PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NAR&PNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški tn upravni« prostori: 1607 South Lawndala Ave. Offlot of Publiotttan: M9f South Lawndale An Telaphone Rockw«l) 4064 leto-vear ^ci^S S SLSTSS CHICAGO 23. ILU PETEK. 22. SEPTEMBRA (SEPT. 22). 1944 Sul»eripUon 16.00 ŠTEV.—HUMBER ISS Acceptance for maiUng at special rate of poeta«* providod for In Mdion 1103, Aet of Oct. 3, 1917. autboriaed on June 4. 1911 Zavezniki v trd niavski OGRSKA Domače vesti Finsfea pretrgala stike s sateliti ključila konvencijo Druga britska armad« obšla holandako me- ======== .to Nijmegen, vrgla eno kolono čez reko R^Rudarska Unija Zfl-no, drugo pa v Nemčijo. Padalci prve za-< 1 vezniške zračne sik drže mostišče ob Reni. Zavezniki zasedli Boulogne in Brest, francoski luki.—Ameriške in britske letalske ter pomorske sile blokirale Kreto, grški otok.—Ruske armade zasedle čez 5000 naselbin v ofenzivi v Latviji in Estoniji.—Ameriške čete in pomorščaki zadali težke udarce japonski sili Lewis napadel Roosevelta in Ickesa j Ruški časnifar obsodil vladajočo kliko KRITIKA POLJSKE UBE2NE VLADE LONDON. 21. sopt.—Prva ame-riika armada Je danes safcela no-T0 ofenzivo ob Siegfriedovl trd-Djavski liniji pri Aachenu. do-fclm zavezniške mobilne sile prodirajo čei reko Reno v arnhem-iltem sektorju v Holandijl. Berlin poroča, da so savesnl-tk« čete ie navesale stike a srafc-no armado pri Nijmengu. holand-iltem mestu, ki J« atrateškega pomena za prodiranje v Nemčijo i Mverozapada. Okrog 500 ameriških letečih trdni ar in Liberatorjev Je napadlo obrambne točke pri Maln-ru in Coblensu. London. 21/sept.—Druga britska armada je obšla Nijmegen, holandsko mesto, na obeh straneh, poslala eno kolono čez reko Reno, drugo pa v Nemčijo, pravi poročilo s te fronte. Ljute bitke divjajo za posest dveh mo-itov na tej reki, ki Ščitita doato-pe do Berlina in Porurja. Padalci prve zavezniške zrač ne sile drže mostišče ob Reni pri jArnhcmu, devet milj severno od Nijmegona, iti odbijajo' nemške protinapade, niso pa še navezali (tik z drugo armado. Zavezniške in nemške oklopne kolone so zavojevane v ljutih bitkah na dvesto milj dolgi fronti na ozemlju pred Reno. Neme: »o izgubili čez sto tankov, odprl pa so koridor do Aachena na severovzhodni strani. Mnenje prevladuje, da bodo Nemci potegnili čete iz tega obmejnega mesta. Nemci so izvršili več napadov na zavezniške pozicije v doli nah ob reki Moselle, ki pa so bil: odbiti. Zavezniki so zdrobili od por nemške sile v bližini Belfor-ta v južni Franciji in zasedli več mest. Med temi so Corbenay, Bdmont, Geney, Mignavillers in Velles Chevreux, ki leže na »everozapadni strani Belforta. Zavezniki so izvojevali jražno imago z okupacijo Boulogne in Bresta, francoskih luk. Uradni komunike pravi, da so zavezniki uničili nemške vojaške posadke ^ južni btrani reke Schelde v Holandiji. Ludvvi^ Sartorius, nemški vojaki komentator, je priznal kritimi položaj nacijske sile v južni m centralni Islandiji. Dej®* K. da potek vojnih operacij tam bo vplival na izid borbe. ■Zavezniške armade so dospele ** "» mlie. ki je oddaljeno sa-m" r>r> mili od Essena, kjer so ojjronme Kiuppove orožne to- Virr* Essen leži v osrčju Po- Nja. (Prva ameriška armada pod po-abtvom r-nerala C. H. Hodge-■kcj j i na fronti južno od Oddelki te armade so >»> (ir<-ssenicha, štiri mi-fxl Solberga, Nem- nemški vojaški posadki, ki se na-laja na otoku. Zavezniški letalci so izvršili napade tudi na nem-ške letalske in mornarične baze na Melosu, grškem otoku na igejskem morju. . Vojni buletin pravi, da so jugoslovanski partizani s pomočjo enot britske bojne mornarice in zavezniške letalske sile na Bal-canu, zasedli Korčulo, Mljet in Brač, otoke na Jadranskem mor-U v bližini dalmatinskega obrežja. London, 21. sept.—Moskva poroča, da so ruske armade v veliki ofenzivi na baltiški fronti okupirale čez dva tisoč naselbin n da so oddelki teh armad dospeli na ozemlje, ki je oddaljeno samo 50 milj od Tallina, glavnega mčsta Estonije. Med kraji, katere so ruske sile zasedle, je Tartu, estonsko železniško središče. Poročilo dostavlja, da so Rusi okupirali čez 5000 vasi in naselbin v Estoniji in Latviji v zadnjih petih dneh. Estonske čete so se pridružile Rusom v operacijah proti nemški oboroženi sili". Sodi se, da nemška sila v Estoniji in Latviji šteje okrog 250,-000 mož. Pearl Harbor. Havaji. 21. sept. Ameriške čete in pomorščaki, ki so invadirali otoke Palau, Anguar in Peleliu, so ubili 7645 Japoncev v bitkah, poroča glavni stan admirala Chesterja W. Nimitza. Ti otoki leže v bližini Filipinov. , Čez sto ameriških bojnih letal in bombnikov je napadlo japonske letalske in mornarične baze na otoku Davao, južni Filipini. Bombe so porušile vojaške naprave in zanetile požare. Poročilo pravi, da se ni niti eno japonsko letalo dvignilo v zrak proti napadalcem. Moekva. 21. septr-Ako bo sovjetska Rusija odločevala o usoden.* n 91 Idi Ogrske, ko bodo topovi utih-Cincinnati. O., Zl.^pt.-Kon-I^ kontih, ^ moraU pU. mniia runarulra nnna I Initiuil . . U1 . čati prav tako visoko kazen za zvezo s Hitlerjem kot jo bo Nemčija. Ogrska je zadnji satelit na-cijev na Balkanu. Ruski časnikar Evgen Gabri-lov je objavil članek v reviji Vojna in delavski razred, v katerem pravi: "Ogrska stoji nt^trani Nemčije it razloga, ker je ona največ dobila od Berlina. Podvojila je število prebivalcev in obseg ozemlja. Ogrska vladajoča klika upa, da bo obdrftal* del plena po T*' u , { ; t_i_ I zdrobitvi nacljake Nemčije. Ad-Konvenclja je ignorirala cke- Horthy in njegova ganga apel za * končanje stavk.1 J - 9 - ■ vencija rudarske unije, United Mine Workers of America je bila sinoči zaključena. Ta je dala Johnu L. Levvisu priliko Za napade na Rooseveltovo administracijo in notranjega tajnika Harolda L. Ickesa. Lewis je udrihal po Ickesu, ker je izrekel obdolžitev, da rudarska unija pod njegovim pred-sedništvom se ne drži protistav-kovnega zagotovila. Stavke so v teku v več krajih in Lewis ni storil nobenega koraka, da jih konča. Ubit v premogovniku Osage, W. Va.—Dne 2. sept. je bil pri delu v premogovniku ubit Anton Pogačar, član in ta-pisnikar društva 388 SNPJ. Star je bil 65 let in doma Iz vasi Ra-delca na Gorenjskem. Bil je lo aktiven pri društvu in klubu JSZ In ga bomo pogieSair Zapušča sina, ki je pri vojakih. Ie Clevelanda Cleveland.—V mestni bolnišnici je umrl Bernard Ukajanc, samski, star 78 let in doma is Klečet, fara Smihel pri Žužemberku. V bolnišnico je bil tri dni pred smrtjo prepeljan is zavoda za brezdomce.—V bolnišnici St. Alexis se nshaja mrs. Mary Zupan.—Ameriško držav-Ijanstvo je dobila Francos Debelak. Ruska komisija dospela v Helsinki zavezniške avtoritete Čistijo šole v italiji Sovražniki unij so na delu Protidelavski načrti pred državnimi zbornicami sov apel za Lewis je celo izjavil, da je apel izzivanje rudarjev. Pred zaklju-čenjem konvencije je bilo sprejeto poročilo odseka za mezde s priporočilom, naj člani eksekutf-ve sestavijo zahteve in jih pred-lože operatorjem, ko se prično pogajanja v prihodnjem letu glede sklenitve nove pogodbe. Odsek je predlagal, naj unija zahteva vzpostavitev delovnega te-<3na petih dni, ko bo vojna končana. Rudarji naj bi delali sedem ur na dan in pet dni v tednu, za delo ob sobotah pa naj bi dobivali plačo in pol, za ob nedeljah in praznikih pa dvojno plačo. Legija podprla Roosevelta Scheiberling izvoljen za načelnika hočeta, da se ogrska armada bori na strani nsmške oborožene aile, obenem pa Čskata prihoda angleških in ameriških čet v kraje ob ogrski mejh Očitno je, da ne igrata na ataUAče teh čet, upata pa, da ju bodo rešili fašistom naklonjeni eitmenti v Angliji in Ameriki. Ogrsko izrablja Hitlsr kot onx*J«, da začasno zavleče polom nacijske Nemčije/' Člankar trdi, da Hitler je že izgubil Francijo, Belgijo, Rumu-nljo, Bolgarijo, Jugoslavijo Finsko. To~SttsW m I več njegove vojne mašine s pridelki, oljem in industrijskimi produkti. Ogrska, ki je pod njegovo kontrolo, ne more nadomestiti izgub. Ogrska bi lahko ele-dila zgledu Rumunije, Bolgarije in Finske tn s« odceplls od Nemčije, kar pa noče storiti. Vsled tega jo čaka ista usoda kot Nem-čljo. DrugI članek v omenjeni reviji kritizira poljsko ubežno vlado v Londonu. Avtor članka je E. Tarle. On je okrcal besednika poljske vlade zaradi deklaracije, U ](. v Aathen pršili l)f vzh fki in angleški letal 1lr»jo nemška leUli fii k upirali Kreto 1 Namen sedanjih preprečitev bega Cehi $e pridružili italijanskim partizanom Bern, Švica, 21. sept.—List Tribune de Geneve citira poročilo lista Libera Stampa, italijanske protifašistične publikacije, da se je več sto čeških delavcev, kateri so morali kopati jarke za nemške vojake pri Val-tetinu, pridružilo italijanskim partizanom, ki operirajo v ozadju nemške gotske linije. Nadaljnjih tristo Čehov, ki so bili s silo vpeljani v nemško armado, je dezertiralo in stopilo v italijanske partizanske odrede v piedmontskih Alpah. Nemike čete odhajajo \z Albanije Istsnbul, T^čija, 21. sept.-Sem dospela poročila se glase, da nemške čete odhajajo iz Albanije. Nemška vojaška posadka v Tirani, glavnem albanskem mestu, se je umaknila preko Jugoslavije. Le nekaj tisoč nemških vojskov se še nahaja v albanskih krajih. V zadnjih dneh »o se vršili spopadi rted nemškimi četami 4n albanskimi ge-rilcl v bližini Tirane. Chicago, 21. sept.—Ameriika legija je na svoji konvenciji po«lul» odvi»na od veltovc administracije ln jI i»- »vJ.Uk. Kurije, i. bi pove. n. rekla zaupanje. Pred »ključa Poljaka uključevala pokrajine njem kTnvencije je izrekla tudi Vzhodne Prualje^Pomer.nje in svarilo pred propagando zago- Slezlje. V interehu Poljake j. vornmov izoUcije Amerike. | prijateljatvo . »vj.Uko Ru.ijo Poročilo odseka za zunanje za- \De Gaulle postal Bitke med grškimi gerilci in Nemci Kairo, Egipt. 21. aept.-Poro-čilo iz zanesljivih virov pravi, da grške notranje sile kontroli-rajo centralne pokrajine v dru-Kih pe so v teku ljute bitke med gerilcl in nemškimi vojaki. deve s priporočilom, naj Ameri ka sodeluje z Združenimi narodi pri formiranju svetovne organi-. . , ■ j zacije za vzdrževanje in zaščito 5(f||D0( OflpOffl miru, je bilo soglasno sprejeto. r Konvencija Je podprla tudi za- r | t ^ izvo. htevo za popolno razorožitev Uenerai SC m «vu | Nemčije in Japonske po zaklju- jeval politične zmage ^ bil izvo- B^on^ niinoisa umaknil kandidaturo, cija pod pete^en. ^oku^ Scheiberling j. nasled 1 Warrena sto ne P. P • H. Athertona iz Stocktona, Calif. j ^ntič- Britška vlada odobrila uštanovitev iidovške brigade London, 21. sept.-BriUka vU-da je odobrila formiranje židovske brigade za bojevanje proti sovražnikom na frontah na strs-ni zavezniških armad S tem je ugodila apelu voditeljev židovske organizacije v Palestini. Senat šprejel demobi-| lizacijški načrt Washington, D. C., 21. sept — Senst Je »prejel oskubeni demo-hilizacijski nsM. čigar avtor Je M-nator George, demokrat iz C ^orgije Po sprejetju Je bil po- Uvo^va, polttKne zmage za-so- On še ni Izvojeval polltlč ne zmage. Nekateri elementi mu ne upajo zaradi barantanja s vjetsko Rusijo. Tigovcl, kmetje in celo rodoljubi no zaskrbljeni in vprašujejo: "Kaj De Gaulle namerava storiti, <« dobi vrhovno oblast v fran< ijl?" Imena ministrov, ki so prlAll v začasno f ranem-to vlado, niso dosti znana v Ju*nl ln vzhodni Franciji. Sodbe J<% da nlao bili še preizkušeni n< v dejanjih in ne ciljih. N spoved i. da bo De Gaulle postal predaedm* Tranci^ za kratko dobo, ae slišijo. Predeed nik Je le /igura ker Je oblaat koncentrirana v r>kah premier- Očitno Je, da D* Gaulle še ni Waahlngton. D. C.—Pod pretvezo, da mora Amerika stopiti na prste unijam v vojnem času, so sovražniki delavskih organizacij aktivni ne samo v kongresu, temveč tudi v državnih zbornicah. Ti hočejo uničiti vse pridobitve, katere so delsvci izvojevali v težki borbi v zadnjih letih. « Na protldelavako kampanjo, ki je v teku po vsej deželi, js opozoril javnost Julius O. Luhrsen, | tajnik ekstkutlvneg* odbora le-leznlčsrsklh brstovščin. On je dejsl, da ao nekatere drlavne zbornice ie sprejele zakone, ki omejujejo pravico dfo stavke !n piketiranja. Ti določajo težke zaporne in denarne kazni sa kršitelje. Bratovščine in unije Ameriške delavake federacije ter Kongresa Industrijskih orgsnizsclj so as združile v borbi proti represivnim protldelsvsklm načrtom, ki ao pred kongreaom ln drftavnlml zbornicami. Pred državno zbornico v Kentuckyju Je načrt, ki prepoveduje stavke, sklepanji pogodb glede zaprte delavnice lr piketiranje. Sllčni načrti so bili predlošenl v zbornicah drugih držav. Ar-thur H. James, governer Penn-sylvanije, zahteva diktatorske oblast, da bi lahko suspendtrsi vse zskone, ki so v konfliktu i vojnimi sktivnostml. To poms-ni, ds hoče rszveljsvitl vse de lavske zakone, sprejete, ko Je bil governer George H. Earle. Vsi protidelavski načrti prihajajo pred kongres ln državne zbornice pod krinko narodne obrambe. Ta Jim služi v kampanj*, katere cilj Je uničenje delavskih unij. Delavski voditelji vedo kaj se skriva za tem ln upajo da bodo protidelavski načrti poraženi. Vse struje organlslrane-Ka delavstva se bore proti uvaja-nju fašističnih metod pod pretvezo vojne. Ne mika oklopna ladja Tirpitz bombardirana London, 21, sept.—Letslskl minister poročs, ds so sngleškl letalci metel i bombe ns nemško oklopno ladjo Tirpitz, ki ae na-haja v luki na severozapadni ko-nifi Norveške. Oblaki dima so preprečili ugotovitev učinka bombardiranja. Poročilo Iz Stockholma pravi, da Je bila la-dja poškodovana ln da ao bombe ubile 90 in ranile čez 100 članov posadke. Helsinki. Finska. 21. sept.— ta je, da izpolni pogoje premirja, sklenjenega z Rusijo in Veliko Britanijo v Moskvi, pretrgala diplomatične odnošaje z Ogrsko, Slovaki jo in Hrvaško, sateliti nacijske Nemčije. Vsr člani diplomatičnlh zborov teh satelitov, ki Še niso zapustili Finske, bodo internirani ln potem izročeni v roke zaveznikov. Podpis premirja nI odpravil finskih potežkoč. Evakua cija finskih čet s Porkkalskega polotoka, ki ga je Rusija dobila v najem za dobo 50 let, se je pri čela. Ruski vojaki se že nahaja jq na finskem ozemlju v bližini Helsinka, glavnega mesta. V severnem delu Finske so v teku bitke med Rusi ln Nemci. Pričakuje se, da se bodo finske čete pridružile Rusom v opera cijah proti nemškim četam. V Helsinku ni bilo demonstra cij, ko so bili objavljeni pogoj premirja. Finci Jih smatrajo sa težke, a so Jih kljub temu sprejeli. Ruska kontrolna komisija je sinoči dospela v finsko glavno meito. Nastanila se je v hotelu v središču Helsinka. Ta bo usta novila urade v več krajih dežele. V komisiji so tudi reprezentantje Velike Britanije. Pomorski promet med Finsko ini Švedsko je bil ustavljen. Eden obiskal polj-skega predsednika Napori za končanje konflikta Več tisoč učiteljev in iolških nadzornikov odštavljenih UVAJANJE NOVIH UČNIH KNJIG Rim. 21. sept.—Čeprav sta dve zavezniški armadi zavojevanl v bitkah z Nemci v severni Italiji, so osnovne šole v osvobojenih pokrajinah odprle vrata in sprejele čez 3,500,000 šolarjev. V decembru se bo vrnilo najmanj 50,000 dijakov na univerze, toda pouk ne bo o fašizmu ln njegovih doktrinah kot je bil prejšnja leta. Odprtje osnovnih in vlljlh Šol je omogočila grupa uradnikov v zavezniški vojaški vladi. Med člpnt te grupe sta polkovnik T. V, Smlth, bivši profesor na čl-kaškl univerzi, ln major Carle-ton W. VVashburna, bivši nadzornik šol v Winetki, čiktškem predmestju. Musaolinijeva fašistična pro-pagsnda je bila večja v osnovnih Šolsh nego ns unlversah. Major Washburne Je odredil uvajanje novih učnih knjig ln čistko med učitelji in šolskimi nsdzorniki. Več tisoč učiteljev in šolskih nsdzomlkov, ki so bili Člsnl fsšistične stranke pred strvioglavljenjem Mussolinljegs rožims, je izgubilo slutbe. "Prvo delo, ki ga bomo morali Icvršltl, je nastavitev učiteljev, ki se niso okužili a fsšlsmom," Js rsksl Wa»hburne. "Čistka v lolah je absolutfto potrebna. Ta se izvsjs s sodslovanjem prosvetnega ministra v Italijanski vladi." Direktor vzgojnega oddelka v zavezniški vojaški vladi je polkovnik Henry T. Rowell. On je bil upravitelj poletne lols ameriške akademije v Rimu pred Iz- London, 21. sept,—Zunanji minister Anthony Eden Je obiskal Vladlslava Raczklewlcza, polj- ikega predsednika. Trdi ae, da -IMmBiniJW v nHHH je Eden zahteval odstavitev ge- bruhom itdtnJt voJnf. RoWt|i lerala Kazimlrja Sosnkowekega, Je deja| d§ ^ bU0 tpl univtrse. 61ana poljske ubežne vlsde ln k| ^ XJ|prli vriU Mrldi voJn#t vrhovnega poveljnike odprto v Siciliji. Pouk Je bil ob- jborožene sile. novljen tudi ns unlverzsh v Sosnkovvski, ki Ima oporo pri Neap|U| Barlju ln Rimu. irmsdl, se upira zahtevi poljske _ vlade, naj reslgnlra. g^mm M razpust ak dokazuje, da sta predsednu T .. iioosevelt ln premier Churchill \ francoske akademije ia svoji konferenci v Quebecu, pirjl( jj, »ept.—Ust L'Aube, Kanada, prišla do zaključka, da g|ttNUo stranke krščanskih demo-je Sosnkovvski kot člsn vlade krstov, zahteva razpust frsneo-{lavna ovira v prizadevanjih za akademije, slovitega snan-tbllžanje s sovjetsko Rusijo, »tvenega zavoda, ki Je bil usta-Waahlngton, D. C., 21. sept— n0vljen 1. 1643. List trdi, da Je Nova poteza v naporih Amerike Li^demlja izvršila velik greh, in Velike Britanije, katerih cilj uključila v seznam 40 "ne- |e izravnava konflikta med polj- imrtnlhM članov maršala Petalna tko ubežno vlado ln Rusijo, Je Ln charleaa Maurraaa, urednika bila storjena včeraj, ko Je pred- glasila francoskih rojallstov. tednik Roosevelt Imenovsl Ar- gj«!,,^ j« |,ll nedsvno sretlrsn thurja B. Laneja za poslanika ng »btožbo širjenja propagande pri poljski vladi. Senat Je takoj pro(| frMncoskl republiki. potrdil InrjenovanJe. i - Imenovanje Laneja za \»f*^'\l%umit9lj Utečih * u, »tališče sovjetske vlade glede London, 2! sept —Dally Mali »črtanja nove meje med Polj- poroča, da Je bil Georgea Claude, »ko In Rusijo. Moakva ne pri- francoski znanstvenik, aretiran znava poljske vlade, katere v Nancyju. Trdi ae, da Je on predsednik Je Stanislav Miko- izumitelj letečih bomb, katere ao lajczyk. Za začasno vlado Je Nemrl slpali na London in dru-I priznala poljski ,ldbwr 11 nirod* g« »nglHika mesta. Claude je no osvoboditev, čigar glavni stan Lnan kot rojallst in je bil v vrsti je v Rusiji. Smrt Japoncev bo končala vojno, pravi admiral Seattle, Wash., II. aept.-"Edl ni način, da »e konča vojna na prvih Francozov, ki ao se Izrekli za kooperacijo z nemško okupacijsko silo po kapitulaciji Francije pred Nemčijo, Letalec Lindbergh se vrnil v Ameriko New Vork, 21. sept.—Letalec Chadea A. Undbergh Je dospel aem z Južnege Pacifika, kjer ae je nahajal več meeecev Na sestanku a časnikarji ni hotel razkriti znala Ja svojega dela na Pacifiku. Burton in Bali wa ustanovitev svetovne iMibitje vseli Jaiftncev." Tako Je Waal»lngt«»u, D. C., 21. aept — izjavil admiral Randall Jarobe Dva republikanska aenatorja— "Izključna funkcija bojne mor Burton iz Ohla ln Bell Iz Min- narlce Je, da vrže vso razpolož- neaote-sts (Kidprla nalrt, osvo- Ijlvo silo v boj proti Japoncem Jen na konferenci reprezentan- Moštvo bojne mornarice ne b" tov treh veleell v Waahingtonu, demobilizirano po zlomu Hitler- za ustanovitev svetovne orgenl- ieve oborožene sile v Evropi, zacije, ki naj bi vzdrževala »n temveč vrženo v boj proti Ja-| ščitila mir po zaključen ju poncern * »k Glasovi iz PROSVETA THE ENLIGHTElfMEMT gjiff*^ a LASTUIBA SLOVKMEE MABODBE PODPOBBB JEDIOTC - • JjUu (Uran Ckloaf l la rm vojni veleposestva izginila v revolucionarnem pokretu, ki bo pometel s fevdalizmom, zastarelo socialno formo, ki ne bo mogla preživeti svoje zveze z Mus-solinijem in Hitlerjem. Kako ogromna je sila teh re-vplucionarnih gibanj na Ba^ka nii, je razvidno iz dejstva, da so ih skozi četrt stoletja zaman zatirali, najprej kralji in stare reakcionarne klike, pozneje pa oipači fašisti s pomočjo Hltler-eve Gestape. Kljub temu so danes krepkejša kot kdaj koli prej. Njih cilj ni komunizem, vsaj pogledu kmetijstva ne, tem več neka oblika kmečke demo-cracije s socializacijo vseh veli cih industrij. Prišlo bo do spo a med zapadno demokracijo in sovjetskim sistemom. Vsekakor >a se bodo opirali predvsem na lusijo, ker nikakor ne bodo hoteli dosedanjega načina indus trializacije, ki je bila le eks-ploatacija po tujem kapitalu. Ako izrazimo to z drugimi besedami—pričakovati ni priključi ve Balkana k sovjetski Rusiji lot nove sovjetske republike ?ač pa, da se bo rodila nova drla va, ki se bo naslanjala pred vsem na Rusijo. Iz zadnjih dogodkov na Balka nu je razvidno, kako namerava postopati sovjetska Rusija. Ru munskega kralja na primer ni so pahnili s prestola s silo, temveč so ga spravili v položaj, v katerem mu ni preostalo ničesar drugega, kot da sam svoje-ročno prevrže usmerjenost svoje države. Poklicati je mora' starega kmečkega vodjo Julia Maniuja in celo preganjanega vodjo rumunskih komunistov ki je danes na če^u rumunske mirovne delegacije kot minister brez portfelja. Bolgarska vladajoča kli)ca,je sicer poskusila uiti potrebi, da gre isto pot, toda bilo je zaston akoravno Bolgarska dejansko ni bila v vojni s sovjetsko Rusijo V teku komaj par tednov je Bol garija menjala svojo vlsdo trikrat in je od Bagrianova zlezla do Georgijeva, ki zdaj ne pred stavlja prav za prav le nove vlade, temveč že nov režim, ki je popolnoma sličen Titovemu m Dosedanji razvoj stvsri je pokazal tri važne posledice ruskega prodiranja na Balkan: Prvič, da so se pojavile slične vladne organizacije v vseh balkanskih deželah, in da bo Madžarska brez dvoma sledila, čim bodo Rusi zasedli Budimpešto. Drugič, da je postalo Črno morje rusko jezero. Rusi ne bodo nikdar več dovolili, da postane rumunsko pristanišče Konstan-ca, ali bolgarska Varna ali Bur-gas, izhodišče za novo invazijo proti njenim pozicijam na Kri- Naše krvi ne bodo več tujci spreminjali v zlato Burji |0 V8|cd tegtt dg to ' Mska unija prišla na Ba vodilna sila. h,J«' ^',romne važnosti—va-u ''n /naf,lna "Prememba—Je |,d '<• pol vodilna vloga Ru *)*■ t bi - > T " nasP»otnikov. *»>' M-rr ds na * vP,,V0V- '"zem* H,,;' ,ruJ" »n Egejske otoke C Ilal,J4 defini- ^"Ifinjeni. '-j^anu ne bo imela no-Od turških to prvič v zgodo-Kalkanu ne bo na dot y ■ Ija bo mu. Tretjič pa je vpliv teh dejstev na politično situacijo Turčije. Turčija ima skupno mejo z lusijo južno od Kavkaza. Na Črnem morju je bilo dozdaj vedno mogoče poklicati druge pomorske sile na ; omoč proti Rusiji. Toda danes stoje stvari tako, da Anglija najbrže ne bo več zahtevala, da obdrži svoje možnosti na Črnem morju, kajti danes tam ni več nobenih angleških interesov. Turčija bo v bodoče za Rusijo le še mala nepri-etnost, ker bi ji mogla zapreti dohod v Sredozemsko morje, toda Rusija bo brez dvoma gleda-a na to, da to nevarnost odpravi, tako ali tako. Turčija si je zaigrala vse možnosti, da bi gp-vorija s poudarkom na mirovni konferenci . . . Vzroki turškega oklevanja so bili notranji. Posledice bodo pa zunanje, poli tične. Nova velesila, ki bo mogočen laktor, vstaja na jugovzhodu Evrope — Balkanska federacija, ki bo pod vodstvom Rusije. Tur čija bo pa najbrže igrala slično vlogo v Mali Aziji. Tako bo vse ravnovesje sil v vzhodnem delu Sredozemlja spremenjeno. Šibki delavci so kos nalogam Šibki možje in žene opravljajo izvrstno delo v topilnicah, ^osebno kjer je treba močnih mišic—in predvsem, oni tudi ostajajo na svojem poslu, poroča War Manpower komisija. V tej izjavi poroča WMC o slučajih, ki so se pripetili v Pennsylvaniji, da pomagajo žene in moški šibke rasti zsdostiti potrebam vojske v takih bistvenih stvsreh kot so bombe, tovorni avtomobili, težki obodi za avtomobile, veliki topovi in radarske naprave. Tristopetdeset žena je uposle-nih v eni od livarn v Harrisbur gu, Pa., in mnogo izmed njih ima pri vojakih moža ali sinove ali zaročenca. Nekje v Philadel-phiji opravlja žena, ki tehta komaj 119 funtov, posel v livarni. Tudi druge žene šibke rasti opravljajo slične posle v tovarnah okraja Phlladelphije. Mogočna jeklarna v Eddysto-nu, Ps., izjavlja, da nekateri njenih najboljših delavcev ne tehtajo več kot 125 funtov. Druga jeklarna v Lanadownu, Pa., pa je nastavila celo skupino dlje kov srednjih šol, ki so se prostovoljno jsvili na delo preko počitnic. War Manpower komisija poroča, da so naprave v modernih livarnah in topilnicah tako pri pravne, da je mogoče v mnogih slučajih nastaviti šibke ljudi Ostanite na avojem poslu ln pomagajte sadoetltl bistvenim sahtevam vojske — to Je i upanje na popolno amago v čim krijšem čaeu.—UVI. Eden od prevainih sklepov, ki jih je sprejel AVNOJ na svojem drugem zasedanju, je za nas Slovence sklep o priključitvi Primorske R naši federativni in demokratični Jugoslaviji, Malokdo se pri tem saveda vse da-lekosežnosti tega sklepa in ne pomisli, da gre ta tisti košček zemlje, kateremu so grabežljivi tujci priposovali Vse večjo važnost kakor ml §lftyencl sami. Ni bil Hitler prvi Nemec, ki ga je vlekla želja k Jadranskemu morju. 2e zdavnaj pred njim je nekdanja, jK)litika cesarske Nemčije v zvtzi z avstrijsko politiko gradila tako imenovani "most k Jadranu" in proglašala tujerodni nemški iivelj, živeč na slovenskih tleh, sa pilote tega mostu. Se dflje Je Šla njihova tedanja nakana. Pa bi za večna čase zavarovali in utrdili nem-štvu pot do morja, so že v cesarski Nemčiji izdelali načrte, kako bi preselili vse Slovence kam drugam, kjer ne bi bili več na poti njihovim imperialističnim (osvojevalnim) načrtom. Nemški in avstrijski imperifAi zem je hotel doseči nadvlsdo na Jadranskem morju in potem preko morja izpodriniti s svojo trgovino trgovino drugih držav v deželah Bližnjega vzhoda. Ta politika je v prvi svetovni vojni povzročila, da se je imperialistična Italija, tekmovalka stare Avstrije, priključila protinem-škemu taboru in se zvezala s Francijo, Anglijo, in Ameriko. S podporo teh velesil je postila zmagovalka in dobila kot nagrado za sodelovanja v vojni — naše slovensko Primorje. Kakor je popreje iztegoval nemški imperializem preko naših krajev svoje kremplje po tu-ih deželah, po gospodsrski in >61itični nadvladi v enem delu Sredozemlja in mu ja pri tem služIlo naše Primorje kot odskočna deska, tako je potem pričela Italija na isti slovenski aarceli graditi tla svojim imperialističnim načrtom. To pot samo s to razliko, da v obratni smeri — proti Podonavju ln Balkanu, Prav tako in ie valiko bolj kakor nekoč Avstrija je pričela sedaj Italija raznarodo vati Slovence, Jih preganjati, Iz seljevati in gospodsrsko uničevati. Zanjo je pomenilo slovensko Primorje neposredno zaledj« tržaška luke, katero si je hotela zavarovati p takim širokim pa som poitalijanČene slovenski zemlje. Nič drugače kakor pekoč Av strija Je tudi Italija hotela spre minjati kri slovenskih fantov v zlato. Umirati smo morsll na bojišču za vse mogoče tuje koristi ln tuja gospodarje. Preko V Prosvett so dnevne svatov M ln delavska vaatL Ali Jih atste vaak dan? Madžarskem. Spletkarili in u-važali so fašizem v Romunijo, tako da so skoraj popolnoma ob-kolili bivšo Jugoslavijo. Pri nas so podpu*ali fašizmu prijazne, protiljudske klike, vtihotapljall svoj fašizem preko raznih klerikalnih agentov, Zebotov, Erlihov in drugih stražarjev tudi v slovensko politično življenje. Istočasno pa ao vežbali Pavcltdeve ustaše po Italiji in Madžarskem Janka-Pustl in tako pripravljali čisto vojaški napad na našo državno samostojnost. Ko se je kssneje ra/bohotil nemški fašizem, je zato, ker je bil močnejši, odrival italijanake imperialiate is Podonavja ter jih usmerjsl proti bivšemu francoskemu imperiiu. V državah, ki jih ja pospravljal Hitler drugo za drugo, pa ja podedoval iafti ste in klerofaŠUte, katera so tamkaj zaplodili Italijani. Tako ja ža prav nazadnje, v naših dneh, izpopolnil to zbirko s slovenskimi belogsrdisti, ki jih Je spremenil v svoje nsjzvestajfe gestapovce. , Italijanski imperializem Je propadel, nemški okupator pa kljub šestim ofenzivam, ki jih Je podvael v našem Primorju, ni ničesar dosegel in je danes Pri morska že priključena močnjl, osvobojeni Jugoslsviji, in to cljub njegovemu pošastnemu zatiranju in divjanju. Odslej si nikoli več ne bodo tujci poravnavali svojih medsebojnih imperialističnih računov našo krvjo in na naši prlmor skl zemlji ter sklepali krsvje kupčije na račun slovenskega naroda. Primorska je del federativne, demokratične Jugosla vije ln bo preko nje našla potrebno široko in globoko goapo-darsko zaledje v vseh slovan skih držsvah. (Ponatisnjeno iz lista "Kmečk Glas", vestnika Osvobodilne fronta slovenskega naroda, aprila 1944 - št. 4.) . - . ■»-T t,i . V1NCKKT CA1NKAH, gl A. VIDER. «1. tajnik ANTON T HOJA*, «1. pumuini t«jmk MIRKO « KUHEt «f Maminih.... GLAVNI ODBOR 1»vrtni »4Mk pi*da*dnlk Mil Bo. Lawndat« Ava . ChUago iS. ..........................S«67 Bo. Lawn. MICHAEL R KUMER. prvi podpradaadnik ......................f ....Bok S4, UnlvvrMl. Pa. CAMILUS ZARN1CK. drugI podpradaadnik ________SM7 W. Mth St . Cl«vaUnd S. Ot\lo DUlrlktnl puapradaadnlkl J OB CULKAR. prvo okrogja........—__________________«17 VVoodland Av«., Johmtown, P«. JAMra MAOUCH. drugo okroftj«----- ----------------------- H O. No. 1, Uakdala. P«. RAVMONO TRAVNIK. tr«U« okrotja __________IMS Mlddlapolnt«, Daarbom, Mlqh. JOHN SPUJLER, W«r(0 okrolj«------------...__________3V7« Randall Bt . Bt. l«ul* 1«, Mo. URŠULA AMBROZKH. pa to okrolj«.....................4IB starca Bt., Evvtath, Minn. EDWARO TOMBIC, Saatu okrolj«......................SSS W. Ith Bt, WaUanburg, Colo. HaW PETROVIČU pr«daadnlk........... VINCENT CA INKA* ____________________ A. V UME* —'-V n- ,1,1 [i iLiumi MHUCO O. KUHEL____________ JACOa EUPAN ¥..................:..........m„ LONALO J. LOTR1CH ___________________________ auooLPii ubch ANTON SHULA*. pradaadnlk rRANK VRATARK H PRAN K BARBIC. .......... slovenskega Primorja so pričel lei Italijanski osvojevalci prodirat v široko tržaško zaledje. Na tr žaški magnet so lovill< državice Srednje Evrope, ki ravno tako težijo k tem vratom v svet. Pri načrtih, da pridejo do gospodarskega vodstva ln nad zorstva, obenem seveda tudi po litičnega, so podprli klerofašk stične klika v bivši nemški Av striji. Ta so z njihovo podporo v krvsven® naskoku' na demo krstlčni delavski Dunaj zatrle demokracijo ln vzpostavile Its lijanskemu fsšizmu naklonjeni znani, reakcionarni SuŠnlkov klerikalni režim. Podobno so podpirsli tudi klerikalno politi ko in grofovsko politiko na V.11H dMk I—eelo^ansk* O.vobodll»e fronte Je r..vtde« tudi na dj^Mutr^lJ.h kakršno vidite nIML •• H— ^ -"K"*« *** >J skrbi, da si obdrži vršile velike demonstracij«. Slovenska Narodna Podporna Jednota MS?-II So. L«WBdai« An. % Chicago 23. Illinois ........m a. isut at., ci«v«Uind io, ohio Mil 8o Lawnd«la Ava , Chlcagu is. ni MIT So. l.Mwndala Av« . Clil««gu SS, 1)1. .........SNt So. Uumdala Av«, Chlcagu M, IU ....... 1400 So IrfMnbard Ava, B«rwyn, lil .. ItlT So. Trumbitll Ava , Chlcagu SS, 111. I 700 E. StMUt St. Euclid 11, O. JOBEPUINE ANDREW VIDR1CH MOČNIH PRANK tAMflH M Box n, Arma, Kanaaa lil Tanar Bt, Luaarn«, Pa. 1NU Muakuka Av«, Cl«v«tond IS. Ohio Poraat Ava., JohnMown. P«. —771 K. lMUt Btrvat, Clavaland II, Ohio radaadnik m. »P ANUREW ONUM JOHN OLIP ________ PRED MALOAI .... JOSEPH riPOLT D*. john j. ZAVERTNIK Nadaornl odaak IM1 Bo. Lawndal« Ava. Chicago SS. tli. .................-.........11MS Bnuwdan. IMIroil SI. Mleh _____m SO. ProapMt Ava, CUlandon M t II«. III. te....»,»• -..,»«"*....—......... M Waatclux Ava., Paru. III. 1117 E MUt Bt. Cl«v«land I, Ohio Ola««! adtaviUh mi So. Rtdg«way, Chlcaco ss, 111 JmlSA^m^r 1 "', , I ',,", Nihče ne more dolžlti Rusije, !e vzame ono, kar sama smatra potrebno za ruako varnost, in nihče ne more obdolžiti mr. Stalina, da ni nič drugega, kukur popoln realist. Obratno pa morata biti tudi mr. Roosevelt in mr. Churchill priprsvljena, da začneta mirovna pogajanja po istem načinu, Nsjbolj uspešen posredovalec bo tisti, ki bo imel najboljše karte v rokah. (To je bil uredniški članek, ki je izšel v Duluth Hcraldu dne 11, sept. 1B44. Prevedel J. It) is Churchill in Roose velt sta se spet sešla Ministrski predsednik Churchill Je spet v Quebecu, kjer bo imel vrsto sestankov s predsednikom Rooseveltom. Vsaka izmed prejšnjih sej Je'prerokovala vojne rszvoje večjih važnosti, tako bo tudi ta sestanek najbrže potrdil isto, da ne bo kake izjeme. Toda, ko Je Nemčija očivldno na robu totalnega poraza, vse kaže, ds so sedsnji sestanki »klicani radi vojaške vlade v Nemčiji, kakor tudi radi osnovnih vprašanj, kako bodo Združeni narodi reorganizirali Evropo, Nepotrjena poročila pravijo, da Je mr. Churchill vznemirjen glede Rusov, če bodo okupirali balkansko ozemlje in da se on boji, da bo mr. Stalin poskušal nsdvlsdsti ta del Evrope, ne da bi vključeval Ameriko in Anglijo. O mr. Churchillu tudi pravijo, da odobrava ustvsrltev posameznih neodvisnih katoliških državic na Balkanu, da bi bile nekaki odbijači napram mogočnim ruskim smbicljam. Če hoče Rusijs prevzeti n-balkanske dežela, mi pač ne vidimo, kako bi mogel mr, Churchill ali mr. Roosevelt to preprečiti. Gotovo, smerišk! narod ne bo tsko razpoložen, da bi jamčil sigurnost nekaterih pro-tiruskih o d b 1 j a 1 n 1 h državic Prav tako ne bi bilo modro, du bi poslali močne smerilke čete ns Balkan, ln to samo z namenom, da bi uničili ruski m.črt. Brez dvoma bo Rusija diktirala svoje pogoje po končani vojni vsem tistim deželsm, katere bo zasedla. Prsv tsko moramo biti prlprsvljeni ml sami, da storim/* isto in tudi z istim povdurju njem. Izgleda Aa zelo jaetto, da b«' anglaško-amariikemu prizadevanju najboljša služilo to, da se Izvede vojaška okupacija In vlada ns kolikor mogoča v»llk<*m kosu nemškega ozemlja, pred m« bo podpisano premirje. Ce Nido armade 11 zapada preplavile Nemčijo, ln le Ivi bajna trta na vzhodu bistveno ostala v ravnotežju, potem izgleda, da bo ameriško in angleško stallAfc* pri mirovni mzl izmerljivo moč* nejše. Špijon Kern obsojen na smrt (Iz "Ljudske pravice", 28, maja) Pred izrednim vojaškim sodiščem se Je 12, maja vršila sodns razprava proti Kemu Francu, kupnemu upravitelju v Hlnjah v Suhi Krajini, ki je bil obtožen veleizdaje in špionale v korist okupatorja. Obtožnics mu je očitsla, da je bil pristsš in orgs nlzator bele garde in švsbobran cev, da je organiziral -fante in moža, da so Šli k Švsbobrancem mesto v narodno vojsko ter da si je zapisoval podatke o premikih, številčni muči ter o značaju naših vojaških edinic. Na sami razpravi je Kern svojo krivdo priznal in jc tudi pripuščal možnost, da so na podlagi njegovih zapiskov Nemci bombardirali A vasi v Suhi Krajini, kjer bo pud-le številne človeške žrtve ter so bile vasi pcipolnoma uničene. Obtoženi K«rn se je zagovarjal, da Ja smatral svoja dalo sa pravilno, kar Ja v vsem peslušal škofa la svoja vagojltelje v ljub-Danskem semenišču. Kern Je bil obsojen na smrt. SANS. Papandrtou napovedal osvoboditev Grčije London, 21. sept,—George Pa-pandreou. predsednik grške u bežne vUde.Je po radiu nspo-vedal, da bo Grčija, ki Je že tri pof teta pod nemško okupacijo, kmalu osvobojena. Dejal je tudi, da se reprezentantje vlade na poti v Grčijo, da prevzamejo admlnistracljske posle v krajih, Is katerih so bili Nemci izgnani. Zamenjajte svoje nerabljene električne naprave za vojne znamke Mrs. Smitli je otožna! "Mrd fem ko »e muči na pojnfm delu, je telo v tkrhth o Minem dWu , , • Ker potrebuje tmcuum či«l!l*c# pa ga dobiti nt mor v V Mrs Hm M h In drugr na vojnih dt-lih in domačni s«»»l*«lmj . •ketn drlu «N|Ni*li'W lenak« poUrbui«Jn rlrktričnr naprave ut ohrani t* v časa na domu . . Atnpak vilrd vojn* so te vu). m ugiidmiatl salo v pomanjkanju Da m preskrbi naprav* tm taka fcmak*. vam bo val tts«v*c alektrUnlh naprav ZAMENJAL vojne znamki xs tak« ekrkirtfi* pripomočke, katerih hI 00 rabile več, On vam relo da snamke Iudl ca pokvarjene slvari, katere on to lahko popravi. Tu Je nekaj lakih potrebnih elektronih stvari: Vacuum čiatiici, likulmki, pralni slrojl. prallld in hladilnice, Kaj mislile k U mu? Ali ne bi dali roko in pomagali vojni delavki g ZAMENJAVO neraM|enih električnih naprav sa vojne gnamkaT COMMOM WEA L T H EDISON COMPAJ/T ■ ('wm*m».«IMi tOkmm Oempeer ne kiMMOa tafcDaftO, alakO**ta (MM*«* da M J* M-Mrva pfud«|ala pW p« h« * mtliMi mimoU H mBf »MlrOatMi pnpr«vae«l v (Itlntii prt P««g««MNI IM