajo, ali ga

93

ljubijo zavolj popolnost njegovih, ali
morda samo zavolj tolažb in dušnih
sladkost, ktere jim deli v molitvi.

Po veliki dušni radosti nastopi
v  Alojzijevem srcu strašna pustota,
se mu zdi, kakor bi ga bil Bog
popolno zapustil; zbegnilo je veselje
v  duhu, poginil je pokoj v srcu,
postaja vedno žalostnejši, ne čuti
več sadu svoje molitve. Vender je
ne opusti, kakor tudi spokornih del
ne; molitvo še pomnoži in gorečnejši
opravlja spokorne dela. Zatorej mu
tudi Bog kmali poplača to gorečnost
in trdno zaupanje; odvzame mu vse
skušnjave in zopet napolnuje nje¬
govo dušo z veseljem in dozdaj
neobčuteno sladkostjo, in mu podari
tak mir in pokoj, da mu ga več ni
mogla nobena reč skaliti.

Poglejmo še nekoliko v Ka¬
stiljcu«. Po odhodu Alojzijevem se
ondi vse spremeni. Očeta Ferdi-

94

nandasmo vidili dozdaj zamišljenega
samo v posvetno čast in slavo; le
blišč svoje rodovine je hrepenel mno¬
žiti, samo veljavnost pri kralji ga
je veselila. Kar je pa daril ljubljenca
svojega Bogu, je postal Ferdinand
ves drug mož. Odpovedal se je igri,
ki jo je neznano ljubil; vdano pre¬
naša hud protin (bolezen po udih),
in k Bogu se povrne iz vsega srca
po vesoljni spovedi, ter resnično
pokoro dela.

Ko se je jela bolezen vidno
hujšati, si reče prinesti tisti sv. križ,
pred kterim je Alojzij toliko in tako
goreče molil. Predse ga položi in ne
zavrne oči od njega celo v naj
groznešjih mukali. Pogosto ga pri¬
tiska na srce, poljubuje (kušuje)
in obliva z obilnimi solzami prisrčne
žalosti, milo zdihovaje: „G o s p o d,
u s mili se m e ! grešil se m,
usmili se me, o G o s p o d \ u

95

To spokornost je pa zraven Boga
pripisoval Alojzijevem prošnjam, re¬
koč: Dobro vem, odkod mi
dohajajo te solze; moj Aloj¬
zij mi jih je sprosil.  Ves čas
bolezni njegove je bil čas vedne
molitve. Tako pripravljen je srečno
zaspal v Gospodu.

Naznanilo očetove smrti sprej¬
me Alojzij z veliko žalostjo; vendar
ne žaluje preveč, kakor bi ne bilo
mogoče živeti, kadar kdo starše
zgubi. Nebeški oče vzame starše
in dobrotnike, pa potem skrbi sam
za nas. Alojzij je žaloval, pa je tudi
hvalil Boga za milost, da so se oče
spokorili in dobro pripravili za smrt.

Tri mesce že preživi Alojzij
v samostanu, in zdaj ga denejo v
hišo obljub (profes). Nadzornika
in voditelja je imel pobožnega in
učenega Jeronima Plata, ki je prvi
njegovo življenje popisal.

96

Živel je v hiši obljub takole:

Zjutraj se zbudi in že na Boga
misli; tako se že zgodaj varuje raz-
mišljenosti. Kmali vstaja, da lahko
opravlja počasno in zbrano jutranjo
molitev; prvič moli in potem pre¬
mišljuje celo uro. K sv. maši streže
s posebnim veseljem, in ker je imel
pri več mašah opraviti, ne hodi iz
zakristije, ampak kleče moli v kakem
kotiču, dokler ne pride vrsta nanj.
Tako preb d skor celi dopoldan v
cerkvi; popoldan ga pa jemlje očetje
v bolnišnice in jetnišnice, kjer se je
ljubezen njegova do bližnjega vselej
vidno razodevala. Alojzij ni samo
mil o val ubogih, on je pomagal
d javno  po vsi moči. Zdaj rahlja
komu posteljo; komu da zdravil ali
mu umije noge; ali jih pripravlja
za smrt ali opominja k potrpljenju.
Svoje bolne brate je skrbno obis-
kaval; stregel jim je z neskončno

97

ljubeznijo, krepčal jih je s pobož¬
nimi pogovori in opominjal, naj vse
Potrpe iz ljubezni do križanega
Zveličarja; kar so želeli, vse jim
je spolnil, celo naj studnejši reči je
opravljal. Ljubezen do bližnjega je
zlasti spolnoval do bratov svojih.
Nikoli ni od koga kaj slabega mislil
ali govoril, ako je tudi vzrok imel;
vse je vedno zagovarjal, njih na¬
pake zmanjševal, njih dobre lastnosti
pa povzdigal. Novince je pridobival
z ljubeznijo in postrežnostjo Bogu
bi službi njegovi; in kadar je za¬
pazil, da se zdi komu kako delo
prenizko, prezaničljivo, ni nehal
Prositi vikših, da so dovolili njemu
to opravilo dovršiti namesto unega.

Tak zgled je bil vsem bratom,
da se je po pričevanji vikših vedno
bolj množilo pobožno življenje med
ysemi udi tega samostana, dokler
je bil Alojzij med njimi.

Sv. Alojzij.

7

98

Zapomini.

1. Prava pokorščina se
spozna, da človek  popolno pod¬
vrže svojo voljo gospodarju, in vse
spolnuje z voljnim in prostim srcarn,
kar mu je zapovedano: lahko in
težko, častno in zaničljivo.

2. Kdor spolnuje svoje dol¬
žnosti zavolj ljudi,  ne zavolj
Boga,  zgubi ves sad svojega
truda, ker prejel je, kakor Kristus
pravi, že od ljudi svoje plačilo.

3. Resnično pobožni  ljubi
Boga zavolj Boga,  ne zavolj
sladkost,  ki mu jih Bog daje;
kdor ljubi Boga zavolj dušnih slad¬
kost, bo od njega odpadel v dušni
suhoti.

Molitev.

O Bog, ki si skazal milost
sv. Alojziju, da je v ponižni
pokorščini vselej in v vsem samo

99

tvojo sveto voljo spoznal, častil
•n spolnoval; oh, ponižaj naš
napuh, da se po zgledu sv.
Alojzija tudi mi pohlevno in
pokorno podvržemo tvojim sve¬
tim postavam. Amen.

IX. Alojzij v višjih šolah.

Čez dva mesca pride Alojzij
zopet pod vodbo Janeza Piskatorja,
1J » njemu je razkril natanko vse
notranje spremembe svoje. Odkrito¬
srčnost in otročja zaupnost njegova
tako dopadete temu pobožnemu možu,
da ga je bolj ljubil zavolj čednost
to popolnosti, kakor zarnore ljubiti
oče svojega sina.

Zavolj bolehnosti gre Janez
Piskator po povelji vikših v Neapol
podnebje spremenit. Ker je bila
y sem znana ljubezen Alojzijeva do

7 *

100

njega, mu dovolijo ž njim iti. To
pripuščenje si je štel Alojzij v veliko
srečo, ker sta samo še dva brata
enako milost dosegla. Pot nastopi
nadzornik z enim bratom v nosil¬
nici, dva brata pa jahata. Čeravno
je hrepenel Alojzij vedno biti pri
ljubljenem možu, je vendar iz bra¬
tovske ljubezni in zatajanja samega
sebe tako ravnal, da je skoraj vedno
na konji ostal, ako je bil tudi naj
bolelmejši med njima. Slednjič pa
ga prisilila brata v nosilnico iti, in
tako je ostal do Neapola pri nad¬
zorniku, ki ga je prisrčno ljubil in
častil. V molitvi in božjih pogovorih
mu pot urno mine, in Boga je hvalil
za milost, da se je mogel pomen¬
kovati s tako svetem možem. Sam
je rekel, da je pridobil od tega
voditelja za dušno življenje več
hasna na k r a t k i poti,  kakor bi
ga bil dobil doma vveč  mescih.

101

Zavolj bolehnosti in molitve
pa ni zanemarjal Alojzij potrebnih
znanost in vednost. Učitelji so ga
hvalili in občudovali zavolj pospeha
in napredka v vednostih, kakor tudi
zavolj goreče pobožnosti in pohlev¬
nosti. „Zraven pobožnosti in čed¬
nosti razodeva tudi oster um, pa
nikdar še nisem zapazil na njem
sence ošabnosti 44 ; je pričal od njega
učitelj njegov.

Z dobrem namenom in pobož¬
nimi zdihljeji je posvečeval vse svoje
opravila in tako je vedno  molil.
V vsakdanji navadi ga ne moti no¬
bena stvar, ne tuji kraji ne opravila,
ne zadrege ne stiske, ne žalost ne
radost; vedno si ostane enak; v
Pobožnosti ne otrpne in ne opušča
spokornih del. Karkolj pa začne,
začne z Bogom in z Bogom konča.

Alojzij je bil slabotnega života,
bolehen, in glava ga je vedno bolela,

102

da ni spal do polnoči ali celo noč
ne. Vikši so mu dovolili, celo ve¬
leli, naj počiva zjutraj čez odločeni
čas, da preveč ne oslabi. Zavolj
hoje in ropota bratov vendar ni
mogel spati; pa ni se pritožil z no¬
beno besedico, celo veselil se je,
da je zamogel Bogu v čast še v
počitku kaj trpeti. Če mu je strežaj
pozabil kaj storiti, ali je napol ali
nerodno opravil, ni črhnil nič; bo¬
lečine je razun zdravniku vsem pri¬
krival; v naj groznejših mukah je
bil vesel in prijazen, kakor bi bil
zdrav; tudi ga nikdar ni ovirala
bolezen, da ne bi bil spolnil svojih
dolžnost ali da bi bil opustil mo-
litvo in spokorne dela.

Čez pol leta se vrne Alojzij
iz Neapola nazaj v Rim. Tukaj je
med vsemi součenci on naj bolje
končal vednost modroslovja (jfilo-
zofije); zatorej je mogel pred vsemi

103

učitelji in vikšimi samostana očitno
zagovarjati nekfere modroslovske
(modrijanske) mnenja. To je bila
kaj velika čast; pokazal je lahko
zagovornik oster um in znajdenost
v zagovoru ali hranitvi resnice in
podiranje goljufivih zvijač. V svoji
ponižnosti sklene Alojzij nalašč pri-
prosto odgovarjati; tode učitelj mu
odvrže ta sklep, zato pa zagovarja
in brani resnico tako jasno in umno,
da ga občudujejo vsi poslušalci.
To občudenje mu rani ponižno srce,
ker ni želel nobene časti, temveč
jo hrepenel zaničevan biti, od vseh
ljudi. Napuh in nečimurnost je krotil
po vsi moči, ker sta sovražnika
kozja, prijatla satanova. Dolgo se
jo mogel boriti zoper razmišljenost
v  molitvi; pa z neutrudeno goreč¬
nostjo je tudi razmišljenost premagal
ui potem je vedno prav zbrano molil.
1'udi premišljeval je rad, zlasti trp-

104

Ijenje Kristusovo ; in kadar se je,
zamaknjen v nebeške reči, prijazno
z Bogom pogovarjal, je občutila nje¬
gova duša rajsko veselje, kterega
ne bi bil dal za ves svet.

Pa ne misli kdo, da je dospel
Alojzij brez truda in boja do take
popolnosti. O ne! le vedno pre-
maganje, vedni trud, vedni boj so
ga pripeljali po trnati poti na goro
svetosti. O« se je premagoval še
otrok; on se je boril z mehkužnostjo
na kraljevem dvoru, se je postil,
pokoril, krvavo bičal še doma v
očetovi hiši. On se je resnično lotil
pobožnega življenja in s trdnim skle¬
pam; nje;ga ni ustrašila nobena reč,
nobena rzapreka, nobeno napotje;
on se je vedno Boga verno držal,
ni omalnrval med svetam in nebesi;
mn je Bog a milosti in pomoči prosil,
izročal blaženi Devici Mariji in
angelčku varhu; on je Bogu po-

105

svečeval s srčnimi zdihljeji vse svo¬
je dela in opravila. Ljubezen njegova
do Boga je tako žarela, da ni mo¬
gel srca en sam trenutek od njega
odvrniti. Ginljiva je bila odkrito¬
srčnost Alojzijeva do spovednika.
Celo srce mu je razgrnil in odkril,
y se misli in želje tudi brezgrešne;
molil je zanj, ga verno slušal in
spolnoval njegove svete in povelja!

Vsako nedeljo je šel k sv.
obhajilu ; ta dan mu je bil dan ve¬
selja in radosti. Zavolj skrbne pri¬
prave so bile njegove obhajila ro¬
dovitne in bogate na vseh čednostih;
po vsakem zavžitji Jagnjeta je bolj
gorela ljubezen njegova do Jezusa,
bi množil se je stud do greha v
njem. Vse počutke je zatiral; samo
božje reči je govoril in poslušal.
Majhne skušnjave je hitro udušilin
se tako zavaroval velikih: kdor
ugasi iskro, ugasi požar.

106

Vsako slabost ali napako urno ob¬
žaluje in ves skesan prosi Boga
milosti in odpuščenja in obljubi go¬
tovo poboljšan) e.

Vikši so mu skor popolnoma
prepovedali krvavo bičanje zavolj
slabosti in bolehnosti života, čeravno
jih je pogosto privoljenja prosil.
Zatorej je daroval svoje želje Bogu
in se je toliko ostrejši postil. Pa
tudi post so mu zabranili 5 kadar pa
so mu ga dovolili ob vodi in kruhu,
ni celi dan skoro nič povžil.

Ko nadzornik to zapazi, po¬
skusi njegovo pokorščino in mu veli
pri drugi jedi vse povžiti, kar bo
dobil. Alojzij spolni iz pokorščine to
povelje, pa bratje so ga zasmehovali,
kako lepo se zna postiti. Vendar
Alojzij tiho trpi in se ne da mo¬
titi. — Pri jedi je iskal samo naj
slabji, sebi naj zoperniši reči. —

107

Kako popolno seje odpovedal
gvofič posvetnosti, nam priča borno
njegovo stanišče. Sprosil si je naj
revniši celico v nekem kotiču, ki je
nnela eno samo okence in tako nizek
strop, da ga je lahko dosegel. Dva
stola se mu zdita nepotrebna, in
celo mati ga ni mogla pregovoriti,
da bi bil najpotrebnešji orodje od nje
Prejel. Prav z veliko silo mu je
obesila na steno celice dve borni
sveti podobi.

V ti dobi se začne Alojzij bo¬
goslovja učiti, t. j., ved in znanost,
kterih duhovni potrebujejo. Pred
učenjem je vselej kleče prosil sv.
Duha razsvetljenja in pomoči. Bral
je malo bukev, pa te prav pazljivo,
in kar je prebral, je potem dobro
pretehtal in premislil j tudi se ni do¬
taknil druzih bukev, kakor od uči¬
teljev ali vikših nasvetovanih. On ni
zanemarjal zapovedanih opravil, tudi

108

jih ni odlašal na drugi dan, da bi se
bil potem samovoljno s čim drugim
ukvarjal. Preden je šel v šolo, je
počastil presv. Telo in iz šole grede
je zopet pred sv. Telesom zahvalil
Boga za prejete nauke. Po poti je
molčal in se tako spodobno vedel,
da so ga jeli celo posvetnjaki po¬
snemati.

Čeravno je vse prekosil v ved¬
nostih, se je vendar močno veselil,
ako so ga pošiljali z drugimi vred
ob nedeljah in praznikih v bližnje
vasi ljudstvo učit ali miloščino nabirat
po mestu. Čez dve leti po vstopu
v samostan je storil navadne tri
obljube jezuitovskega reda, in čez
dva mesca potem je dobil še štiri
male blagoslove.

Zapomini.

1. Sv. Alojzij je občutil veliko
veselje v pogovorih s pobožnimi ljud-

109

ffli- V kakih druščinah pa zastajaš
h? Govoriš večkrat od Boga, ali
satana ?

2. Resnično pobožni  kri¬
stjan ne toži prehudo  v trpljenji,
ker ve, da si s poterpežljivim mol¬
čanjem naj gotovejši prihrani sad
svojega trpljenja.

3. Znamenje prave pobožnosti
je to, da spolnuje tak človek natanko
vse dolžnosti svojega stanu, če
tudi ne zadevajo ravno službe božje,
in da z molitvo in zdihljeji Bogu
daruje in posvečuje vse svoje djan-
je in nehanje. „K d o r dela svo¬
je Bogu daruje in težave
v oljno trpi, vedno  moli 44 .

4. Bogu bolj dopadeš, če o-
Pustiš  radovoljne spokorne dela
iz pokorščine,  kakor če jih o-
pravljaš svojeglavno.  Kakopa
Bogu dopadeš, če se iz ljubezni do nje¬
ga celo grešnega veselja ne varuješ?

110

Molitev.

0 Bog, kteri si sv. Aloj¬
zija do take popolnosti in sve¬
tosti pripeljal, daje tebe samega
v vseh rečeh iskal in vse dela
iz ljubezni do tebe opravljal,
dodeli tudi nam milost, da bo
naša volja tebi vedno vdana
in samo zato živeti želimo, da
bi vedno bolj tvojo sv. voljo
spoznali in spolnovali. Amen.

X. Alojzij pomiri sovražnike.

Še enkrat nas pelje Alojzij v
svojo domovino. Med bratom Ru¬
dolfom in vojvodom Mantovskem se
je vnel razpor zavolj grada Solfarina.
Horacij Goncaški, vlastnik Solfa-
rinski, je sporočil ta grad zoper
vso pravico sorodnosti vojvodu Man-

111

tovskemu namesto Rudolfu, pravemu
dediču (jerbu). Zatorej se pritoži
^ pri cesarji zavolj storjene kri¬
vice. Cesar ovrže oporoko Horacij evo
m po postavah sorodnosti prilasti
giad Solfarin Rudolfu, bratu Aloj¬
zijevemu. Po ti razsodbi je bil prepir
končan, pa hudo sovraštvo se je za¬
sedlo med nasprotnikoma. Eleonora,
mati voj vodo va, in Marta, mati Rudol¬
fova, ste si vse prizadjale, da bi ji po¬
mirile $ tode zastonj so bile tudi vse
poskušnje, ker so sebični ljudje oba
podpihovali. Ze ste obupale, da bi
se še kterikrat sprijaznila, kar se
spomni enkrat Marta svojega Aloj¬
zija in misel jo obide, da bi utegnil
ravno Alojzij od Boga zvoljen biti,
<la bi to sovraštvo zadušil, ker je
moč pobožnih duš do src druzih ljudi
neskončno velika. Tudi Elenora ji po-*
trdi to misel in hitro mu pišete, naj bi
se enkrat prišel v svojo domačijo,

112

in k časti božji prevzel pomnjenje
nasprotnikov.

Alojziju se zdi to opravilo pre¬
težko in tudi nevarno $ ne ve kaj
storiti, zato razodene vse okoliščine
spovedniku Belarminu. Ta mu od¬
govori po prisrčni molitvi: „Idi, moj
sin, v imenu božjem". Zdaj še
odkrije to prošnjo tudi generalu je¬
zuitov in trdno zaupa, da mu bo v
njegovi besedi naznanjena volja bož¬
ja. Ko general vse dobro premisli,
mu veli spolniti materno prošnjo.

Na potu v domačijo ga spremlja
po povelji vikših en tovarš, kteri
je imel skrbeti za zdravje njegovo,
Vse pobožnosti in spokornosti 0-
pravlja Alojzij natanko in skrbno,
kakor doma v samostanu, nič jih ni
opuščal ali skrajšal. Pomenkva se s
tovaršem samo od božjih reči tako
prijetno in ljubeznjivo, da so bili
celo hlapci ginjeni in so želeli vedno

113

pri njem biti. Na tem popotvanji se
J e  posebno razodela neskončna lju¬
bezen Alojzijeva do uboštva in po¬
nižnosti.

Gostilničar, pri kterem sta pre¬
nočila, jima odkaže slabo stanišče
nt še slabši posteljo. Tovarš prosi,
z avolj Alojzijeve slabosti, naj jima
s cim boljim postreže. Pa gostilničar
P r avi, da jima ne more, ker hrani
vso boljši postrežbo plemenitnikam,
kteri imajo še nocoj dojti. Zdaj se
hoče tovarš jeziti, pa Alojzij ga
utolaži rekoč: „N i k a r t e se je¬
ziti; nama li krivico dela,
ko n a j i revna misli? Saj
sva uboštvo Bogu oblju¬
bila«.

V Mantovi gre Alojzij najpred
k Eleonori, materi vojvodovi. Z njo
se vse natanko pomeni, kar je za¬
devalo to sovraštvo, in potem se
napoti v Kastiljone. Mestnjani mu

Sv. Alojzij. 8

114

pridejo naproti in ga tako časte, da
mu je v veliki ponižnosti to povik-
šanje hudo djalo. Nerad je tukaj
delj časa ostal, ker se je veselje
nad njegovim prihodom vsak dan
glasneji razlegalo; vender se neče
prehiteti v tako važni in imenitni
reči. Vse okoliščine tega razpora
je pazljivo pretehtal in z molitvijo in
postani se zateče k Bogu, naj bi
omečil okamnele srca z žarki svoje
milosti.

Poln zaupanja v božjo pomoč
gre zdaj najpred k vojvodu Man-
tovskemu. Bog je uslišal prošnjo
svojega služabnika; samo današnji
pogovor zadosti in vojvoda se, o-
mehčan od milosti božje kmali k spravi
nagne. Resnično njegovo misel za
spravo nam pričajo besede, ki jih
je rekel nekemu dvorjanu, kteri ga
je skoraj gotovo še k razporu šuntal,
namreč : „To reč čem hitro končati $

115

kar pa storim, storim zavoljo Aloj¬
zija. Samo z Alojzijem se bom
pogodval in z nobenim drugim“.

Krnalo pripelje Alojzij tudi Ru¬
dolfa v Mantovo k vojvodu. Oba
kneza se popolno spravita in pri¬
jazno objameta brez vse hlimbe. V
ti priložnosti je dal tudi vojvoda
grad Solfarin grofu Rudolfu v popol¬
no last. Zdaj so bile napravljene za-
volj sprave in sprijaznenja sijajne in
bliščavne veselice, pa Alojzij, vzrok
in z ač e t e k vse radosti, se jih ni
hotel nič vdeležiti.

Povelje vikših pokliče Alojzija
kmalo v Milan, da bi se ondi dalje
učil že v Rimu začetega bogoslovja.
Pa še nekaj ga zadržuje v Kasti-
Ijoni. Dokler je bil še doma v oče¬
tovi hiši, je zapazil, kako malo mara
Rudolf za pobožnost, kako pa tira
za posvetno slavo in sladnostjo. Ta
razvada se je bila že premenila v

8 *

116

hudo strast, ker ga ni nikdo mogel
več brzdati in je tudi imel dovolj
premoženja. Drugi ljudje so se raz¬
gledovali nad njim in pohujševali.
Zatorej Alojzij ni miroval, dokler
ni spravil brata iz grozne nevar¬
nosti večnega pogubljenja. Pomnožil
je molitvo, poostril spokornost in
tako prisrčno je prigovarjal Rudolfu,
da se mu ni mogel več ustavljati
zavolj častite svetosti in prečudne
čistosti njegove, ki ste mu bliskale
iz oči od gorečnosti za božjo čast
vnetih. Milost božja obsije Rudolfa
in v globočini srca ginjen obljubi
in zatrdi svojemu rešeniku, da se
hočeta zavolj te reči še natančnejše
pogovoriti v Milanu.

Po srečnim dovršenji svojih
želja gre Alojzij v Milan, kamor
pride čez dva mesca tudi Rudolf
za njim. Ta spozna po milim očitanji
in vednih prošnjah Alojzijevih pre-

117

grešni svoj stan, opravi vesoljno
spoved in trdno sklene, boljši kristjan
in zgled svojim podložnim biti vse
žive dni. Zdaj ga spremi Alojzij
se nazaj v Kastiljone. Ni mogoče
popisati veselja stare matere nad
spokornostjo sina Rudolfa, kterega
je mislila že popolno zgubljenega.
Tako je začela Alojzija spoštovati,
da je hotla predenj poklekniti. Pa
tudi vsi mestnjani so ga neznano
častili. Kadar se je prikazal na
ulicah, ga je zbrana množica bla¬
grovala in slavila; točila je celo
solze veselja in spoštovanja , in
domu pridši je vsak pravil: „Sve t-
nika smo vidili, svetnika l u
To češenje rani Alojzijevo
srce; ogiba se vsake priložnosti,
kjerkoli bi mu mogla množica kako
znamnje spoštovanja dati. Zatorej
ga je celo mati težko sp rosila, da
je enkrat v cerkvi pridigal. Goreča

118

beseda njegova, sklenjena z resnič¬
nim zgledam prave svetosti in spo-
kornosti, je ginila globoko v srcu vse
poslušalce, in več sto jih je skesanih
prejelo drugo nedeljo presv. Telo.
Zdaj se poslovi Alojzij za vselej
od svoje domačije, se napoti do
Milana, in odtod ga pokličejo vikši
kmalo nazaj v Rim.

Zapomini.

1. Ostudna je lakomnost
časnega blaga; ona je mati kri¬
vic, sovraštev in mnogih
pregreh.  Je li vredno za pešico
prahu  zapraviti dušni mir in
ljubezen božjo?  Duša je že
dosti obtežana, dosti mlačna; za¬
kaj jo še s časnim blagom tlačiš
in v okove devaš?

2. Resnično pobožnemu
kristjanu je Rog pomočnik; zato
stori in konča reči, kterih bi po-

119

svetnjak ne mogel storiti in dovršiti.
Človek obrača, Bog obrne“.

Molitev.

Dodeli mi svojo milost, o
Gospod! da tudi jaz, kakor
tvoj služabnik sv. Alojzij, mirno
med ljudmi živim in vselej
brez ošabnosti govorim in sto¬
rim, kar mi moj poklic veleva,
po Kristusu Gospodu našem.
Amen.

XI. Alojzij zgled ljubezni do
bližnjega.

Z Milana se vrne Alojzij to¬
liko rajši nazaj v Rim, ker mu je
bilo razodeto, da bo umrl. Zatorej
je rekel v Rim pridši nekemu pri¬
jatelju : „Cas mi je, da se pri-
pravim  za  u n i s v e t“. Odzdaj

120

se še gorečniši uda molitvi in pre¬
mišljevanju, in prebira še željniši
svete bukve. Život začne hirati in
medleti, nasproti pa se mu razcveta
vsak dan prijetnejši in lepši dušna
popolnost. Od pozemeljskih reči
čisto ločen, prebiva le iz pokorščine
sam, pa v naj slabši celici, kteraje
dobivala le skozi jedno okence na
strehi pičlo svetlobo, in ni bilo v
nji razun stola in trde postelje kar
nobene druge reči.

V te dobi je pripuhtela lju¬
bezen Alojzijeva do Boga na naj
višji stopnjo. Kadar koli se po-
menkva od Boga, je vselej ganjen
v srcu; obličje mu kar leskeče, in
ko sliši pri jedi od Boga brati,
mora nehati jesti zavolj prevelike
ljubezni in začne se ves v solzah
topiti. Kar ga obdaja, vse stvari,
zvezde, tički, živalice, cvetice, kar
vse mu množi ljubezen, tako da

121

niso smeli ž njim govoriti od takih
re oi, ktere so mu jo netile, sicer
bi bil čiste ljubezni omagal, in srčni
°genj bi mu bil razdjal slabotno
h‘uplo. Zato mu tudi popolno za-
branijo vse premišljevanje; pa ta
Prepoved mu je delala veči težave
111  muke, kakor vsa telesna bolezen.
Sam je takole tožil: „Ne vem,

kaj bi delal; branijo mi misliti na
Boga, da ne bi mi to zamišljenje
napravljalo glavnih bolečin. Oh,
vedno prizadevanje, da ne bi mislil
na Boga, me muči neznano hujši,
kakor bi škodvalo mojemu zdravju
vedno premišljevanje božjih last¬
nost 44 . Po sv. Telesu ves zeva in
omaguje, in ko ga prejme, se ves
zamakne. Kdo bi se tedaj čudil,
ako je žarečo to svojo ljubezen do
Boga razodeval v vsaki priložnosti
htdi nad bližnjim, celo z nevarnostjo
svojega življenja?

122

Mesto Rim je trla leta 1591.
strašna lakota. Ljudstvo začne oma¬
govati in kužne bolezni se oglašajo
med siromaki. Z dežele, kjer je
tudi razsajal hudi glad, pritisnejo
vsi reveži v mesto, in Rim postane
zbirališče groznega uboštva. Vsi
duhovni redi so po moči olajševali
splošno šibo božjo, posebno pa
Jezuiti. Ti postavijo na svoje troške
prostorno bolnišnico, v kteri so vikši
samostana, celo sivi general vsih
Jezuitov, v vedni nevarnosti svojega
življenja, neutrudno in ljubeznjivo
stregli kužnim bolnikom. Njih zgled
so posnemali vsi udi tega reda z ne¬
znano navdušenostjo in gorečnostjo.

Alojzij je že vedno bolj in
bolj hiral in venel, pa žareča lju¬
bezen ga podpira in krepi; on ne
zastaja za drugim, ampak vse pre¬
kosi v delavnosti, ne upeha se,
moč mu je železna.

123

Že samo pogled v bolnišnico
l e  bil strašan. Napol mrtvi ljudje
So  omahovali k posteljam; tam je
§ r gral kdo v smrtnih težavah, tam
kdo stokal, milo ječal in plakal po
mrtvih svojih; povsod so hlapeli
kužni smradi, povsod ste divjale
‘ s,i *rt in smrtna nevarnost. Pa vsa
ta  groza ne ohladi Alojziju žareče
ljubezni do bolnikov. Slači jih in
guliva, tolaži in opominja k potrp¬
ljenju; daje jim hrano in zdravila;
postelje rahla in čedi: pripravlja jih
k spovedi in srečni smrti. Če  rev-
n iši in studniši so bolniki, ljubši
so mu bili in delj časa se je mudil
P*'i njih. Mnogo bratov je že umrlo
z u kugo v službi bolnikov, in tudi
naj verniši prijatelj Alojzijev, Tiberi
Bond. Ob njegovi smrti je izkliknil
Alojzij te besede : „0, da bi mi bil
Bog dal, namest njega umreti!“ Bog
^uje kmali spolnil to prisrčno željo.

124

Alojzij se naleze bolezni ; uleže
se 2. marca 1. 1591. Nad bližnjo
smrtjo ne zarnore veselja prikriti
in zaupno vpraša spovednika Be-
larmina, če ni greh smrti se veseliti,
ker bi utegnil pod to radostjo morde
kak hlinjen napuh tičati; češ, sem
svet, da se ne bojim smrti ne Sod¬
nika. Belarmin ga potolaži in od¬
vzame mu ves strah zavolj radosti
in hrepenenja smrti.

Zapomini.

1. Naj gotovejši znamnje res¬
nične ljubezni božje je delavna
ljubezen  do bližaj ega. „K d o r
vidi brata v nadlogi in mu
zapre svoje srce, kako bo
ostala vnjem ljubezen bož-
j a ?“ pravi sv. Janez.

2. O milu  j bližnjega v nad¬
logi , ker mu srce tolažiš in ga
ovaruješ nevolje. Pa mil o vanj e

125

samo  ne zadosti;  pomagaj  mu
todi po moči.

3. Ne ogibaj se kužnih
bolnikov, Bog te najde povsod.
Posebne zasluge pa imaš pri Bogu,
ako strežeš kužnim bolnikam, ki so
na j bolj revni in zapuščeni.

Molitev.

Vsegamogočni večni Bog,
kteri si napolnil srce svojega
služabnika sv. Alojzija s tako
gorečo in djavno ljubeznijo do
bližnjega, da je življenje zanj
daroval, prestvari tudi naše
spačene srca, da ne bomo samo
pomilovali bližnjega, temuč, da
bomo pripravljeni, po zgledu
sv. Alojzija, v potrebi tudi živ¬
ljenje zanj darovati. Po Kri¬
stusu, Gospodu našem. Amen.

126

XII. Alojzij v bolezni in
smrti.

Vsak dan narašča nevarnost
Alojzijeve bolezni in že začno pri¬
čakovati smrti njegove. Ves udan
božji volji se hitro pripravi k smrti
in sprejme sveto Popotnico z an¬
gelsko pobožnostjo. Vsem priču¬
jočim so rosile solze po licih, ker
so se bali, da bi ga že to noč ne
zgubili; samo on je bil vesel in
rajski pokoj mu je sijal z obličja.

Vendar sklene Bog tega svet¬
nika še nekaj časa ohraniti greš-
nikam v zgled spokornosti, trpljenja
in vdanja volji božji. Bolezen je
bila tako nevarna, da ga je govo¬
rica v Kastiljoni že mrtvega na¬
znanila. Mislimo si pač veselje
njegovih ljudi, ko jim pošlje Alojzij
po odlegi bolezni pismo, v kterim
je hvalil zdravnike in stvežaje svoje

127

zavolj velike skrbi in postrežnosti.
Pa razodel jim je tudi gorečo svojo
zeljo, kako rad bi se kmali kmali
sklenil za vselej z Jezusam in Marijo
v  pravi domačiji naši, v svetlih
nebesih.

Tri mesce že leži Alojzij ne¬
prenehoma j hrbet si preleži in na-
rede se po njem velike šene; pa
nikomur ni tega razodel, in še le
po smrti so rane zasledili. Nikdar
se ni pritožil ne zavolj bolečin ne
zavolj postrežbe; mislil je vedno,
da preveč zanj skrbe in mu pre¬
skrbim strežejo. Vedno je bil vesel
in prijazen; če slabši in zoprnejši
zdravila je dobival, z večjim ve¬
seljem in vidno radostjo jih je vžival
in delj časa v ustih podrževal, da
je ž njimi krotil svojo poželjivost,
ko mu zdaj niso več dovolili no¬
benih spokornih del. Vse zdrav¬
nikove zapovedi je spolnoval na-

128

tanko in zvesto, čeravno je močno
hrepenel umreti.

Kadar je bil sam, je vstajal
in hodil k mizici, da je kleče molil
pred svetim križem in premišljal,
britko trpljenje Kristusovo ter je po¬
ljubljal ves ginjen in solzen presvete
njegove rane. Ko to zdravniki zvedo
in mu zabranijo dalje tako ravnati,
jih sluša in mirno ostaja v postelji.

Pogovori od Boga so ga ve¬
selili že v zdravih dneh; toliko
želnejši jih hrepeni zdaj pred vratmi
večnosti. Zdaj celo neče poslušati
druzega, kakor svete pogovore in
božje reči. Č?e se pomenkvajo od
posvetnih tudi koristnih reči, molči
tako dolgo, dokler ne obrnejo be¬
sede do Boga, in potem se še le
vdeležuje prav živo in radostno vseh
pogovorov. Marsikdo mu je prejšnje
leta očital preostro spokornost in
rekel, da se je bo v smrti kesal.

129

Alojzij se zdaj spomni tega očitanja,
pa nič mu ne greni srca; močno
je vesel in prosi vikše, naj bi
v njegovem imenu zagotovili vsem
bratom, da občuti nebeško radost
zavolj spokornih svojih del in ga
samo to žali in peče, ker se iz po¬
korščine ni smel še ostrejši pokoriti.
V tem času se je prevrgla bolezen
v popolno kugo. Ko Alojzij to zve,
obljubi Bogu z dovoljenjem vikših,
da hoče kužnim bolnikom streči, če
kolikaj bolezen njegova odleže. V
bolezni ga pogosto obiščeta kardinala
Ruer in Goncaga, sorodnika njego¬
va. V ti priložnosti je razodel enkrat
Goncagu, kako srečnega sešteje, da
zamore umreti v jezuitovskem redu.
Vselej sta bila od njegovih besed
oba ginjena. Tudi materi, ki zavolj
starosti ni mogla k njemu sama priti,
je poslal tako prisrčno pismo , da
so vsirn bralcem solze po licih tekle

9

St.  Alojzij.

130

Oče Korbineli, star duhoven,
je ležal ravno v ti dobi za smrt
bolan v bližnji Staniči. Alojzij in
on sta se jako ljubila in si pošiljala
pobožne (»ozdravila. Starček želi še
enkrat videti svojega ljubljenca; za¬
torej prenese strežaj Alojzija v nje¬
govo stanico. To je Korbinelija
neznano razveselilo, in zgolj iz spo¬
štovanja [»rosi slednjič mladenča, naj
bi ga blagoslovil. Alojzij se brani
in sam prosi njegovega blagoslova,
ker se pa ne uda nobeden, se zad¬
njič eden druzega blagoslovita. Kma-
lo potem je umrl Korbineli, in Alojzij
je zagotovil, da je starček že v
nebesih.

Bolezen se vedno hujša in zdrav¬
niki mu odločijo še osem dni živ¬
ljenja. To zveseli Alojzija in poln
radosti reče nekemu bratu: „Veselo
novico so mi napovedali, umrl bom
v osmih dneh 44 . Odzdaj mu mora

131

kak duhoven vsak dan nektere ure
moliti in sv. Telesa dan (13 junija)
zatrdi in zagotovi, da ima še ravno
osem dni živeti, ter prosi pričujoče,
naj bi ž njim vred zapeli „z a h v a 1 o u
za bližnje zedinjenje z Bogam,
Marijo, angeljci in svetniki v ne¬
besih. Nekemu duhovnu je rekel:
„Ločimo se od tod, pa ločimo se z
veseljem 4 *. Slednje dni si položi sv.
križ na prsi; vsi bratje se zbirajo
pri ujem in se mu priporočajo v
molitev, ker bo krnalo popoln svetnik
v nebesih, in se posvetvajo ž njim
zastran zveličanja svojega.

Osmina sv. Telesazasvita, pa ni
ga strahu na njegovem obličji. Tudi
bolezen se nič ne pohujša, vendar
Alojzij vedno trdi, da bo prihodnjo
noč umrl. Se enkrat ga obhajajo
vpričo vseh udov samostana, ktere
potem po vrsti objame in se od vsih
poslovi. Ko ga ihte prosijo, naj bi

9  *

132

molil zanje in prosil Boga, jim reče :
„Kako bi zamogel vas pozabiti, ki
sem vas tukaj tako srčno ljubil ? w
Ko skor vsi odidejo, prosi dovo¬
ljenja, da bi se smel še enkrat bi¬
čati. Vikši mu pa prepovedo, in
zato želi vsaj na golih tleh smrti
dočakovati. Zdaj pritiska, od vsega
posvetnega popolno ločen, križanega
Jezusa z neizrečeno gorečnostjo in
obema rokama na prsi in ne pre¬
makne več oči polnih miru in ne¬
beških žarkov od svojega Zveličarja.
He enekrati zdihne: ^Hrepenim
biti r e š e n i n s k I e n j e n s K r i-
stusom; o Gospod! v tvoje
roke sporočim svojo  d u š o ! u
Mirno še obleži, — posluša molit¬
ve — slednjič izdihne: „ Jezus !“
in pozemeljski angeljček splava v
družbo kerubov in serafav, kjer hodi
in speva za Jagnjetam sladke pesmi,
kterih nikdo ne zna razun čistih devic.

133

Umrl je Alojzij 21. junija 1.
1591. med 10. in 11. uro po noči
23 let 3 mesece in 11 dni star, v
6. letu po vstopu v samostan.

Ni mogoče popisati čudenja in
žalosti rimskega mesta, ko se raz¬
glasi smrt Alojzijeva. Kar na en¬
krat se tare ljudstvo okoli mrtvega
trupla; vsak tišči prav do njega;
vsak mu hoče noge poljubiti, vsak
hrepeni kak ostanek od njega do¬
biti. Pri pogrebu so mogli vedno
postajati zavolj preobilne množice;
ker vsak se je hotel dotakniti trupla
ali vsaj truge svetnikove. Pokopali
so ga v cerkvi oznanjenja D. Ma¬
rije ; čez sedem let pa so ga zopet
vzdignili, položili v svinčeno trugo
in postavili v steno kapele matere
božje. •

Zapomini.

1. Kolikor delj živiš, toliko
negotovejši je tvoje zveličanje. Če

134

del j živiš, več imaš skušnjav, več
grehov; hvali tedaj Boga, ako te
kmalo pokliče k sebi in obvaruje
toliko skušnjav. „Skrbi, da boš
živel pobožno,  ne  pa  dolgo 44 .

2. Zdrav se smeš tudi od na¬
vadnih koristnih reči pomenkvati; v
bolezni in zlasti ob smrtni urno od¬
pravi svet in posvetne reči, in se
pripravljaj za večnost.

3. Kolikor pred in popolnejši
se ločimo od sveta, toliko si olaj¬
šamo ločitvo ob smrti.

4. „Zivi tako, da se ne
boš bal smrti 44 ,  to je vsa mod¬
rost.

5. Velik razloček je, ali radi
umijemo zavolj Boga, aliza-
volj nadlog,  ki nas tarejo.

IVIolitev.

Dodeli nam milost, o Bog 1 ,
o Gospod življenja in smrti!

135

da obračamo čas, kterega nam
še podari tvoja dobrota, skrb¬
no in zvesto v zveličanje svo¬
je duše, da bomo vedno tako
živeli, kakor bi si želeli živeti
ob smrtni uri. Amen.

136

Žiialt

storjeni po prošnji sv. Alojzija.

Bog poveličuje svoje prijatelje
z raznimi čudeži, tako je poveličal
tudi sv. Alojzija. Po njegovih proš¬
njah je pomagal Bog večkrat prav
čudovito v dušnih in telesnih
potrebah. Ti čudeži so bili natanko
od škofov preiskani in mnogo jih
je bilo resničnih spoznanih. Tukaj
jih navedem samo pet.

I. Živele so v samostanu sv.
Janeza v Tudert-ski škofiji nune sv.
Frančiška Asiškega. Samostan je
imel tako pičle dohodke, da so mogle
večkrat stradati. V takih prilikah
so se zaupno k sv. Alojziju za po¬
moč zatekale. In glejte čudo! po
Alojzijevi prošnji se niso samo po¬
množili mali ostanki žita, olja, ore¬
hov i. t. d., celo spridene stvari so

137

postale dobre za povžitek. Posebno
L 'odo pa je bilo to, da so se de¬
lale s čudovito pomnoženo hrano
še druge čuda.

II. Angelo Antonio Oddi, kmet
s  Fornette, je padel 22 .  aprila 1732.
v  nogradu z lestvice (lojtre) na
zakrivljen nož, ki se mu je zapičil
globoko v hrbet. Rana je bila ne¬
varna, krvi je mnogo zgubil in
desnica mu je popolno onemogla.
Denejo ga v sveto olje $ zdravnik
spozna rano nevarno za smrt, ker
se je skoz njo vidilo celo osrčje,
in samo plašter položi nanjo. Drugi
dan zboli tudi zdravnik in čez več
dni še le pride z daljnega kraja
drug ranocelnik, ki ga pa že ni
hotel zdraviti, ker je bila rana vsa
gnojna in smrt gotova. Še ta dan
pride k bolniku častiti o. Karol
Virtelli, kteri mu svetva, naj bi se
zaupno zatekel k sv. Alojziju, ki

138

je že večkrat komu pomagal, Kmali
mu tudi prinese iz samostana sv.
Janeza en čudovito pomnožen oreh,
in ga zaupno položi bolniku v
oslabelo desnico. Ko jo drži eno
uro sklenjeno, med tem {»a s pol¬
nim zaupanjem k svetemu Alojziju
zdihuje, se ogreje, oživi in okrepi
roka, da jo je zamogel brez bo¬
lečin prekladati, sklepati in odpirati.

Polože mu nastrganega oreha
na rano, zadremlje kmali in celo
noč prespi. Zjutraj je zginil že ves
gnoj, meso je bilo čisto rudeče;
rana se je kmalo zacelila, in ga nič
več ni bolela.

III. Rimsko mestnjanko Mar¬
gareto Landini, 25 let staro žensko,
napadejo o vseh svetih 1675. na
levi strani života hude bolečine, ki
so jo mučile noč in dan. Tem bo¬
lečinam se pridruži kašelj, vročnica,
bljevanje in trganje po glavi. Zdrav-

139

n iki obupajo nad njo in 23. no¬
vembra jo previdijo za smrt. Ko
to  zve nje sestra Marija Vincencija,
nuna v mestu Subiako, ji dopiše,
Naj bi polna zaupnosti k svetemu
Alojziju vsak dan povžila nekaj
po tem svetniku čudovito pomno¬
žene moke, ki je že mnogo bol¬
nikov ozdravila. Bolnica vzame
prvi dan trikrat te moke; tretjič se
ji vzdigne in potem že težave ne¬
koliko ponehajo. Pa ni imela dosti
zaupanja, zatorej se vrnejo bolečine
hujši od poprej. Mraz in vročina
jo zdaj vedno tareta, izmeček po¬
stane ves krvav, omedlica in bije—
vanje ji vzamete vso moč; život
začne gnjiti in neznano smrdeti.
Po noči 3. decembra se že več ne
zave, sapa postaja težji, komaj še
diha, že ji molijo molitve umirajo¬
čih. Taka ostane dopoldne.

140

Opoldne se ji zdi, da vidi
sestro Marijo Vincencijo pred seboj,
ki jo opominja, naj bi začela z
večini zaupanjem čudovito moko je¬
mati. Margareta zbere vso moč in
prosi moke. Med povžitjein molijo
pričujoči kleče tri očenaše in češe-
namarije; bolnica pa je imela to
prikazen. Marija Vincencija ji je
kazala na neznanega mladenča v
jezuitovski halji, kakor bi ji rekla:
Temu se zaupno izroči in ozdravela
boš. Bolnica s trdnim zaupanjem
zdihuje k svetniku in zdi se ji, da
jo je blagoslovil. Potem mine pri¬
kazen, in zdrava je. Zdaj vstane;
lahko hodi; ne čuti nobenih bole¬
čin več in drugi dan gre že v
cerkev Boga hvalit za prejeto mi¬
lost. Ko poklekne tudi pred sv.
Alojzija, se zavzame, ker je bil
mladeneč v prikazni njemu po¬
polno enak. Iz hvaležnosti opravi

141

njemu v čast šestnedeljno pobož¬
nost.

IV. Pobožnega Volfganga Aš
prav plemenitne rodovine je Aloj¬
zij vse življenje čudovito spremljal.
Na vikših šolah v Miinchen-u na
Bavarskem Volfgang skor oslepi.
Imel pa je trdno zaupanje do sv.
Alojzija; zato si pomaže oči z
oljem iz svetilnice, ki je pred nje¬
govo podobo gorela in spet je čisto
spregledal.

Kmalo potem zgubi Volfgang
ves spomin, pa Alojzij mu ga zopet
sp rosi od Boga in še tako dobrega,
da se je iz glave naučil življenja nje¬
govega, ki gaje spisal o. Cepari. Za-
volj teh dobrot postane Volfgang sv.
Alojziju v zahvalo duhoven, in je
bil potem korar in svetovalec dveh
veljavnih škofov.

Svojemu varhu v čast je so-
zidal dve lepi kapelici in trikrat

142

je romal peš v Rim na njegov
grob. Ko je šel dragic skoz neki
gojzd, ga ospo' tolovaji in ga ho¬
čejo umoriti. Volfgang zdihne k
sv. Alojziju, kar stopi mladeneč v
dolgi halji pred tolovaje, rekoč:
„$te li kristjani? 44  Tolovaji
plahi steko' na vse strani.

Te in drage čudeže je dal
Volfgang postavno od sodbe pre¬
iskati in so bili potrjeni. Volfgang
je njih resničnost tako potrdil:
„S pozna m in p ris e že m p r e d
Rogam, pred vsemi nebesi
in pred sv. cerkvijo, da je
vse t u kaj popisano gola
resnic  a 44 .

V. Jožef Spinelli, mlad Je¬
zuit, začne leta 1634. tako hudo
omedlevati, da ga je žareče železo
še težko k zavednosti pripravilo.
Potem mu otrpne jezik, da ni nič
govoril. Od otročjih let je že sv.

143

Alojzija rad častil, zato se tudi
zdaj k njemu zateče in obljubi, da
se hoče pred njegovim godom po¬
stiti. Ponoči se mu prikaže sv.
Alojzij z Janezam Berkmans-am,
ki je bil tudi Jezuit. Alojzij bol¬
nika tako nagovori: „0  kr epi se
iJi bodi močan, ker dolga
pot  te  čaka“. Prikazen zgine;
pa drugo noč se spet prikaže in
Alojzij ga opominja, naj jezika ne
rabi več za prazne nečimurne be¬
sede , ker imel bi mutast ostati.
Potem se dotakne s prstani jezika,
ga prekriža in zgine. Spinelli pa
poln veselja in hvaležnosti pripo¬
veduje zjutraj na ves glas to čudo
in dobroto Alojzijevo.

Tretjič ga opominja Alojzij v
prikazni, naj bi cel mesec duhovne
vaje sv. Ignacija opravljal. Potem
pomazili noge, ledje in eno roko,
rekoč: „D a ti bo to gibanje

144

v večno življenj e“, in Berk-
mans maziljene ude obriše. Vpraša
ga slednjič sv. Alojzij, ali še kaj
želi od njega. Ko prosi bolnik
dušnega zdravja, mu reče: „S p o-
znal si, kaj imaš prositi;
tudi dušno zdravje boš do¬
bil, samo resnično si priza¬
devaj, da ga boš z aslužil“.
»e roko mu da poljubiti in zgine.
Spinelli pa je od te dobe popolno
zdrav, in vsi zdravniki so s pri¬
sego potrdili ta čudež.

Kmalo potem je nastopil dolgo
pot, od ktere mu je sv. Alojzij
prvič govoril, šel je v Indijo sv.
vero oznanjevat nevernim ljudstvam.

145

II.

čednost sv. Alojzija za vsako
nedeljo pobožnosti.

Prva nedelja.

Sv. Alojzij zgled ljubezni božje.

Premišljevanje.

Brez ljubezni Božje ni prave
Čednosti.  „Ako razdelim revnim
v hrano vse svoje imetje; ako dam
svoje telo sežgati, ljubezni pa ni¬
mam, mi nič ne pomaga“, piše sv.
Pavel. Brez ljubezni božje tedaj
ne pride nikdo do svetosti — do
Boga. Prave ljubezni božje nam

St.  Alojzij. 10

146

daje lej) zgled sv. Alojzij. 0 » je
ljubil Boga kakor ognjeni kerubi,
ko žareči serafi

1. zavolj njega samega.  Ni
ljubil sv. Alojzij Boga zavolj duš—
nib sladkost, ktere deli sv. Duh
nekterim v spodbudo večje goreč¬
nosti; ljubil ga je — kakor plam¬
teči kori angelski je omagoval od
žareče ljubezni do Boga — edino
zavolj neskončne njegove lepote,
popolnosti in ljubezni, s ktero nas
je nebeški Oče sam pred ljubil,
kakor smo zamogli mi njega lju¬
biti. Ta ljubezen se mu je razo¬
devala celo na obličji in ni skor
upal dihati in srce mu je medlelo,
kadar je mislil na Boga ali slišal
od njega govoriti. Tak je bil ogenj
ljubezni njegove do Boga, da mu
je od njega pešalo telo in toliko
bolj slabelo, kolikor bolj je plamtel
ogenj njegovega srca. Iz pokor-

147

*cine je skušal pomanjšati presilne
zai 'ke te ljubezni in v preobilnosti
tega ognja je pogosto klical: „Beži,
p Gospod , beži od mene! 11  — Ljubil
je sv. Alojzij Boga

2. v križanem Jezusu.  Tako
nas je Bog ljubil, da je dal za nas
edinega svojega Sina v naj gro-
zovitnejši bolečine, v naj britkejši
smrt na križu. Zavolj te neskončne
ljubezni nebeškega Očeta do nas
grešnikov je Alojzij molil in zdi¬
hoval po cele ure pred sv. križem.
Solznih svojih oči ni mogel od¬
makniti od krvavih ran Kristusovih,
ktere si je dal vsekati zgolj iz lju¬
bezni do nas. Po vsakem premiš¬
ljevanji in pomilovanji britkega trp¬
ljenja Jezusovega je bolj hrepenel
vsaj nekoliko podoben postati Zve¬
ličarju v trpljenji in zaničevanji.
Bolečine v glavi ga niso zadrže¬
vale od premišljevanja, še veselil

10*

148

se jih je in hvalil trpečega Jezusa
za to milost, da ga vdeleži bolečin,
ki jih je on čutil ob trnjevim
kronanji. — Sv. Alojzij je ljubil
Boga

3. v presv. Telesu.  Presv.
Telo je živi spomin nezmerne Je¬
zusove ljubezni do nas. Ni samo
umrl za nas, celo vekomaj hoče
stanovati med ljudmi. V presvetem
Zakramentu kraljuje na tronu mi¬
losti svetljeji od solnca, pravi Bog
in človek, in trepeče ga molijo
angelski duhovi. Pa prikriva nam
blišč svoj v podobi kruha, da bi ga
bolj zaupno prosili dušnih in teles¬
nih potreb. Sv. Alojzij je iz go¬
reče ljubezni hrepenel celi dan klečati
pred sv. Telesam, in zatorej ga je
tudi ob vsaki priložnosti obiskal.
Pred šolo in po šoli ga je vselej
gotovo počastil; vsako nedeljo ga
je prejemal. Tri dni se je pri-

149

pravljal k sv. obhajilu in zopet tri
dni mu je prepeval prisrčno hvalo
za neskončno milost njegovo. Ob
vsakem sv. obhajilu je pozabil vsega
sveta $ presrečen je bil in poln
nebeških sladkost se je ljubezni tajal.

Sprašanje.

Imam jaz kaj ljubezni do Boga
in kaka je? — Je li čista? — Ne
ljubim Boga samo v dušnem ve-
selji, samo v sreči? — Ne omr-
zuje moja ljubezen v dušni pustoti,
žalosti in nadlogah? — Premišljam
kterikrat lepoto, popolnost in ljubezen
božjo do nas grešnikov? — Pre¬
mišljam kterikrat, kako strašna ne¬
sreča je to, da kdo ne ljubi Boga?
— „Kdor ne ljubi, ostane v smrti u ,
piše sv. Janez.

Premišljam kterikrat britko
trpljenje Kristusovo ? — Trpim volj¬
no vse križe zavolj trpljenja in

150

smrti Zveličarjeve? — Kdor re¬
snično ljubi Jezusa, ljubi tudi od
njega poslane križe.  — Hodim po¬
gosto k sv. obhajilu, in kako se
pripravljam zanj ? — Hodim le iz
navade, mlačen, razmišljen?—Po¬
skušam vselej obuditi srčno hrepe¬
nenje in gorečo ljubezen do Jezusa?
— Se kterikrat duhovno obhajam?

Žalost in sklep.

O kako me osramoti zgled sv.
Alojzija! Zal mi je, da sem tako
malo ljubil tebe, svojega Boga,
stvarnika in rešenika! Zame, o
mili Jezus! si zapustil raj ; zame
si trpel neznane bolečine ob krva¬
vem bičanji, ob razpetji na sv,
križu 5 zdaj še hraniš mojo dušo s
svojim mešam in svojo krvjo 5 jaz
nehvaležnik pa ti povračam dobroto
s krivico, ljubezen z mrzloto ob
prejemanjipresv. Telesa! — Milost,

151

<> Jezus, milost mi še dodeli! Glej,
objokujem otrpnost svojega srca;
pogosto hočem obujati vročo željo,
Boga nad vse ljubiti, posebno pri
sv. maši, pri obiskanji sv. Telesa
in pii sv. obhajilu. Premišljevati
hočem večkrat božjo popolnost, lju¬
bezen in dobroto do nas grešnikov;
premišljevati hočem britko trpljenje
Kristusovo in iz ljubezni do Boga
hočem voljno prenašati vse križe.
,,Gospod Bog vos skuša, da se razo¬
dene če ga ljubite pravi sv. pismo.
Da se v božji ljubezni vtrdim, ho¬
čem pogosto prejemati kruh močnih
in se vselej prav vredno zanj pri¬
pravljati; tudi čez dan hočem večkrat
Jezusa v duhu prejeti. Ti sv. A-
lojzij! me spodbadaj s svojim zgle-
dam in sprosi mi moč od Boga,
začetnika vsega dobrega, da verno
spolnujem ta svoj sklep.

/

152

Molitev.

0 da bi imel tako srce,
ki hrepeni samo Boga ljubiti,
ki zamore živeti in dihati samo
v ognji ljubezni božje. Sv.
Alojzij, od ljubezni božje vneti
seraf! oh ti vspi milostno
žarke goreče svoje ljubezni
v mrzlo moje srce, da se otaji
in stopi v gorkih solzah britke
žalosti nad mlačnostjo in ne¬
hvaležnostjo svojo proti Bogu ;
ti, o sv. Alojzij! mi sprosi
milost in moč, da začnem re¬
snično ljubiti Boga in stano¬
viten ostanem v ti ljubezni do
smrti. Amen.

153

Druga nedelja.

Sv. Alojzij zgled ljubezni do
bližnjega.

Premišljevanje.

Prva zapoved krščanstva je:
»Ljubi Boga nad vse;“  druga pa
je ta: Ljubi bližnjega ko sebe u .

Sv. pismo pravi: „Kdor reče, da
ljubi Boga, pa sovraži brata svojega,
ta je lažnih. Kako zamore Boga
ljubiti, ki ga ne vidi, ako ne ljubi
Lata, ki ga vidi?“

Zopet nam je sv. Alojzij lep
zgled prave ljubezni do bližnjega.
Ta ljubezen njegova je bila

1. potrpežljiva.  Dobri prijetni
ljudje se pač lahko ljubijo; potr¬
pežljivi pa moramo biti, ako hočemo
ljubiti bolj nepopolne ljudi; in ven¬
dar je zapovedal Kristus tudi take
ljubiti.

154

Zatorej moramo ljubeznjivo po¬
trpeti vse slabosti in pomanjkljivosti
bližnjega svojega; vse dobro mu
moramo želeti in storiti. »Ljubezen
je potrpežljiva  , je dobrotljiva, vse
prenese‘j  — piše sv. Pavel.

Sv. Alojzij ni samo pohlevno
trpel zaničevanja in slabost družili
ljudi, on jih je celo zaželel, in je vse
srčno ljubil, kteri koli so ga kaj po¬
nižali, zasramovali ali zaničljivo od
njega govorili. Ta potrpežljivost
njegova pa ni izhajala iz prirojene
neobčutljivosti. Deček Alojzij je
bil ves živ in k jezi nagnjen, pa
komaj se zave in nevarnost svojo
spozna, že plane na iskro; skrbno
sprašuje posebno čez to nagnjenje
k jezi svojo vest, se vedno pre¬
maguje in zatajuje, dokler ne uduši
popolno nevarnega svojega sovraž¬
nika. Mislil se je sv. Alojzij naj
nevrednejšega, naj nepopolnejšega;

155

imenoval je vsacega svojega pri¬
jatelja in dobrotnika, kdor ga je
kaj zaničeval ali žalil. Rekel je,
da ravnajo ž njim prav po zaslu-
Ze aji in mu skazujejo dobroto, ker
ga opominjajo slabost, ktere ima
odvreči in zboljšati. — Ljubezen
Alojzijeva do bližnjega je bila
2. dobrotljiva in goreča.  Lju¬
bezni do bližnjega še ne spolnuješ,
ako ne živiš ž njim ravno v pre-
piiu in razponi ; varovati ga moraš
tudi vse škode in mu želeti vse
dobro in v potrebi pomagati z be¬
sedo in djanjem, ako ti je mogoče.
Ne pomaga siromaku samo milo-
vanje, podaj nesrečniku roko, in
izleci ga iz nesreče, ako moreš.
Premoreš pa gotovo več, kakor ti
slepivno pravite sebičnost in skrb
za svoje; v dobrih delih pomaga
tudi Bog. Pomagaj ubogemu urno
in djavno, kakor je delal sv. Aloj-

156

zij. Vsako priložnost je skrbno po¬
rabil, daje pomagal kakemu revežu.
Njegova ljubezen je bila dobrotljiva
in djavna, kar nam priča skrbna
njegova postrežba v bolnišnicah in
ječah.

On pa ni skrbel samo za telo,
tudi v dušnih potrebah je rad po¬
magal. Učil je nevedne krščanskih
resnic, tolažil žalostne, dobre svete
je dajal in grešnike k pokori opo¬
minjal. Glej, koliko priložnost imaš
bližnjemu pomagati. Ne zda vselej
denar; pa pogosto mnogo zda do¬
ber svet, krščansk spomin, ponižna
prošnja, pobožni pogovori, naj več
pa dober zgled.

Bog nam je zapovedal ljubiti
bližnjega; pa malo ga že ljubi,
kdor mu da v potrebi samo to, kar
že sam skor rabiti ne more; bolj ga
ljubi, kdor sebe pozabi, da zamore
potrebnemu kaj dati; popolno lju-

157

bežen do bližnjega pa ima ta, ki
daruje celo življenje zanj. „NiJcdo
n e more reči, da ima veči ljubezen,
kakor ta, ki da življenje za svoje u ,
je rekel Kristus.

In tako ljubezen je imel sv.
Alojzij, ki je pri strežbi bolnikov
bolezen dobil in zanjo umrl. Po
z gledu sv. Alojzija ne opušajmo
nobene priložnosti, da bližnjemu
kaj pomagamo. Kristus bo naš
dolžnik,  ker sam je obljubil dobre
dela bližnjemu storjene tako plačati,
kakor bi jih bili njemu storili. Misli
s i tedaj, da te v revežu Kristus
sam prosi. Gorje tebi, ako ga za¬
podiš brez pomoči, ko ti vsega
dosti imaš; sodnji dan bo tudi on ■
tebe zapodil — v pekel.

Sprašanje.

Ljubim bližnjega? —Potrpim
v oljno njegove slabosti? — Se ne

158

togotim, če me kdo poniža, žali?
— Ljubim priliznile ali odkritosrčne,
ki mi resnico povedo? — Ljubim
bližnjega zavolj dobrih lastnost,
dušnih čednost, ali ga morde zavolj
njih celo zavidam? — Ljubim bliž¬
njega zavolj razvad in pregreh,
blišča in premoženja? — Zakaj ne
pomagam revežem v d j ariji, ker
sama ljubezen na jeziku še ne
pomaga v nebesa? — Se bližnji
ljubi, ako mu skušaš vsak dobiček
snesti; ako ga hitro zapustiš, če
se ti kak časen dobiček kaže? —
Si kterikrat pritrgaš kako veselje
ali kaj, da zamoreš nesrečniku po¬
magati? — Ubogi revež, kteri hi
se zanašal name!

Žalost in sklep.

O kako mrzel sem do nesreč¬
nih svojih bratov! O koliko dobrega
bi jim bil že lahko storil! Zal mi

159

J e 5 o Gospod! da sem zamudil na¬
brati si toliko zakladov v nebesih.
Nobenega ne ljubim razun sebe 5
pa ravno ta sebična ljubezen me
pelja v pogubo5 zatorej sklenem
^daj pred Bogam in vsemi angelci
111  svetniki, • da hočem bližnjega
r esnično in krščansko  ljubiti. Vse
slabosti njegove hočem voljno po¬
trpeti, ljubiti tudi žalivce in sovraž¬
nike in potrebnim pomagati v besedi
•o djanji, ne pa samo z pomilova¬
njem. Dober zgled hočem vsem
'lajati, svoje slabosti brez jeze in
hvaležno od družili poslušati in potem
poboljšati, prilizune pa od sebe goniti.
Tudi majhne  dobre dela hočem ob
vsaki priložnosti verno opravljati,
ker Kristus mi bo plačal celo
kozarec mrzle vode, v njegovem
imenu podeljene. Posebno v bo¬
lezni hočem zapuščenim postreči
po svoji moči in se tudi zdr-

160

žati nepotrebnih potrat , da se
potrebnim ne bi preslabo godilo.
V tem sklepu me potrdi z božjo
pomočjo zgled sv. Alojzija.

Molitev.

O sv. Alojzij! prosim te
s srčnim zaupanjem, pošlji mi
z nebeške slave, ki jo vživaš,
eno samo iskro tiste goreče
ljubezni, s ktero si ti tukaj
na zemlji ljubil vse ljudi. Kri¬
stjan sem, pa moja ljubezen
ni krščanska; moja ljubezen
je sebična, je slepa in ljubi
to, kar mesu dobro de, kar
očem dopade. O sv. Alojzij!
očisti in vredi mojo ljubezen;
posveti vse moje dela Ijudo-
ljubnosti; spodbadaj me s svo-

161

jim zgledam in sprosi mi od
^oga to milost, da bom bliž¬
njemu pomagal v vsaki po¬
zebi z besedo in djanjem, da
z  deli usmiljenja pridobim mi¬
lostno sodbo. Amen.

Tretja nedelja.

Sv. Alojzij zgled spokornosti.

Premišljevanje.

Malokdo ohrani dragi zaklad
krstne nedolžnosti j pred ali poznej
se zgubi in zapravi. Z madeži gre¬
ha pa ne zamore nikdo v nebeški
1- aj •  kaj je tedaj storiti, mar obu¬
pati? O ne, Bog je neskončno mi-
lostiv; zmivajo se grehi z resnično
pokoro, z gorkimi solzami srčne
žalosti. Posnemajmo sv. Alojzija
vsaj v spokornosti, ker ga ne po-

Sv. Alojzij. XI

162

snemamo v »hranjenji krstne ne¬
dolžnosti.

Sv. Alojzij je ohranil z hožjo
pomočjo krstno nedolžnost do smrti;
on ni nikoli žalil Boga zavedno in
radovoljno, vendar je vse žive dni
deviško svoje telo pokoril in solze
pretakal zavolj dveh otročjih napak.
Tako srčno je obžaloval te dve
napaki, da je omedlel pri prvi spo¬
vedi, da je zavolj njih vse življenje
v ostri pokori preživel in v vednem
strahu bil za večno zveličanje. „Bošje
sodbe so globoke ; kdo ve, če mi je
odpustil grehe, ki sem jih storil na
svetu? u  je vedno tožil.

Ker žalost nad grehi napravlja
pot k poboljšanju, o kako popoln
je mogel biti sv. Alojzij, ki se je
čist ko angelj vendar ostro poko¬
ril — pokoril do smrti! Resnična
žalost nad grehi je neobhodno po¬
trebna k odpuščenju; brez srčne

163

žalosti Bog nikakor ne odpušča gre¬
hov. Kolikor večji so bolečine naše
nad grehi, toliko večji in resničnejši
je naš stud do njih, toliko skrbnejši
se jih bomo varovali in toliko go-
rečnejši se bomo zanje pokorili.

Sprašanje.

Obžalujem svoje grehe? —
Malo ali celo nič; ako bi res čutil
nad njimi srčno žalost, bi se bil
že davnaj poboljšal. Sad  pokore —
resnično poboljšanje  — to pokaže,
je li žalost resnična  in srčna , ali je
povrhnja  in goljufna.  O kaj bom jaz
počel? Sv. Alojzij zmiva dve o-
tročje napaki s krvjo  od zavednosti
svoje do smrti, kaj bi zamoglo umiti
moje studne hudobije? — In vendar
sem še ves mrzel, ves trdovraten,
če se prav spomnim svojih grdobij! —
Oh ta neobčutnost izhaja samo od
slabe, mrzle ljubezni do Boga. (3e

11*

164

večji  je ljubezen  naša do Boga, večji
bo tudi žalost  naša nad grehi, s
kterimi Boga, golo ljubezen, žalimo
in dražimo; če popolnejši  je ljubezen
naša do Boga popolnejši  je tudi žalost
naša nad hudobijami.

Vzrok povrhnje žalosti nad
grehi je tudi napuh.  Kolikor poniž-
niši  smo, toliko srečniši  obžalujemo
grehe; vsak grešnik se vzdiga zo¬
per Boga, kralja nebes in zemlje,
pred kterim trepečejo angelski du¬
hovi in vse stvari. Oh kako bom
obžaloval  grehe, ker nimam ponižno¬
sti;  ker bi se kmalo predrznil Bogu
zapovedati.

Žalost in stud nad grehi bi
imela vedno  trpeti. Kaj mi pravi
vest v tem? — Oh zginja moja
žalost ko megla! Imel bi vse  grehe
vedno  obžalovati, če ravno smem
upati, da mi jih je Bog že odpustil!
imel bi vedno v strahu  božjem za-

165

volj hudobij svojih in pravičnosti
božje živeti in vse življenje vse
grdobije svoje srčno obžalovati, jaz
pa sem bil pri vsaki spovedi zado¬
voljen s povrhnjo , nepopolno žalostjo
nad ravno spovedanimi grehi, in se
še nisem spomnil hudobij prejšnje
leta storjenih, brez vsega premisleka,
kaj David govori: „Moji grehi so
mi vedno pred očmi“.

Žalost in sklep.

O kako okamnelo je moje srce,
da ni kar nič ganjeno v spominu toli¬
ko ostudnih hudobij, ko je sv. Aloj¬
zij dve otročje napaki do smrti spiral
s solzami in krvjo.  O Gospod! obža¬
lujem dozdanjo svojo neobčutnost
in sklenem, da čem prihodnjič pre¬
mišljati neskončno svetost in pra¬
vičnost božjo in svojo revščino in
nezmožnost; hočem svoj napuh za¬
treti, se v prah ponižati pred sve-

166

tostjo božjo in srčno obžalovati do
smrti vse grehe svojega življenja.
Varovati se hočem malih grehov , ker
tildi žalijo Boga in odvračajo bož¬
jo pomoč in gnado. Ti, sv. Alojzij,
pa mi sprosi od Boga potoke solz
in milost, da bom vedno objokoval
grešno svoje življenje.

Molitev.

O sv. Alojzij! ti si ves
nedolžen ostro pokoro delal;
jaz — grešnik in hudobnež —
pa imam tako trdo srce, da še
prave in resnične žalosti nad
grehi nikoli ni občutilo. O gani
tedaj moje srce in vtisni mu vsaj
nekoliko tistih bolečin, ki sijih
ti občutil nad razžaljenjem bož¬
jim! Spoznam se te milosti
popolno nevrednega, pa spo-

167

znam tudi z grozo in strahom
zadolženje svoje pred Bogarn;
spoznam tudi, da brez zadosteti-
ja in srčnega kesanja padem v
večno pogubo. Zatorej zdi¬
hujem k tebi, o sv. Alojzij, ti
moj zgled spokornosti! sprosi
mi milost do usmiljenega Je¬
zusa , da mi bodo moji grehi
vedno pred očmi, in da jih bolj
in bolj spiram z obilnimi sol¬
zami srčne žalosti. Amen.

Četrta nedelja.

Sv. Alojzij zgled zatajanja.

Premišljevanje.

„ Vojska je življenje človeško na

svetu 1 -j  pravi Job, in zares smo noč

168

in dan v nevarnostih in skušnjavah za
zveličanje svoje. Bog  nas podpira
v ti vojski z griado svojo, pa tudi
sami  moramo napenjati vse moči
zoper priseženega sovražnika. Za¬
torej se je treba vaditi tega boja,
ee namreč skrbno krotimo poželjivost
mesa, ker iz nje  nam dohajajo vi¬
harji skušnjav in nevarnosti zve¬
ličanja našega. Poželjivost pa brz¬
damo, ako ji kratimo in se trdno
zdržujemo vseh prepovedanih reči
in si pritrgujemo tudi dovoljene
veselja — če se zatajujemo.

Dalje je ta svet dolina solz,
polna trpljenja in britkosti. Kdor
hoče dobivati iz grenkih nadlog sla¬
dak sad, naj trpi voljno; in da se
privadi potrpežljivosti, naj si naklada
radovoljne zoprnosti , ktere naj pre¬
naša srčno Bogu v čast in zado-
stenje grehov svojih. Zatajanje je
potrebno človeku, ki hrepeni po

169

popolnosti; kolikor bolj se prema¬
gujemo, toliko svetejši živimo.

Sv. Alojzij nam daje tudi pre¬
lep zgled zatajanja. Ko puščavnik
Jo živel ostro na mehkužnem kra¬
ljevem dvoru med bliščem, šumam,
veselicami in sladnostjo tega sveta.
Postil se je in poželjivost krotil
pri polnih mizah, pri izbranih slad-
cicali s tem, da si je zbiral grlu
naj zoprniši jedila; kadar pa je
smel sam kositi, mu je zadostil
odrezek v vodi namočenega kruhka.
Vselej je molil kleče do polnoči na
mrzlih tleh tudi v naj hujši zimi in
se malo in prav lahko oblečen;
bičal se je in njegova kri se je
udirala po nedolžnem hrbtu; odpo¬
vedal se je vsi posvetni časti, za¬
pustil je celo grofijo bratu Rudolfu ;
— prvenec  grofovske rodbine se je
daril popolno Bogu in je obljubil
večno uboštvo!

170

Življenje njegovo v samostanu
je bilo vedno zatajanje. Vse naj
nižji in zoprniši opravila si je od
vikših sprosil in natanko spolnoval ;
vsaka polajšba, vsako oprostenje
od kake postave zavolj slabosti in
bolehnosti njegove, z eno besedo,
vsaka prednost pred brati ga je
hudo bolela. Zraven tako ostrih
spokornih del si je oteževal vse
reči, še hojo, stanje, sejo i. t. d.
Celo ob smrti si ni olajšal te
ostrosti. Prečudna potrpežljivost
njegova v dolgi bolezni; radost in
srčnost njegova, ko je počasi po-
vžival in iz ust spravljal studile,
zoprne in grenke zdravila; priza-
detje, da bi pri popolno oslabelim
životu vendar še kleče molil; in
slednjič ginljiva prošnja, da bi smel
umreti na golih tleh; mar niso to
gotove znamnja zatajanja njego¬
vega do smrti?

171

Sprašanje.

,, C 'ujte in molite, da ne padete
v  skušnjavo 11 ;  je rekel Kristus za¬
danim aposteljnom. Čuti moram nad
"agnjenjem svojim; premagati in
Zatreti ga. moram z ostrostjo do
života, z vednim zatajanjem, ako
hočem skušnjave in sladnost srečno
odbiti. In kako se jaz zatajujem?

Poznam li čednost zatajanja?

Sem se kterikrat zdržal kake
ljube reči? — Se ne oblačim pre-
Uiehkužno, ne zbiram v jedeh in
pijačah; ne iščem samo zložnosti
•u olajšbe pri delu, stanovanji itd.?
■3— Sem kterikrat prevzel kake te¬
žave , ktere bi bil lahko odvrnil,
Bogu v čast in zadostenje gorehov
Svojih in z namenam, da bi si
vtrdil in okrepčal duha zoper vse
skušnjave ? — Vsak kristjan se
J u o ra bojevati zoper poželjivost mesa;

172

kdor se ne bojuje in se radovoljn®
ne vadi zataj arija, jie bo premagal
skušnjave. Tedaj si voli; ali st'
tukaj pokori in zatajuj, ali boš gorel
tamkaj v hudem ognji.

Žalost in sklep.

O sv. Alojzij, ti nedolžni
mladeneč, ti angel v človeškim ži¬
votu! ti si s postani in bičanjem
zatiral poželjivost mesa; oh jaZ
grešnik — jaz hudobnež — pa
mehkužim život, strežem njegovim
željam, ki duhu vedno nasprotvajo,
in se mu bojim kaj žalega storiti. O
groza! že čutim, da so me obr¬
zdale in oklenile grešne razvade
in strasti in me vlačijo, kamor in
kakor se jim poljubi. O Gospod,
pomagaj mi! še zdaj mi prizanesi
in obljubim ti: sladno razvajeno
meso hočem pokoriti in duhu pod¬
vreči po besedah Davidovih: Z

173

Uzdami in uzdo ukroti njih čeljusti ,
( ' a  ti ne bodo škodvali.  Oh toliko
težav sem pretrpel v službi sata-
n ° v i j kaj zdaj spoznavši svojo
'lepoto, kaj zdaj bi si pa ne upal
, a j odreči in pretrpeti zavolj Boga
111  nebes? O Gospod, nič  več se
1)6  bom ustavljal $ odzdaj hočem
Vs e križe voljno trpeti, radovoljno
Sl  nakladati post in druge spokorne
dela in se zdržati tudi dovoljenih
r eči •  vsako priložnost hočem skrbno
Porabiti v zatajanje, vtrjenje in za¬
livanje pred greham. Ta sklep
Ua j velja za vse moje življenje,
Pomagaj mi ga spolnovati, o Bog!

Molitev.

O sv. Alojzij, ti nedolžni
ft ngel in ostri spokornik! ki
s i zatiral deviško svoje telo,
°h kako bi imel posnemati

174

tvojo ostrost, jaz grešnik in
hudobnež, pa te še nisem do-
zdaj nič nasledval. Božji dar
modrosti te je učil nedolžno
meso tako pokoriti; in jaz
neumnež tako strežem in po-
godvain spačenemu in slad-
nemu truplu! Vdihni mi tedaj,
o moj zavetnik! sveto jezo,
zveličavno sovraštvo do po¬
željivega života, in zaduši v
meni mebkužnost, ki me pelje
v gotovo pogubo. Uči me, da
spoznam naj grozovitnejšega
sovražnika zveličanja svojega
— razuzdano telo — in sprosi
mi milost, srčnost in moč od
Boga, da bi zamogel po tvo¬
jem zgledu meso krotiti, po-
željivost zatreti, in po takem

175

zatajanji vreden postati ne¬
beškega kraljestva. Amen.

Peta nedelja.

Sv. Alojzij zgled dušne lepote.

Premišljevanje.

Dušna lepota deli človeku pred
neokužene sladkosti, proti kterim
so vsi zakladi tega sveta goli [»rali.
Po dveh stopnjah pa dospeš do te
čednosti. Prvič se očisti  duša vseh
želja do zemeljskih dobrot, in zedini
m sklene , drugič vse misli  in želje
edino z Bogaui, virarn vse lepote.
Tukaj nam daje zopet sv. Alojzij
lep zgled.

Brez cene so mu bile vse po¬
svetne dobrote in sladkosti; vedno
je miloval ljudi, ki pozabijo neu-
mrjočih svojih duš in samo mamonu

176

služijo. Nikoli ni bil ošabno oble¬
čen j nikoli se ni ponašal in ska-
zoval v druščinah z dušnimi ali
telesnimi darmi in prednostmi; po¬
nižno obleko — naj rajši ponošeno
-— je imel, in namest v zbirališča
in druščine je zahajal k otročičem,
ktere je učil svetih resnic. — V
blišču in šumu sveta se nedolžnost
težko ohrani in skor gotovo oskruni.

Sv. Alojzij pa se je skrbno
varoval celo sence greha in stresal
se je pred vsako mislijo, ki ni bila
obrnjena v .Boga; zato se je odpove¬
dal svetuj hitel je v samostan zmed
zapeljivega sveta; ni se ustrašil na-
potji in zaprek, ampak trpel in mo¬
lil je in neustrašeno se boril, dokler
ni prišel v zaželjeno zavetje, v tiho
celico. „Kaj pomaga človeku , ako
ves svet pridobi, duša pa škodo trpi ? “
je rekel Kristus.

177

„Gospocl tvoj Bog je razdeljiv
®genj“,  pravi sv. pismo. Zares je
Bog ogenj, ki očišča madeže one,
ki se njemu bližajo. Zato se je prav
tesno sklenil sv. Alojzij s tem og¬
njem, in očistila se je njegova duša
celo malih napak. To zedinjenje z
Bogom pa je dosegel s tem, da je
obračal vse misli in želje v Boga
m se vtapljal s premišljevanjem tako
globoko v Boga, da ni bil skoraj
nikoli razmišljen. Sv. Alojzij je bil
čist v mislih, željah, besedah in
djanji; bil je zedinjen in sklenjen z
Bogam do smrti. O kako lepa je
mogla biti njegova duša!

Sprašanje.

Sem zapustil posvetnost 5 sem
kaj resnoben in zbran v duhu? —
Oh nečimurnost srca mi priča, da
se ves v svetu tičim! — Odkod
drugod izhajajo goreče želje po-

Sv. Alojzij. 12

178

svetnih dobrot, kakor iz popolno
prstenega srca, ki je še vse pre¬
vlečeno s pozemeljskimi ognjuski in
polno nečistih želja? — Kdaj se
bom dvignil z mlakuž sladnosti, z
močvirja posvetnosti na solnčne vi¬
šave, na nebeške planjave? — Oh
pred ne, dokler ne otresem nečimur-
nosti, dokler se ne odpovem svetu ?
— Se ogibam dušnih nevarnost ? —
Res nismo vsi vstvarjeni za samo-'
stan, pa vsim se veli: ,, Bodite sveti,
kakor sem svet jaz vaš Bog!“  Tudi
ni treba samostana za pobožno živ¬
ljenje, in kdor zunaj samostana ljubi
svet in njega šege , bi tudi ljubil svet
in njega šege v samostanu.  — Zakaj
živim po razvadah sveta? — Zakaj
se pridružam veselicam, norčijam
sveta, ko vem, da mi oskrunjajo
dušo? — Zato, ker še ljubim svet
in njegove sladkosti. — Oh koli—
krat sem pri sv. pokori sklenil, samo

179

Bogu služiti — pa sklepi so zginili,
Bogu sem utekel in se primešal zo¬
pet — posvetnim plevam! — Vedno
mislim na svet in redko na Boga!
— Toliko sklepov in nič sadu! O
Bog, kdaj te bom nehal izdajati?!

Žalost in sklep.

O Gospod! britko objokujem,
da sem do zdaj brez skrbi živel za
dušno lepoto in jo celo v tolike
nevarnosti postavljal. Jaz neumnež
sem se dal slepiti lažnjivemu svetu;
sem zavoljo minljivih reči, zavoljo
peščice prahu zanemarjal neumrjočo
dušo in zapravljal radost in slavo
nebeškega raja! Pa zdaj, o Gospod,
spoznam svoj pregrešek; zdaj hočem
popraviti krivico po vsi moči; zdaj
hočem bežati pred vso nečimurnostjo
in ogibati se vsih razvad sveta, ker
mi kale in madežvajo dušno lepoto.
Vsak dan hočem čuti nad nagnjenjem

12 *

180

srca, nad mislimi, željami, govori in
djanjam, in zvečer se skrbno spra¬
ševati, ali sem kaj storil za dušno
lepoto in čistost. Sklenem tudi, da
se čem malih  grehov varovati, ker
oni rode velike.

Molitev.

Kako malo ti je podoben
tvoj rejenček, o sv. Alojzij!
Ti si se po dolgem boji težko
odtegnil zapeljivemu svetu; jaz
pa se rado voljno zapletam v
zanjke njegove. Y r se tvoje misli
in želje so bile vedno pri Bogu,
moje pa se vlačijo po svetu ob
kalnih mlakah sladnosti in ne-
čimurnosti. Vendar še zaupam,
o sv. Alojzij! ne zavrzi me;
skaži mi milost in sprosi mi od
Boga moč, da bom zdaj zvesto

181

spolnoval sklepe za ohranjenje
dušne lepote, da obistim svoje
srce vsih želja posvetnih do¬
brot, vsih napak in nepopolnost.
Sprosi mi, o moj zavetnik in
pomočnik! sprosi mi gnado, da
sklenem vse svoje misli in
želje edino z Bogam; da njega
nad vse ljubim in se ž njim
zedinim v nebesih. Amen.

v

Šesta nedelja.

Sv. Alojzij zgled deviške čistosti.

Premišljevanje.

Dušna lepota že obsega de¬
viško čistost, pa posebno jo hočemo
še premisliti, ker zavolj nje je dobil
sv. Alojzij ime angelskega mladenča.

Čisto devištvo je z nebes na
zemljo presajena cvetica, ki je pri-

182

jetnejša, ko vse dišave, mičnosti,
sladkosti in veselice sveta; ki je
dražji, ko vse zemeljsko zlato in
srebro, ko vsi bleskeči kamnički in
sijajni biseri; ki je mileje, ko svetlo
ozvezdje na jasnem ohloku, prijaz¬
nejši ko jutranja zarja in veličast-
nejši, ko poldanje sobice; lilija de-
vištva je radost in slast presveti
Trojici, Mariji in vsem nebeščanam.
Pa brezmadežna in občutljiva se
krnalo oskruni, kmalo jo posmodi
slana pregrehe.

V deviški čistosti je sv. Aloj¬
zij dosegel naj višji popolnost. Doma
še so ga imenovali angelčka ,, in zbor
kardinalov, ki je preiskal vse živ¬
ljenje in vse čednosti njegove, mu
je dal slavni priimek angelskega mla-
denča,  in papež so potrdili  to častno
ime. To nam je porok, da je ohranil
sv. Alojzij brezmadežno vse svoje
žive dni deviško čistost. Ravno za-

183

voljo te čistosti so ga povsod jako
čislali, da so urno umolknili V dru¬
ščinah vsi nepošteni govori, kakor
hitro se je le Alojzij prikazal. Ves
je gorel za to čednost, in ker si
je ni upal sani ohraniti v protečih
nevarnostih, jo dari in posveti De¬
vici vsili devic, Kraljici nebes in
zemlje. Marija prečista devica po¬
maga in varuje svoje rejenčke, ki
jo posnemajo v devištvu, vsili ne¬
varnost; pod svoj plašč jih sprejme
in ni se jim bati satana. Z božjo
milostjo je ohranil sv. Alojzij po
prošnjah Marijinih tako brezmadežno
čistost, da ga po besedah zbora
kardinalskega, niso nikoli nadlego¬
vale nečiste  misli ali želje, kar se
sicer ne bere od svetnikov.

Prečudno pa je tudi skrbel za
svoje devištvo. Vse življenje nam
to resnico potrdi, še jasniši pa ne-
kteri posebni prigodki. Več let je

184

bil sv. Alojzij na kraljevem dvoru
in vsak dan pri cesarici, sestri kralja
Filipa II., pa ni je pogledal v obličje,
ni je poznal. Tudi o govoru z ma¬
terjo je pobešal pogled, in noben
ni vedil, kake oči ima. Skrbno je
bezal vselej pred vsemi veselicami,
ki so bile količkaj nevarne čistosti
njegovi; skrival se je v tacih ča¬
sih v samotne kotiče, kjer je kleče
molil in premišljeval, ko so ga med
tem povsod iskali, da bi ga spra¬
vili v druščino.

Sprašanje.

Kake misli in želje godi moje
srce? — Bi mene oblila rudečica,
ko bi jih kdo drug vedil? — Skr¬
bim za čistost? — Sem mar tako
zaslepljen, da se zdržujem samo
velikih nesramnost? — Ali morde
še grdobijo manjšam in zagovorjam ?
— Bog jih ne bo zagovarjal, am-

185

pak z večnim ognjeni pokoril! —
Bi imel morile še posebno skrbeti
za čistost, ker je v posebnih ne¬
varnostih?— Sim mar sam nje naj
hujši sovražnik, ker si dovolim ne¬
čiste misli, želje pogovore, poglede ?
■— Oh zbudi se duša in preglej
skrbno svoje srce; gre ti za zveli¬
čanje.  Nečistnik je gnjusoba pred
božjim očem$ nečistnike je Bog že
strašno tukaj strahoval, kako jih
Uiora še tamkaj! Pa brez krotenja
počutkov in zatiranja poželjivosti se
ne napredva v ti čednosti. Sim že
kaj storil za njo?  — Nisem še ves
radoveden, brbrav, in požrešen v jedi
in pijači, da vedno močneji ogenj
v meni narašča? —

Žalost in sklep.

O kako omadežana je moja
duša z nečistimi mislimi in željami!
žal mi je, da sem v svoji slepoti

186

nečiste dela zagovarjal in zmanj¬
ševal ; da sem se zdržal samo ve¬
likih nesnag, manjši mi pa še mar
niso bile ! O Gospod! spoznam zdaj
svojo krivico in s tvojo pomočjo
hočem čisto živeti do smrti. Moj
život je ud Jezusov, tempelj sv. Duha;
o Bog ne daj, da bi ga še kdaj
oskrunil z nečistimi mislimi, željami
ali sladnim djanjem! Sramožljiv ho¬
čem biti do sebe in drugih 5  ne bom
si dovolil nič, kar bi mi rudečico
napravilo pred poštenimi ljudmi.
Varovati se hočem zapeljivih bukev
in ljudi, tudi veselic in dražb, ki
so količkaj nevarne moji duši. Od¬
povem se vsi nečimurnosti, ošabni
obleki, mehkužnosti, lenobi in sploh
sladnim občutljejem in delam, ljubil
bom delavnost, spokornost in mo-
litvo. Zdihovati hočem ob vsaki ne¬
čisti skušnjavi: „0 Jezus! o Marija!
o sv. Alojzij! pomagajte mi! O sveti

187

w pravični Bog! rajši umrjem, ka¬
kor bi te šalil u .  — Goreče hočem
moliti za dar čistosti in pogosto se
zatekati k Mariji in sv. Alojziju, naj
mi sprosita moč zoper vse skušnjave.

Molitev.

O sv. Alojzij, ti angel v
mesu! glej, kako me osramo-
tuje angelsko tvoje devištvo,
ker se vidim omadežvanega s
toliko nečistimi mislimi, želja¬
mi, govori in deli. Stopim ves
studen in grd pred svetlo tvoje
obličje, pa prosim te pohlevno,
oh ne obračaj od mene milih
svojih oči! Zdaj črtim vso ne¬
snago in trdno sklenem, da se
ne bom več omadežal z naj
manjši nečisto mislijo. S prosi
mi zato od Jezusa in Marije

188

pomoč, da se bojim tudi v mi¬
slih vsega, kar mi preti čistost
otemniti. Vdahni mi tak stud,
tako sovraštvo do nečistosti,
kakoršno si ti do nje občutil
vse žive dni 5 daj mi tisti strah
božji, s kterim si čistost duše
in života neprenehoma varoval
in sprosi mi gnado, da bom
zvesto spolno val svoje sklepe
z božjo pomočjo in varstvom
D. Marije. Amen.

189

za vsak. dan v tednu.

V pondeljek.

Sv. Alojzij zgled pobožnosti in
molitve.

Premišljevanje.

Kdor živi v Bogu in zavoljo
Boga,  to je, kdor Boga spozna,
moli, zapovedi spolnuje in vse samo
na Boga obrača, je resnično pobožen.

Sv. Alojzij je že otrok Boga
spoznal in srčno ljubil; iskal je samo
dopadenja božjega in skrbno je rabil
vsak trenutek časa njemu v službo.
Edina skrb mu je bila, dajespol-
noval vse zapovedi božje; govoril
bi bil samo od Boga, njega je imel
vedno pred očmi. Tako goreče je
prejemal presv. Telo, molil, pre-

190

mišljal, se postil in pokoril, da so
se vsi ogrevali z ognjem pobož¬
nosti njegove. Vse je začenjal  z
Bogam, delal  z Bogam in končal
z Bogam.

Molitva je življenje in hrana
duši.  Bog če prošen biti svojih mi¬
lost, zato da spoznamo revščino in
nezmožnost svojo in vse zaupanje
edino vanj stavimo. Po pravi mo¬
litvi dobivamo od Boga neznane
dobrote, tolažbe in olajšbo v vseh
potrebah, zato molimo pogosto, zbra¬
no, ponižno , udano in zaupno!

Sv. Alojziju je bila molitva
naj ljubši delo in močno se je že
deček veselil, da bo z materjo
molil, in že v polčetrtem letu je
sam kleče molil, skrivaj v kakem
kotiču. Odraščen je še rajši molil
in ko bi imel iti na veselice in
rajanje kraljevega dvora, je hodil
molit v samotne kraje. Pa si je

191

tudi pridobil z molitvo  dar stano¬
vitnosti v čednostih; z molitvo  samo
je premagal vse napotja in zapreke
°b volitvi stanu ; z molitvo  je spro¬
žil spreobrnjenje očetu in bratu;
naj trše srca so bile ganjene po go¬
reči njegovi molitvi.

Sprašanje.

Sem pobožen ? — ne opuščam,
ali celo zaničujem molitev in službo
božjo? — Imam kaj strahu božjega?
— Iščem Bogu ali svetu dopasti ? —
Ne zapuščam Boga v sreči? —
Kdor ne prejema vedno gorečnejši
presv. Telesa , ne moli in ne pre¬
mišlja volje božje , ne raste v pobož¬
nosti.  — Iščem svetih ali posvet¬
nih pogovorov? — Ne zaničujem
zavolj videzne svoje pobožnosti na
videz manj svetih ljudi ? — Ne
presojujem drugih; jim ne podtikam
v vsaki reči slabih namenov? —

192

Zakaj sem len v molitvi in zakaj
molim samo z jezikam, razmišljeno
in nestanovitno ? — Brez trdne za¬
upnosti v molitvi ne daje Bog to¬
lažbe in nas ne usliši.  — Se ne
sramujem molitve, ali jo imenujem
celo vražo? — Kdor zdaj molitev
opušča , bo še želel moliti, pa bode
prepozno. Gorje mu!

Žalost in sklep.

O Gospod! slabo molim, ni¬
sem pobožen; pa zdaj začnem, po¬
magaj mi! Prihodnjič hočem iskati
samo tvojega dopadenja, ne pa
človeškega. Kakor pred tvojim o-
bličjem bom opravljal vse dela in
v dobrem hočem skrbno prebirati.
Od tega sklepa me nima odvrniti
ne zaničevanje sveta ne zbadanje
prijatljev, in skrbno bom rabil vse
od cerkve priporočene pomočke za
povikšanje pobožnosti. Ko pa sam

193

nič ne premorem, hočem po besedah
sv. Pavla „vedno u  moliti. Molil
bom srčno in pobožno zjutraj, opoldne,
zvečer, pred jedjo, po jedi; z go¬
lečimi zdihljeji bom posvečeval Bogu
vse opravila in težave. Moliti ho¬
čem v skušnjavah, veselji in ža¬
losti, za vse žive in mrtve.

TVIoli tov.

O sv. Alojzij, svetla zve¬
zda pobožnosti in molitve! uči
tudi mene, mlačnega svojega
rejenčka, tako pobožno in go¬
reče moliti, kakor si ti molil
in Boga častil. Sprosi mi od
presvete Trojice dar pobožne
molitve, da bom v duhu in res¬
nici, v zaupnosti in stanovit¬
nosti k nji zdihoval in živel
samo v nji in za njo. Amen.

Sv. Alojzij. 13

194

V torek.

Sv. Alojzij zgled pokorščine.

Premišljevanje.

„Pokorščino hočem, ne daru“,
je rekel Bog že v starem zakonu.
Nepokorščina je sad napuha , spod¬
jeda vse čednosti.

Pokorni moramo biti Bogu  in
vikšim  svojim. „Kdor se ustavlja
človeški oblasti, se ustavlja Bogu
in sam sebi pogubo napravlja 44 ,
piše sv. Pavel. Samo takrat se
ne smejo slušati vikši, kadar bi
veleli kaj pregrešnega zoper božje
zapovedi. Pa tudi se moramo tako
vesti, da Bogu dolžna pokorščina
vikšim ne nasprotva. Sv. Alojzij
je bil v srcu prepričan, da ga kliče
sam Bog v jezuitovski red, pa ča¬
kal je, udari volji božji, očetovega
dovoljenja, ker se je bal grešiti
zoper četrto božjo zapoved. Zvesto

195

in urno je bil pokoren, da mu je
zadostil še v otročjih letih samo
pogled, sam migljej, in že je vse
storil. Nikoli ni ravnal samovoljno;
prepovedi vikših, da ne sme preveč
zatirati života s poštam in drugimi
spokornostmi, je natanko spolnoval,
čeravno so ga težko stale.

Sprašanje.

Sem pokoren Bogu? — Me vodi
pri vseh delih božja volja ali moja
trma ? — Je moja pokorščina poniž¬
na, t. j. brez ugovora, brez preiska¬
ve, zakaj imam to in tako storiti, zakaj
ne tako in tako? —Je tudi hitra in ve¬
sela, če mi je lahko storiti ali težko?
— Zapovedi so volja božja; kdor jih
pretuhtava , preden jih spolni, je straš¬
no ošaben , ker hoče Stvarniku samemu
zapovedi dajati.  — Zakaj mrmram,
kadar imam kaj storiti ? — Se sra¬
mujem pokoren biti ljudem nižjega
stanu, manjši vednosti ?

13 *

196

Žalost in sklep.

O moj Bog, o naj svetejši
Oče! nisem vreden tvoj otrok ime¬
novan biti zavolj neskončne svoje
samoglavnosti. Pa zdaj rečem z
Davidam: „Spolnovati hočem tvojo
postavo vedno in vekomaj 11 .  Nikdar
več se ne bom ustavljal sveti tvoji
volji; vselej jo hočem brez ugovora
urno, ponižno in veselo spolnovati
tudi v majhnih rečeh; samo prosim
le: „Daj mi razumeti tvojo postavo
in spolnoval jo bom iz vsega srca.
Vodi me po poti svojih zapoved,
ker me vesele “.

Nlolitov.

Sv. Alojzij, zgled prave
pokorščine! dolgo sem oklju-
bovai božjim zapovedim. O
sprosi mi milost od Boga, da
bom sveto njegovo voljo od-

197

zdaj vselej zvesto spolnoval;
prosi, o moj pomočnik! da bi
Bog omehčal trdo moje srce
in vkrenil železno mojo samo¬
voljnost pod sladki jarm prave
pokorščine. Amen.

V sredo.

Sv. Alojzij zgled češenja D. Marije.

Premišljevanje.

Bog je naš oče, Marija nam
je dobra mati.  K Mariji so se
zatekali kristjani, od aposteljnov do
zdaj, v vseh potrebah dušnih in te¬
lesnih, ker Jezus nam deli zaklade
svojih milost naj rajši po rokah
ljube matere svoje. Marija pa tudi
skrbi za nas bolj, ko naj skrbniši mati,
in ona objema z neskončno ljubez¬
nijo vse otročiče svoje, tudi nepokor¬
ne, če se le resnično žele poboljšati.

198

Sv. Alojzij je od mladosti za
Bogam Marijo prvo častil in srčno
ljubil. Kadar se je je spomnil, od
nje govoril, njeno podobo gledal
ali ime slišal, se mu je razodeval
celo na obličji plamen žareče lju¬
bezni do blažene device. Častil
jo je vsak dan — tudi na poti in
v bolezni — z molitvami; obiskoval
je nje podobe, cerkve in altarje;
posebno hrepenel je po njenih praz¬
nikih. Ves se je ravnal po zgledu
Marijinem in njo si je zvolil var-
hinjo deviške svoje čistosti.

Sprašanje.

Častim Marijo s posebno go¬
rečnostjo ? — Posnemam nje po¬
nižnost, čistost, pobožnost in uda-
nje volji božji? — Z ošabnostjo in
nečistostjo se Marija ne more nikdar
častiti , če se tudi še kake posebne
molitvice nje v čast opravljajo.  —

199

Kako praznujem nje godove? — Jo
prosim varstva in pomoči za čistost, za
smrtno uro? Ali jo morda nič ne ča¬
stim ? Tega Bog varuj! Kdor Ma¬
rije ne Časti, je mrzel v veri.

Žalost in sklep.

Boli me srce, da nisem Ma¬
rije nič posebno častil 5 pa zdaj,
o Jezus ! jo hočem vse gorečniše ča¬
stiti. Ob sabotah jo hočem odzdaj s
posebnimi molitvami častiti, postavim
z rožnemvencem, litanijami ali dru¬
gimi molitvami. Častiti jo hočem,
kadar bom šel memo nje podobe;
obiskoval bom nje altarje, molitve
bodem opravljal pred nje podobo,
kadar mi bo moč; čez dan se ji
bom priporočal in njene čednosti
posnemal in se od nje pomenkval;
v saboto pritrgano hrano bom nje
v čast vbogajme dajal, ali kako
drugo dobro delo storil.

200

Molitev.

0 sv. Alojzij! ki si ves
gorel za rast Marije, sprosi
tudi meni srčno ljubezen do
te prečiste Device in brez¬
madežne Bogorodnice, da se
ji skažem s posnemanjem nje
nebeških čednost prav uda-
nega in pokornega rejenčka,
in vreden postanem nje var¬
stva in prošenj pri Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

V četrtek.

»Sv. Alojzij zgled zvestobe svojemu
poklicu.

Premišljevanje.

Bog da vsakemu človeku za
njemu odločeni stan potrebne zmož¬
nosti  ; zato naj nastopi vsak ta stan,

201

kterega si po skrbni preiskavi od
Hoga odločenega spozna, ker v
takem stanu bo naj laglje nebesa
zaslužil. Vsak stan mora po svoje
jesti kruh v potu in trudu. Ne-
kteri imajo samo životna dela, ktere
pa krepijo zdravje; drugi delajo
veliko teži z duham, in take opra¬
vila zdravje podkopujejo. Vsak stan
una veliko več trnja ko rož. Bo¬
dimo zadovoljni, kamor nas je Bog
postavil; tudi Jezus je bil reven,
zaničevan bolj ko vsak človek. Kdor
je nižji, bo laglje zveličan, ker
laglje spolnuje svoje dolžnosti. Dol¬
žnosti svoje pa mora vsak spol-
Hovati, če neče večno goreti.

Sv. Alojzij ni nikoli pohajkoval;
yes čas si je natanko delil za delo
in molitev, in tako je opravljal vse
S’*’oje dolžnosti po gotovem redu.
Sv. Alojzij nam tudi pokaže, kako
lepo se strinjate ali sklepate molitev

202

in delo, ker so bili vedno ž njim
zadovoljni vsi njegovi učitelji in vikši.
Skušal je tudi poleg dolžnost svo¬
jih še kako dobro delo opraviti. Učil
je otroke kerščanskih resnic, miril
in svaril je sovražne in grešne ljudi,
posebno domače služabnike.

Sprašanje.

Spolnujem svoje dolžnosti? —
Se ne ukvarjam z drugimi rečmi,
dolžnosti stanu pa opuščam ali po¬
vršno obrskam? — zakaj mi je
dolgčas; zakaj ubijam dragi čas
s praznimi ali celo grešnimi krat-
kočasvanji; zakaj imam toliko skuš¬
njav? Ker sem len; ker ne spol¬
nujem dolžnost svojih! Delaven človek
ne pozna dolgčasa , se manjka mu
časa ; tudi nima mnogo skušnjav.
„ Skrbi, da te satan nikdar ne dobi
brez dela 11 ,  pravi sv. Jeronim. O-
pravljam vse dela voljno in potr-

203

pežljivo ? posvečujem svoje opravila
; s  pobožnimi zdihljeji; jih začenjam
111  končujem z Bogam? — Imam
grešne pogovore v delu? — Se
sramujem svojega stanu?

Žalost in sklep.

Spoznam o Gospod svojo kri—
v ico. Len hlapec sem, pa sedaj
hočem s tvojo pomočjo vse skrb-
Oejsi svoje dolžnosti spolnovati, ker
o Bog, tako hočeš. Moliti in
delati hočem po svoji moči, vse
opravila posvečevati s srčnimi zdili-
jjeji; ves trud darovati tebi v čast
ln  odpuščen j e svojih grehov. Delal
kom, ker ti veliš, ne pa zavolj ljudi,
kakor pravi služabnik Kristusov is
resnične ljubezni do Boga in blišnje-
3 a i radovoljno in iz vsega srca.

iVlolitev.

O sv. Alojzij! ti si od
mladosti dobref dela opravljal,

204

in še vedno delal, kakor bi ne
bil nič dobrega storil; oh jaz
pa delam greh za greham;
jaz nimam nič dobrih del; jaz
sem celo dolžnosti svoje mlač¬
no ali napol spolnoval. O sv.
Alojzij! sprosi mi, da bom do
smrti opravljal dobre dela in
zvesto spolnoval vse svoje
dolžnosti. Amen.

V petek.

Sv. Alojzij zgled svete smrti.

Premišljevanje.

Nekteri svetniki so se pripravljali
z naj ostrejši pokoro za smrt vse svoje
življenje in vendar so še trepetali pred
to strašno uro. Kako se tedaj za-
more kdo zadnje tednje, zadnjo uro
pripraviti za srečno smrt? — Je

205

®ar to srečno ločenje, če se v burni
hitrici že skor brez zavesti sprejema
'presv. Telo ali samo sv. poslednje
Olje? Bog je neskončno usmiljen, pa
^di neskončno pravičen, in kakor se
fivi, tako se navadno umira.  Smrt je
gotova, čas pa negotov; noč in
dan pobira nemila smrt mladino in
starino, pa ljudje brez pomisleka
sive. Oh stokali bodo in milo je¬
čali — pa ne bo je pomoči!

Sv. Alojzij je bil vsak dan za
smrt pripravljen; kakor pa so se
am prve znamnja bolezni prikazale,
se urno še skrbnejši pripravlja za
srečno ločitev. V čisti zavesti prej¬
le sv. popotnico z gorečimi željami
m žarečo ljubeznijo; vse posvetne
absli popolno odpravi in hrepeni skle¬
njen biti s Kristusam v nebesih; vse
) r  olj no trpi; je prijazen, nič ne toži
in se vdano loči od svojih, ker je
prepričan, da se bo ž njimi zedinil

206

tam v nebesih za vekomaj. Srečna
je smrt 'pravičnih, nesrečna pa greš¬
nikov.

Sprašanje.

Kako se pripravljam za smrt?
— Mar z razmišljenostjo in mlač¬
nostjo v molitvi in prejetji sv. za¬
kramentov ; z lenobo v dobrih delih,
s hrepenenjem posvetnih dobrot? —
Zakaj zamerim, če me kdo spomni
od smrti; zakaj sem tako žalosten,
ko ugledam kak pogreb ali zasli¬
šim mrtvaške zvonove? — Zato,
ker mi te reči naznanjajo smrt, vest
pa mi še toliko očita in strašno
grozi. — Zakaj nič ne premišljam
posljednih reči človekovih? — Ne
daj se preslepiti z besedami: „Kdo
si bo grenil kratko življenje s tako
grozovitnimi rečmi \ u  Resje kratko;
pa zato naj bo grenko, da bo le
večno slajši; ako ti bo tukajšnje

207

življenje polno sladkost in rožic, u-
iegneš priti na onem v samo trnje
1,1  pelin — v večni ogenj.

Žalost in sklep.

O moj Bog! spoznam s stra¬
hom in grozo neskončno svojo brez¬
skrbnost , da mi ni celo nič mar
smrtna ura, po kteri se ravna vsa
večnost moja. O da bi mogel zgub¬
ljeni čas nazaj priklicati! Pa ti,
pravični Bog! mi še enkrat odpusti
ni jaz trdno sklenem, da se bom
od zdaj začel skrbno za smrt pri¬
pravljati. Zato bom tako živel, da
se ne bom bal smrti. Premišljal bom
smrt vsak večer pred posteljo, in
srčno žalost bom nad grehi obujal,
kakor bi imel še to noč umreti.
Molil bom večkrat molitve umira¬
jočih , da jih Bog za mojo smrtno
uro sprejme, ako takrat ne bom
pri zavesti 5 moliti hočem tudi rad

208

za umirajoče, in mrtve, da tudi jaz
dosežem to ljubezen ob svoji smrti.

AI o l i to v .

Sv. Alojzij! sprosi tudi
meni od Boga milost, da bom
po tvojem zgledu odzdaj do
smrti pobožnejši živel in se
vredno pripravljal za zadnjo
uro z vedno spokojnostjo in
žarečo ljubeznijo do Jezusa,
da tudi po tvojem zgledu sreč¬
no v Gospodu zaspim. Amen.

V saboto.

Slava sv. Alojzija v nebesih.

Premišljevanje.

Magdalena Pacis je 4. aprila
leta 1600 v zamaknjenji tele be¬
sede izkliknila: „0 kako slavo

uživa Alojzij sin Ignacijev! (jsv.

209

Ignacij je namreč osnoval jezui-
tovski red). Rada bi obhodila ves
svet in pravila: Alojzij, sin Igna¬
cijev, je velik svetnik. Želela bi
vsakemu razkazati njegovo čast,
da bi se po njem Bog častil. Zato
je tako povzdignjen, ker je v Bogu
skrito živel. O kako močna je bila
ljubezen njegova na zemlji in zato
se veseli v nebesih Boga. v obilni
ljubezni 44 .

Ljubezen do Boga je naj po-
trebniši za nebesa, brez nje je
zastonj ves naš trud. Kolikor srč-
niši pa kdo Boga ljubi, toliko veči
čast bo vžival v nebesih. Sv. Aloj¬
zij je že od otročjih let ves gorel
čiste ljubezni božje 5 za Boga živi, za
Boga se odpove posvetnim dobrotam
in mičnostim, in iz hrepenenja po
Bogu veselo umrje.

Vsem grešnikam je potrebna
pokora — zadostenje za grehe.

St.  Alojzij.

14

210

Sv. Alojzija ni obsenčil smrtni greh,
pa se je ostro pokoril, krvavo bičal,
ceie noči kleče molil, gorke solze
prelival in še linji postil pri slad-
čicah in v sladnosti kraljevega dvora,
ko puščavniki v groznih pečinah.
r l’a spokornost mn ni zbrisovala
grehov, ampak množila in veličila
mu je slavo nebeško. Pri tem je
bil silno ponižen in že na tem svetu
čist angelček. Ko zjutranja zvezda
na višnjevim obnebji je lesketala
angelska njegova čistost5 in kaino
drugam zamore iti angelček, kakor
med nebeške angele ?

Žalost in sklep.

Ves žalosten ti spoznam, o
Gospod ! svojo nezvestobo, da sem
krstno oblačilce že davnej oskrunil
in omadežal. Zgubil sem drag za¬
klad, oh zapravil sern gotovo za¬
stavo večnega življenja! Pa hočem

211

Umiti svojo dušo vsih grehov s pre¬
drago krvjo Jagnjetovo, ktere ena
sama kapljica zarnore ves svet oči¬
stiti; spirati hočem svoje madeže z
britkimi solzami srčne žalosti noč
Ui dan vse žive dni v vedni spo-
kornosti. Naj podpira mrzlo moje
srce s tvojo gnado, o Bog! tndi
neskončno veselje nebeškega raja,
da bom na tem revnem svetu vse
grenkosti tebi v čast in odpuščenje
Svojih hudobij voljno trpel; ker nam
po besedah sv. Pavla ,, tukajšnje
nadloge, ki prav kratko trpe in pre¬
idejo, pripravijo gori v višavah večno,
neskončno veličastvo brez vse mere“.
Zatorej hočem zdaj in vselej Boga
in edino le Boga ljubiti nad vse,
ne samo na jeziku, ampak tudi v
srcu in djanji. Za pomoč, da bom
ta sklep mogel spolnovati, se bom
zatekal zravno presv. Trojice in
blažene D. Marije k angelskemu

14  *

212

mladenču sv. Alojziju. 0 bodi v
neskončni slavi ti moj zagovornik
pri Bogu, da se tudi jaz ubogi grešnik
enkrat s teboj sklenem vekomaj!

Molitev.

O presv. Trojica! hvalim
te in častim, da si podelila sv.
Alojziju tako neizrečeno slavo.
Ti si razodela svetu njegovo
čast v nebesih, da bi blišč tega
plačila, kakoršnega si pripra¬
vila vsem, ki te goreče ljubijo,
podpiral našo slabost, povikšal
naše zaupanje, in da bi ga mi
pomoči prosili, ko toliko pre¬
more pred tvojim prestolam mi¬
lost in dobrot. Zatoraj se za¬
tečem k tebi, o sv. Alojzij!
oziraj se dobrotno z nebes name
svojega rejenčka in sprosi mi

213

od Boga vseh potrebnih gnad
za sveto življenje; spodbadaj
me, da bom resnično posnemal
tvoj zgled, Boga ljubil čez vse
posvetne dobrote, bližnjega pa
v besedi in djanji kakor sebe.
O kako te hočem tam v svetlih
nebesih iz vsega srca hvaliti
za zveličanje, ktero doseči mi
milostno pomagaš. Amen.

214

Molit?©

v čast sv. Alojzija.

Jutranja molitev

ob šestnedeljni pobožnosti.

Vsegamogočni usmiljeni Bog!
darujem ti današnjo pobožnost v
hvalo in poveličanje sv. Trojice, v
čast in slavo presv. Telesa, v spo¬
min britkega trpljenja Jezusovega,
v čast prečiste Device Marije in
posebno sv. Alojzija, kterega je ob¬
darila tvoja milost s toliko dobrotami
in poslavila s toliko čudeži. Sprejmi
to današnjo mojo pobožnost v zna¬
menje srčne hvaležnosti za vse mi¬
losti, ktere si podelil sv. Alojziju
in po njegovih prošnjah tudi njemu
izročenem rejenčkam. Prosim pa po¬
nižno in zaupno tudi jaz tvoje veli¬
častvo, naj mi bo ta pobožnost v

215

dušno zveličanje, in dodeli mi iz
neskončnih zakladov svojega usmi¬
ljenja vse gnade, ktere so mi po¬
trebne po tvoji previdnosti in oče¬
tovski skrbi za večno zveličanje.

O sv. Alojzij, mogočni pomoč¬
nik mo j! sp rosi mi od Boga vse
milosti, da bom vse dni svojega
življenja, posebno pa danes, Bogu
verno služil in današnjo pobožnost
tako goreče začel in končal, kakor
si opravljal ti vse svoje pobožnosti.
Tebi izročim vse dobre dela, mo¬
litve in zdihljeje današnje; daruj
jih ti sv. Trojici, ker iz prečistili
tvojih rok jih bo milostno sprejela
in uslišala tvoje prošnje. Tebi tudi
izročim vse današnje potrebe in opra¬
vila; položi jih pred stol božje do¬
brote in sprosi mi zanje blagoslov
in srečo. Posebno ti priporočim to
potrebo . . . (imenuj joj; o sprosi
mi zanjo pomoč in srečno končanje,

216

ako je meni v zveličanje. Prosim te
tudi srečne smrti zase in za vse, ki
dans umrjejo ; izročim svojo in njih
duše po tvojih rokah presveti Trojici
in nebeški Kraljici Mariji. Amen.

(Moli 6 Očenašev, 6 Češenih Marij
in 6 čast Bogu.)

Cerkvena molitev.

Prosi za nas, sv. Alojzij!

Da bomo vredni obljub Kristusovih.

O Bog, delivec nebeških da¬
rov! ki si v angelskem mladenču sv.
Alojziju prečudno nedolžnost živ¬
ljenja z ostro pokoro sklenil; dodeli
nam po njegovih prošnjah, da ga
bomo vsaj v spokornosti posnemali,
ki ga nismo nasledvali v nedolžnosti.
Po Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Večerna molitev

ob šestnedeljni pobožnosti.

Zopet se vržem, o Bog! pred
stol tvojega veličastva. Tebe po-

217

iiižno in trepeče molim j tebe častim
in hvalim za vse dobrote, ktere si
nii milostno podelil vse življenje, po¬
sebno pa danes in med to pobož¬
nostjo. Naj ti dopade, o Bog ! moja
pobožnost in vse dobre dela, ktere
sem opravil s tvojo pomočjo tebi v
poveličanje, neomadežani Devici in
Bogorodnici Mariji v hvalo in v čast
sv. Alojzija. Srčno obžalujem vse
pregreške, ktere sem storil zoper
zjutranji svoj sklep; in zavoljo teh
ni vsih pomanjkljivost, ki sim jih že
ob večerni molitvi storil, te prosim
ponižno odpuščenja in trdno skle¬
nem, da hočem jutri s tvojo gnado
in pomočjo sv. Alojzija stanovitniši
hoditi po potu čednost in dobrih del,
in jnoliti gorečniši in z bolj zbranim
duhom. Prosim te tudi, o Bog! do¬
deli zavolj britke smrti Jezusove,
zavolj zaslužen ja in prošenj prečiste
Device Marije, sv. Alojzija in vsih

218

svetnikov mir in pokoj dušam v vi¬
cah, grešnikam žalost in poboljšanje;
meni pa milost, da bom posnemal
čednosti, posebno čistost in gorečo
ljubezen sv. Alojzija do tebe in bliž¬
njega, da zadobim po zvestim po¬
snemanji njegovega zgleda vse zve¬
ličanju svojemu potrebne gnade, in
potem večno življenje. Amen.

Izročim se to noč tudi tebi, o
sv. Alojzij! Ti odganjaj od mene
vse nečiste misli, želje in sanje.
Zadnja moja misel naj bo spomin
grenkega trpljenja Kristusovega, in
prva ob zbujen ji: „ Jezus, križana
moja ljubezen 1“ Amen.

Izročilo in prošnja do sv. Alojzija.

O sv. Alojzij, ljubljenec sv.
Trojice in blažene Device Marije!
zatečem se pod tvoje varstvo, ter
te zvolim pred božjim obličjem vpričo
Kraljice angelov in vsih nebeščanov

219

posebnega svojega zagovornika in
Pomočnika. Ti mi bodi zgled vsili
čednost; ti mi bodi varh čistosti;
ti me vodi vse žive dni po potu
zveličanja in sprosi mi od Boga
nioč, da posnemam po svojem stanu
prelepe tvoje čednosti; tebi popol¬
no izročim dušo in telo. O ne za¬
vrzi tebi vdanega neznano te lju¬
bečega srca, in ne odreci mi varstva
in pomoči svoje! Sklenem te vselej
častiti; pridobivati hočem tudi z
besedo in zgledam vernih častiteljev
in odvračevati po vsi moči greh
in vso božjo in tvojo nečast. Po¬
snemal te bom v čistosti, molitvi,
zatajanji, ponižnosti, potrpežljivosti,
v ljubezni do Boga in bližnjega, v
pobožnosti do Kristusovega trp¬
ljenja , presv. Telesa in Device
Marije, da zadobim pravega duha
spokornosti in popolnega ločenja od
sveta. Bežati hočem pred vsem,

220

kar bi me utegnilo tebi nezvestega
storiti. Zatoraj te pa zaupno prosim,
skrbi zame, vodi me vse moje dni!

Prosim te še posebnega varstva
ob smrtni uri. Takrat me ne za¬
pusti, o sv. Alojzij! takrat tolaži
obupno moje srce 5 takrat mi olaj¬
šaj in oslajšaj smrtni boj in reši
mojo dušo groznih nevarnost! Vžgi,
o žareči seraf! plamen neskončne
ljubezni v mojem srcu ob prejetji
sv. Popotnice; vdihni moji duši
presrčne zdihljeje in prosi in časti
ti zame križanega Zveličarja, ko
ga že jaz več ne bom mogel častiti,
da ne ugasnejo v mojem srcu Vera,
Upanje in Ljubezen, da ne bo za¬
me zgubljena neskončna cena presv.
Krvi, temuč mi bode v večno živ¬
ljenje. Amen.

221

Vsakdanja molitev k sv.
Alojziju.

O sv. Alojzij, angelski mla-
deneč, zgled popolne nedolžnosti
in deviške čistosti! sprejmi milo¬
stno od nevrednega svojega rejen-
čeka srčno počeščenje, ktero zaslužiš
zavolj prečudnih čednost in visoke
svetosti. Tudi danes te zvolirn svo¬
jega varha in ponižno prosim, po¬
magaj mi ohraniti dušno in telesno
čistost ; uči me goreče moliti in
spokorno živeti. Vedno te želim
častiti in ljubiti ; zatorej me sprejmi,
o milostni moj zavetnik! za vselej
med svoje rejenčke; podpiraj me v
vseh opravilih; napeljuj me k po¬
božnemu življenju in varuj me vseh
nevarnost. Tebi se izročim, ne za¬
pusti me, o sv. Alojzij! v življenji in
smrti. Amen.

222

Za dar čistosti.

O Gospod! vžgi naše srca z
ognjem sv. Duha, da bomo vneti
od žarkov božje ljubezni po zgledu
sv. Alojzija premagali vse skuš¬
njave zoper čistost in tebi služili
s čistim srcam po Jezusu Kristusu.
Amen.

Zoper nečiste skušnjave.

O vsegavedni Bog! ti znaš
in veš, kako nezmožen je človek
brez tvoje pomoči ; dodeli nam po
prošnjah sv. Alojzija hrambo in
mogočno varstvo, da bomo tudi mi
kakor on zavarvani nečistih skuš¬
njav in poželjivosti mesa, ter oči¬
ščeni vseh nespodobnih misel in želj
po Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Za posnemanje zgleda sv. Alojzija.

Zbudi, o Gospod! v naših srcih
duha prave pobožnosti in vžgi v
nas hrepenenje in prizadevanje za

223

popolnost, da bomo v resnici in
djanji posnemali in goreče spolno-
v ali čednosti, ktere nam tvoja mi¬
lost v zgled daje v služabniku
svojem sv. Alojziji. Po Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

Za stanovitnost v dobrem.

Vsegamogočni, večni Bog! ki
vlivaš v naše srca z gnado sv.
Guba darove svojih dobrot; dodeli
nam po zasluženji in prošnji sv.
Alojzija stanovitnost v dobrem, da
nikoli ne zgubimo z nepokorščino
do tebe zveličavne tvoje ljubezni,
teinuč vedno skrbno hranimo in go¬
neče spolnujemo vse svete želje,
ki nam jih v naših srcih oživlja
in obuja neskončna tvoja milost, po
Kristusu Gospodu našem. Amen.

Za spokornost.

O naj svetejši in pravičniši
Bog! z grozo in straham spoznamo,

224

da nas obsodi zgled nedolžnega
spokornika sv. Alojzija zavolj naše
nespokornosti pred obličjem tvoje
pravičnosti v večno pogubljenje. On,
naj čistejši, ki greha poznal ni, se
je ostro pokoril vse življenje in je
resnično križal in tri deviško svoje
meso; mi grešniki pa, ki imamo
toliko hudobij na vesti in tako po¬
željivo, duhu uporno meso, mi ne-
čemo celo nič slišati od pokore!

Omeči tedaj, o Bog! trde naše
srca; odvzemi nam lahkomišljenost
in vdihni nam duha spokornosti in
zatajevanja ; primrzi in pristudi nam
posvetne sladkosti in daj nam edino
veselje, edino olajšbo samo v gor¬
kih solzah nad storjenimi grehi in
v vernim spolnovanji volje tvoje,
da bomo po potu pokore svoj večni
namen dosegli, ker smo nedolžnost
zgubili. To nam dodeli po Kristu¬
su Gospodu našem. Amen.

225

Za ločenje od sveta.

Osramoteni in skesani spozna¬
jo , o Bog vse milosti! grešne
misli in želje svojega srca in za¬
upno zdihujemo k tebi, ker tvoja
gnada povzdiga posvetne srca k
uebeškim željam 5 raztrgaj po svo¬
jem usmiljenji grešne vezi, ktere
so nas do zdaj oklepale na zemelj¬
ske reči in zavaruj nas zapeljivosti
Ui strupa posvetnih razvad. Uči
oas po zgledu sv. Alojzija svetu
zamreti, studiti in sovražiti olišpano
zapeljivost, nečimurnost in minlji¬
vost zemeljskih dobrot in grešnih
kratkočasov. Dodeli nam, ki zavolj
stanu, v kterega si nas postavil, ne
Uioremo sveta popolno zapustiti 5 da
se bomo vsaj po moči ogibali po¬
svetnih druščin, tebe v samoti iskali
ui hrepenenje svojega srca samo tje-
kaj obračali, kjer nas čakajo večni
zakladi nebeških dobrot. Amen.

Sv. Alojzij. 15

226

Za pobožnost do križanega Jezusa.

O sv. Alojzij! ki si točil srčne
solze milovanja ob spominu in po¬
gledu križanega Jezusa, vžgi moje
mrzlo, neobčutno srce z ognjem svoje
ljubezni, in sprosi mi solze milovanja
do križane ljubezni, da me pretrese ob
vsakem spominu ali oziru na sv. križ
strašna pa zveličavna misel: ,, Toliko
je mogel sam Bog zavolj mojih grehov
trpeti , in jaz grozovitneš še vedno po¬
navljam vse strašne muke z vsakim
smrtnim greham!“  Ta misel me bo
varvala vseh grehov, ter mi netila
ljubezen do trpečega Zveličarja. Za-
toraj jo budi in živi, o sv. Alojzij!
vedno v meni, in vžigaj in množi mi
ljubezen in milovanje do križanega
Jezusa, da se spremeni moja žalost
v večno radost v nebesih. Amen.

227

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Ki •iste, sliši nas!

Kriste, usliši nas !

Bog Oče nebeški,

Bog Sin, Odrešenik sveta,

Bog sv. Duh,

Sv. Trojica, en sam Bog,

Sv. Marija,

Sv. Alojzij,

Ti služabnik Marije,

Ti angelski mladeneč,
l'i zgled mladosti,

Ti zgled čistosti in nedolžnosti,
Ti zgled pobožnosti,

usmili

se

nas

15 *

za nas Boga prosi!

228

Ti zgled spokori)osti in zataje¬
vanja,

Ti zgled vsili čednosti,

Ti kine jezuitovskega reda,

Ti dar ljubezni do bližnjega,
Ti ljubitelj uboštva,

Ti zaničevalec zemeljskih dobrot,
Ti popolni gospodar svojih po-
čutkov,

Ti ostri spokornik brez greha,
Ti premagalec svojega mesa,
Ti goreči seraf do presv. Telesa,
Ti žareča ljubezen do križanega
Jezusa,

Ti naj pokorniši vikšim,

Ti naj ponižniši v časti in slavi,
Ti naj potrpežljivejši v težavah,
Ti naj priljudnejši in krotkejši
do bližnjega,

Ti zvesti pomočnik svojim re-
jenčkam,

Ti dobrotnik ubogih,

Ti strežaj bolnikov,

za nas Boga prosi!

229

Ti varh čistosti in nedolžnosti,
l'i pomočnik grešnikam,

Ti svetovalec ob volitvi stanu,
Ti pribežališče v vsih potrebah,
Da tvoj zgled posnemamo,

Da nam Bog oživi vero, upanje
in ljubezen,

Da nam Bog dodeli sv. strah
pred greham,

Da nam Bog podari čistost in
potrebne čednosti,

Da nam Bog podari pravo mo¬
litev in premišljevanje,

Da povzdignemo svoje misli k
nebeškim željam,

Da goreče ljubimo Jezusa v
presv. Telesu,

Da vredno prejemamo Jezusa
pri sv. obhajilu,

Da nas sprejme Marija v po¬
sebno svoje varstvo,

Da djavno ljubimo Boga in bliž¬
njega,

za nas Boga prosi!

230

Da nas pripelje Bog k pravi
pokori,

Da ostanemo stanovitni dokonča,

Da nam olajša Bog smrtne bo¬
lečine,

Da nam bo Jezus milostni sod¬
nik,

Jagnje Božje, ki grehe sveta
odjemlješ; zanesi nam, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta
odjemlješ; usliši nas, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta
odjemlješ ; usmili se nas, o Gospod!

Ki •iste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!
Kriste, usmili se nas!

Oče naš . . . Češena . . .

Pi •osi za nas sv. Alojzij!

Da bomo vredni obljub Kristusovih !

P

3

P

w

O

cr?

p

6

V}

231

Molimo.

Vsegamogočni milostivi Bog!
M si tako obilno razlil zaklade
Svojih gnad v srce služabnika sv.
Alojzija, da se je obdan od vsili
dobrot in mičnost tega sveta, ven¬
dar čistega ohranil od nečimurnosti
in zemeljskih želja, ter je hrepenel
samo po nebeških dobrotah5 prosi¬
mo te ponižno, in zaupno zdihujemo
k tvoji milosti, dodeli nam po pro¬
šnjah in zasluženji sv. Alojzija, da
bomo tudi mi tukaj na zemlji ne¬
premagani od slabih zgledov tebi
zvesto služili, tam v nebesih pa te
večno vživali. Amen.

232

Jutranja molitev.

Zbudivši se, misli prvič in sami)
na Boga 5 pobožno se pokrižaj in
reči: Za svita, o moj Bog ! že
kličem k tebi; o Gospod, usliši
moj glas! Iz mehkužnosti ne ostajaj
v postelji, ampak ostani urno rekoč:
Ostanem v imenu Jezusa Kristusa,
ki me je rešil na trdem lesu sv.
križa z dragoceno svojo krvjo, ki
naj mi ne bo v pogubo, ampak v
večno življenje. Amen. Napravljaje
se premišljuj vstajenje iz groba, ob
poslednji sodbi, ali moli: Oblačilo
nedolžnosti mi daj, o Gospod! in
uduši v meni vse grešne želje. —
Orožaj me z obleko čistosti in z
močjo zoper vse skušnjave; obleči
mi novega človeka, da bom opran

233

1,1  očiščen v dragi krvi Jagnjetovi
dosegel večno veselje. Amen.

v  Napravljen moli kleče angelsko
ceščenje in sledečo molitvico:

Iz globočine srca te molim in
hvalim, o troj edini Bog, Oče, Sin
lfl  sv. Duh! za vse to noč mi do¬
deljene dobrote : za okrepčavni po-
Cl lek, za ljubo zdravje in posebno
z a neskončno milost, da me nisi
b> noč neprevideno poklical pred
ostro sodbo. Tvoj je dan, tvoja je
noč in tvoje je tudi moje življenje,
0  Gospod! Ker si mi dal žgoli iz
dobrote še ta dan doživeti, ga ho¬
čem končati samo tebi v čast in
slavo. Darim ti dušo in telo, vse
svoje djanje in nehanje, veselje in
trpljenje; vse kar vse naj le po¬
veličuje tvoje sveto ime, naj zbri-
suje grehe moje, naj bo v tolažbo
dušam v vicah. Hočem danes vse

234

dela in opravila posvečevati s po¬
božnimi zdihjeji, hočem se varovati
posebno tega greha .. . (Imenuj ga};
ogibati se posebno te grešne pri¬
ložnosti . . . (imenuj jo}; storiti to
dobro delo . . . (imenuj ga}; se va¬
diti zlasti te čednosti . . . (imenuj
jo}. O Bog, pomagaj mi spolniti
storjeni sklep ! Ljubim te, o Gospod!
čez vse, in svojega bližnjega kakor
sebe. v ti ljubezni želim svojim
staršem, dobrotnikam, sorodnikam,
prijateljem in neprijateljem in vsim
ljudem ves blagoslov na duši in na
telesu, mrtvim pa večni pokoj, po
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

O Gospa moja, o Mati moja!
tebi se vsega darim; in da se ti
skažern vdanega, ti posvetim danes
svoje oči, svoje ušesa, svoje usta,
svoje srce, sebe vsega. Kosem tedaj
tvoj, o mila Mati! varuj me; brani me
kakor svojo reč in vlastnino. Amen.

235

Moj angelj vari), moj krstni
patron, vsi angeli in svetniki in po¬
sebno ti sv. Alojzij! prosite zame
danes in vsaki dan, in varujte me
v seh nevarnost. Amen.

Oče naš . . . Cešena Marija . . .
Bogu . . . Verujem.

Večerna molitev.

Spanje je podobno smrti, po¬
stelja pa grobu. Mnogo se jih je
Zvečer zdravih vleglo, pa zjutraj so
bili že mrtvi. O strah in groza, kako
negotovo je jutro! Preišči tedaj,
kakor za smrt svoje misli, želje,
besede in djanje, kaj si vse storil
°ez dan in s kakim namenam. Obudi
s <'eno, popolno žalost nad grehi.
Gorje ti, če umrješ brez žalosti nad
svojimi hudobijami!

Dan je prešel in zopet sem eno
stopnjo bliže smrti in sodbe božje.
O koliko dobrot sem prejel danes

236

iz očetovske tvoje roke, pa kako
malo sem ti hvaležnosti zanje skazal!
Ovarval si me nesreče, ohranil si mi
ljubo zdravje, dal si mi potrebni ži¬
vež, in pustiš mi še čas za pokoro,
ko toliko in toliko ljudi zdihuje v
nesrečah, boleznih, v revščini ali pa
že v večnosti. O moj Bog! kako se
ti hočem zanje dosti zahvaliti ? Sam
ne premorem nič; vse je tvoja gnada,
tvoja dobrota; vendar sprejmi vse
moje dela v poveličanje svoje časti,
in darujem ti zanje britko trpljenje
in grenko smrt Zveličarja našega
Jezusa Kristusa.

Razsvetli me, o sv. Duh ! da spo¬
znam natanko svoje hudobije zoper
neskončno pravičnost in svetost tvojo.

(Zdaj sprašaj vest, obudi žalost in
potem reci:)

O neskončno pravični in sveti
Bog! obžalujem in sovražim iz srca
vse grehe, studijo se mi vse hu-

237

dobije mojega življenja. O da bi te
ne  bil nikdar žalil! O da bi te bil
v edno ljubil! Gospod, odpusti mi!
Gospod, pomagaj mi in te ne bom
nikdar več zavedno in radovoljno ža¬
lil, raji hočem vse, tudi smrt pretrpeti!
V tvoje rane, o Jezus! položim svoje
§i‘ehe; v globočino tvoje milosti po¬
topim svoje hudobije 5 oh, operi me
tn očisti me z dragoceno svojo krvjo.

Usmili se, o Bog! mojih star¬
šev, dobrotnikov i. t. d.; vladaj našo
duhovsko in deželsko gosposko 5
pomagaj revežem, bolnikam, jetni-
kam, popotnikam, sirotam in vdo¬
vam ; reši nedolžnost zapeljivosti,
pripelji grešnike na pot pokore, ne¬
vernike k luči sv. vere in krivoverce
zedini s sv. katoliško cerkvijo.

Tvoja rešnja Kri, o Jezus!
ohladi in očisti vse verne duše v
vicah, posebno pa te . . . in jih pelji
v večno življenje. Amen.

238

O Marija, mati milosti! ti me
brani sovražnika, ti me sprejmi ob
smrtni uri. Amen.

O moj angel varh, moj patron,
in ti sv. Alojzij! varujte me to noč
vsili nevarnost; vi čujte in hvalite
Boga nernest mene. O Jezus! tebi
živim, tebi umrjern, tvoj naj bom
zdaj in vekomaj. Amen.

V tvoje roke, o Gospod! iz¬
ročim svojo dušo. Amen.

Oče naš . . . češena . . . Vera.

če imaš čas, moli rožnivenec, lita¬
nije Matere božje i. t. d.

Ko se slačiš, premišljaj, kako so
Kristusa rabeljni slačili, ali kako gola
je tvoja duša vsili čednost in dobrih del;
ali kako boš mogel zapustiti ob smrti vse
ljubo in drago na tem svetu.  Pokropi se
z blagoslovljeno vodo in v postelji pre¬
mišljaj grob  ali trpljenje Kristusovo,  če
se zbudiš po noči, zdihuj k Bogu; moli
za grešnike, duše v vicah, za bolnike
in umirajoče.

239

pri očitni službi božji.

Ko stopiš v cerkev, se pokropi in reci:

Pokropi me, o Gospod! z iso-
pam in bodem očiščen ; operi me in
bodem beleji ko sneg. Usmili se me,
o Bog! po veliki svoji milosti; operi
me mojih hudobij in očisti me mo¬
jega greha. Čast Bogu . . .

Postavi se v mislili pred Boga.

V prahu svoje nevrednosti se
ti srčno zahvalim, o presv. Trojica!
za nezasluženo milost, ktero si mi

240

podelila pred toliko in toliko ljudmi,
da te zamorem v posvečeni cerkvi
častiti in moliti. Presvet je ta kraj
in strašanj šotor je živega Boga,
čegar slave in veličastva ne obseže
vse stvarjenje. Tukaj kraljuješ ti,
o Bog! tebe slave vse stvari; pred
tvojem veličastvam zakrivajo an¬
gelski kori svoje obličje, trepetate
zemlja in nebo.

Tudi jaz grešnik hrepenim tebe
častiti. Ker pa sem popolno nevre¬
den, srčno obžalujem hudobije vsega
življenja in se zaupno zatečem k
neskončnemu zasluženju Jezusove¬
mu, k prošnjam Bogorodnice Marije
in vseh svetnikov, ter te ponižno
prosim: Očisti moje srce vseh gre¬
šnih in posvetnih misel in želj, da
ti bom s čistim srcam in zbranim
duham prepeval čast in hvalo v
tem svetem kraji. Amen.

- •-

241

Misli se na Kalvariji pod Kristu¬
sovem križem; zato moli zbrano in pre¬
mišljeno, Ne oziraj se na vse kraje, ne
Pogovarjaj se, ne misli na druzega, ka¬
kor na sv. daritvo. „ Svete reči za svete
Wdi u .

Začetek sv. maše.

Pokrižaj se pobožno in potem moli:

O Bog vse milosti! ki si svet
lako ljubil, da nisi prizanesel edi¬
nemu svojemu Sinu, ampak si ga
dal za nas grešnike v naj britkejši
topljenje, v naj grozovitnejšo smrt;
daj mi milost, da bom s tako zbra¬
nim in pobožnim srcam pri ti sv.
maši, kakor bi bil pričujoč pri zad¬
nji večerji ali na gori Kalvariji,
kjer se ti je v neizrečenem trplje¬
nji daroval Kristus sam na lesu
sv. križa v odpuščenje grehov in

Sv. Alojzij. 16

242

zveličanje vsega sveta. Sprejmi, o
presveta Trojica! to neprecenjeno
daritvo v poveličanje svoje časti, v
vedni spomin britkega trpljenja in
grenke smrti Kristusove, v zahvalo
za vse prejete dobrote, v odpuščenje
mojih grehov, v tolažbo vernim du¬
šam v vicah, v pomoč vsem živim
in mrtvim, posebno tem, za ktere
sem dolžan moliti in prositi, in v
podeljenje vseh meni potrebnih mi¬
lost na duši in na telesu, po Kri¬
stusu, Gospodu našem. Amen.

Spovem se Bogu vsegamo-
gočnemu, Mariji prečisti Devici, sv.
Mihelu nadangelu, sv. Janezu krst-
niku, sv. aposteljnama Petru in Pav¬
lu in vsem svetnikam, da sem obilno
grešil z mislimi, besedami in dja-
njem. Zadolžen sem, silno sem za¬
dolžen 5 zato prosim Marijo prečisto
Devico, sv. Mihela nadangela, sv.
.Janeza krstnika, sv. aposteljna Petra

243

ln  Pavla in vse svetnike, prosite
zame usmiljenja pri Gospodu na¬
šem Bogu.

O Gospod! obrni k nam obličje
s voje milosti; prizanesi nam, usmili
se nas; odpusti nam naše hudobije
'a pripelji nas v večno življenje.
Amen.

Gospod, usliši našo molitvo,
l P naše prošnje naj pridejo do tebe.
Gast Bogu Očetu in Sinu in sv.
Duhu, kakor je bilo od začetka in
zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Slava.

Čast in slava Bogu na viša¬
vah in mir ljudem na zemlji, kteri
so dobre volje. Hvalimo te; častimo
te; molimo te; poveličujemo te.
Zahvalimo se ti zavolj velike tvoje
slave, Gospod Bog kralj nebeški,
Bog Oče vsegamogočni! Gospod
edinorojeni Sin Jezus Kristus; Go-

16 *

244

spod Bog, Jagnje božje, Sin Boga
Očeta! ki odjemlješ grehe sveta,
usmili se nas 5 ki odjemlješ grehe
sveta, sprejmi našo prošnjo; ki sediš
na desnici Očetovi, usmili se nas;
ker ti sam si svet, ti sam Gospod, ti
sam naj vikši Jezus Kristus s sv.
Duham v slavi Boga Očeta. Amen.

Molimo.

Vsegamogočni milostivi Bog,
ki si žejnimu ljudstvu iz skale obu¬
dil vir žive vode; zbudi iz trdih
naših src solze žalosti, da bomo
svoje grehe objokovali in po tvoji
milosti njih odvezo dosegli po Kri¬
stusu, Gospodu našem. Amen.

O Gospod, vžgi z ognjem sv.
Duha naše srca, da ti bomo s či¬
stim telesam služili in z očiščenim
srcam dopadli.

Vsegamogočni Bog, naše za¬
vetje in naša moč!  ne zapuščaj

245

svojega ljudstva v velikih težavah,
a, npak usliši milostno njegove proš¬
nje zavolj slave in časti imena svo¬
jega, in dodeli nam po neskončni
svoji dobroti vse, kar nam je po¬
trebno v večno zveličanje, po Kri¬
stusu, Gospodu našem. Amen.

Ob izpostavljenem sv. Telesu.

Moli molitev k sv. rešnjemu Te¬
lesu, ki jo najdeš zadej pri litanijah
vseli svetnikov.

List

sv. Pavla do Korinčanov.

Ge govorim jezike vseli ljudi
in angelov, ljubezni pa nimam, sem
enak bučečemu bronu ali zvonečemu
zvončku. Ge imam dar prerokova¬
nja, znam vse skrivnosti in ved¬
nosti, imam živo vero, da bi pre¬
stavljal gore, ljubezni pa nimam,
sem kar nič. Ako dam premoženje

246

svoje ubogim v hrano, in telo svoje
sežgati, ljubezni pa nimam, mi nič
ne pomaga. Ljubezen je potrpež¬
ljiva, dobrotna j ljubezen ne zavida,
ni lahkomiselna, ni napuhu j ena ; ona
ni časti željna, ni sebična, ni to¬
gotna, ne misli nič slabega; se ne
veseli krivice, se raduje pravice,
vse verjame, vse upa, vse potrpi.
Ostanejo nam te tri reči: vera,
upanje, ljubezen; naj vikši teh pa
je ljubezen — ljubezen ne preide
nikdar.

Evangelij.

Zahvali Boga za dar sv. vere.

O neskončno dobrotljivi
Bog! bodi hvaljen in česen
za neprecenjeni dar svete vere.
Toliko ljudi še sedi v smrtni
temoti nevere in ne poznajo
tebe, nimajo sv. zakramentov;

247

fflene pa si izbral in me za¬
sadil v svoj vrt, v sv. kato¬
liško cerkev. 0 sv. Duh; raz-
sveti me in daj mi moč, da bom
besedo večnega življenja vse¬
lej z božjim straham in željno
poslušal in jo spolnoval v dja-
nji. Prosim te pa tudi, o ne¬
skončno dobrotljivi Bog! vžgi
luč vere vsem nevercem, in
pripelji ločene naše brate v
naročje sv. katoliške cerkve.
Tega te prosimo v imenu Je¬
zusa Kristusa, Zveličarja in
Rešenika vsega sveta. Amen.

Vera.

Moli počasi in zbrano apostolsko vero.

248

Darovanje.

Sprejmi, sveti Oče, vse-
gamogočni večni Bog;! ta brez¬
madežni dar, kterega jaz ne¬
vredni tvoj služabnik z maš-
nikam vred darujem tebi pra¬
vemu, živemu Bogu za brez¬
številne svoje grehe, zamere
in zanikrnosti, za vse priču¬
joče in tudi za vse verne kri¬
stjane žive in mrtve. Daj, o
Bog! da bo meni in njim v zve¬
ličanje in večno življenje. Amen.

Darujemo ti tudi, o Go¬
spod! kelih zveličanja in pro¬
simo tvojo milost, naj pride s
prijetnim duham pred obličje
božjega tvojega veličastva za
naše in vsega sveta zveliča¬
nje. Amen.

249

S tem prečistim darom, ki bo
premenjen v živo telo in živo kri
^veličarjevo, ti položim na altar
tudi svoje srce — sebe vsega.
Grujem ti svojo dušo in telo,
toisli, želje, besede in djanje,
veselje in žalost; vse naj bo
tebi v čast in meni v zveličanje!
v aruj me greha, vodi me po stezi
Pravice in odvračuj od mene
v se nevarnosti po Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

Prosimo te, o milostljivi
Bog! ozri se dopadljivo na ta
dar, in dodeli nam potoke solz,
da bomo ž njimi pogasili greš-
no poželjenje in sprali nesnago
Sv ojih hudobij.

Usmili se, prosimo te, o
Gospod! svojih služabnikov in

250

služabnic, za ktere smo po¬
sebno dolžni moliti, in dodeli
jim zavolj daru brezmadežnega
Jagnjeta nebeški blagoslov na
zemlji in večno zveličanje v
nebesih, po Kristusu, Gospodu
našem, ki s teboj živi in kra¬
ljuje v edinosti sv. Duha Bog
vekomaj. Amen.

Predglasje.

Vzdignimo svoje srca iz do¬
line solz proti nebeškim visočinam;
hitimo v duhu pred božji prestol
milosti, častimo, hvalimo in slavimo
trojedinega Boga! Pa, o neskončno
sveti Bog, nečiste so usta moje,
kako te hočem grešnik vredno po¬
častiti, tebe zgolj svetost, tebe kralja
večne časti? O Gospod! očisti moje
usta z žarečim ogljem, kakor si

251

Jih očistil preroku Izaiju, in očiščen
h bom v družbi angelov 7  in vseh
svetnikov neprenehoma pel: Svet,
svet, svet Gospod nebeških trum!
^ebo in zemlja sta polne tvoje časti
m slave. Hosana na višavah! Hva¬
ljen bodi, kteri pride v imenu Go¬
spodovem! Hosana na višavah!

Spomin živih.

Po Jezusu Kristusu, Sinu
tvojim, te ponižno prosimo, o do¬
brotni Oče! ohrani v miru, vladaj
m širi sv. katoliško cerkev po vsem
svetu; usmili se našega papeža L,
našega škofa I., našega cesarja I.,
vseh duhovskih in deželskih oblastnij,
vseh pričujočih in vseh vernih kri¬
stjanov.

Spomni se tudi, o Bog! svo¬
jih služabnikov in služabnic I. I.
(imenuj žive, za ktere hočeš posebno mo¬
titi: starše, dobrotnike, sorodnike, spo-

252

vednike, prijatelje, sovražnike, i. t. d.)
in vseh, za ktere sem dolžan mo¬
liti in prositi. Dodeli jim, o Gospod !
vse dušne in telesne potrebe, da
te bodo hvaležni molili in častili.
Amen.

Sklenemo se z Marijo prečisto
Devico, svetimi aposteljni, muče¬
niki, spoznavalci, devicami in vsemi
svetniki in te prosimo, o Bog! do¬
deli nam po njih zasluženji in proš¬
njah pomoč v vseh opravilih in
varuj nas vseh nadlog po Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

Pred povzdigovanjem moli:

Razklenite se nebesa in rosite
nam Zveličarja! O Solnce pravič¬
nosti, pridi in razsvetli nas! O an¬
gelski kori, spremite Jagnje božje
iz Očetovega naročja na altar miru
in sprave! Pridi, o sv. Duh,  in
vžgi ogenj nebeške ljubezni v naših

253

srcih, da bomo vredno počastili
Ženina svojih duš.

-« 43 »-- —

Povzdigovanje.

Pri povzdigovanji premišljuj samo
Neskončno ljubezen božjo do nas greš¬
nikov in britko trpljenje Jezusovo, ko
s? ga na križ z robatimi žeblji skoz
d e  in kosti pribili in povzdignili. Zamo¬
ri pa tudi tako moliti:

Ob povzdigi presv. Telesa.

v

Častim in molim te v po¬
dobi kruha, o moj Gospod in
m °j Bog! O mili Jezus! kako
toedliš in trpiš grozovitno raz-
Pet na križu ves strt in ra¬
njen, zasramovan, s trnjem
kronan, z grenkim žolčem na-
P a jan, hudodelcam prištet in

254

strašno preklinjan, ti nedolžno
Jagnje, ti zgolj svetost! —

Ob povzdigi presv. Krvi.

O Jezus, križana moja
ljubezen! vidim te na križu
vsega ranjenega. Prebodene
so tvoje roke in noge; pre¬
sunjeno je tvoje srce, in iz
teh ran mi teče presv. rešnja
Kri. O ljubezen! — O bole¬
čine ! — O kaj dela moj greh!
— Tecite mi solze noč in dan
in spirajte moje hudobije! —
O nebeški Oče! glej svojega
Sina; usmili se nas, priza¬
nesi nam.

Po povzdigovanji.

O čudo božje vsegainogoč-
nosti in ljubezni! Tukaj na altarji

255

počiva v podobi kruha Jezus Kri¬
stus, Jagnje božje, naš Rešenik
•n Zveličar. 0 angeli, ki obdajate
kleče in trepetaje tron njegov; ča¬
stite in molite ga nainest mene greš¬
nika! Vse stvari pritecite in po¬
klonite se svojemu Stvarniku in
hodniku; vsi narodi poveličujte in
slavite ga, ker njegova milost je
brez konca in kraja. O Jezus!
ttioje veselje, moja radost, moje
v se; bodi mi češen, hvaljen in
l noljen vekomaj. Amen.

Ti pa nebeški Oče! se ozri
na naš prečisti in brezmadežni dar
'n naj ti dopade, kakor ti je do-
Pndel dar pravičnega Abeljna, dar
°r aka Abrahama in dar nadduhovna
^telkizedeka, in dodeli, da se vsi,
kteri koli bodo uživali presv. Je¬
zusovo Telo in presv. rešnjo Kri
njegovo, napolnijo z nebeško mi¬
lostjo in dobroto po Kristusu, Go¬
spodu našem. Amen.

256

Spomin mrtvih.

Spomni se tudi, o Gospod!
svojih služabnikov in služabnic, ki
so z znamnjem svete vere pred
nami v večnost šli in se še v vicah
očiščujejo. Posebno te prosim, usmi¬
li se I. I. (imenuj mrtve, za ktere češ
posebno moliti: starše, dobrotnike, so¬
rodnike, prijatije, sovražnike i. t. d.
in vseli duš v vicah, zlasti tistih,
kterih se na zemlji nikdo ne spomni.
Tem in vsem, kteri v Kristusu po¬
čivajo, dodeli, o Bog! po zaslu-
ženju in trpljenju Zveličarja našega
kraj hladu, luči in miru v nebeš¬
kim raji. Amen.

Pa tudi na nas uboge greš¬
nike se milostno ozri, nebeški Oče !
Prizanesi ljudstvu, ki je grešilo!
odpusti mu vse hudobije; odvrni od
njega nadloge in britkosti; skazi mu
milost, ker nismo odkupljeni z min-

257

Ijivini zlatarn in srebram, ampak z
neprecenjeno krvjo brezmadežnega
Jagnjeta. Po teni revnim življenji
pa nam daj delež z Marijo, blaženo
Devico in Bogorodnico, z angeli in
v semi svetniki v nebeški slavi in časti,
po Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Jagnje božje.

Jagnje božje, ki odjemlješ
grehe sveta; usmili se nas!

Jagnje božje, ki odjemlješ
grehe sveta; usmili se nas!

Jagnje božje, ki odjemlješ
grehe sveta; daj nam mir!

O Jezus, nedolžno Jagnje
božje! ti si nam prinesel pravi
dir in zunaj tebe ga ni miru
n e na tem svetu, ne na onem;
0  daj nam ta srečni mir —
dir vesti — kterega nam svet

Sv. Alojzij.

258

ne more dati. Daj tudi mir
svoji sveti cerkvi; daj mir
našemu cesarstvu! daj mir vse¬
mu svetu, da bodo naše srca
tvojim zapovedim udane tebe
brez vsega strahu molile in
hvalile. Amen.

Zavživanje.

Zdaj se pripravi s srčno ža¬
lostjo nad grehi, živo vero, trdnim
zaupanjem, gorečo ljubeznijo in ža¬
rečim hrepenenjem Jezusa prejeti,
vsaj za duhovno obhajilo. Kdor
tako pripravljen Jezusa pri sveti
maši, ali tudi čez dan, prejema,
temu bo Kristus gotovo neskončne
milosti delil, in mu posebno množil
ljubezen do Boga.

Presrečna je duša, ktera
se zamere v ženitvanskem obla-

259

ttlu gnade božje skleniti z
nebeškim Ženinam! O blagor
ji! Jezus ji govori v srcu in
jo napaja s potoki sladkost in
radost; v Jagnjetu ona počiva,
od ljubezni do njega gori in
medil.

O Gospod! jaz pa nisem
vreden, da greš pod mojo stre¬
ho! grešil sem — oh grozno
sem grešil in žalil tebe naj
veči dobroto in lepoto! Go¬
spod, ne tepi me v svoji jezi
in ne strahuj me v svojem
srdu! Gospod, spoznam svojo
hudobijo; ne zavrzi me spred
svojega obličja, ampak skaži
mi milost zavolj britke smrti
svojega Sina. O Jezus! v
tvoje krvave rane se zatečem;

17 *

260

pokropi me z eno samo kap¬
ljico sv. rešuje Krvi in bom
beleji ko sneg, čisteji ko soln-
ce. Upam to od tebe, vtrdi še
bolj moje upanje! Verujem, o
Jezus! da si tukaj na altarji
pričujoč, Bog in človek, Kri¬
stus Sin živega Boga, ki si
prišel, zveličat grešnike, iz¬
med kterih sem jaz naj veči.
Verujem, o Jezus, za to vero
živim in umrjem. O Jezus,
ogenj čiste ljubezni! želim te
ljubiti, kakor te ljubi prečista
Devica Marija, angeli in svet¬
niki ; oli vžgi tudi moje mrzlo
srce, da bo samo zate gorelo,
zate živelo, zate umrlo. Moja
duša hrepeni po nebeški mani $
moja duša medli po angelskim

261

kruhu. Ti, o Jezus! vse veš,
ti tudi veš, da te srčno lju¬
bim. Zatorej spolni moje go¬
reče želje; pridi v moje srce;
napolni in omami me z obil¬
nostjo svojih sladkost, da po¬
zabim posvetnih reči, in samo
tebi služim vekomaj. Amen.

Daj mi, o Jezus! djarno
ljubezen do Boga in bližnjega,
gorečnost v molitvi, čistost,
ponižnost, potrpežljivost; pri¬
pelji krivoverce in neverce v
naročje sv. katoliške cerkve;
daj nam vsem resnično spo¬
korjence in srečno smrt, dušam
' r  vicah pa rešenje. Amen.

Zadnje molitve.

Vsegamogočni, večni Bog!
s >'čno se ti zahvalim za vse dobrote

262

svojega življenja, posebno pa za
neskončno milost, da si nam dal
svojega Sina Jezusa Kristusa v
spravni dar in njegovo sv. Telo in
Kri v hrano našim dušam za večno
zveličanje. Pi ■osim te ponižno, do¬
deli mi moč, da brezmadežno Jagnje
ob vsakem sv. obhajilu vredno pre¬
jemam in se vedno bolj vnema lju¬
bezen moja do njega, po Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

Naj ti dopade, presv. Trojica!
ta prečisti dar, ki smo ga prinesli
tvojemu veličastvu, in naj bo po
tvojem usmiljenji meni in vsem, za
ktere sem dolžan moliti, v časno
in večno srečo, po Kristusu, Go¬
spodu našem. Amen.

K blagoslovu.

Blagoslovi nas presveta Tro¬
jica 5 Bog -j- Oče, Bog f Sin in
Bog f sv. Duh; tvoj blagoslov o-

263

stani vedno pri nas in nas spremljaj
pri vsili delih, da jih bomo oprav¬
ljali tebi v čast in hvalo in sebi
v odpuščenje grehov. Amen.

I *o sv. maši.

O milostivi Bog! ki si mi u-
bogemu grešniku dodelil neskončno
dobroto pred toliko in toliko ljudmi,
da sem zainogel biti pri daritvi sv.
maše, ktero angeli gledati žele;
prosim te ponižno in skesano, od¬
pusti in prizanesi mi vse pomanjk¬
ljivosti, ktere sem storil med tem
Veličastnim opravilom vedno ali ne¬
vedno, v razmišljenosti ali nemarno¬
sti, vodi me z očetovsko skrbjo po
vsili potih, po Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

O Marija, angelj varh, krstni
moj pomočnik in angelski mladeneč
sveti Alojzij! vam se izročim, vi

264

prosite v nebesih za- svojega re¬
jenčka. Y r esel grem zdaj k svojim
opravkam; naj bo vse v poveli¬
čanje časti božje v imenu Boga ■j'
Očeta in -{- Sina in -j- svetega
Duha. Amen.

265

Druga sveta maša,

kakor jo mašnik bere.

Molitev pred sv. mašo.

S ponižnim srcem daru¬
jmo tebi, o Gospod, nebeški
Ote! to daritev sv. maše.
Tebi večnemu, živemu Bogu
8 kazujemo spodobno čast, in te

266

za vse prejete dobrote zahva¬
limo. Dodeli nam gnado, da
bomo vredno, spodobno in ž
ljubeznijo deležni te svete da¬
ritve. Očisti naše duše vsib
grehov, da te bomo s čistim
sercem stanovitno ljubili. Amen.

Začetek sv. maše.
Mašnikpri spodnji stopnji začne sv. mašo.
V imenu Boga Očeta f in Sina f
in svetega -j- Duha. Amen.

M.  Stopil bom pred Božji altar.
SL  Pred Boga, ki razveseljuje
mojo mladost.

M.  Sodi me, o Bog! in
razsodi mojo reč od nesvetega
ljudstva; reši me krivičnega
in zapeljivega človeka.

Sl.  Ker ti, o Bog! si mo¬
ja moč; zakaj si me zavrgel ?

267

'n zakaj moram žalosten ho¬
diti zatrt od sovražnika?

M.  Pošlji svojo luč in re¬
snico, da me vodite , in pri¬
peljete na tvojo sveto goro,
v  tvoje prebivališče.

Sl.  Stopil bom pred Božji
ft ltar, pred Boga, ki razvese¬
lile mojo mladost.

M.  Hvali! te bom s citrami,
®og,inoj Bog! Čemu si žalostna
'noja duša ? in čemu me strašiš ?

Sl.  Zaupaj v Boga j še

bom hvalil; pomoč moja,
®og moj je on.

M.  Čast bodi Očetu, Sinu
'n sv. Duhu.

Sl.  Kakor mu je bila v za¬
četku, zdej in vselej in ve-
koniej. Amen.

268

M.  Stopil bom pred Božji
altar.

Sl.  Pred Boga, ki razve¬
seljuje mojo mladost.

M.  Naša pomoč je v imenu
Boga.

Sl.  Kteri je vstvaril nebo
in zemljo.

M.  Se spovem Bogu vse-
gamogočnemu, sveti Mariji,
vselej Devici, svetemu Miha¬
elu arhangelu, svetemu Jane¬
zu krstniku, svetima apostelj-
noma Petru in Pavlu, vsem
svetnikom, in vam, bratje, da
sem veliko grešil, v mislih,
besedah in v djanji. Kriv sem,
kriv sem, silno sem kriv. Zato
prosim sveto Marijo, vselej
Devico, svetega Mihaela arh-

269

ai igela, svetega Janeza krst-
nika, sveta aposteljna Petra
in Pavla, vse svetnike, in vas,
bratje, moliti za me pri Go¬
spodu našem Bogu.

Sl.  Usmili naj se te vse-
gamogočni Bog, in ti odpusti
tvoje grehe, in te pripelje v
v ečno življenje.

M.  Amen.

Sl.  Se spovem Bogu vse-
gamogočnemu, sveti Mariji,
v selej Devici, svetemu Mihaelu
arhangelu, svetemu Janezu
Ustniku, svetima aposteljnoma
Petru in Pavlu, vsem svetni¬
kom, in tebi, Oče, da sem ve-
liko grešil, v mislih, besedah
in v djanji. Kriv sem, kriv sem,
silno sem kriv. Zato prosim,

270

sveto Marijo, vselej Devico,
svetega Mihaela arhangela,
svetega Janeza Krstnika, sve¬
ta a posteljna Petra in Pavla,
vse svetnike, in tebe, oče, mo¬
liti za me pri Gospodu, našem
Bogu.

M.  Usmili se vas vsega-
mogočni Bog, odpusti vam va¬
še grehe, in vas pripelji v
večno življenje.

SL  Amen.

M.  Milost, odvezo in od-
puščenje naših grehov nam
dodeli vsegamogočni Bog.

Sl.  Amen.

M.  Bog! obrnil se boš na
nas in nas oživel.

Sl.  In veselilo se bo v tebi
tvoje ljudstvo.

271

M.  Bog 1 ! skaži nam svojo
milost.

Sl.  In dodeli nam svoje
zveličanje.

M.  Bog usliši mojo molitev.

Sl.  In moje vpitje naj do
tebe pride.

M.  Gospod z vami!

Sl  In s tvojim duhom.

Mašnik gre k altarju in reče:

Molimo.

Odvzemi nam, prosimo. Go¬
spod! naše pregrehe, da bomo
vredni stopiti s čistim srcem v
tvoje svetišče. Po Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

Mašnik v sredi altarja priklonjen moli:

Prosim te, o Gospod, po
zasluženji tvojih svetnikov,

272

kterih svetinje se tu znajdejo,
in po zasluženji vsih svetni¬
kov, da rni odpustiš milostljivo
vse moje grehe. Amen.

Mašnik bere na levi strani altarja nektere
besede, ki se jim introit, to j e,i vhod pravi:

Češena si, sv. Trojica, in
nerazdeljiva edinost. Častili ga
bomo, ker nam je milost skazal.

(Psaim.J  Gospod, naš
Bog, kako prečudno je tvoje
ime na vsi zemlji! Čast bodi
Očetu, Sinu in svetemu Duhu,
kakor mu je bila v začetku,
zdej in vsaki čas od vekomej
do vekomej.

Češena si, sveta Trojica,
in nerazdeljiva edinost. Častili
ga bomo, ker nam je svojo
milost skazal.

273

V sredi altarja:

M.  Gospod, usmili se nas!

Sl.  Gospod, usmili se nas!

M.  Gospod, usmili se nas!

Sl.  Kriste, usmili se nas!

M.  Kriste, usmili se nas!

Sl.  Kriste, usmili se nas!

M.  Gospod, usmili se nas!

Sl.  Gospod, usmili se nas!

M.  Gospod, usmili se nas I

M.  Čast Bogu na viša¬
vah, in mir ljudem na zemlji,
kteri so prave volje. Hvalimo
te, častimo te, molimo te, po¬
višujemo te. Zahvalimo se ti
zavoljo tvoje velike časti. Go¬
spod Bog, nebeški kralj! Bog
vsegamogočni Oče! Gospod
edinorojeni Sin, Jezus Kri¬
stus! Gospod Bog! Jagnje

Sr. Alojzij. 18

274

Božje, Sin Boga Očeta, ki
grehe sveta odjemiješ, usmili
se nas, kteri odjemiješ grehe
sveta, sprejmi našo prošnjo,
ki sediš na desnici Boga 0-
četa, usmili se nas! zakaj sam
ti si svet, sam ti Gospod!
ti sam si naj višji Jezus Kri¬
stus s svetim Duhom v časti
Boga Očeta. Amen.

Mašnik se proti ljudem obrne in reče:

M.  Gospod z vami!

Sl.  In s tvojim duhom.

Mašnik moli na levi strani altarja:

Moli m  o.

Vsegamogočni, večni Bog!
ki si dal svojim služabnikom
v pričevanji prave vere čast
večne Trojice spoznati, in v

275

mogočnosti veličastva edinost
moliti; prosimo, da bomo s
trdnostjo ravno te vere vselej
vsih zopernost obvarovani. Po
Gospodu našem Jezusu Kri¬
stusu, Sinu tvojem. Amen.

Berilo iz lista svetega Pavla aposteljna
do Rimljanov. XI. p. 33. — 36. v.

O visokost bogastva Božje
modrosti in znanja! Kako ne-
zapopadljive so njegove sodbe
in neizvedljive njegove pota!
Zakaj kdo je poznal misli Go¬
spodove? ali kdo je bil nje¬
gov svetovalec? ali kdo mu
je pred kaj dal, da bi se mu
povračevalo? Saj je vse iz
njega in po njem. Njemu bodi
čast in hvala vekomej! Amen.

Sl.  Hvala Bogu!

18 *

276

M.  Hvaljen si, o Gospod!
ki brezna pregledaš in sediš
nad kerubini. Hvaljen si, o
Gospod! na podnebji in češen
vekomej. Aleluja! Hvaljen si
Gospod, Bog naših očetov,
in češen vekomej. Aleluja.

V sredi altarja:

Očisti moje srce in moje
usta, vsegamogočni Bog! ki
si usta preroka Izaija očistil
z živim oglom; tako me oči¬
sti s svojo nezasluženo milo¬
stjo, da tvoj sveti evangelij
vredno oznanujem; po Jezu¬
su Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

Blagoslovi me, o Gospod!
Gospod bodi v mojem srcu

277

in v mojih ustih, da vredno
in spodobno oznanujem njegov
evangelij. Amen

Mašnik gre na desno stran in reče:

M.  Gospod z vami!

Sl.  In s tvojim duhom.

Potem prekriža sveti evangelij in sam
sebe i’ekoe:

M.  Besede svetega evan¬
gelija, ki ga je popisal sveti
Matevž (v 28. p. 18. — 20. v.).

Sl.  Slava tebi o Gospod!

Tisti čas je Jezus rekel
svojim učencem: Vsa oblast
mi je dana v nebesih in na
zemlji. Torej pojdite in učite
vse narode, in kršujte jih v
imenu Očeta in Sina in sve¬
tega Duha! Učite jih spolno-
vati vse, karkoli sem vam po-

278

vedal. In glej, jaz sem z va¬
mi vse dni do konca sveta.
Mašnik poljubi sveti evangelij in reče:

M.  Z evangeljskimi be¬
sedami naj bodo izbrisane naše
pregrehe.

Sl.  Hvala tebi Kriste!

Mašnik v sredi altarja vero moli ob ne¬
deljah in večjih praznikih rekoč:

Verujem v enega Boga,
Očeta vsegamogočnega, stvar¬
nika nebes in zemlje, vsih
vidnih in nevidnih reči, in v
enega Gospoda Jezusa Kri¬
stusa, Sinu Božjega edinoro-
jenega, ki je rojen iz Očeta
od vekomej, ki je Bog od Bo¬
ga, luč od luči, pravi Bog od
pravega Boga, ki je rojen in
ne storjen, ki je z Očetom

279

enega bitja, po kterem je vse
vstvarjeno, ki je zavoljo nas
ljudi in zavoljo našega zve¬
ličanja z nebes prišel (tukaj se
pripogne desno koleno), iil je meso
na se vzel po svetem Duhu
iz Marije device, ter se včio-
večil. Tudi križan bil za nas
pod Poncijem Pilatom, trpel,
in bil v grob položen. Tretji
dan pa je vstal od smrti po
besedah pisem. Je šel v ne¬
besa. Sedi na desnici Očeta,
in bo spet prišel s častjo so¬
dit žive in mrtve; kraljestva
njegovega ne bo konca. Ve¬
rujem v svetega Duha, Go¬
spoda in oživljavca, ki iz 0-
četa in Sina izhaja, ki ga z
Očetom in Sinom vred in e-

2S0

nako molimo in častimo, ki
je po prerokih govoril. Veru¬
jem eno, sveto, katoliško in
apostoljsko cerkev. Spoznam
en krst v odpuščenje grehov.
Verujem vstajenje mrtvih in
prihodnje življenje. Amen.

M.  Gospod z vami!

Sl.  In s tvojim duhom.

Pri darovanji kruha:

Vzemi, sveti Oče, vsega-
mogočni večni Bog! čisti dar,
kterega ti jaz, tvoj nevredni
služabnik, svojemu živemu in
pravemu Bogu darujem za
svoje brezštevilne grehe, za¬
mere in zanikrnosti, in za vse
pričujoče, pa tudi za vse ver¬
ne kristjane, žive in mrtve,

281

da bo meni in njim v zveli¬
čanje in večno življenje! Amen.

Mašnik vlije nekaj kapljic vode v vino:

Bog, ki si prečudno vstva-
r il človeka v blagem stanu,
in £ko je grešil) ga še bolj
čudno prenovil; daj nam po
skrivnosti te vode in tega
vina združenim biti s tistega
Božjo natoro, ki se je vred¬
nega storil, naše človeške
natore biti deležen, Jezus Kri¬
stus, tvoj Sin, naš Gospod,
ki s teboj živi in kraljuje v
edinosti svetega Duha, Bog
vekomej. Amen.

Pri darovanji keliha:

Darujemo ti, Gospod! ke¬
lih zveličanja na tvojo milost

282

klicaje, da gre pred obličje
tvojega Božjega veličastva, v
prijeten dar za naše in za
zveličanje vsega sveta. Amen.

Mašnik moli s sklenjenimi rokami:

V duhu ponižnosti in v
skesanosti srca nas sprejmi,
o Gospod! in naj bo pred
tvojim obličjem danes naša
daritev taka, da ti bo dopadla,
o Gospod Bog!

Pridi, posvečevalec, vse-
gamogočni večni Bog, in po¬
sveti ta dar, ki je pripravljen
tvojemu svetemu imenu.

Mašnik umije prste in moli iz 25. psalma :

Z nedolžnimi bom umival
svoje roke, in obdajal tvoj
altar, o Bog! da bom slišal

283

glas tvoje hvale, in oznanoval
v se čudeže tvoje. O Bog!
jaz ljubim lepoto tvoje hiše
•n prebivališče tvojega veli¬
častva. Ne pogubi moje duše
8  hudobnimi, o Bog! in ne
nmori me z željnimi krvi, ki
je krivica v njih rokah, in njih
desnica polna podkupščine; jaz
pa hočem v svoji nedolžnosti
živeti. Reši me in usmili se
me; na pravem stoji moja no¬
ga ; v zbirališčih te bom hvalil,
o Bog! Čast bodi Očetu itd.

Mašnik v sredi altarja moli:

Vzemi, sveta Trojica! da¬
ritev milosti, ki ti jo darujemo
v spomin trpljenja, vstajenja
In vnebohoda Jezusa Kristusa,
Gospoda našega, in v čast

284

Marije, vselej device, svetega
Janeza krstnika, svetih apo-
steljnov Petra in Pavla, njih
in vsih drugih svetnikov; naj
jim bo v čast, nam pa v zve¬
ličanje, in prosijo naj v ne¬
besih za nas, ki obhajamo njih
spomin na zemlji. Po ravno
tem Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

Proti ljudem:

M.  Molite bratje, da bo
moja in vaša daritev prijetna
Bogu vsegamogočnemu Očetu.

iS l.  Naj vzame Gospod ta
dar iz tvojih rok v hvalo in
čast svojega imena, tudi v naš
prid in v prid vse svoje svete
cerkve.

M.  Amen.

285

Tiha molitev:

Posveti, prosimo, Gospod
naš Bog! po klicanji tvojega
svetega imena to daritev, ki
ti jo darujemo, in stori nas
Po nji sebi dopadljiv dar ve¬
komej. Po Gospodu našem
Jezusu Kristusu i. t. d.

Tukaj povzdigne Mašnik svoj glas:

M.  Od vekomej do vekomej.

Sl.  Amen.

M.  Gospod z vami!

Sl.  In s tvojim duhom.

31.  Povzdignite srca.

Sl.  Imamo jih pri Bogu.

31.  Hvalimo Gospoda svo¬
jega Boga.

Sl.  Vredno in prav je.

31.  Res je vredno in prav,
spodobno in koristno, da ti

286

hvalo dajemo vselej in povsod,
sveti Gospod, vsegamogočni
Oče, večni Bog! ki si s svo¬
jim edinorojenim Sinom in sve¬
tim Duhom en Bog, en Go¬
spod, ne v edinosti ene osebe,
ampak v trojici enega bitja.
Kar po tvojem razoden ji veruje¬
mo od tvoje časti, to brez vsega
razločka mislimo od tvojega Si¬
na, ravno to od svetega Duha
tako, da v pravem in večnem Bo¬
gu molimo tri resnične osebe
in edino bistvo in enako ve¬
ličastvo. Kteremu hvalo dajejo
angeli in arhangeli, kerubi in
serafi, ki ne jenjajo klicati
slehrni dan, z enim glasom:

Svet, svet, svet Gospod
Bog Sabaot! Polno je nebo

287

in zemlja tvoje časti. Čast
tebi na visokosti! Česen bodi,
ki pride v Gospodovem imenu!
Čast tebi po višavah!

Mašnik se prikloni in moli:

Ponižno te tedaj prosimo,
neizmerno usmiljeni Oče, po
Jezusu Kristusu, svojem Sinu,
Cospodu našem, vzemi in po¬
sveti te ponudbe, te prečiste
svete darove, ki ti jih daru¬
jemo za tvojo sveto katoliško
cerkev, da ji mir daš, jo va¬
ruješ, jo ohraniš v edinosti
in vladaš po vsem svetu; pa
tudi za tvojega služabnika na¬
šega papeža I., in našega
škofa I., in za našega cesarja
C, in za vse, ki so v pravi
katoliški in apostolski veri.

288

Spomin za žive:

Spomni se, o Bog! svojih
služabnikov in služabnic (tukaj
se spomin stori za tiste, za ktere ho¬
čemo darovati) in vsih pričujočih,
kterih vero poznaš in vidiš
njih pobožnost, za ktere ti
darujemo, ali ki ti sami daru¬
jejo ta dar hvale za-se, in
za vse svoje, za odrešenje
svojih duš, za upanje svojega
zveličanja in varnosti, in ti
pošiljajo svoje želje večnemu,
živemu in pravemu Bogu.

Zedinimo se, in spomin
obhajajmo, sosebno častite vse¬
lej device Marije, matere na¬
šega Boga in Gospoda Je¬
zusa Kristusa, pa tudi tvojih
aposteljnov in marternikov,

289

Petra in Pavla, Andreja, Ja¬
koba, Janeza, Tomaža, Jakoba,
Pilipa, Jerneja, Matevža, Si¬
dona in Tadeja, Lina, Kleta,
Klemena, Ksista, Kornelija,
Ciprijana, Lorenca, Krizogo-
Wa, Janeza in Pavla, Kozma in
Damijana in vsih tvojih svetni¬
kov; daj nam po njih zaslu¬
žen ji in prošnjah, da bomovza-
v etji tvoje pomoči obvarovani pri
vsih rečeh, po ravno tistem Kri¬
stusu, Gospodu našem. Amen.

Mašnik drži roke nad kruhom in
kelhom, in moli:

Prosimo te tedaj, o Bog!
vzemi potolažen ta dar, ki ti
ga darujemo tvoji hlapci in z
nami vred vsa tvoja družina, daj
Ham preživeti v tvojem miru

Sv. Alojzij. 19

290

svoje dni, reši nas večnega po¬
gubljenja, in daj nam prištetim
biti med tvoje izvoljene. Po Kri¬
stusu, Gospodu našem. Amen*

Daj, prosimo te, o Bog!
da bo ta dar ves posvečen,
sprojet, poterjen, resničen in
prijeten; da nam bo spremenjen
v telo in kri tvojega prelju¬
bega Sina, Gospoda našega
Jezusa Kristusa.

Ki je vzel pred svojim
trpljenjem ta dan kruh v svoje
svete roke, in je vzdignil oči
proti nebu k tebi, svojemu
vsegamogočnemu Očetu, te
zahvalil, ga posvetil, razlomil
in dal svojim učencem, rekoč:
„Vzemite, in jejte vsi od tega,
zakaj to je moje telo w .

291

Mašnik povzdigne sv. hostijo, ter jo lju¬
dem pokaže, da jo molijo in potem reče:

Kavno tako je vzel po ve¬
čerji tudi prečudni kelih v
svoje svete in častite roke, te
spet zahvalil, ga posvetil, in
dal svojim učencem rekoč:
5?Vzemite in pite vsi iz njega;
ker to je kelih moje krvi,
nove in večne zaveze, skriv¬
nost vere, ktera bo za vas in
za njih veliko prelita v odpuše-
nje grehov. Kolikorkrat bote
to storili, storite v moj spomin 44 .

Mašnik povzdigne kelih s sveto krvjo,
da jo ljudje molijo, in potem reče:

Zavoljo tega tedaj obha¬
jamo, o Gospod! mi tvoji hlapci
in tvoje sveto ljudstvo, spomin
presvetega trpljenja, od smrti

19 *

292

vstajenja in častitega vnebo¬
hoda ravno tega Kristusa, Sina
tvojega, Gospoda našega, in
darujemo tvojemu prečudnemu
veličastvu od tvojih daril in
dobrot ta čisti dar, ta sveti
dar, ta brezmadežni dar, sveti
kruh večnega življenja, in ke¬
lih večnega zveličanja.

Ponižaj se, pogledati na te
darove s potolaženim in milost¬
ljivim obličjem in vzeti jih, kakor
si se bil ponižal vzeti darove
svojega hlapca, pravičnega
Abeljna, daritve našega očeta
Abrahama, in sveto in brezma¬
dežno daritev, ki ti jo je daroval
Melkizedek, tvoj veliki duhoven.

Ponižno te prosimo, vse-
gamogočni Bog! reci prinesti

293

te dari po rokah svojega sve¬
tega angela na tvoj vikši altar,
pred tvoje Božje veličastvo,
da bomo vsi, kar nas bo de¬
ležnih tega altarja, in nas za-
vžilo presveto telo in presveto
kri tvojega Sina, napolnjeni
z vso dobroto in gnado. Po
ravno tem Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

Spomin za mrtve:

Spomni se, o Gospod! tudi
svojih služabnikov in služabnic
I. I. (tukaj se spomin stori za mrtve,
za ktere hočemo moliti), ki SO Šli
pred nami z znamnjem vere,
in ki so v miru zaspali. Do¬
deli jim, o Gospod! te prosimo,
in vsim, ki so v Kristusu za¬
spali, kraj počitka, luči in miru.

294

Po ravno tem Kristusu, Go¬
spodu našem. Amen.

Mašnik se na prsi udari in moli:

Tudi nam grešnikom, svo¬
jim služabnikom, zaupajočim v
tvoje veliko usmiljenje, daj
delež in družbo s svojimi sve¬
timi aposteljni in marterniki,
z Janezom, Štefanom, Matijem,
Barnabom, Ignacijem, Ale¬
ksandrom, Marcelinom, Pe¬
trom, s Felicito, Perpetvo,
Agato, Lucijo, Nežo, Cecilijo,
Anastazijo, in z vsemi svo¬
jimi svetniki; prosimo te, ne
po našem zasluženji, ampak
po svoji prizanesljivosti nam
daj priti v njih družbo. Po
Kristusu, Gospodu našem; po
kterem, o Gospod! vselej te

295

dobrote vse stvariš, jih posve¬
tiš, blagosloviš in jih nam po¬
deliš. Po njem, z njim in v
n jem bodi tebi, Bogu Očetu
vsegamogočnemu v edinosti
svetega Duha vsa čast in hvala.

Mašnik povzdigne kelih s sveto hostijo
in potem reče na glas:

M.  Od vekomej do vekomej.

Sl.  Amen.

M.  Molimo.

Z Zveličarjevo zapovedjo
opominjani, in podučeni z nje¬
govim božjim naukom si upa¬
mo reči:

Oče naš, kteri si v ne¬
besih. Posvečeno bodi tvoje
ime. Pridi k nam tvoje kra¬
ljestvo. Zgodi se tvoja volja,
kakor v nebesih, tako na zem-

296

lji. Daj nam danes naš vsak¬
danji kruh. In odpusti nam
naše dolge, kakor tudi mi
odpuščamo svojim dolžnikom.
In nas ne vpelji v skušnjavo.

Sl.  Temučreši nas hudega.

M.  Amen.

Reši nas. prosimo, o Go¬
spod! vsega hudega, pretek¬
lega, sedanjega in prihodnjega,
in na prošnjo svete častite,
vselej device Božje matere Ma¬
rije, svojih svetih aposteljnov
Petra in Pavla in Andreja, in
vsih svetnikov, daj nam mir
v naših dnevih, da bomo s
pomočjo tvoje milosti podpirani
vselej greha prosti, in vse
zmote obvarovani. Po ravno
tem Jezusu Kristusu, Sinu

297

tvojem, ki s teboj živi in kra¬
ljuje v edinosti svetega Duha,
Bog od vekomej do vekomej.
Sl.  Amen.

Mašnik stori s koščekom sv. hostije tri¬
krat križ čez kelih in reče:

M.  Mir Gospodov bodi
vedno z vami.

Sl.  In s tvojim duhom.

Pašnik spusti košček sv. hostije v kelih
in reče:

Ta zmes in posvečenje
telesa in krvi Gospoda našega
Jezusa Kristusa bodi nam, ki
jo prejmemo, v večno življenje.
Sl.  Amen.

Mašnik se trikrat na prsi udari, rekoč:

Jagnje Božje, ki grehe
»veta odjemlješ, usmili se nas!

298

Jagnje Božje, ki grehe
sveta odjemlješ, usmili se nas!

Jagnje Božje, ki grehe
sveta odjemlješ, daj nam mir!

0 Gospod Jezus Kristus,
ki si rekel svojim aposteljnom:
mir vam zapustim, svoj mir
vam dam, ne glej mojih grehov,
ampak vero svoje cerkve, in daj
ji po svoji volji mir in edinost,
ki živiš in kraljuješ Bog od
vekomej do vekomej. Amen.

O Gospod Jezus Kristus!
Sin živega Boga, ki si po
Očetovi volji s svetim Duhom
vred svet s svojo smrtjo v
življenje obudil, reši me s
svojim presvetim telesom in s
svojo presveto krvijo od vsih
mojih pregreh in vsega hu-

299

dega. Daj, da se vselej tvojih
zapoved držim in ne dopusti, da
bi se kdaj ločil od tebe, ki živiš
in kraljuješ z ravno tem Bogom
Očetom in svetim Duhom od
vekomej do vekomej. Amen.

O Gospod Jezus Kristus!
vžiti tvoje telo, ki ga prejeti
8 e jaz nevredni človek pre¬
drznem , mi ne bodi v sodbo
in pogubo, temuč naj mi bo
po tvoji dobroti bramba in
zdravje duše in telesa; ki živiš
in kraljuješ z Bogom Očetom
v  edinosti svetega Duha, Bog
od vekomej do vekomej. Amen.

Zavživanje.

Kruh nebeški bom prejel
in klical v Gospodovo ime.

300

Mašnik se trikrat na prsi udari in reče
[trikrat:

O Gospod, nisem vreden,
dagreš pod mojo streho, ampak
reci le z besedo, in ozdrav¬
ljena bo moja duša.

Mašnik stori križ cez-se s sveto ho¬
stijo in reče:

Telo Gospoda našega Je¬
zusa Kristusa ohrani mojo dušo
v večno življenje. Amen.

Mašnik prime kelih rekoč:

Kaj bom povrnil Gospodu
za vse, kar mi je dal? Zve¬
ličavni kelih bom prejel in
klical v Gospodovo ime. Kli¬
cal bom va-nj in njegovo hvalo
oznanoval, in v zavetji bom
pred svojimi sovražniki.

301

Mašnik vzame kelih v desno roko, in

stori z njim križ čez-se rekoč:

Kri Gospoda našega Je¬
zusa Kristusa ohrani mojo dušo
v  večno življenje. Amen.

Molitev po zavživanji.

Kar smo z ustmi prejeli,
0  Gospod, naj bo s čistim
srcem zavžito; in ta časni dar
Uam bodi večno zdravilo.

Telo tvoje, o Gospodi ki
sem ga zavžil, in kri j tvoja,
ki sem jo pil, naj se z mojim
srcem sklene, in daj, da ne
bo nič pregrešnega madeža
v  meni, ker sem s čistimi in
svetimi skrivnostmi pokrepčan;
ki živiš in kraljuješ od veko-
uiej do vekomej. Amen.

302

Mašnik na desni strani:

Hvalimo Boga nebes, in
pred vsemi živimi ga častimo;
ker nam je svojo milost skazal.

Mašnik v sredi altarja proti ljudstvu:

M.  Gospod z vami!

Sl.  In s tvojim duhom.

Molitev po obhajilu.

Naj nam tekne k pridu
telesa in duše, Gospod naš
Bog, tega zakramenta zav-
žitek, in večno spoznanje sv.
Trojice in ravno tiste neraz¬
deljive edinosti. Po Gospodu
našem Jezusu Kristusu, Sinu
tvojem, ki živi in kraljuje v
edinosti svetega Duha, Bog
od vekomej do vekomej.

Sl.  Amen.

303

M.  Gospod z vami.

Sl.  In s tvojim duhom.

M.  Idite, minula je maša.

Sl.  Hvala Bogu.

Mašnik v sredi altarja priklonjen moli:

Naj ti, o sveta Trojica,
opravilo moje službe dopade,
in daj, da bo daritev, ki sem
jo nevredni človek pred očmi
tvojega veličastva daroval, tebi
prijetna, zame pa, in za vse,
ki sem jo zanje opravil, sprav¬
na po milosti tvoji. Po Kri¬
stusu Gospodu našem. Amen.

Mašnik poljubi altar, se proti ljudem
obrne, in jih blagoslovi rekoč:

Blagoslovi vas vsegamo-
gočni Bog *j* Oče in -J* Sin
in -J* sveti Duh.

Sl.  Amen.

304

Mašnik stopi na desno stran altarja in
reče:

M.  Gospod z vami!

Sl.  In s tvojim duhom.

M.  Začetek svetega evan¬
gelija po spisu svetega Janeza.

Sl.  Čast tebi, o Gospod!

M. V  začetku je bila Be¬
seda, in Beseda je bila pri
Bogu, in Bog je bila Beseda.
Ta je bila v začetku pri Bogu.
Vse je po nje storjeno in
brez nje ni nič storjenega,
kar je storjenega. V nji je
bilo življenje, in življenje je
bilo luč ljudi. In luč v temi
sveti in tema je ni zapopadla.
Bil je človek poslan od Boga,
ki mu je bilo ime Janez. Ta
je prišel v spričevanje, da je

305

spričeval od luči, da bi vsi
verovali po njem. On ni bil
luč, temuč, da bi pričeval od
toči. Bila je prava luč, ki
razsvetli vsacega človeka, kteri
pride na ta svet. Na svetu je
tol, in svet je po njem stor¬
jen, in svet ga ni spoznal,
r svojo last je prišel in nje¬
govi ga niso sprejeli. Kolikor
Pa jih ga je sprejelo, jim je
dal oblast Božjim otrokom biti,
njim, ki verujejo v njegovo
ime, ki niso iz krvi, ne iz
volje mesa, ne iz volje moža,
ampak iz Boga rojeni. In Be¬
seda (tukaj se z desnim kolenom pri¬
pogne) je meso postala, inf je
med nami prebivala, in smo
videli njeno čast, kot čast

St. Alojzij. 20

306

edinorojenega od Očeta pol¬
nega milosti in resnice.

Sl.  Bogu bodi hvala!

Zakrament sv. pokore.

Kdor nima krstne nedolžnosti, se
mora pokoriti za grehe, ali pa bo trpel
v peklu strašne in večne bolečine.  Ko
bo že zavrženim toliko let preteklo, ko¬
likor je zvezd na nebu in prahu na
zemlji; kolikor je bilo od stvarjenja sveta
in bo do konca sveta trave in kapljic
dežja in rose — se jim bo pekel z vsemi
groznimi bolečinami kakor z nova začel,
in bo trpel večno, oh, večno brez Itonca
in Jeraja!  — In temu peklu uideš —
celo večno plačilo pri Bogu v nebesih
zaslužiš *— s pravo pokoro. O pokori
se prav goreče!

307

Molitev

pred spraševanjem vesti.

O sv. Duh! razsveti me, da
spoznam, kako grda pošast sem
svetim tvojim očem 5 razsvetli me,
da spoznam, kakor ob smrtni uri,
kaj, kako, in kolikrat sem grešil
zoper božje in cerkvene zapovedi,
zoper vikši in nižji od mene, zoper se¬
bi enake, zoper sebe samega v mislih,
željah, besedah, djanji, opuščanji do¬
brega in v tujih grehih. Otajaj ti, o
nebeški Ogenj! mrzlo moje srce, da
vse grehe sovražim, obžalujem in
z britkimi solzami povem božjemu
namestniku, da obrodim sad pokore
in večno življenje zadobim po Kri¬
stusu, Gospodu našem. Amen.

Molitev

po spraševanji vesti.

Moj Stvarnik, moj Rešenik,
moj Gospod in moj Bog! oh, glej

20»

308

me predrznega grešnika 5 glej me
trdosrčnega hudodelca! Oh, za¬
držuj še nekaj časa pravični pa
strašni svoj srd 3 dovoli mi še to¬
liko časa, da se spovem svojih
hudobij!

Spoznam nevrednost svojo, o
Gospod! — Stokrat sem že za¬
služil, da hi me bil ubil in trešil v
večni ogenj! Jaz nehvaležnik, jaz
krivičnik, jaz hudodelec se predrz¬
nem žaliti naj boljšega svojega
Očeta 5 — se predrznem grozovito na
križ pribiti svojega Rešenika in
zaničevati presveto rešnjo Kri nje¬
govo 5 — se predrznem zavreči in
teptati vse gnade sv. Duha!

Strah me prepada, groza me
obletava zavolj moje neumnosti,
zavolj mojih hudobij, s kterimi sem
žalil, dražil in zapustil presv. Tro¬
jico, samo popolnost, zgoli dobroto,
in sem šel v službo k njenemu in

309

svojemu naj hujšemu sovražniku
hudiču. — Grešil sem, o Gospod!
pa spoznam svojo krivico; žal mi
j e ?  da sem te žalil, oh, ne sodi
krivičnega hlapca po ostri svoji
pravici! Če  boš odgovor tirjal od
naših grehov, o Gospod! kdo bo
obstal? Ti, o Bog! si sam rekel:
j,Nočem smrti grešnika, temuč da
se spokori in večno živi“, o ne za¬
pusti me tedaj! o podaj mi svojo
roko, da se vzdignem iz mlake in
revščine greha, in kar nikdar te ne
bom več rado volj no žalil. O Jezus!
nesi me zgubljeno ovčico nazaj k
zvesti svoji čedi; reši zgubljenega
sina strašne sužnosti hudičeve.

O neskončno sveti in pravični
Bog! nisem vreden povzdigniti svo¬
jih oči proti nebesam; nisem vre¬
den te svojega očeta imenovati. Ko
pa si vender v resnici moj oče, se
ozri, o Bog! z milostnim očesam

310

name ubozega črviča, ker milostni tvoj
pogled obuja mrtve, in obrača grešni-
kekpokori. O usmiljeni Oče! še en¬
krat mi odpusti hudobije zavolj Je¬
zusovega zasluženja, in zavolj brh¬
kega trpljenja in grenke smrti Sina
svojega se me usmili.

Glej, kako poti krvavi pot na
oljski gori — zame grešnika! Glej,
kako ga zvežejo, zapljuvajo, bičajo
in s trnjem kronajo, da ima vso
glavo prebodeno in je ves v eni
rani, — zame nehvaležnika! Glej,
kako grozovito ga raztezajo na kri¬
žu, da žile in kite pokajo in sklepi
in udi hruše — zame krivičnika!
Glej, Oče nebeški! kako mu pre¬
bijajo z robatimi žeblji kosti in žile
in kite na rokah in nogah, kako se
curkama usipa sveta njegova kri
■— oh, zame hudobneža! Glej, kako
medli in trpi ves strt na križu po¬
vzdignjen, v naj hujši žeji z žol-

311

čem napajan, preklinjali in hudo-
delcam prištet! kako moli za kri-
zavce svoje — za vse grešnike:
»Oče! odpusti jim, saj ne vedo',
kaj delajo^ ; kako z nagnjeno glavo
umrje — za grešni svet — zame
trdosrčnega grešnika! Milost, o
Bog, milost mi dodeli! Zbriši mi
grehe, sprejmi me za svojega otro¬
ka 3 — nič več te ne bom žalil!
O Gospod! pripravljen sem vse
trpeti, rajši tudi smrt prestati, ka¬
kor bi te še kterikrat vedno in
radovoljno žalil. Tukaj o Bog! žgi,
tukaj tepi, tukaj me strahuj noč in
dan, samo tam v večnosti mi bodi
milostljiv ; tam me ne zavrzi spred
svojega obličja. Ti, o Jezus! ki si
razpel nedolžne svoje roke na križu,
da objemaš z milostjo vse grešnike,
in jih ljubeznjivo pritiskaš na pre¬
bodeno svoje srce, ti, o moj Zve¬
ličar! ki si glavo nagnil, da deliš

312

grešnikam poljubek (Aušljej) miru,
ti, o moj Rešenik! potrdi moj sklep,
in pomagaj mi, da ga bom vselej
in do smrti skrbno spolnoval. Amen.

O Marija, prečista Devica!
sprosi mi srčno žalost nad vsemi
grehi in resnično poboljšanje. Moj
angel varh, moj krstni patron in ti
sv. Alojzij, zgled prave spokornosti,
in vsi svetniki! pristopite mi v po¬
moč zdaj, ko stopim pred sodbo
namestnika božjega, da se bom
spovedal odkritosrčno in skesano
vseh hudobij, da se resnično spo¬
korim in do smrti stanoviten osta¬
nem , po Kristusu, Gospodu in
Rešeniku našem. Amen.

Po zadobljeni odvezi.

Povikšuj moja duša Gospoda,
in vse, kar je v meni, hvali nje¬
govo sveto ime! Povikšuj moja
duša Gospoda in ne pozabi čuda
njegove milosti!

313

Odpustil ti je vse hudobije;
zacelil je vse tvoje rane. Večno
J e  njegovo usmiljenje ! Odrešil te je
večne smrti; z dobrotami te je obsul,
ln  kronal te je s svojo gnado. Go¬
spod je milostiv in usmiljen; on ni
r avnal z menoj po mojih grehih in
m povračeval po mojih hudobijah.
Kakor je nebo visoko nad zemljo,
tako kraljuje njegovo usmiljenje nad
tistimi, kteri se ga boje; on ve,
da smo slabe stvari, da smo re-
yen prah. Povišujte Gospoda, ker
J e  on dober; prepevajte njegovemu
imenu, ker je sladko. Hvalite Go¬
spoda na nebu; hvalite ga na vi¬
šavah ; hvalite ga vsi angeli; hva¬
lite ga vse nebeške moči! Vse
stvari hvalite in povišujte v mojem
imenu Gospoda za veliko dobroto,
ktero mi je skazal. Pogreznil je
kreme mojih hudobij v nezmerno
morje svojega usmiljenja; spet se

314

smem njegovega sina imenovati. O
Bog, kako se ti bom zahvalil za
toliko milost, za toliko dobroto!
Glej, o Gospod! tukaj pred tvojim
obličjem, pred sedežem tvojega ljub¬
ljenega Sina in mojega Zveličarja,
glej, tukaj ti obljubim, prihodnjič
se vsili grehov, posebno pa te¬
ga ... , in vsake grešne pri¬
ložnosti, posebno pa te . . . skrbno
varvati. Obljubim, ti s svojo gnado
čisto in pošteno do smrti živeti,
dobrega storiti, kolikor bo v moji
moči, bližnjega ljubiti in mu z be¬
sedo in djanjem v vsih potrebah poma¬
gati. Pomagaj mi, o Bog, pomagaj mi!

Jezus, moj rešenik; tebi da¬
rujem in zročim svojo dušo in svo¬
je telo. Ti izruj iz mojega srca vse
pregrešne nagnjenja in dodeli mi,
da se mi bodo iz vsega srca grehi
in hudobije gnjusile, posebno pa
naj navadnejši ....

315

O Marija, dobra mati! sprosi
1111  gnado stanovitnosti do zadnje-
§ a  zdihljeja 5 pod tvojo pomoč in
v  tvoje zavetje pribežim zdaj in
v *elej. Amen.

Moj angel varh, moj krstni
pomočnik, ti sv. Alojzij, goreči spo¬
kornik brez greha, in vsi izvoljeni
božji! hvalite Gospoda z menoj za
Neskončno dobroto. Amen.

,, „ Presrečni, kteri so povabljeni k

Ze nitovanju Jagnjetovemu! 11  Res si’ečni
: ki prejmo vredno Jezusa v presv.
Zakramentu, ali strašna nesreča — večna
poguba — čaka vsih, ki ga nevredno
P^jmo. Zatorej hodi k mizi božji z ži-
Vo  vero sv. Petra, s trdnim upanjem
Sv ' Pavla, z gorečo ljubeznijo sv. Jane-
? a  Ev., s srčno žalostjo sv. Magdalene
111  z neskončno ponižnostjo stotnikovo.

316

Pripravljaj se skrbno za to važno in
imenitno opravilo z obujanjem vere, ti¬
panja, in ljubezni, z obžalovanjem gre'
hov, s premišljevanjem svoje nevredno¬
sti in trpljenja in ljubezni Jezusove do
grešnikov, da vedno pri nas ostane in
nas hrani s svojim mesom in napaja s
svojo krvjo. O ljubezen čez vso ljubezen!

Molitev pred sv. obhajilom.

O presladki Jezus! kdo mi da
gnado, v podobi kruha tvoje svetlo
obličje gledati, ktero žele angeli
gledati ? Kdo mi da, da se mi od¬
pre ‘peteri studenci tvojih krvavih
ran, ktere z očmi vere na tvojem
telesu vidim? Kdo mi da piti iz
tega studenca žive vode, da se o-
mije grešna moja duša? Verujem '
z nepremaknjeno vero, da si ti, moj
Bog! pričujoč v naj svetejšem Za¬
kramentu z dušo in telesam, s krvjo
in z mešam, po božji in človeški
natori. Verujem, da v tem pre-

317

Svetem Zakramentu je resnično pri-
nujjoče tvoje prečastito Telo, svet¬
ejši od sobica, z ravno tisto či¬
stostjo, lepoto, slavo in častitljivo—
st jo, kakor se gledati daš angelam in
^sim izvoljenim svojim v nebesih.
Verujem, da je v tem svetem Za¬
kramentu sveta tvoja rešnja Kri,
ktero si za moje zveličanje prelil.
Verujem, da je tukaj tvoja presveta
duša, tvoje človeštvo in božanstvo,
^ato vero hočem živeti in umreti.
Amen.

O predobrotni Jezus! v tebe
Zaupam, ker ti si moje zveličanje,
n mja moč in moje pribežališče, ti
si vir vseh dobrot. Oh nikoli bi se
predrznil jaz grešnik tebe samo
Svetost v tem Zakramentu vseh
skrivnost prejeti, ako bi me ti pri¬
jazno ne vabil, ako bi mi ti ne
žugal večne smrti, če te prejel
»e bom.

318

Ti me vabiš, o Jezus! ki si
zame kri prelil; zato stopim k tebi
kakor ubožna ovčica k dobremu
pastirju, kakor bolnik k zdravniku,
kakor slepec k luči večne svetlobe,
kakor obsojeni jetnik k zagovor¬
niku, kakor berač k Kralju nebes
in zemlje. Usmili se me, o Jezus!
in reši me, ker ti nikogar ne za¬
pustiš, kteri v te zaupa. Amen.

O preljubeznjivi Jezus! kako
močno ljubezen je žarilo tvoje sr¬
ce, da si nam pred odhodam v smrt
na križu večerjo pripravil, ktera
vso sladkost v sebi ima. Velika
in prečudna je bila tvoja ljubezen,
ko si se ponižal našo natoro nase
vzeti; veči in prečudnejši je bila
tvoja ljubezen, ko si za naše hu¬
dobije b ritko trpljenje, celo grenko
smrt na križu prestal; ali še ve¬
liko čudnejši je ta, da si nam svoj#
telo in svojo kri v hrano našim du-

319

v

sam zapustil in se nam samega
sebe do konca sveta dal. Zato,
o mili Jezus! te ljubim iz vsega
srca, ti edino tolažilo v stiskah,
edino upanje moje duše, edina naj-
v ikši dobrota! Ljubim te z vso močjo
svoje duše! o da bi te premogel
vsak trenutek življenja vedno go-
rečnejši ljubiti! To je moja žareča
z elja, po tem moje srce koperni.
l'i, usmiljeni Zveličar! me k sebi
v abiš, ti vse moči mojega telesa
nase vlečeš, ti hočeš mojo lačno
m žejno dušo nasiti in napojiti. Oh
kako mrzel, kako nehvaležen bi
mogel biti, da bi te ne ljubil! O
goreči ogenj ljubezni v srcu mo¬
jega Jezusa! oh vnemi moje srce,
da bo gorelo v živi ljubezni. Lju¬
bim te, o Jezus, nebeška mana!
le tebe bom ljubil, ljubil vekomaj.
Amen. .

320

Ponižanje in obžalovanje.

O neskočno sveti, nezapopad-
IjiviBog! kdo si ti, in kdo sem jaz,
da se ponižaš k meni priti? Kdo
sem jaz, da se ponižaš s svojim
telesam me nasititi in v borni hi¬
šici moje duše stanovati? Nisem
vreden proti tebi pogledati, in ti
hočeš v moje srce priti! ti Kralj
vsih kraljev, Gospod nebes in zem¬
lje, Bog vojskinih trum, ki svet le
pogledaš in se strese in strepeta;
ti sama svetost, pred ktero angel¬
ska čistost zgine; ti solnce večne
svetlobe, ki prebivaš v nedoseženi
luči: jaz pa uboga stvar, nečist, ne¬
vreden, predrzen črviček, poln greš¬
nega poželjenja, hudega nagnjenja
in prazne nečimurnosti, gnjusoba in
stud grešnikov, posoda osramotenja,
otrok jeze in slepote. O usmiljeni
Jezus, nisem vreden; strašan hu¬
dobnež sem, pa pred teboj se po-

321

•»zam j pozabim samega sebe in v
globočini svoje nevrednosti se ves
te bi podvržena. Prah in pepel sem,
vendar se predrznem s teboj go¬
voriti, ker skesanega in potrtega
Sr ca ne zaničuješ. Oh ozri se na¬
fte, ne srdi se večno nad menoj,
bodi mi usmiljen! Spoznam svojo
hudobijo in jo iz srca obžalujem;
spoznam pa tudi, da brez tebe nič
Me premorem, da brez tebe ni zve¬
ličanja, ni življenja! O da bi mo¬
gel v srčni britkosti solze točiti in
z  njimi enako Magdaleni tvoje no¬
ge močiti ! Oh moj Jezus ! sklenem,
le nikoli več ne žaliti, te ljubiti in
bližnjemu pomagati! usmili se me
še zdaj: reci le eno samo besedo
in ozdravljena bo moja ranjena du¬
ša; smela bo prejeti tebe, skriv¬
nost vsili skrivnost, dobroto vsih
dobrot. O Marija, prosi zame! O
Jezus ljubim te — usmili se me!

Sv. Alojzij. 21

322

Hrepenenje po Jezusu.

Kdaj bom, o Gospod in Bog!
s teboj popolno sklenjen ? Moja du¬
ša koprni po nebeški mani, ktera
sama zamore nje gorečo željo u-
tolažiti. Moja duša medli po an¬
gelskem kruhu, kteri sam jo bo
nasitil; moja duša hrepeni po pra¬
vem živem Bogu, ki je v svetem
Zakramentu pričujoč našim dušam
v močno hrano. Kakor jelen zaželi
mrzle vode, tako hrepeni moja du¬
ša po tebi, o Jezus!

Moja duša plamti od goreče
želje, tebe, Jagnje božje! kmali
prejeti. Pridi tedaj, moj ljubi Zve¬
ličar ! napolni mojo dušo z nebeško
sladkostjo, pridi, o Jezus! in pri¬
pravi vredno prebivališče božji lju¬
bezni v mojem praznem in mrzlem
srcu. Ti sam zamoreš njegove želje
spolniti! oh vleci me k sebi, da ne
počivam, dokler te ne najdem. O

323

«

usmiljeni in ljubeznjivi Jezus, naše
upanje in naše zveličanje! pridi!
razveseli me, razsvetli mojo sle¬
poto, vžgi v mojem srcu ogenj
svoje ljubezni, da tebi samemu živi
iu vekomaj gori. Spreobrni mi vse
posvetne veselice v grenkost, vse
težave in zoprnosti v sladkost in
potrpežljivost; ti sam mi bodi edino
veselje od zdaj na vse veke. Amen.

K sv. Alojziju.

O sv. Alojzij, ti goreči seraf’
°d ljubezni do .Jezusa v presv. Za¬
kramentu! ti me pelji, te ponižno
prosim, k angelski večerji brezma¬
dežnega Jagnjeta in sprosi mi tako
pripravljeno srce, zlasti tako ža¬
lost nad grehi, tako ponižnost in
tako žarečo ljubezen do njega, ka-
koršno si ti imel ob vsakem za-
vžitji te skrivnostne jedi. Uči me,
kako zamorem Ženina svoje duše

21 *

324

z vso častjo sprejeti, moliti in ve-
ličiti, da se vedno bolj v ljubezni
ž njim sklepam in popolno sklenem
za vse veke. Amen.

K kateri Božji.

O Marija, moja mati! podaj
mi danes Jezusa, kakor si ga po-
dala pastircem in sv. trem kraljem.
Povej mu, da sem tvoj služabnik,
in gotovo me bo prijaznejši spre¬
jel, ljubeznivejši objel in mi obil¬
nejši milost delil. Amen.

Ravno pred zavžitjem.

Gospod, nisem vreden, da greš
pod streho grešne moje duše; pa
reci le besedo, in ozdravljena bo!
— Gospod, ti vse veš, veš tudi,
da te hrepenim srčno ljubiti! —

O moja duša! čas je tu; ve¬
seli se in radosti trepetaj; glej,
živi Bog te obišče in se hoče s
teboj skleniti!

325

O hiti, teci mu naproti; po¬
zdravi ga z vso mogočno častjo;
topi se v plamteči ljubezni do svo¬
jega ženina, zdihuj in reci: „0  ne¬
beška mana; o'hladilna rosa; pridi
ut spolni goreče hrepenenje moje!
Pridi, moj ljubi, kjer ljubezni med¬
lim! Pridi v moje srce, ker brez
tebe omagam in umrjem!“

O sladki Jezus! že stojiš pri
durih mojega srca; že slišim pri¬
jetni tvoj glas; že čutim nebeško tvo¬
jo pričujočnost; — odprem ti, o
mili moj Zveličar! stopi v revno
stanišee moje duše; napasi me s
svojim mešam, napoji me s svojo
krvjo, odpri mi zaklade svojega
usmiljenja! — Telo našega Go¬
spoda Jezusa Kristusa ohrani mojo
dušo za večno življenje! Amen.

»

326

Po sv. obhajilu.

Po zavžitji moli in slavi Jezusa,
ki počiva v tvojem srcu. Dragi so ti
trenutki, zato ga zaupno prosi naj po-
trebnejših čednost; prosi ga pomoči zo¬
per naj navadnejši greh; prosi ga vsih
dušnih in telesnih potreb zase in za
starše, dobrotnike, prijatelje in nepri-
jatelje, sorodnike i. t. d.; prosi ga za
sveto cerkev, za krivoverce, neverce, za
duše v vicah.

Duša Kristusova posveti me ;
— telo Kristusovo zveličaj me ; —
kri Kristusova napoj me ; — voda
strani Kristusove operi me. — O
dobrotni Jezus! usliši mej ne pri¬
pusti, da bi zapustil te ; hudobnemu
sovražniku ubrani me; ob smrtni uri
pokliči me in deni zravno sebe me, da
z angeli tvojimi bom hvalil te na
vse veke. Amen.

IVI olitev.

O najmilejši Jezus! ti se po¬
nižaš k meni ubogemu siromaku —

327

ti živi Bog, čigar sedež so nebe¬
sa , in zemlja podnožje njegovo!
Beži od mene, o Gospod! beži od
ni ene; grešnik sem velik in tebe
prejeti popolno nevreden. Pa brez
tebe, o moj Zveličar! sem prah in
pepel, brez tebe ne premorem nič;
sam ti, nebeški zdravnik! zamoreš
zaceliti in napojiti ranjeno 'in žejno
mojo dušo s svojo krvjo; sam ti
zamoreš okrepčatiteslabelo mojo du¬
šo s svojim mešam. Zatorej bodi
stokrat češen in pozdravljen v rev¬
nem stanišču mojega srca! Našel
sem te, kterega ljubi moja duša;
molim te, častim te, poveličujem te,
hvalim te, svet, svet, svet si, o
Gospod in Bog; Zdaj, o Jezus, o
ženin moje duše! zdaj si v meni
in z menoj; zdaj si vlast mojega
srca. O dobri pastir, ki si dal živ¬
ljenje za svoje ovce, oh vzemi me
najdeno ovčico na svoje rame, nesi

328

me na dobro pašo, na ktero si me
pri sv. krstu postavil ; varuj me,
brani me vsih sovražnikov mojega
zveličanja, da se nikdar več ne zgu¬
bim ; vodi me, da se pripašem do ne¬
beških planin večnega veselja, ker te
bom gledal in vžival vekomaj. Amen.

O Jezus! tebi živim; o Je¬
zus! tebi umijem; o Jezus, tvoj
sem živ in mrtev. O Jezus, živi
kruh, hrana močnih, veselje ange¬
lov! obdrži me v živi veri! ohrani
me v trdnem upanji in pomnoži 0-
genj moje ljubezni. Daj mi, o Je¬
zus ! da opustim vse grehe, po¬
sebno .; da se ogibam vseh

grešnih priložnost, posebno. . . .;
naj zgine vsa posvetnost od mene,
ter naj zgori v ognji žareče ljubez¬
ni do tebe. Ti, o Jezus! bodi pri
meni in jaz bom pri tebi; bodi moj
učitelj, bodi moj voditelj po trnjevi
poti v obljubljeno deželo.

329

O Kralj nebes in zemlje! ki
s i neskončno usmiljen in dobrotljiv
svojim stvarem, oh ozri se milost¬
jo name ubožnega siromaka. Ti
y e š in znaš vse moje nadloge, te¬
žave in potrebe dušne in telesne;
0  spolni in dodeli mi, kar mi je po¬
sebno za zveličanje moje, posebno
pa to milost.... Tebi se darim
v sega; očisti in posveti mi srce,
da ne bo nikdar nič nespodobnega
mislilo in želelo; posveti moje usta,
dane bodo nikdar grešne besede spre¬
govorile, klele, opravljale, zmerjale,
napeljevale; posveti moje oči, da
ne bodo nikdar nič nečistega in ne¬
sramnega gledale; očisti in posve¬
ti moje roke, vse ude in počulke
života, da se zavarvam in zabranim
vsega grešnega djanja. Posvetim,
° Jezus! tebi vsako kapljico krvi,
yse dušne in telesne sile in zmo¬
žnosti, vse življenje! pridi ogenj

330

božje ljubezni in sežgi vse, kar je
nečistega v meni in zopernega sve¬
tim tvojim očem, da ti bom prije¬
ten dar tebi v čast in slavo. Amen.

Usmili se, o Jezus! vernih duš

v vicah.; olajšaj jim strašne

muke, pelji jih v sveti raj. Usmili
se tudi vseh, za ktere sem dolžan
moliti in prositi — posebno pa.....
Poplačaj jim stoterno vse storjene
dobrote, spolni jim dušne in teles¬
ne potrebe. Spomni se, o Bog! tudi
vsih mojih neprijateljev, ki so me
žalili ali kaj hudega storili 5 spom¬
ni se tudi tistih, ktere sem jaz
kterikrat žalil, zapeljal, pohujšal,
ali jim hudo storil. Razširi in po¬
veličaj sveto vero nad vse sovraž¬
nike, spreobrni neverce, zedini z
nami odcepljene brate; dodeli vsem
grešnikam spoznanje, žalost in res¬
nično spokornost. Tega te prosim,
o nebeški Oče ! po neskončnem za-

331

služenji Zveličarja našega Jezusa
Kristusa, ki s teboj živi in kra¬
ljuje v edinosti sv. Duha, Bog na
v se veke. Amen.

Zahvala po sv. obhajilu.

Hvalite vse stvari Gospodove Go¬
li s P° da  5

Hvalite in povišujte ga na vekomaj.
Hvalite Gospodovi angeli Gospoda;
Hvalite nebesa Gospoda.

Hvalite vse vode nad nebam Gospoda;
Hvalite vse moči Gospodove Go¬
spoda.

Hvalite solnce in luna Gospoda;
Hvalite zvezde na nebu Gospoda.
Hvalita ves dež in rosa Gospoda;
Hvalite vsi božji duhovi Gospoda.
Hvalita ogenj in toplota Gospoda;
Hvalita mraz in vročina Gospoda.
Hvalite rose in rij a Gospoda;
Hvalite zmrzlina in ivje Gospoda.
Hvalita led in sneg Gospoda;

332


Hvalite noči in dnevi Gospoda.
Hvalite luč in tema Gospoda;
Hvalite bliski in oblaki Gospoda.
Hvali naj zemlja Gospoda;

Hvali in povišuje naj ga na vekomaj.
Hvalite hribi in griči Gospoda ;
Hvali, vse kar zeleni na zemlji.
Gospoda.

Hvalite studenci Gospoda;

Hvalite morja in reke Gospoda.
Hvalite morski somi, in vse, kar
se giblje po vodi, Gospoda;
Hvalite vse tiče pod nebam Gospoda.
Hvalite vse zveri in živine Gospoda;
Hvalite človeški otroci Gospoda.
Hvali Izrael Gospoda;

Hvali in povišuj ga na vekomaj.
Hvalite mašniki Gospodovi Gospoda;
Hvalite hlapci Gospodovi Gospoda.
Hvalite duhovi in duše pravičnih
Gospoda;

Hvalite sveti in iz srca ponižni
Gospoda.

333

Hvalimo Očeta in Sina s svetim
Duham vred;

Hvalimo in povišujmo ga na vekomaj.
Hvaljen bodi Gospod na nebeških
višavah;

Hvaljen, češen in čez vse poviše¬
vali na vekomaj.

Prošnja,

da bi Jezus ostal pri nas.

Ostani o Gospod Jezus Kri¬
stus ! vekomaj pri meni, kakor kralj
v  svojem kraljestvu.

O sladka ljubezen, o prisrčni
Mojster in učenik in me uči spol-
n °vati voljo svojo v vsili delih. O
milostni Zveličar moj! napajaj mojo
d «šo, kakor prijeten studenec na
Vl ‘tu, da se od goreče tvoje ljubezni
°uiehčan popolno vtopirn v milih
solzah srčne žalosti nad vsimi svo¬
jimi grehi. O Jezus! bodi mi v
duši ko drago vino v hramu in me

334

omami z ljubeznijo svojo, da me
ne bo druzega veselilo, kakor sa¬
mo ti, ljubezen vse ljubezni! O
Jezus! bodi moji duši mana, dami
boš nad vse stvari prijeten in sla¬
dak. Prebivaj v moji duši, o Jezus!
ko tečno zdravilo, ker ti sam zamoreš
zaceliti vse moje rane ; ostani v meni
ko mično brenkanje strun, da samo
tebe vživati, imeti in slušati hrepenim.

O Jezus moj,  o sladčica vsili
sladčic! ostani in prebivaj v meni,
da bom samo od sladkosti in pri¬
jetnosti tvoje ljubezni vekomaj puhtel.

Daj mi, o brezmadežno Jagnje
božje! kakor lilijam v poljanah, či¬
stost na duši in telesu; daj mi ko
dišečim vijolicam globoko ponižnost;
stori me ko biserna rosa rodovitega in
plodnega na vseh čednostih in da¬
rovih sv. Duha. Skleni me s teboj, da
se nikoli ne ločim od tebe, temuč te
ljubim in zate gorim vekomaj. Amen.

335

Obiskanj e

rešnjega Telesa.

Prvo obiskanje.

Priprava.

0 naj slajši Jezus Kristus!
lz  ljubezni do nas revnih grešnikov tu¬
kaj v ozki ječi v podobi kruha prebi-
v aš. Ti ljubeznjivo kličeš, željno
Pričakuješ in z milostnim srcam vse
sprejemaš, kteri te v tem presv. Za¬
kramentu obiščejo. Trdno verujem, da
si tukaj pričujoč, častitljivši od solncav
taki slavi, kakor v nebesih, živi Bog in

336

človek od trume angelov moljen in
česen. V duhu ponižnosti in v pe¬
pelu svoje nevrednosti spoznam ne¬
štete dobrote in milosti, ktere si
mi podelil od prvega dihljeja do
zdaj. Iz vsega srca se ti zahvalim
zanje, posebno pa zato neskončno
milost, da si se nam sam v ti pre¬
čudni skrivnosti daroval; da si nam
svojo mater Marijo besednico in
pomočnico v vsili potrebah zapu¬
stil in poklical mene ubogo stvar
k sveti katoliški veri. Hočem danes
presveto tvoje srce počastiti po sla¬
bi svoji zmožnosti, da se ti spo¬
dobno zahvalim za neprecenjeni dar
prečastitega rešnjega Telesa; da
ti vse razžaljenja, ki jih od never¬
nikov, krivovercev, mlačnih in hu¬
dobnih katoličanov pretrpiš, neko¬
liko poravnam, in da bi te z da¬
našnjim obiskanjem po vsili krajih
zemlje vredno in srčno molil, kjer

337

koli ti, o naj ljubeznivši Zveličar!
aaj manj spoštovanja in počešenja
najdeš, in kjerkoli si v tem presv.
Zakramentu ljubezni od ljudi po¬
polno zapuščen. O naj slajši moj
Jezus! iz vsiga srca in čez vse
te  ljubim; žal mi je, oh ke¬
sam se, da sem dozdaj tvoji
dobroti toliko bolečin delal. Glej,
moj milostni Zveličar! s tvojo po¬
močjo sklenem te prihodnjič nikoli
) T eč ne razžaliti; vtrdi moj sklep
m daj mi stanovitnost. Spoznam
svojo revščino in nevrednost; ven-
der se ti vsega darujem; tvoji
službi se posvetim, svoji volji se
popolno odpovem. Brez pridržka
ti izročim misli, želje, besede in
djanje, vse kar imam. Po sveti
svoji volji ravnaj z menoj; samo
tebi hočem dopasti, tebi po vsi moči
streči. — Priporočim ti tudi duše
v vicah, posebno za ktere sim dol-

Sy.  Alojzij. 22

338

žan moliti in ktere so goreče častile ta
sv. Zakrament in blaženo Devico
Marijo. Priporočim ti tudi vse greš¬
nike, da jih spokoriš; vse never¬
nike in krivoverce, da jih pripelješ
v sveto katoliško cerkev. Sklenem
slednjič vse svoje želje in zdihljeje
z žarečim tvojim srcam, o milostni
Odrešenik! ter jih tako zedinjene
darujem nebeškemu Očetu, in zdi¬
hujem k njemu v tvojem imenu,
naj ne zavrže iz ljubezni do tebe
pohlevnih mojih prošenj.

Hvaljen in česen bodi brez neha¬
nja naj svetejši Zakrament! Amen.

Premišljevanje.

Vrabec nahaja stanovanje v
vsaki hiši; grlica nareja gnjezdo,
v kterem zabrani in obvarva mla¬
diče hudega vremena in roparske
živali. Zakaj pa jaz grešnik v
težavah in nadlogah življenja, v
tolikih dušnih nevarnostih ne iščem

339

zavetja in ubežališča v prijaznih
tvojih šotorih? — Oh, Gospod!
odpusti mi, hočem te prihodnjič
y ' sih revah in potrebah pomoči
1,1  tolažbe prositi tukaj pred al-
t&rjem, na kterirn imaš sedež mi¬
lost, sedež vsih dobrot. O moj Bog!
kolika je tvoja ljubezen do nas u-
bogih grešnikov! Ti iz gole lju¬
bezni do nas zapustiš nebeški raj,
kolikorkrat te duhoven na altar po¬
kliče; vse svoje časti in slave,
vsega blišča se znebiš, celo člo¬
veško podobo prikriješ in kruh in
vino postaneš, se pustiš tudi
prestavljati in prenašati v borne
bajtice, kakor v svetle palače kra¬
ljev. Oh kolikor je duhovnov, toliko
ljudem si pokoren; kolikor duš te
želi, tolikim se daš povžiti! O lju¬
bezen čez vse ljubezni, o prečudna,
0  neslišana ljubezen! Oh previdel
si, sladki moj Jezus! vse krivice

22  *

340

in razžaljenja, ktere seti bodoprigodi-
le v presv. rešnjem Telesu. Vedil si,
kako boš sam zapuščen, zaničevan in
— groza me obhaja— celo preklinjali
v cerkvah prebival. Vedil si, kako te
bodo mučili in trpinčili hudobneži v tih
posvečenih hostijah, ker temnogoter-
no z ognjem, z vodo nespodobno kon¬
čajo. Previdel si dobro, da te bodo
lastne ovčice po nevrednih obhajilih
znova bičale in grozovito križale.

Vedel si, o presrčni moj Je¬
zus! da te ne bodo ljudje celo z
naj potrebnejšim preskrbeli, ker so
tvoje stanišča večkrat nesnažne, nič
ozaljšane, in celo večna luč po le¬
nobi človeški ugasne. In kako mora
boleti tvoje očetovsko od ljubezni
do nas ranjeno srce, kadar se pred
tvojim obličjem celo hudobni ljudje
predrznejo na vsak način grešiti in te
žaliti, posebno z grdim vedenjem pri
službi božji. O naj milejši Jezus! vso

341

to nečast si dobro previdil, ali iz lju¬
bezni do nas sirot, do nas nehvaležni-
kov se ne prestrašiš ; iz gole ljubezni
se tvoje srce še bolj vname in vžge.

O moj Zveličar! da bi jaz mo¬
gel z gorkimi solzami ali celo s
svojo krvjo vse nesrečne kraje sprati,
kjer koli se tebi nečast in krivica
godi, kjer koli tvoje presveto Srce
predrzno trpinčijo. V svoji nezmož¬
nosti vsaj želim in trdno sklenem,
da te bom v tem stanišču ljubezni,
kolikorkrat mi bo moč, obiskal, te
v  duhu ponižnosti in s potrtim sr¬
nam molil in častil, za namestenje
v se nečasti in krivice, ki se ti godi
Po širokem svetu v tem presv. Za¬
kramentu. O da bi mogel vse ljudi
na svetu pregovoriti in zbuditi, naj
bi tebe samo ljubezen v tem skrivnost¬
nem kruhu ljubili in spodobno častili!

O vsegamogočni Jezus! daj
se vsim narodam spoznati; daj, da

342

te vesoljni svet slavi in časti $ daj,
da bo ves svet enak cerkvi, v kteri
se ti bo večna hvala prepevala.

O Bog ljubezni! o ljubitelj mo¬
je duše! usliši srčne moje zdihljeje.
Želim te, o neskončna dobrota! z
vso močjo ljubiti ; pokoren ti bom
in vse bom storil, kar mi zapoveš,
brez sebičnosti in brez zanašanja
na plačilo. Želim ti služiti iz čiste
otročje ljubezni, samo zato, da bi
povikšal tvojo čast, si prislužil tvoje
dopadenje in pomnožil veselje tvo¬
jega žarečega srca. Večna ljube¬
zen tvoja mi bodi edino plačilo
za nevredno službo.

O Jezus, ljubljeni Sin nebeš¬
kega Očeta! ti bodi moj gospodar;
ti gospodari mojo voljo, moje srce
in vse kar imam, in zato mi ne
daj druzega, kakor samega sebe,
ker tebe ljubim, tebe iščem, po
tebi zdihujem, tebe želim; po tebi

343

m °ja duša hrepeni $ od gorečih želj
do tebe ona medli in omaguje; nič
razun tebe neče imeti, oh, Jezus!
daj se ji v last!

Opravi še duhovno obhajilo, kakor
Je pri maši rečeno; tudi so dobre mo¬
litve pred in po sv. obhajilu; slednjič
še opravi kako molitvo k Bogorodnici
Mariji.

Drugo obiskanje.

Priprava, kakor pri prvem.

Premišljevanje.

„ Vstani in hiti , moj a prijatelji ca,
'Moja prežala nevesta , in pridi 11 .  S

lemi prijaznimi besedami nagovarja
Zveličai -  vsako dušo, ktera ga ob¬
išče v presv. rešnjem Telesu.

„Presrčna duša“, ji govori Je-
z us, „moja prijateljica, ki me tukaj
obiščeš, vstani, vzdigni se iz si¬
romašnega svojega stanu; glej me
tukaj iz čiste ljubezni do tebe pri-

344

čujočega, da te obogatim z gnado,
ktere ti primanjkuje. Hiti in teci
k meni ; ne boj, ne ustraši se mo¬
jega veličastva, mojega blišča5
glej, iz ljubezni do tebe sem se vse
slave, vsega veličastva in blišča zne¬
bil, ponižal sem se in skor pokon¬
čal, da ti odvzamem strah in bo¬
jazen, in pridobim zaupanje tvoje.
Moja prijateljica si; nič več nisi
sovražnica, ker jaz tebe in ti mene
ljubiš. Prežala si moja nevesta;
glej, to lepoto ti je moja lepota po¬
delila, pred si bila grda in studna,
in zdaj si angelam podobna, o pri¬
di brž; odpri mi, moja sestra, moja
prijateljica, moja golobica; odpri
mi svoje srce, ker moji lasje so
polni dušeče rose“. To je sladki
glas, to je prijetni glas Jezusov,
kterega vsaka duša sliši pri obi¬
skanji presv. Zakramenta. Vso noč
pregrešnega življenja, kteremu se

345

je bila duša vdala, je mili Zveli¬
čat' zanašal in potrpežljivo čakal
in zdaj pride sam, pa ne s krva¬
vim bičem svojega srda, oh on pri¬
de v skrivnostnem kruhu z nešte¬
timi milostmi orožen, da bi v nji
ngasil nečisto ljubezen do sveta,
in vžgal ogenj čiste ljubezni do sebe.

O naj milejši Jezus! kdo mo-
,- e veselje popisati, kdo radost mi¬
sliti, ktero bi imela moja duša ob—
eutiti, kadar te v presv. rešujem
telesu obišče? Kdo si ti, in kdo
Sem jaz? Ti si živi Bog, neskončno
veličastvo, Kralj vsili kraljev, Go¬
spod nebes in zemlje, ki prebivaš
y  nedoseženi luči v nebeškem raji;
111  jaz uboga stvar, nepokorna, ne¬
hvaležna, nevredna stvar, z madeži
gteha vsa osuta! In pri vsi dušni
ni telesni nevrednosti mi še dovo¬
li® pred tvoje sveto obličje stopiti,
'ne vabiš k sebi v goreči svoji

346

ljubezni, ter se v neskončni dobroti
in neslišani ponižnosti celo z menoj
naj slajši pogovarjaš.

O vse duše, ki Boga ljubite,
bodite si v nebesih ali na zemlji;
o ne nehajte ga ljubiti; o ljubite
ga, ker Gospod je prijeten, Go¬
spod je sladak; o ljubite ga še
zame!

O Marija, moja mati! sprosi
mi milost od svojega Sina, da bi
ga mogel prav resnično iz vsega
srca, iz vse duše, iz vsih moči lju¬
biti in vživati.

O moj Jezus! moje vse! tukaj
pred altarjem tvoje dobrote se tebi
v prijeten dar sežgem. Vse kar
imam, tvoje naj bo; vse svoje ve¬
selje, vso svojo voljo tebi posvetim.
Ti zgolj ljubezen, ti nezapopadljivi
Bog ljubezni! ti me vladaj, ti kra¬
ljuj nad menoj, ti pripni nase z
vezmi ljubezni moje srce; pokončaj

347

y meni vse, kar tebi ni všeč, in
zareči meč tvoje ljubezni naj pre¬
seka vse nagnjenja, vse želje in
djanja, ktere nasprotvajo tvoji sve¬
tosti. ]Ve pusti v meni celo naj
tanjši ljubezen do sveta. Ob lju¬
bim te, moj Bog! ljubim te čez vse
ln  samo tebe hočem ljubiti na vse
y eke. Oh nedolžno Jagnje božje,
kdaj bom tebi kaj podoben? Kdaj
kom čist, kakor lilija, kdaj bom
kelejši od snega? Kdaj bom od
ljubezni do tebe vnet, kakor gore
kerubi in serafi, kakor ti sam do
uieue žariš? Bežite od mene vse
stvari, kaj hočem od vas, ker mi
ljubezni mojega Ženina ne pri¬
nesete ; idite in prilizujte se
tistim, kteri vas iščejo; jaz iščem
u> želim samo Jezusove lju¬
bezni. O Jezus! stori to čudo,
v žgi moje srce; samo zate naj
gori in popolno zgori. O Jezus,

348

moj Zveličar, daj mi ljubezen, daj
še večji ljubezen!

Duhovno obhajilo, kakor pri prvem obiskanji.
-#_

Tri božje čednosti.

Vera.

Verujem v tebe, pravi tro-
jedini Bog, Oče, Sin in sveti
Duh! kteri si vse vstvaril,
kteri vse ohraniš in vladaš,
kteri dobro poplačaš in hudo
kaznuješ. Verujem, da se je
Sin božji včlovečil, da nas je
s svojo smrtjo na križu od¬
rešil, in da nas sveti Duh s
svojo gnado posvečuje. Ve¬
rujem in trdim vse, kar si ti,
o Bog! razodel, kar je Jezus

349

Kristus učil, kar so aposteljni
ozuanovali, in kar nam sveta
rimska katoliška cerkev zapo¬
veduje verovati. Vse to veru¬
jem, ker si ti, o Bog;! večna in
neskončha resnica in modrost,
ki ne moreš ne goljufati, ne
goljufan biti. O Bog! stori
močnejši mojo vero.

Upanje.

Upam in se zanesem na
tvojo neskončno dobroto in mi¬
lost , o Bog! da mi boš po
neskončnem zasluženji svoje¬
ga edinorojenega Sina Jezu¬
sa Kristusa v tem življenji
spoznanje, pravo obžalovanje
in odpuščen je mojih grehov,
Po smrti pa večno zveličanje

350

dal, in dodelil, tebe od obličja
do obličja gledati, ljubiti in
brez konca vživati. Upam tu¬
di od tebe potrebne pomoči
vse to doseči. Upam to od
tebe, ker si ti to obljubil, kteri
si vsegamogočen, zvest, ne¬
skončno dobrotljiv in usmiljen.
O Bog! potrdi moje upanje.

Ljubezen.

O moj Bog! ljubim te iz
vsega svojega srca čez vse,
ker si naj večja dobrota, ne¬
skončno popolen in vse lju¬
bezni vreden; ljubim te tudi
zato, ker si do mene in do vsih
stvari neskončno dobrotljiv.
Želim si iz celega srca, da
bi te ravno tako ljubil, kakor

351

s o te tvoji naj zvestejši slu¬
žabniki ljubili, in te še ljubijo.
Z njih ljubeznijo sklenem
svojo nepopolno ljubezen; po-
vikšaj jo v meni, o dobrotljvi
Gospod! bolj in bolj. Ker te
tedaj resnično in iz srca lju¬
biti želim, in si to trdno pri¬
zadevam; mi je iz srca žal,
da sem tebe, neskončno do¬
broto, ktero čez vse ljubim,
tebe svojega Stvarnika, Re¬
snika in Posvečevalca raz¬
srdil. Žal mi je, da sem grešil,
da sem tebe, svojega vsega-
mogočnega Gospoda, svojega
najboljšega Očeta, razžalil,
^rdno sklenem, vse grehe in
vse hude priložnosti zapustiti,
storjene grehe čedalje bolj

352

obžalovati, in nikdar več zo¬
per tvojo sveto voljo ravnati.
Vzemi me zopet za svojega
otroka in dodeli mi gnado, ta
svoj sklep dopolniti. Prosim
te po neskončnem zasluženji
tvojega božjega Sina, našega
Gospoda in Zveličarja, Jezu¬
sa Kristusa. Amen.

353

Litanije vsili svetnikov.

Gospod, usmili se nas!
Kriste, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!
Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

®og, Oče nebeški,

®og Sin, Odrešenik sveta,

®og, sveti Duh,

Sveta Ti ojica, en sam Bog,

Sveta Marija,

Sv. Mati božja,

Sv. devic Devica, za nas Boga
Sv. Mihael, prosi!

Sv. Gabriel,

Sv. Rafael,

Vsi sveti angeli in arhangeli, za
nas Boga prosite!

Vse svete vrste zveličanih duhov,
za nas Boga prosite!

Sv. Alojzij. 23

usmili
se
nas!

354

Sveti Janez Krstnik, \ za nas Boga
Sveti Jožef, / prosi!

Vsi sveti očaki in preroki, za nas
Boga prosite!

Sv. Peter,

Sv. Pavel,

Sv. Andrej,

Sv. Jakop,

Sv. Janez,

Sv. Tomaž,

Sv. Jakop,

Sv. Filip,

Sv. Jernej,

Sv. Matevž
Sv. Simon,

Sv. Tadej,

Sv. Matija,

Sv. Barnaba,

Sv. Imkež,

Sv. Marka,

Vsi sveti aposteljni in evangelisti,
za nas Boga prosite!

za nas Boga
prosi!

355

Vsi sveti učenci Gospodovi, za
nas Boga prosite!

Vsi sveti nedolžni otroci, za nas

za nas Boga

prosi!

za nas
Boga
prosita

Boga prosite!

Sv. Stefan,

Sv. Lovrenc,

Sv. Vincenc, ,

Sv. Fabijan in Sebastijan
Sv. Janez in Pavel,

Sv. Kozina in Damijan,

Sv. Gervazi in Protazi,

Vsi sveti martrniki, za nas Boga
prosite!

Sv. Silvester,

Sv. Gregor,

Sv. Ambrož,

Sv. Avguštin,

Sv. Hieronim,

Sv. Martin,

Sv. Miklavž,

Vsi sveti škofje in spoznovalci, za
nas Boga prosite!

Vsi sveti učeniki, za nas Bogaprosite!

za nas Boga

prosi!

356

Sv. Anton,

Sv. Benedikt, _

Sv. Bernard, za 1,as B °S a
Sv. Dominik^ P rosl!

Sv. Frančišek,

Vsi sveti mašniki in leviti, za nas
Boga prosite!

Vsi sveti mnihi in pnšavniki, za
nas Boga prosite!

Sv. Marija Magdalena,

Sv. Agata,

Sv. Lucija,

Sv. Neža,

Sv. Cecilija,

Sv. Katarina,

Sv. Anastazija,

Vse svete device in vdove, za nas
Boga prosite!

Vsi svetniki in svetnice Božje, za
na nas Boga prosite!

Bodi nam milostljiv, zanesi nam,
o Gospod!

za nas
Boga
prosi!

357

Dodi nam milostljiv, usliši
o Gospod!

^sega hudega,

Vsega greha,

Svoje jeze,

Nagle in neprevidene smrti,
Skušnjav hudičevih,

Jeze, sovraštva in vse hude
volje,

Duha nečistosti,

Treska in hudega vremena,
Šibe potresa,

Kuge, lakote in vojske,
Večne smrti,

S skrivnostjo svojega svetega
včlovečenja,

S svojim prihodom,

S svojim rojstvom,

S svojim krstom in svetim
postom,

S svojim križem in trpljenjem,
S svojo smrtjo in svojim po¬
kopom,

nas,

o

O

o

SO

O

O-

resi nas,

358

S svojim svetim vstajenjem,

S svojim čudovitim vnebo¬
hodom,

S prihodom Tolažnika sv.
Duha,

V dan sodbe,

Mi grešniki,

Da nam zanesi,

Da nam odpusti,

Da nas k pravi pokori pripelji,
Da svojo sv. cerkev vladaj
in ohrani,

Da pastirja apostoljskegain vse
cerkvene stanove v svoji sveti
veri ohrani,

Da sovražnike svete cerkve po¬
nižaj,

Da našega cesarja obvaruj,
Da krščanskim kraljem in
oblastnikom mir in pravo eno-
voljnost daruj,

Da vsemu krščanskemu ljudstvu
mir in edinost dodeli,

resi
nas, o
Go¬
spod !

prosimo te, sliši nas!

359

Da nas vse v svoji sveti službi
potrdi in ohrani,

Da naše misli k nebeškim željam
povzdigni,

Da vsem našim dobrotnikom
večne dari dodeli,

Da duše naše in naših bratov,
bližnjih in dobrotnikov več¬
nega pogubljenja reši,

Da sad zemlji daj in ohrani,

Da vsem vernim dušam večni
pokoj dodeli,

Da nas uslišiš,

Sin božji,

Jagnje božje, ki grehe sveta od-
jemlješ; zanesi nam, o Gospod !
Jagnje božje, ki grehe sveta od-
jemlješ; usliši nas o Gospod!
Jagnje božje, ki grehe sveta od-
jemlješ ; usmili se nas, o Gospod !

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Kospod, usmili se nas!

prosimo te, sliši nas!

360

Kriste, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!
Oče naš i. t. d.

V. In nas ne vpelji v skušnjavo.
O. Temuč reši nas hudega. Amen.

VI o Iit/vo.

1. K svetemu rešnjemu telesu.

Kadar je izpostavljeno.

V.  Kruh z nebes si jim dodelil.
O. Kteri ima vso sladkost v sebi.

Molimo.

O Bog 1 ! kteri si nam v
prečudnem Zakramentu spo¬
min svojega trpljenja zapustil,
daj nam, te prosimo, svete
skrivnosti tvojega Telesa in
tvoje Krvi tako častiti, da sad
tvojega odrešenja vedno v sebi
čutimo. Kteri živiš in kralju-

361

ješ z Bogom Očetom v edino¬
sti svetega Duha, Bog veko-
komaj. Amen.

Za odvrnjenje vsih nadlog in nevarnost.

Vsegamogočni večni Bog, ne¬
beški Oče! poglej z očmi neskončne
svoje milosti naše reve in nad¬
loge. Usmili se vsih vernih kristja¬
nov, za ktere se je tvoj edinorojeni
Sin, naš Gospod in Zveličar Je-
z Us Kristus, voljno grešnikom v
r oke dal, in je tudi svojo drago
kri na lesu svetega križa prelil.
Bo tem Gospodu Jezusu odvrni,
milostljivi Oče ! zaslužene šibe, se¬
danje in prihodnje nevarnosti, punte,
v ojsko, kugo, lakoto, dragino, bo¬
lezni in žalostne revne čase.

Vsegamogočni večni Bog! u-
smili se svojega služabnika našega
papeža I., in vodi ga po poti več¬
nega življenja, da bo s tvojo po-

362

močjo, kar je tebi prijetno, želel,
in z vso močjo storil.

O Bog, pastir in vladar vsih
vernikov! glej milostljivo na svo¬
jega služabnika našega škofa I.,
ki si ga pastirja naši škofiji postavil j
dodeli mu, da tistim, čez ktere je po¬
stavljen, z besedo in z djanjem k
dobremu služi, in tako s čedo, ki
mu je zročena, večno življenje doseže.

Bog, varh vsih kraljestev, do¬
deli svojemu služabniku, našemu ce¬
sarju L, spoznati in častiti tvojo moč,
s ktero se sovražnik premaga, da
bo, ker je iz tvoje volje cesar postal,
tudi v tvojem varstvu vselej mogočen.

Bazsvetli in potrdi v v,sim do¬
brim duhovske in deželske oblast¬
nike in gosposke, da nas bodo na
vse to napeljevali, kar zamore k
tvoji božji časti, k našemu zveli¬
čanju, k miru in sreči vsega kr¬
ščanstva pripomoči.

363

Prosimo tudi, kakor hočeš, da nam
je prositi, za svoje prijatelje in nepri-
jatelje, zazdrave in bolne, zavse žalo¬
stne in revne kristjane, za žive in
mrtve.

Vsegamogočni večni Bog! ki
gospoduješ čez žive in mrtve, in se u-
smiliš vsih, ktere iz vere in dobrih del
z a svoje spoznaš, pohlevno te prosi¬
mo, da vsi, za ktere smo se namenili
moliti, kteri so še pri življenju, ali pa
so se že s sveta ločili, na prošnje vsih
tvojih svetnikov od tvoje dobrote od-
pnščenje vseh svojih grehov dosežejo.

Dodeli nam, o Bog miru! pra¬
vo edinost v veri brez vsega raz¬
drtja in ločitve. Preobrni naše srca
k pravi pokori in poboljšanju našega
življenja. Vžgi v nas ogenj svoje
ljubezni. Daj nam goreče želje po
vsi pravičnosti, da ti bomo kakor
tvoji pokorni otroci v življenji in
v smrti prijetni in dopadljivi.

364

Tebi o Gospod! bodi vedno
priporočeno, vse naše djanje in ne¬
hanje, naše delo in opravilo, naše
življenje in naša smrt. Daj nam
tvojo milost tukaj vživati, in tam¬
kaj z vsemi izvoljenimi doseči, da
te bomo v večnem veselji in zve¬
ličanji hvalili in molili. To nam
dodeli, o Gospod nebeški Oče! po
Jezusu Kristusu svojem ljubem Sinu,
Gospodu našem in Odrešeniku, kteri
s teboj živi in kraljuje v edinosti
sv. Duha Bog vekomaj. Amen.

V. Božja pomoč ostani vselej pri nas.
O. Amen.

Oče naš . .. Češena Marija . ..
(^petkrat).

365

Lavretanske litanije.

{Ob praznikih Matere božje in ob
sobotah.)

Gospod, usmili se nas!
Kriste, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas
Kriste, sliši nas!
Kriste, usliši nas!
fiog Oče nebeški,

Bog Sin, Odrešenik sveta,
fiog sveti Duh,

Sveta Trojica, en sam Bog!
Sveta Marija,

Sveta Mati Božja,

Sveta devic Devica,

Mati Kristusova,

Mati milosti Božje,

Mati prečista,

s

za nas
Boga
prosi!

usmili se

366

Mati brez madeža,

Mati nedolžna,

Mati presveta,

Mati Ijubeznjiva,

Mati prečudna,

Mati našega Stvarnika,
Mati našega Odrešenika,
Devica modra,

Devica častitljiva,

Devica hvale vredna,
Devica mogočna,

Devica usmiljena,

Devica verna,

Podoba pravice,

Sedež modrosti Božje,
Začetek našega veselja,
Posoda duhovna,

Posoda časti vredna,
Posoda vse svetosti,
Skrivnostna roža,

Turn kralja Davida,

Turn slonokosteni,

Hiša zlata,

za nas Boga prosi!

367

Skrinja mini in sprave,

Vrata nebeške,

Zgodnja danica,

Zdi

•avje bolnikov,

Pribežališče grešnikov,

Tolažnica žalostnih,

Pomoč kristjanov
Kraljica angeljev,

Kraljica očakov,

Kraljica prerokov,

Kraljica aposteljnov,

Kraljica marternikov,

Kraljica spoznovalcev,

Kraljica devic,

Kraljica vseh svetnikov,

Kraljica brez madeža izvir¬
nega greha spočeta,

Kraljica svetega rožnega
venca,

Jagnje Božje, ki grehe sveta od-
jemlješ; zanesi nam, o Gospod!
Jagnje Božje, ki grehe sveta od-
jemlješ; usliši nas, o Gospod !

za nas Boga prosi!

368

Jagnje Božje, ki grehe sveta od-
jemlješ ; usmili se nas, o Gospod!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oče naš. (Mešena si Marija.

Molitve.

1. K. presvetemu rešnjemu Telesu.

(Kadar je izpostavljeno.)

Glej molitev pri litanijah vseh svetnikov.

2. K materi božji,

Pod tvojo pomoč pribežimo, o
sveta Božja porodnica! ne zavrzi na¬
ših prošenj v naših potrebah, temuč
reši nas vselej vseh nevarnost. O
častitljiva in blažena Devica, naša
gospa, naša srednica, naša besed¬
nica, naša pomočnica. S svojim
Sinom nas spravi; svojimu Sinu
nas priporoči; svojimu Sinu nas izroči.

369

v. p, ■osi za nas, sveta Božja
porodnica!

O. I)a bomo vredni obljub Kri¬
stusovih.

Molimo.

Svojo milost, prosimo, Gospod!
v  naše srca vlij, da, ki smo po
angelovim oznanjenji včlovečenje
Kristusa, tvojega Sina, spoznali,
po njegovim trpljenji in križu ča¬
stitljivo vstajenje dosežemo po Je¬
zusu Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

3. K svetemu Jožefu. '

V\ Prosi za nas, sveti Jožet!

O. Da bomo vredni oblj ubKristusovih.

Naj nam, prosimo, Gospod!
zasluženje ženina presvete tvoje
matere Marije pomaga, da, kar
naša slabost ne premore, nam bode
po njegovih prošnjah dodeljeno.

Sy. Alojzij. 24

370

Češena bodi Kraljica!

Cešena bodi, kraljica, mati
milosti, življenje, sladkost in upa¬
nje naše, bodi češena! K tebi vpi¬
jemo zapušeni Evini otroci; k tebi
zdihujemo žalostni in objokani v
tej dolini solz. Oh, obrni tedaj,
naša pomočnica! svoje milostljive
oči v nas, in pokaži nam po tem
revnim življenji Jezusa, blaženi sad
svojega telesa; o milostljiva, o do¬
brotljiva, o sladka Devica Marija!
V.Prosi za nas,svetaBožja porodnica!
O.Da bomo vredni obljub Kristusovih.

Molimo.

Vsegamogočni večni Bog! ki
si dušo in telo častite Device ma¬
tere Marije, da bi vredno prebiva¬
lišče tvojega Sina biti zaslužila, s
pripomočjo svetega Duha pripravil,
daj, da bomo, ki se njenega spo¬
mina veselimo, po njenih milostljivih

371

Prošnjah prihodnjih zlegov in večne
smrti rešeni.

4. Za vse potrebe.

Ponižno, Gospod! te prosimo,
razveži po svoji milosti naših gre¬
hov vezi! in ohrani po prošnjah
svoje izvoljene matere ljube Device
Marije in vseh svojih svetnikov nas,
svoje služabnike, naše dobrotnike
in naše pohištvo v vsi svetosti;
tudi očisti vso našo rodovino in
naše pri j atije hudobe in grehov, in
napolni jih z lepimi čednostmi; do¬
deli nam mir in zdravje, odvrni od
nas vidne in nevidne sovražnike,
in odženi vse hude želje; daj nam
zdravo vreme in dobro letino, skazi
milost našim prijatljam in neprija-
teljam, in obvaruj to faro z vsemi,
kteri v njej prebivajo, kuge, lakote,
vojske, ognja, potresa, povodnji, in
dodeli milostljivo vsem vernim kr-

24 *

372

šenikam, živim in mrtvim, v ne¬
beškim kraljestvu večno življenje,
mir in pokoj. Obvaruj našega pa¬
peža I., našega škofa I., našega
cesarja I., in vso našo duhovsko
in deželsko gosposko, in vse kr-
šansko ljudstvo vseh nadlog in vsega
zlega. In tvoj blagoslov pridi z nebes
na nas, in bodi vselej nad nami.
Po Gospodu našem Jezusu Kri¬
stusu , Sinu tvojem, kteri s teboj
živi in kraljuje v edinosti svetega
Duha Bog vekomaj. Amen.

Oče naš. Cešena Marija! (petkrat.)

373

Sveti križev pot.

Sveti križev pot nam živo pred
oči postavlja težave, trpljenje in
britkosti Jezusove od obsojenja do
groba. Zatorej se mora obiskanje
sv. križevega pota s takim duham
opravljati, kakor bi res za Kristu-
sam s težkim križem obloženi bo¬
dili, ga milovali in svoje grehe,
vzrok vsega trpljenja in britke smrti

374

Zveličar]eve, obžalovali. Molitvice
se morajo zbrano, prisrčno in ske¬
sano opravljati. Kdor želi odpustke
pridobiti, mora vsaj grebe obžalo¬
vati in srčno kesanje čez nje ob¬
čutiti.

Molitev

pred sv. križevim, potam.

Začni, prosimo te, o Go¬
spod ! s svojim duham vse naše
djanje in spremljaj ga s svojo
sveto pomočjo, da se vse naše
molitve in dela vselej s teboj
začno in s teboj začete tudi
v tebi končajo, po Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

--sag


375

y

Darovanje

svetega križevega pota.

O moj dobrotljivi Jezus!
ljubim te čez vse, ker si večna
dobrota in brezkončna milost.
Žal mi je iz vsega srca, da
sem tebe, naj veči dobroto,
kdaj razžalil. Darujem ti ta sv.
križev pot v tvojo čast, v spo¬
min tistega težavnega pota,
po kterim si zavolj mene ubo-
zega grešnika hodil. Želim se
vseh odpustkov vdeležiti, kteri
so za sveti križev pot pode¬
ljeni, zatorej želim tudi vse
tako opraviti, kar in kakor je
v zadobljenje odpustkov storiti
potreba. Prosim te, o Jezus!
dodeli mi gnado in moč, da

376

si zamorem s tem svetim kri¬
ževim potam v tem življenji
milost tvojo, v prihodnjem pa
večno veselje prislužiti. Amen.

I. Postanek.

Jezus je v smrt obsojen.

Molimo te, o Kriste! in
te hvalimo, ker si s križem
svojim svet rešil.

Premisli prečudno ponižnost
nedolžnega svojega Jezusa, s ktero
je brez vsega izgovora poslušal in
sprejel krivično sodbo. Tvoji grehi
so tiste lažnjive in krivične priče,
ktere so sodbo podpisale. Hudoba
tvojega jezika, s ktero si se več¬
krat zoper svojega Boga in bliž¬
njega pregrešil, je sodnika oslepila,
da je nedolžnega Jezusa v smrt
obsodil. Obrni se tedaj k njemu;

377

jokaj in zdihuj bolj s srcaui, kakor
z ustmi:

0 moj ljubeznjivi Jezus!
kako nezmerna je tvoja ljube¬
zen proti meni ubogemu greš¬
niku ! Tedaj ti za hudobno stvar
ječo, vrvi, verige in tepenje
trpiš? Ti, nedolžnost, si za
krivičnika v tako grozovito smrt
obsojen? Oh to naj rani moje
srce. da objokujem vse grehe,
ktere sem z jezikom storil!
Obžalujem jih presrčno in kli¬
čem k tebi: O moj Jezus! usmi¬
ljenje, prosim te, usmiljenje in
milost, o Jezus!

Oče naš . . . Češena ... Čast
Bogu . . .

Usmili se nas, o Gospod!
usmili se nas!

378

II. Postanek.

Jezus vzame Jcriž na rame.

Molimo te, o Kriste! in
te hvalimo, ker si s križem
svojim svet rešil.

Premisli, s kako veselim in
radovoljnim srcam dobrotljivi Jezus
sveti križ objame, in kako potr¬
pežljivo prenaša tepenje in sovanje
neusmiljenega ljudstva. Oh ti pa
poln nevolje in nepotrpežljivosti be¬
žiš na vso moč pred križem! Kaj
ne veš, da brez križa se nebeško
veselje ne zadobi? Oh! objokuj
svojo slepoto, obrni se k svojemu
Gospodu, zdihuj in prosi ga:

Ne tebi, o Jezus! ne tebi,
ampak meni se spodobi križ.
O težki križ, kterega so moji
grehi tebi naložili! O ljubez-
njivi Jezus! dodeli mi gnado in

379

utoč vse križe objeti, ki sem
jih zaslužil z grehi. Oh stori, da
bom voljno objel svoj križ in se
popolno od sveta ločil; daj mi,
o trpeči Jezus! tako ljubezen
do križa, da bom s tvojo slu¬
žabnico sv. Terezijo vselej
vosil in želel: trpeti ali
Umreti, umreti ali trpeti.

Oče naš. . . (Mešena . . . Čast
Bogu . . .

Usmili se nas, o Gospod!
usmili se nas!

III. Postanek.

Jezus pade prvič pod križem.

Molimo te, o Kriste! in
te hvalimo, ker si s križem
svojim svet rešil.

380

Poglej in premisli, kako tvoj
Jezus zavolj tolike prelite krvi ves
oslabljen prvič na tla pade. O gro¬
za^ kako je s pestmi bit, z nogami
taptan in sovan! in vendar ni sli¬
šati pritožbe, celo nevolje ne iz
pohlevnih njegovih ust. Ti pa tožiš
in češ obupati, če le majhen križ
občutiš ali slišiš zoprno besedo.
Oh sovraži svojo nepotrpežljivost,
svoj napuh in svojo nečimurnost,
in zdihuj k Jezusu:

O Ijubeznjivi Jezus! glej,
jaz naj nevredoiši grešnik kle¬
čim pri tvojih nogah. Oh. ko-
likrat in v kakšne grehe sem
zabredel! Oh, kolikrat sem se
v globočino hudobij pogreznil!
O mili Jezus! podaj mi svoje
roke! Pomoči, o Jezus! pomo¬
či pri tebi iščem, da vse žive

381

dni nikdar nikoli v smrten greh
ne padem in tako v zadnji uri
svoje zveličanje upati zamorem.

Oče naš ... Češena ... Čast

®ogu . . .

Usmili se nas, o Gospod!
Usmili se nas!

IV. Postanek.

Jezus sreča žalostno svojo mater Marijo.

Molimo te, o Kriste! in
te hvalimo, ker si s križem
svojim svet rešil.

O kako neizrečeno žalost in
bolečino je občutilo milo srce Je¬
zusovo! Oh s kakšno grenkobo in
žalostjo je bilo napolnjeno Marijno
srce, kadar sta se srečala! Poslu¬
šaj, o nehvaležna duša! „Kaj ti je
storil moj sin ? u  Marija k tebi kliče.

382

— „Kaj hudega ti je storila moja
mati? Oh zapusti vendar svoje gre¬
he, zavolj kterili midva tako žalost
in bolečine trpiva", ti Jezus govori.
O grešnik! kaj praviš k temu? Se
ne pretrese zadeto srce ? Oh prosi
in zdihuj s skesanim srcarn :

O božji Sin Marije! o
presveta mati mojega ljubega
Jezusa! ves strt in ponižan
klečim pri vajnih nogah. Oh
jaz sem tisti izdajavec! jaz sem
z grehi meč brusil, kteri je
ranil vajne srci. Oh iz srca
mi je žal; odpustita mi, po¬
hlevno prosim. Milost, o Je¬
zus, milost, o Marija! Po svoji
veliki milosti, mi dodelita gna-
do, da kar nikdar več ne bom
grešil, temuč da bom vajno
grenko trpljenje in britko ža-

383

lost noč in dan premišljeval
in srčno objokoval.

Oče naš . . . Češena . . . Čast
Bogu . . .

Usmili se nas, o Gospod!
usmili se nas!

V. Postanek.

Simon Cirenejčan pomaga Jezusu križ
nositi.

Molimo te, o Kriste! in
te hvalimo, ker si s skrižem
svojim svet rešil.

Spomni se, da si ti tisti Si¬
mon, ki si ves podvržen nečimur-
nosti, mehkužnosti in sladnosti svojih
pOčutkov 5 ki nosiš svoje križe ne¬
rad in le z veliko nevoljo, ko se
jih ubraniti ne moreš. O trinog!
zbudi enkrat svoje srce in usmili se
tako obloženega Zveličarja. Sprejmi

384

radovoljno in objemi vse križe, reve
in nadloge, ktere ti bo Ijubeznjivi
tvoj Oče poslal. Trdno skleni, ne
samo vse zoprnosti krotko in po¬
hlevno potrpeti, ampak tudi svojemu
Bogu zanje hvaležnega se skazati.
V vseh težavah tako-le k njemu
zdihuj:

O naj milejši Jezus! hva¬
lim te za toliko priložnost, ktero
mi daš, da bi zamogel zate
trpeti in sebi kaj prislužiti. O
moj Bog;! daj mi milost in gnado,
da bom vse, kar se mi bo v
življenji težkega prigodilo, z
vdanem srcam pretrpel in se
tako večnega veselja vdeležil.
Stori, o mili Jezus! oh stori, da
bom tukaj s teboj jokal in trpel,
potlej pa tudi s teboj v nebesih
se veselil in gospodoval.

385

Oče naš . . . Češena . . . Čast

Bogu . . .

Usmili se nas, o Gospod!
usmili se nas!

VI. Postanek.

Veronika poda Jezusu potni prt.

Molimo te, o Kriste! in
te hvalimo, ker si s križem
svojim svet rešil.

Poglej in premisli v tem prtu
sveto obličje svojega Zveličarja.
O ljubi Jezusa, goreče ga ljubi in
s to ljubeznijo vtisni njegovo obličje
v svoje srce. Oh presrečni, kdor z
Jezusovem obrazom v svojem srcu
živi in se ž njim v večnost preseli!
Zatorej prosi te gnade in zaupno
Kristusa na pomoč kliči, rekoč:

O prežalostni moj Jezus!
prosim te, vtisni v moje srce

Sv. Alojzij. 25

386

sveto obličje svoje, da bom
brez nehanja nate mislil, noč
in dan tvoje grenko trpljenje
pred očmi imel, ter grdobo in
ostudnost svojih grehov z gor¬
kimi solzami spiral. O mili Je¬
zus! s kruham tvojega trpljenja
hočem svojo dušo nasitovati
in moje oči bodo točile potoke
solz nad mojimi hudobijami.

Oče naš . . . Češena . . . Čast

Bogu . . .

Usmili se nas, o Gospod !
usmili se nas!

VII. Postanek.

Jezus pade drugič pod križem.

Molimo te, o Kriste! in
te hvalimo, ker si s križem
svojim svet rešil.

387

Premisli, kako Jezus, tvoj Bog
in Gospod, zopet na tleh leži, ves
oslabljen od velikih muk in bolečin
in od sovražnikov trpinčan in za¬
ničevan. Premisli, da prevzetnost
tvoja je Jezusa potrla, in ga na
tla potlačila, ker je ne more pre¬
našati. Oh zapusti svojo ošabnost;
no bodi več tako napuhnjen; oh
spokori se in skleni ponižniši biti!
Prosi tedaj s skesanim srcam:

O prečastiti Jezus! ako
ravno te vidim na oj s trim kara¬
nji pod bremenam križa ležati,
te vendar molim in častim ko
svojega mogočnega, večnega
Boga. Prosim te, mili Jezus!
poteri, oh poteri moj napuh,
izderi iz mojega srca vso o-
šabnost, da bom svojo nečimur-
nost spoznal, vse zasramo-

25  *

388

vanje s tebi tako dopadlji¬
vo ponižnostjo sprejemal, da
bom gnado zadobil tudi s te¬
boj v nebeškem kraljestvu po-
vikšan biti.

Oče naš . . . Češena . . .
Čast Bogu . . .

Usmili se nas, o Gospod!
usmili se nas!

VIII. Postanek.

Jezus tolaži Jeruzalemske žene.

Molimo te, o Kriste! in
te hvalimo, ker si s križem
svojim svet rešil.

Premisli in prevdari v svojem
srcu, koliko vzroka imaš jokati in
zdihovati prvič nad ljubeznjivim svo¬
jim Jezusam, ki zavoljo tebe to-

389

liko trpi; drugič sam nad seboj,
ko tako nehvaležen ostaneš in ne
nehaš njega žaliti. Oh kako moreš
vendar premišljevaje grozovite nje¬
gove bolečine trdosrčen ostati? O
kako, da se ne staja ginjeno srce
v grenke solze notranje žalosti za-
volj toliko in takih hudobij, ki Kri¬
stusa neprenehoma novic križajo?
Glej, kako milostnega se Jezus
revnim ženam skaže! O zdihuj poln
zaupanja in s skesanim srcam:

O preljubeznjivi moj Je¬
zus ! kako je vendar mogoče,
da se moje srce ne stopi od
solz prevelike žalosti? Solze,
o mili Jezus! solze prave po¬
kore in srčnega usmiljenja
mi daj, da se vdeležim z ob¬
jokanimi očmi in s potrtim
srcam tiste tolažbe, ktero si

390

tem revnim ženam skazal. Oh
ne obrni, o Jezus! svojih mi¬
lostnih od od mene. Oh ozri
se name ubozega grešnika,
da bom tudi jaz poln gnade
in tolažbe ob zadnji uri tebe
viditi mogel.

Oče naš . . . (Mešena . . .
Čast Bogu . . .

Usmili se nas, o Gospod!
usmili se nas!

IX. Postanek.

Jezus pade tretjič pod križem.

Molimo te, o Kriste! in
te hvalimo, ker si s križem
svojim svet rešil.

Oh, že tretjič pade Jezus z
groznimi bolečinami pod križem.
Premisli, kako je Kristus nedolžna

391

ui krotka ovčica, od Judov in ne¬
vernikov, kakor od steklih volkov
kit, tepen, sovan, po robatih in
Ostrih kamnih semtrtje vlačen in
kako cerlja njegova presv. režnja
Kri iz prevlečenega života. Oli ne¬
srečni greh, o studili greli, ki celo
Nina božjega tako grozovito trpin¬
čiš! o grešnik! kaj celo ene same
solzice tvoj potrti in ranjeni Bog ni
vreden? Oh zdihuj in prosi ves
objokan :

Vsegamogočni Bog 1 ! ki
nebo in zemljo z enim prstom
držiš, oh, kdo te je tako ne¬
usmiljeno na tla vrgel ? O ža¬
lost! noben drugi ne, kakor
moja silna pregreha, v ktero
sem se tolikrat povračal. Moja
hudoba ni jenjala grehov de¬
lati in zato se je množilo tvoje

392

trpljenje. Pa glej, o mili Je¬
zus! glej me zdaj pri tvojih
nogah klečati! Oh s skesanim
srcam trdno sklenem svojo hu¬
dobijo končati. Z objokanimi
očmi ti tisoč (tavžent) j n  ti¬
sočkrat obljubim kar nikdar
več ne grešiti. O moj Bog!
nikdar več, nikdar več ne!

Oče naš . . . Češena . . .
<5ast Bogu . . .

Usmili se nas, o Gospod!
usmili se nas!

X. Postanek.

Jezusa slečejo in mu žolča piti dajo.

Molimo te, o Kriste! in
te hvalimo, ker si s križem
svojim svet rešil.

Premisli, o duša! kako je Je¬
zus zunaj po životu ves ranjen in

393

stepen tudi znotraj z grenkim žol¬
čem mučen. Oli glej grešnik ! kakor
on tvojo nesramnost, nespodobnost
in nečimurnost v oblačilu z nagostjo
svojo plačuje in z žolčem tvojo po¬
žrešnost. Ali moreš svojega tr¬
pečega Jezusa brez usmiljenja po¬
gledati! Ali se ne udero solze po¬
milovanja po tvojih licih ? Oh vrzi se k
nogam nazega Jezusa, zdihuj in reci:

O Jezus! žalostni Zveli¬
čar moj! kako velik razloček
je med teboj in menoj! Ves
ranjen si ti, poln grenkosti
in ves s krvjo oblit; jaz pa
poln nečimurnosti, sladkosti
in veselja ali vsaj tak želim
biti. O gorje mi, nisem na
pravem potu ! Oh, mili Jezus!
ti me pelji na pravo cesto; ti
mi skaži usmiljenje in ogreni

394

mi vse sladnosti tega sveta,
da bom namesti njih hrepenel
britkost tvojega trpljenja ob¬
čutiti in tako vreden postanem
s teboj večno veselje vživati.

Oče naš . . . Češena . . .
Čast Bogu . . .

Usmili se nas, o Gospod!
usmili se nas!

XI. Postanek.

Jezusa na križ pribijajo.

Molimo te, o Kriste! in
te hvalimo, ker si s križem
svojim svet rešil.

Premisli neizrečene bolečine,
ktere je Jezus občutil, kadar so
mu Judje meso, kite, žile in kosti
s čavlji (robatimi žeblji} prebili,
da je vse hruščalo. Oh kako je
to, da se tvoje srce od žalosti ne

395

razpoči, ko vidiš, da tvoji grehi tako
grozovito tvojega Zveličarja mučijo ?
O  vsaj zdaj toči gorke solze, zdaj
ko Jezus na križ pribit neskončne
bolečine občuti in trpi. Svoje gre¬
be obžaluj in reci:

O dobrotljivi, zavolj mene
križani Jezus! vlij v moje sr¬
ce strah in ljubezen do sebe.
In ker so moji grehi tisti žeb¬
lji, ki so tebe ria križ pribili,
stori, da bodo vse moje hude
želje in občutki s teboj na
križ nabiti in umorjeni, da bom
v življenji in smrti s teboj
križan tudi s teboj v nebesih
večno kraljevati zamogel.

Oče naš . . . (Mešena . . .
Čast Bogu . . .

Usmili se nas, o Gospod!
usmili se nas!

396

XII. Postanek.

Jezus umrje na križu.

Molimo te, o Kriste! in
te hvalimo, ker si s križem
svojim svet rešil.

Odpri svoje oči in premišljuj
svojega z žeblji na križ pribitega
Jezusa. Oh poglej vse bledo o-
bličje božje; poslušaj, kako milo
prosi odpuščenja tistim, ki ga kri¬
žajo in žalijo. Razbojniku obljubi
nebeško kraljestvo; svojo mater
izroči Janezu; svojo dušo sporoči
nebeškemu Očetu in slednjič z nag¬
njeno glavo umrje.

Tako je tedaj moj Jezus
umrl ? Oh umrl je na križu in za-
volj mene je umrl. O moja duša!
kaj boš zdaj počela? Oh ne hodi
od njega, kakor s ponižnim in
skesanim srcam. Okleni križ in
zdihuj k Jezusu :

397

O preljubeznjivi Zveličar
Moj! vem in spoznam, da so
Moji grehi tisti rabeljni, kteri
so tebe tako neusmiljeno in
grozovito umorili. Oh nobene
milosti nisem vreden, ker sem
tebe križal! Pa kakšno ve¬
selje in upanje občuti moja
duša, kadar te sliši tudi za
tiste prositi, ki so te križali.
Kaj hočem tedaj zate storiti,
ker si ti toliko zame storil?
Glej! o Jezus! pripravljen sem
in voljan vsem odpustiti, kteri
so me kdaj razžalili. O moj
Bog! zavolj tvoje ljubezni
odpustim vsem, iz srca jih
objamem in želim jim vse do¬
brote skazati, in zato tudi
upam ob smrtni uri vesele

398

tvoje besede slišati: „Še da¬
nes boš z menoj v nebeškem
kraljestvu^.

Oče naš . . . Oešena . . •
Čast Bogu . . .

Usmili se nas, o Gospod!
usmili se nas!

XIII. Postanek.

Jezus s križa snet je Mariji v naročje
položen.

Molimo te, o Kriste! in
te hvalimo, ker si s križem
svojim svet rešil.

Premisli, kako oster je bil
meč, ki je prebodel srce žalostne
matere Marije, kadar je vzela mrt¬
vega svojega Sina v naročje. Vi-
dila ga je vsega ranjenega in kr¬
vavega; oh kako žalost in bole¬
čino je ona v maternim svojem

399

srcu občutila! Kteri meč pa je
bil tako oster, kije njeno srce pre¬
bodel? Oh, greh je bil, ki je Je¬
zusu življenje vzel! oh, greh je
bil, ki je Marijno srce tako močno
ranil! Objokuj tedaj ta grozoviti
greh; skleni svoje solze s solzami
svoje žalostne matere in zdihuj:

O Kraljica vseh marter-
nikov ! o kdaj bom vreden
tvojo žalost in bolečine prav
razumeti? O kdaj bom milost
zadobil, tvojo britko žalost v
svojem srcu nositi in s teboj
trpeti? O mogočna Gospa!
sprosi mi to milost, da noč
in dan svoje grehe obžalujem
in objokujem; da bom ves
skesan in spokorjen v zau¬
panji in ljubezni zate umrl in
po smrti s teboj večno živel.

400

v  Oče naš . . . Cešena . . .
Čast Bogu . . .

Usmili se nas, o Gospod;
usmili se nas!

*

XIV. Postanek.

Jezusa v grob polože.

Molimo te, o Kriste! in
te hvalimo, ker si s križem
svojim svet rešil.

Premisli tukaj žalovanje, zdi-
hovanje in jokanje Magdalene, Ja¬
neza in družili pobožnih duš, ko
jim je bil Jezus odvzet in v grob
položen. Zlasti si k srcu ženi
težavo in grenko žalost Marije,
njegove matere, kadar je Ijubeznji-
vega svojega Sina iz naročja zgu¬
bila. V premišljevanji lete njene
žalosti in njenega trpljenja se mo¬
raš res sramovati, da si pri obi-

401

skovanji tega križevega pota tako
malo usmiljenja občutil. Oh zbudi
svoje srce vsaj zdaj pri zadnjem
postanku; poljubi s častjo kamen
sv. groba, položi vanj v duhu svoje
srce in reci mrtvemu Jezusu:

O usmiljeni Jezus! ki si
to krvavo pot iz ljubezni do
mene storil, v tem grobu le¬
žečega te častim in molim.
Želim in voščim tebe v svo¬
jem srcu zaprtega imeti, da
bi s teboj sklenjen po tem
sv. križevem potu k novemu
življenju vstal in se zamogel
v tvoji gnadi s tega sveta
ločiti. Po zasluženji tvojega
trpljenja, kterega sem pre¬
mišljeval, mi dodeli milost, da
bo zadnjo uro tvoje sv. rešnje

26

Sv. Alojzij-

402

Telo moja popotnica; da bodo
moje zadnje besede: Jezus,
Marija, Jožef, in da svoje
slednje zdihljeje sklenem s
tistimi zdikijeji, s kterimi si
ti na sv. križu svojo dušo
zdihnil. Daj mi z živo vero,
trdnim zaupanjem in gorečo
ljubeznijo s teboj in zavolj tebe
umreti, in potlej s teboj na
večne čase živeti. Amen.

Oče naš . . . (Jesena , . .
Čast Bogu . . .

Usmili se nas, o Gospod!
usmili se nas!

Molitev.

Nebeški Oče, večni Bog!
po tisti ljubezni, s ktero si
poslal svojega Sina Jezusa

403

Kristusa zavolj inene na svet,
in s katero je on po hritki
svoji martri in grenke smrti
mene rešil; ti darujem ta sv.
križev pot, ki sem ga s tvojo
milostjo ravno obiskal. Sprejmi
to pobožno opravilo v povik-
šanje svoje časti, v zahvalo
za vse meni in drugim po¬
deljene milosti, za odpuščenje
grehov vsega sveta, za pomoč
vernim dušam v vicah, zlasti
pa tiste, za ktere sem s konca
prosil. O milostljivi Oče ne¬
beški! poglej na obličje Kri¬
stusa, Sina svojega; oh usliši
glas njegove svete krvi in
prizanesi meni ubogemu greš¬
niku. Amen.

26  *

404

Zdaj se moli 6 Očenašev, 6
(Mešenih Marij in 6 <3ast Bogu, po
namenu svetega očeta papeža.

Hvaljen bodi naš križani
Zveličar Jezus Kristus in nje¬
gova žalostna mati Marija!
Amen.

Počešenje trpečega Jezusa.

v

Cešen mi bodi o Jezus,
Zveličar sveta, ki si zame trpel
na lesu sv. križa grozne bo¬
lečine in prestal naj britkejši
smrt!

Cešena mi bodi presveta
glava Gospoda in Zveličarja
našega Jezusa Kristusa, ki
je bila za nas s trnjem pre¬
bodena in s trstam neusmi¬
ljeno bita!

405

Cešeno mi bodi premilo
obličje Zveličarja našega Je¬
zusa Kristusa, ki je bilo za
nas zapljevano in z zaušni¬
cami bito!

v

Cešene mi bodite prelju-
beznjive oči Zveličarja našega
Jezusa Kristusa, ki ste bile
za nas z gorkimi solzami zalite!

v

Cešene mi bodite medo-
točne usta Zveličarja našega
Jezusa Kristusa, ki ste bile
za nas z grenkim žolčem na-
pajene!

v

Cešene mi bodite svete
ušesa Zveličarja našega Je¬
zusa Kristusa, ki ste bile za
nas z zaničevanjem in pre-
klinjevanjem trpinčene!

406

Češene mi bodite dobrot¬
ljive roke in noge Zveličarja
našega Jezusa Kristusa, ki
ste bile za nas grozovito
na križ razpete in s čavlji
(robatimi žeblji) pribit«;!

Češeno mi bodi naj lju¬
bezniv ši srce Zveličarja na¬
šega Jezusa Kristusa, ki si
za nas neskončno žalost in
trpljenje prestalo in še po smrti
neusmiljeno s sulico prebo¬
deno bilo !

Češene mi bodite ponižne
kolena Zveličarja našega Je¬
zusa Kristusa, ki ste za nas
tolikrat pokleknile v molitvah
in usmiljenja od Boga prosile!

Češen mi bodi ves život
Zveličarja našega Jezusa Kri-

407

stusa, ki si bil za nas krvavo
bičan, ranjen, na križ pribit,
umorjen in pokopan!

Cešena mi bodi predraga
kri Zveličarja našega Jezusa
Kristusa, ki si bila za nas
po vsem životu prelita!

Cešena mi bodi presveta
duša Zveličarja našega Je¬
zusa Kristusa, ki si bila za
nas na križu nebeškemu Očetu
izročena!

Zavolj tega izročenja ti
tudi jaz, o Bog! danes in vsak
dan izročim svojo dušo, svoje
življenje, srce in telo, vse
občutke in djanje svoje, vse
dobrotnike, sorodnike! prijatelje
in znance; izročim ti duše
svojih staršev, sester, bratov

408

i. t. d., in vse duše v vicah.
Dodeli, o Gospod! vsim po¬
trebni blagoslov na duši in
telesu; posebno nas varuj in
reši vsih skušnjav hudičevih,
greha in večne smrti. Vtisni
pa nam globoko v srce grozne
bolečine trpljenja svojega, da
se spominjamo v gi enkosti in
žalosti greha, in vekomaj tebe
več ne žalimo. Amen.

409

1 .

Začudite se nebesa
Prahu umrjofiemu,

V glorji čistega telesa
Angelu nebeškemu!

On v besedi, misli, deli
Je podoba čistosti;
čisteji bi ne živeli

V prahu trupla angeli.

2 .

Limbar beli solnca vneti
Kralj cvetličja je vsiga;
Vendar mir v obličji sveti
Lepši je Alojzija!
čiste misli in živetje,
D’viška tud’ bojazljivost,

So zemlje naj lepše cvetje,
So nebeščanom sladkost.

3 .

Ivaj pomenijo te rane,

Kaj rudeča rožna kri?

Oh ljubezni glej neznane!
Pete mlado pokori

Se za grehe, ki storilo
Jih še nikdar ni bilo;
Truplo deva v sužno silo,
Tepe z lastno ga roko.

4 .

Šale prazne popustite,

Ki vam lišp je mar sveta;
Nad Alojzijem se čudite,
Oh gori le za Boga !

Lej, pogumno vrže krono
In škrlat kraljevi v prah ;
Mu obeta bolji trone
V družbi svetih božjih to.

1 .

Srce v nebesa povzdignimo!
Svetnika dan’s naj lepšega,
Alojzija vsi počastimo,
Hvalimo ž njim Zveličarja !
Alojzij k tebi pribež’mo
In svoje srca ti damo;
Alojzij naš, Alojzij naš !

Ko zvezda v raj’ se lesketaš

411

2 .

Sam Bog si tebe je prihranil,
Bil njemu ves si posvečen;
Gnjus greha te nikol’ ni ranil,
Bil s čistostjo si zaročen.
Alojzij k tebi pribež’mo i. t. d.

3 .

Moliti te je veselilo,

Le v Bogu si vse misli imel.
To srčno b’lo ti je hladilo,

Po njem si vedno koprnel.
Alojzij i. t. d.

4 .

Zveličarja premišljevati
In križ odjemat’ noč in dan,
Mu dušo in telo darVati,

Si bil goreč in neugnan.
Alojzij i. t. d.

5 .

Marijo s prečisto IPvico
Zavolj čistosti slavil,

Jo prosil, klical pomočnico,
Marije čist služabnik bil.
Alojzij i. t. d.

412

6 .

In vendar angel ti pobožni
Se postiš, šibaš in mrtviš;

V solzah in krvi preotožni
Telo nedolžno pokoriš.

Alojzij i. t. d.

7 .

In mi, k’ smo toljko že grešili,
Pokoro še odkladamo;

O spros’ nam, da b’ se spokorili,
Da vendar k Bogu pridemo,
Alojzij k tebi pribež’mo
In svoje srca ti damo;

Alojzij naš, Alojzij naš!

O zvezda v raji, pros’ za nas!

——

liKS 9RA&1JS.

Zakličem Marijo, in polno že je
Mirti in veselja pri meni tu vse:
Pri glasu imena se vzdigne sred,

Vsa žalost proč gre.

O srečen, kdor ljubi Marijo zvesto!

413

Zakličem Marijo, občutki sladki
PresiPjo zaljubljene duše moči;

Svetloba lepote, ki izreči ni je,

Vse v meni užge.

O srečen, kdor služi Mariji skrbno!

Zakličem Marijo, in duh ves goreč
Veselja prenesti ne more že več;

Ime ljubeznjivo vse v meni konča,
živeti ne da.

O srečen, kdor sklenil v ljubezni nje bo!

m

• e

Češena bodi, o kraljica
Nebes in zemlje ti Gospa!
Mogočna, usmiljena Devica,
Vsa čista in brez madeža !
Marija, k tebi uboge reve
Mi zapuščeni vpijemo,
Objokani otroci Eve
V dolini solz zdihujemo.

Češena hod’, presveta Mati 1
O Mati Božje milosti 1

414


Tako te smemo imen’vati,

Ker porodnica Božja si.
Marija, k tebi itd.

Češena — naše bod’ življenje I
Življenje počastimo te!

Častito tebi to češenj e,

Ko Mater Jezusovi gre.

Marija, k tebi itd.

Češena bodi brez števila
Velikrat naša ti sladkost!
Češena pomočnica mila!

In upanje v naši slabost’!
Marija, k tebi itd.

Oči prijazno v nas obrni,

O sladka in dobrotljiva!
Prihodnje zlege nam odvrni,
Po smrti pokaž’ nam Jezusa.
Marija, k tebi itd.

415

sv. Stanislava Kostka.

j ve temu Alojziju je v živ¬
ljenji skor popolno enak sv. Sta¬
nislav Kostka. Oba svetnika sta
leskečo zvezdo krstne nedolžnosti
med zapeljivim svetom ohranila v
polni svetlobi ; oba sta ovarvala
belo lilijo deviške čistosti neoskru¬
njeno od grešne slane; oba sta že
v krasni zarji prve mladosti spletla
dušeč venec nevenljivih čednost, ki
nas imajo osramotiti v naši mlač¬
nosti in spodbadati k pobožnemu
življenju, k veči gorečnosti; oba
sta bila žareča častitelja presv. reš-
njega Telesa in blažene D. Marije;
oba sta bila plemenitega rodu in sta

416

mnogo trpela, da sta prišla v je-
zuitovski stan; oba sta bila en dan
svetnikom prišteta. Častimo tedaj
oba skuj)!

Sv. Stanislav, najmlajši sin
Janeza Kostka. iz staroslavne, ple¬
menite rodovine, in Margarete Kriš¬
ke, sestre vojvoda Mazovskiga, je
bil rojen na Poljskem 28. okt. 1.
1550 v trgu Kostkovim. Ze dete
je bil vnet za Boga, in Bogu se
je posvetil, kakor hitro je prišel k
zavesti. Stanislavek je bil krotak
in priljuden, in nekaka rajska le¬
pota mu je obsevala milo obličje,
da ga je vsak ljubil in spoštoval,
ter hrepenel njemu enak postati,
kdor ga je le pogledal. Cvetico
čistosti je varoval tako skrbno
in zvesto, da je celo omedleval,
kadar je slišal kako nesramno be¬
sedo 5  zato so mogli starši vedno
paziti, da ni zinil kak obiskovalec

417

kaj nespodobnega, ali so pa take
kar prosili, naj se jim vendar smili
nedolžni Stanislavek.

V 14. letu ga pošljejo stariši
z bratom Pavlom na Dunaj v go¬
jilnico (seinenišče}jezuitovsko. Tu¬
kaj med množico mladenčev kmali
zasvita plamen goreče pobožnosti
Stanislavove, in čez malo časa je
bil že vsem lep zgled bogoslužnosti.
Vsak ga je hotel videti v molitvi,
ker je bil vedno tako zbran in vtop-
ljen v Boga, kakor bi bil popolno
zamaknjen že v nebesih pred tro-
nom božjim gledal, vžival in molil
presv. Trojico. Časi so mu po-
rosile v molitvi angelsko obličje
solze plamteče ljubezni in dušnih
sladkost. — V takih priložnostih
je bil tako navdan božjega duha,
da ga je vdihal vsakemu, kdor je
kaj govoril ž njim. Pomenkval se
je rad od Boga, Marije in svetih reči;

Sv. Alojzij. 27

418

posvetnost je zaničeval popolno. Pa
kinali mu zgine raj sreče in pokoja,
začno se mu britkosti in trpljenje.
V gojilnici je bil Stanislav popolno
srečen in hvalil je Boga, ki ga je
pripeljal v varno zavetje zoper za¬
peljivost sveta; ali zdaj zapro go¬
jilnico in rejenčki se morajo ločiti.
Da bi končala šole, ostaneta Pavel
in Stanislav še na Dunaji. Pavel,
ki je bil dve leti stareji in je hotel
Stanislava gospodariti, si sam zbere
stanovanj e v hiši nekega lu terana. Po¬
božni Stanislav mu razodene svoje
misli zavolj vere — pa vse je go¬
voril gluhim ušesom; Pavel se ne
da odvrniti od te hiše, ker je stala
na lepem kraji mesta. Sv. Stanislav
je tudi tukaj prav popožno živel.
Vstajal je, ko je brat spal, ter je
kleče molil in s srčnimi zdihljeji
razlival obtežano svoje srce pred
očmi Boga vsevednega. Ni ga ve-

419

selila bliščavna obleka, ne šumeče
veselice, ne mične igre; pred šolo
in po šoli je častil presv. Rešuje
Telo; vsak dan je skušal pri več
svetili mašah biti, in v nedeljo ni
nikoli opuščal popoldanje službe bož¬
je; prejemal je vsako nedeljo sv.
obhajilo, za katero se je skrbno
pripravljal posebno s postom in dru¬
gimi spokornostmi. Prečisto De¬
vico Marijo je po otročje častil in
jo imenoval svojo mater. Nji v
čast je molil vsak dan sveti rožni-
venec, in kar je kdo lepega in ve¬
ličastnega od nje pisal ali povedal,
vse si je nabral v bukvice, ter je
potem premišljeval in slavil mo¬
gočno svojo pomočnico v nebesih.

Častil je tudi sv. Barbaro in jo
prosil varstva in pomoči v smrtni
uri, da bi ne umrl brez prejema
sv. Rešnjega Telesa.

27 *

420

Pavel je bolj posvetno živel,
in Stanislav bi ga bil rad spre¬
obrnil; pa vse prizadevanje je bilo
zastonj. Življenje bratovo je Pavla
jezilo, ker mu je vest marsikaj
očitala. Zato je skušal Stanislava
pregovoriti, da bi tako živel, kakor
on, in se vedel bolj po gosposko,
po šegah blagorodnih plemenitnikov.
Stanislav pa mu odgovori, da je
za kaj imenitnejšega stvarjen, ko za
svet, in hoče živeti, kakor Bogu
dopade. Zdaj ga začne Pavel ob
vsaki priložnosti dražiti in zasme¬
hovati ; celo preklinja in pretepa

pobožnega brata, ki pa vse voljno
pretrpi zavolj Boga. Čeravno je
ta grozovitnost skor tri leta trpela,
vendar potrpežljiva ovčica ni zinila
nikoli nobene pritožbe proti nobe¬
nemu človeku. Miren in pokojen

je Pavlu stregel in si skušal nje¬
govo ljubezen pridobiti z vsako rečjo,

421

da le ni nasprotvala vesti njegovi.
Kolikor bolj priliznjeno pa so ga
vabili brat in znanci v posvetno
življenje, toliko skrbniši in natančniši
je primerjal njih namene in izreke
sv. Evangeliju, in zato je ostal
vedno nepremakljiv v svojem življenji.

Tepeženje bratovo in morde
tudi preostra spokornost nakopljete
Stanislavu smrtno bolezen. Rad bi
se bil ločil, ali groza ga sprehaja,
kako bo prejel Jezusa, ker luteran
mu ga ne bode lahko dopustil v hišo
prinesti. Tudi bratu je razodel (o
misel; pa ta mu pravi, da bolezen
še ni nevarna. Zapuščen celo od
brata, se obrne k Mariji, tolažnici
žalostnih; priporoči svojo potrebo
sv. Barbari, katere god je bil drugi
dan, in jo prosi, naj bi mu ona
od Boga zadobila to milost, da bi
se zamogel še enkrat pred smrtjo
skleniti z Jezusom, Zveličarjem ni

422

ženinom svoje duše, in glej čudo:
Ponoči se mu prikaže v rajski svet¬
lobi sv. Barbara, in dva angela
spolnita hrepenečo njegovo željo,
ker sta mu prinesla presv. Režnje
Telo. Kmali potem se mu prikaže
še 1 ). Marija z milim Jezusom, ter
mu je dala z neznano radostjo v
srcu tudi telesno zdravje, čeravno
so se bile po sv. obhajilu bolečine
tako povikšale, da je bil bolnik že
v zadnjih pojemljejih. V ti pri¬
kazni mu je tudi velela Marija, naj
stopi v red jezuitovski.

Ze več ko eno leto poprej je
čutil nagnjenje k temu redu 5 pa ni
si ga upal razodeti, ker se je bal
starišev in rodovine 5 prepustil je
bil dozdej to božji previdnosti. Po
ti prikazni pa vse pove spovedniku,
in šel je pomoči prosit tiste osebe,
katere bi mu kaj zamogle pripo¬
moči do zvoljenega stanu, ker ro-

423

dovina mu je napravljala vedne za¬
preke in neskončne napotja. Pa
zastonj so bile vse prošnje ; dokler
ni imel očetovega dovoljenja, ga
na Dunaji ne sprejmo v samostan.
Kaj mu je zdaj početi? Še enkrat
se izroči Bogu in ga prosi, naj
mu naznani pomočke, kako bi za-
mogel spolniti sveto, njegovo voljo.
Po goreči molitvi in srčnih zdih-
Ijejih se čuti nenavadno vnetega;
nekaj ga žene iz Dunaja daleč v
tuje kraje, kjer želi stopiti v sa¬
mostan jezuitovski. Premišljal je
strašne težave popotovanja; vedel
je, da ga Pavel lahko doteče, ker
sam ni imel ne voza, ne denarja;
da ga na Nemškem nikjer ne bodo
sprejeli v samostan, in bo mogel
iti celo v Rim vsaj tri sto milj
daleč. Pa ne upade mu srce; še
bolj mu raste želja in več ne more
ostati na Dunaji. Dobil je priporočilo

424

do slavnega očeta Kanizja v Di-
lingen-u na Bavarskem; zato jo
vdari neko jutro meseca avgusta
1567 po sv. obhajilu kar naravnost
proti Dilingen-u. Iz Dunaja pridši
zameni svojo suknjo s platneno; se
prepaše s pasom, na katerem je
visel rožnivenec; si dobi palico in
urno maha svojo pot. Zvečer za¬
pazi Pavel, da brata predolgo ni
domu; vest ga speče, ker bi bil
utegnil zavolj vednega tepeženja
ubegniti. Da ga po vsem Dunaji
poiskati, pa nikjer ni bilo Stanis¬
lava. Zjutraj hitro dirja za njim,
ker se mu je dozdevalo, da si je
šel samostan iskat. Ze ga je bil
skor dotekel, pa glej čudo! konji
se upro', ne ganeje se dalje; za¬
vije in obrnejo se, ter urno nazaj
na Dunaj vihrajo in Stanislav je
bil rešen zalezovanja. Z milimi
darovi se preživi na težavnem potu,

425

m ko je bil med mestoma Avgs-
burgom in Dilingenom, gre v pri-
cestno cerkvico, kjer je mislil ze¬
vajočo svojo dušo z nebeškim kruhom
oživiti. Pa goljufal seje;  bilo je to
poslopje lutranska molitnica. Srce
ga zaboli, da ne more spolniti
koperneče svoje želje, pa glej zopet
čudo ! angeli mu prineso drugič
sveto kostjo in ga obhajajo. V
Dilingen-u ga predstojnik Jezuitov,
oče Kanizi, prav prijazno sprejme,
in tudi spozna božji njegov poklic
po pismu in po toliki stanovitnosti,
pogumnosti in gorečnosti njegovi
za ta stan. Vendar ga še tri tedne
poskuša zlasti v ponižnosti in po¬
korščini ; mogel je namreč za mizo
streči in druga zaničljiva dela o-
pravljati. Te opravila so bile ple-
menitnemu mladenču neznane, ker
so od prve zavesti vedno drugi
njemu stregli: vender je zvesto in

426

ročno spolnoval vse svoje dolžnosti,
in skrbno je prikrival svoj stan.
Slednjič pa ga je razodel oče Kanizi
vsem udom, da bi se učili pokorščine
in ponižnosti nad tako blagorodnem
mladenčem. Od zdaj so ga vsi
občudovali zavolj lepih in prečud¬
nih lastnost, posebno zavolj ostre
spokornosti, ker je bil v mehkuž-
nosti zrejen, pa se je pokoril tako
stanovitno in neutrudeno; vikši so
že celo prevideli, da bo velik svetnik,
svetla luč sv. cerkve.

Oče Kanizi ga pošlje do Rima,
da bi ga ondi general Jezuitov
sam sprejel v samostan. Stanislav
se nič ne ustraši težav skor dve¬
sto milj dolge poti, ampak ves
gori, da bi bil že kmali v Rimu.
Tukaj se vrže brez odlašanja pred
generala sv. Frančiška Rorgija, in
srčno prosi, naj bi ga dobrotno
sprejel pod svoje varstvo v red

427

jezuitov,ski. To ga je že spoznal
po pismih in je prav rad zagotovil
ni spolnil njegovo prošnjo. Da so
ga pred preoblekli, ni hotel kar
ene ure zamuditi z ogledovanjem slav-
noznanih imenitnost Rimskega mesta.
Ko nastopi svoj stan, mu srce raj¬
skega veselja zaigra in trepeta od
pred nikoli še občutenih sladkost,
ker spolnjena mu je bila hrepeneča
želja; našel je mir in pokoj svoji
duši, za katero se je toliko bojeval
in trudil. Vedno je pravil novin-
cam, da imajo angelsko življenje
in naj hvalijo Boga za milost,
ker si jih je zvolil v posebno svojo
službo.

Tako pobožno in sveto je že
prve dni v novicijatu živel, da so
ga vikši vsem v zgled postavljali.
Dušnega veselja in srčnega miru
mu tudi ni moglo skaliti srdito
pismo očetovo, v kterim mu je žu-

428

gal in protil namest zlate verižice
(jketnice}, ktero bi bil nosil pri
njem, težke železne okove in večno
ječo v gosti temi, ako se ne po¬
vrne zopet nazaj. Stanislav pismo
prebravši se je sicer milo zjokal,
pa le nad slepoto očetovo, da ne
spozna zemeljske nečimurnosti in
nebeških zakladov; sklenil je, rajši
vse tudi smrt pretrpeti, kakor pa
iti iz samostana, zemeljskega svo-'
jega raja. Stanislav je opravljal
vsakdanje svoje dolžnosti prav skrb¬
no v duhu pokore, ker ravno to
Bog od nas tirja, ne pa posebnih
reči. Ni še svetnik, kdor veliko
stori, ampak kdor vse svoje dela
opravlja z dobrim namenom. Kar
dobrega in lepega je videl nad
brati svojimi, vse je posnemal, in
tako je imel sam na sebi vse dobre
lastnosti vsega samostana. Kako
skrbno je spolnoval zapovedi tudi

429

bratov svojih, nam kaže ta do-
godba. En dan veli kuhar Sta¬
nislavu in še enemu novincu drv
v kuhnjo prinesti. Da bi se kaj ne
poškodovala, jima pove, koliko
ima vsak prinesti. Novinec se je
iz gorečnosti preveč naložil, in
zato poprosi Stanislava, naj mu
pomaga težko breme vzdigniti,
Stanislav pa mu smehljaje reče,
naj le oddene, kar si je čez po¬
velje naložil, potem mu če rad
pomagati. To je novinca jako spod¬
bodlo k natančni pokorščini. Tudi
s poštam in drugimi ostrostmi je
zatiral poželjivost mesa, pa vselej
je slušal glas spovednikov, in ka¬
dar so mu vikši količkaj zabranili,
je verno njih voljo spolnoval. Kro-
tak, priljuden in ponižen je bil
neskončno j nikoli ni mogel slišati
kake hvale ali od plemenitega rodu
svojega. V takih okolnostih je

430

vselej začel govoriti od splošne
človeške slabosti in grešnosti, ali
od minljivosti in ničnosti vseh ze¬
meljskih prednost in časti; govoril
je od prave vrednosti in cene v
božjih očeh. Kadar pa se je po-
menkval od Boga in matere svoje
Marije, takrat je vesel gorel, in
zarja mu je obsevala s svojimi
žarki plamteče obličje.

V slavnoznanim redu sv. Igna¬
cija je lepa navada, da dobiva
v spodbudo veči gorečnosti in po¬
božnosti slednji ud samostana vsak
mesec posebnega svetnika za pa-
trona. Sv. Stanislav dobi v za¬
četku avgusta za posebnega pa-
trona sv. Lorenca. Njemu se je
močno priporočal, ker se mu je
že dozdevalo, da bo še ta mesec
umrl. Ravno v začetku avgusta
je slišal pridigo, kako kratko je
naše življenje na svetu, in kako pri-

431

pravljeni moramo biti vsak dan
stopiti pred božjo sodbo. Domu
grede je rekel bratam: „Mene

zadeva ta pridiga, mene. Vam je
koristno pripravljanje za smrt, me¬
ni pa potrebno, ker bom že ta
mesec umrl 44 . Nekaj dni potem
je rekel pomenkvaje se od vnebo¬
vzetja D. Marije nekemu Očetu:
„0  kako vesel dan je mogel biti
angelam in svetnikam dan vstopa
blažene Device v svetle nebesa!
Gotovo obhajajo vsako leto ta spo¬
min, kakor mi na zemlji , s po¬
sebno slavnostjo in častjo, in tudi
jaz upam, da bom pričujoč ob
prvem tem prazniku, ki ga bodo
zdaj obhajali 44 . Po takih besedah
še vender noben ni verjel, da hi
imela tako mlada, čvrsta in nade-
polna cvetica, kakor je bil Stani¬
slav, tako hitro usahniti, in pri¬
jetni duh lepih čednost in svetega

432

zgleda odvzeti slabotnim ljudem
na zemlji. Pa nebeški Ženin či¬
stih duš presaja rad in kmali nje-
žne lilice svoje z mrzlega in bur¬
nega sveta v rajske gredice, kjer
vživajo in se razcvitajo v vsi slavi
v žarkih božje ljubezni, v večni
luči svojega hrepenenja. Tako se
je tudi prigodilo sv. Stanislavu.

Dan sv. Lorenca je še po¬
sebno praznoval; prostovoljno je
tudi ta dan pomagal v kuhinji,
kjer je premišljeval ogenj ogledo-
vaje strašne muke pogubljenih v
peklu, in trpinčenje sv. Lorenca
na žrjavci. To nam kaže, kako
lahko človek premišlja in moli
ob vsaki priložnosti, ker nas vsaka
stvarica kaj posebnega opominja.
Na večer tega dne ga strese
mrzlica in mogel se je uleči. Ko
stopi k ležišču, ga prekriža in tudi
sebe, ter reče te besede: „Odtod

433

ne bom več vstal, če gospodu
tako dopade“. Potem je djal vik-
šemu, da upa po prošnjah sv.
mučenika Lorenca in blažene D.
Marije še pred vel. Gospodnico
umreti in pričujoč biti pri tem
slavnem praznovanji v nebesih. Do
14. avgusta se bolezen nič ne
hujša; in ko reče nekemu bratu,
ta noč bo moja zadnja na svetu,
ga smehljaje on zavrne, da brez
čuda še umreti ne more za tako
majhno boleznijo. Zdaj pa se mu
že začne mrzel pot izvirati in
kmali omedli, da so ga težko k
zavesti spravili. Nekdo ga je
opominjal k veči zaupnosti, pa on
mu je odgovoril: „K.aj mi po¬

maga vse prizadevanje, ker bom
gotovo umrl ?“ Druga omedlevica
vendar prepriča pričujoče, da je
res smrt blizo. Presv. rešnje Telo
in sv. maziljenje je sprejel na tleh

Sv. Alojzij. 28

434

z neznano pobožnostjo in goreč¬
nostjo, da so vse gledalce solze
oblile. Po sv. obhajilu je ponav¬
ljal besede: „Pripravljeno je moje
srce, o Gospod! pripravljeno je
moje srce ! 44  Zdaj v Boga po¬
polno zamaknjen nekaj časa miren
ostane, potem pa poljublja križa¬
nega Jezusa in 1). Marijo, in okoli
roke si je ovil rožnivenec.

Nekdo ga vpraša, čemu mu
je ta rožnivenec, ko ga ne more
moliti. „Res ga ne morem moliti,
pa spominja me ljube moje matere
v nebesih 44 , mu je odgovoril Sta¬
nislav. In pri teh besedah je zbral
vse moči in je stegal in povzdi¬
goval roke proti nebesam z naj
večini veseljem. Po polnoči reče
priti še nekterim novincam, da se
od njih poslovi; potem se zahvali
vsem skup za skazano očetovsko
skrb, jih prosi odpuščenja, če je

435

kterega kaj razžalil ali mu kteri-
krat slab zgled dal, in reče k
predstojniku obrnjen besede sv.
Pavla: „Čas je že kratek 44 . Zdaj
začno vsi pričujoči moliti in on obuja,
sv. križ v rokah drže, srčno ža¬
lost in žarečo ljubezen. Med tem
se zamakne in vidi si nasproti
priti blaženo 1). Marijo z nešteto
množico svetih devic. Toliko pride
k zavesti, da naznani svoje vi¬
denja, potem pa izgovorivši svete
imena: Jezus, Marija, Jožef! je
šel ob treh zjutraj v nebeški družbi
Marijino vnebovzetje praznovat pred
tron nedolžnega in brezmadežnega
Jagnjeta, kjer naj za nas s sv.
Alojzijem vred moli in Boga prosi.

Bil je še le 10 mescev je-
zuitovski novinec in nepopolno 18
let star. Obličje je enako bilo
prejšnemu, samo bolj veličastno je
postalo; pogreb je bil slaven, po-

436

sebno zavolj neštete množice po¬
grebcev. Ves Rim je vrel k njemu,
vsak mu je hotel roke in noge
poljubiti, vsak je iskal kak osta¬
nek (kako svetinjo) od njega do¬
biti, in celo cvetice, ki so na njem
ležale, so zbirali in skrbno hranili.
Kmali je Bog tudi poveličal svo¬
jega ljubljenca z mnogimi čudeži.
Poljsko si ga je deželnega patrona
izvolilo.

Stran.

Vvod. 3

Nauk od šestnedeljne pobožnosti sv.

Alojzija . 5

Sporočila sv. Alojzija do častiteljev svojih 8

Red, po katerem naj kristjani žive . . 15

I. Življenje sv. Alojzija.

Stran.

XI. Alojzij zgled ljubezni do bližnjega 119

XII. „ v bolezni in smrti . . . 126

Čudeži, storjeni po prošnji sv. Alojzija . 136

II. Premišljevanje čednosti sv.
Alojzija.

a) Za vsako nedeljo pobožnosti.

1. Sv. Alojzij zgled ljubezni božje . . 145

2. Sv. „ „ „ do bližnjega 158

3. Sv. „ „ spokornosti . . . 161

4. Sv. „ „ zatajanja ....  167

5. Sv. „ „ dušne lepote . .  175

6. Sv. „ „ deviške čistosti . 181

b) Za vsak dan v tednu.

Pondeljek: Sv. Alojzij zgled pobožnosti

in molitve.189

Torek: Sv. Alojzij zgled pokorščine . 194

Sreda: Sv.Alojzij zgled češenjaD.Marije 197
četrtek: Sv. Alojzij zgled zvestobe svo¬
jemu poklicu.200

Petek: Sv. Alojzij zgled svete smrti . 204
Sabota: Slava sv. Alojzija v nebesih . 208

Stran

Molitve v čast sv. Alojzija.

Jutranjamolitevobšestnedeljni pobožnosti 2X4
Večerna molitev ob šestnedeljni pobožnosti 216
Izročilo in prošnja do sv. Alojzija . . 218
Vsakdanja molitev k sv. Alojziju . . 221

Za dar čistosti . . . -.222

Zoper nečiste skušnjave.222

Za posnemanje zgleda sv. Alojzija . . 222

Za stanovitnost v dobrem.223

Za spokornost.228

Za ločenje od sveta.225

Za pobožnost do križanega Jezusa . . 226

Litanije sv. Alojzija.227

Molitvenik.

Jutranja molitev.232

Večerna molitev ........  235

Molitev, ko stopiš v cerkev ....  239

I. Sveta maša.241

II. Sveta maša.265

Sveta pokora.306

Sv. obhajilo.315

Obiskanje sv. rešnjega Telesa I. . . . 335

Obiskanje sv. rešnjega Telesa I. . . 343

Tri božje čednosti ........ 348

Stran.

Litanije vseh svetnikov.S5S

Litanije lavretanske.365

Križev pot.373

Počešenje trpečega Jezusa.404

Pesmi: Sv. Alojzij 1.409

» „ »n.410

„ Ime Marije.412

„ Salve Regina.413

Življenje sv. Stanislava Kostka . . . 415

Tiskal J. R. Milic r Ljubljani.



.

'

■







J '