URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 10 Ljubljana, petek, 22. marca 1974 Cena 20 dinarjev Leto XXXI 76. Na podlagi 7. alinee 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije, 11. člena zakona o pomilostitvi in 85. člena kazenskega zakonika izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije \ ODLOK o pomilostitvi obsojenih oseb 1. člen Kazen se zbiža: B o n e t u (Riharda) Valentinu, se kazen 3 leta in 6 mesecev strogega zapora zniža za eno leto; Jamnikarju (Alojza) Antonu, se kazen 10 mesecev zapora zniža za 4 mesece; Šprah (Jožeta) Mariji, se kazen 3 leta strogega zapora zniža za 6 mesecev. 2. člen Izvršitev kazni se pogojno odloži: Forjanu (Stefana) Pavlu, se kazen 2 mesecev zapora pogojno odloži za dobo 2 let; Lupinšku (Maksa) Rudolfu, se kazen enega leta zapora pogojno odloži za dobo 3 let; Reihs (Vilija) Olgi — Petri, se kazen enega leta zapora pogojno odloži za dobo 3 let. 3. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 26-2/74 Ljubljana, dne 12. marca 1974. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 77. Na podlagi 11. člena odloka o povračilih in nagradah sodnikom porotnikom okrožnih sodišč, okrožnih gospodarskih sodišč. Višjega gospodarskega sodišča v Ljubljani in Vrhovnega sodišča SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 5-40/66) izdaja izvršni svet skupščine SR Slovenije ODLOK o kilometrini, dnevnicah in nagradah sodnikom porotnikom okrožnih sodišč, okrožnih gospodarskih so-dišč. Višjega gospodarskega sodišča v Ljubljani in Vrhovnega sodišča SR Slovenije 1. člen . Sodnikom porotnikom okrožnih sodišč, okrožnih gospodarskih sodišč. Višjega gospodarskega sodišča v Ljubljani in Vrhovnega sodišča SR Slovenije se odmerja kilometrina in povračilo stroškov za prehrano in prenočišče v višini zneskov, določenih za sodnike, ki jih voli skupščina SR Slovenije. 2. člen Nagrado prizna sodnikom porotnikom predsednik sodišča po prosti presoji, vendar ne več kot 60 dinarjev za en dan opravljanja funkcije sodnika porotnika. 3. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok izvršnega sveta skupščine SR Slovenije o kilometrini, dnevnicah in nagradah sodnikom porotnikom okrožnih sodišč, okrožnih gospodarskih sodišč. Višjega gospodarskega sodišča v Ljubljani in Vrhovnega sodišča SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 13-82/66). 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1974 dalje. St. 113-21/65 Ljubljana, dne 11. marca 1974. Izvršni svet skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Andrej Marinc 1. r. 78. Na podlagi petega odstavka 12. člena, 4. odstavka 22. člena, 3. odstavka 42. člena in 2. odstavka 46. člena zakona o orožju (Uradni list SRS, št. 34-294/73) izdaja republiški sekretar za notranje zadeve SR Slovenije PRAVILNIK za izvajanje zakona o orožju 1. člen S tem pravilnikom so predpisani: obrazec orožnega lista, obrazec dovoljenja za posest orožja, obrazec pooblastila, s katerim organi in organizacije zaupajo nošenje orožja in streliva osebam, ki so določene, da neposredno opravljajo službo zavarovanja družbenega premoženja, način spravljanja in čuvanja orožja in streliva, način, kako se vodi evidenca o prometu orožja in streliva, obrazci evidenčnih knjig in kako se vodi evidenca o izdelanem, predelanem in popravljenem orožju ter o obrazcih evidenčnih knjig. 2. člen Za posest in nošenje orožja se izda občanom orožni list. Orožni list se izda na obrazcu velikosti 75 X 105 mm, v prozornem zaščitnem ovoju (obr. št. 1). 3. člen Za posest orožja se izda občanom dovoljenje (obr. št. 2). Dovoljenje se izda na obrazcu enake velikosti kot orožni list v prozornem zaščitnem ovoju. 4. člen Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije nabavlja obrazce orožnega lista, obrazce dovoljenj za posest orožja in zaščitne ovoje, jih razdeljuje za notranje zadeve pristojni občinski upravni organ ter določa ceno, ki jo občani plačujejo za te obrazce. 5. člen Pooblastilo za nošenje orožja izdajajo organi in organizacije iz 22. člena zakona o orožju, v velikosti 75 X 105 mm (obr. št. 3). Republiški sekretariat za notranje zadeve nabavlja obrazce pooblastila in jih razdeljuje za notranje zadeve pristojnim občinskim upravnim organom. Organi in organizacije plačujejo za obrazec pooblastila njegovo dejansko ceno. 6. člen Organizacije združenega dela, registrirane za promet orožja in streliva, morajo imeti orožje in strelivo spravljeno v prodajalnah v ognja varni železni omari, ki se hrani v posebnem prostoru, ločeno od drugih prostorov s stenami, ki vzdržijo požar najmanj eno uro. Orožje in strelivo je treba zavarovati in čuvati tudi pred tatvino, dostopom neupravičenih oseb in pred vsako drugo nevarnostjo ali zlorabo. 7. člen Organizacije združenega dela iz prejšnjega člena morajo o prometu orožja in streliva voditi tele, knjige: — knjigo o nabavljenem orožju (obrazec št. 4); — knjigo o nabavljenem strelivu (obrazec št. 5); — knjigo o prodanem orožju (obrazec št. 6); — knjigo o prodanem strelivu (obrazec št. 7). 8. člen Vpisi v evidenčnih knjigah se opravljajo s črnilom. Napačen vpis se popravi na ta način, da se napačno vpisana beseda prečrta tako, da ostane čitljiva, nova pa se vpiše nad prečrtano. Nov vpis overi prodajalec s svojim podpisom. 9. člen Evidenca o prometu orožja in streliva se vodi za vsako koledarsko leto posebej. Ko koledarsko leto preteče, zaključi odgovorna oseba evidenco ter jo overi s pečatom organizacije združenega dela in svojim podpisom. 10. člen Knjige o nabavljenem orožju in strelivu je treba hraniti najmanj tri leta po prodaji vanje vpisanega orožja oziroma streliva. Knjige o prodanem orožju in strelivu pa je treba hraniti najmanj pet let od dneva, ko se knjiga zaključi. Ravno toliko časa se mora hraniti dokumentacija o prodanem orožju in strelivu. 11. člen Organizacija združenega dela in obrtne delavnice, ki so registrirane za izdelavo, predelavo in popravilo orožja, morajo voditi knjigo o izdelanem orožju po obrazcu št. 8 in knjigo o predelanem in popravljenem orožju po obrazcu št. 9. Določbe 8. in 9. člena tega pravilnika veljajo tudi za knjigo o izdelanem orožju in knjigo o predelanem in popravljenem orožju. Ti knjigi je treba hraniti najmanj tri leta od dneva, ko se knjigi zaključita. 12. člen Izdelanega orožja ali orožja prevzetega v predelavo ali popravilo ni dovoljeno nositi iz prostorov, ki so določeni za delo, do njegove izročitve lastniku, razen če to terja sama izdelava, predelava ali popravilo ali preizkušanje njegove uporabnosti in zanesljivosti. Orožje iz prvega odstavka tega člena je treba zavarovati in čuvati pred tatvino, dostopom nepoklicanih oseb in pred vsako drugo nevarnostjo oziroma zlorabo. Ce je treba po izdelavi, predelavi ali popravilu preizkusiti zanesljivost orožja, se to opravi na kraju, ki ga določi za notranje zadeve pristojni občinski upravni organ. S preizkušanjem orožja se ne sme ogrožati lastne varnosti življenja ali varnosti življenja druge osebe, varnost prometa ali družbenega zasebnega premoženja 13. člen Organizacije združenega dela iz 6. člena in organizacije oziroma obrtne delavnice iz 11 člena tega pravilnika so dolžne enkrat v mesecu sporočiti republiškemu sekretariatu za notranje zadeve podatke za pretekli mesec iz knjige o prodanem orožju oziroma iz knjige o izdelanem orožju. 14. člen Za notranje zadeve pristojni občinski upravni organi so dolžni obveščati republiški sekretariat za notranje zadeve o vsakem vpisu, izbrisu ali o zabeležbi kakršnekoli spremembe podatkov o lastniku orožja in orožju iz registra izdanih orožnih listov in dovoljenj. Postaje mejne milice pa morajo sporočati republiškemu sekretariatu za notranje zadeve podatke o naših občanih in o orožju, ki ga ti prinašajo čez državno mejo v Socialistično federativno republiko Jugoslavijo. 15. člen Za notranje zadeve pristojni občinski upravni organ vodi naslednje evidence: — knjigo o izdanih dovoljenjih za nabavo orožja po obrazcu št. 10: — knjigo o izdanih dovoljenjih za nabavo streliva po obrazcu št. 11; — register o izdanih orožnih listih in dovoljenjih za posest orožja po obrazcu št. 12 in — knjigo o odvzetem, najdenem ali odkritem orožju po obrazcu št, 13. 16. člen Evidenčne knjige iz 7., 11. in 15. člena tega pravilnika morajo biti trdo vezane, imeti morajo oštevilčene strani in biti overjene od za notranje zadeve pristojnega občinskega upravnega organa pred njihovo uporabo. 17. člen Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom orožja in streliva ter organizacije in obrtne delavnice, ki se ukvarjajo z izdelovanjem, predelovanjem in popravljanjem orožja, morajo v enem letu po uveljavitvi tega pravilnika urediti hrambo orožja in streliva ter voditi evidenčne knjige po obrazcih in na način, kot je to predpisano v tem pravilniku. 18 člen Obrazci št. 1 do 13 so objavljeni skupaj s tem pravilnikom in so njegov sestavni del. 19. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan p-o objavi v Uradnem listu SRS. St. 01/1-S-010/4-74 Ljubljana, dne 27. februarja 1974. Republiški sekretar , za notranje zadeve Marjan Orožen 1. r. Obrazci, ki so sestavni del pravilnika za izvajanje zakona o orožju 1. Obr. 1 — Orožni list 2. Obr. 2 — Dovoljenje za posest trofejnega — spominskega orožja 3. Obr. 3 — Pooblastilo za nošenje orožja 4. Obr. 4 — Knjiga o nabavljenem orožju 5. Obr. 5 — Knjiga o nabavljenem strelivu 6. Obr. 6 — Knjiga o prodanem orožju 7. Obr. 7 — Knjiga o prodanem strelivu 8. Obr. 8 — Knjiga o izdelanem orožju 9. Obr. 9 — Knjiga o predelanem in popravljenem orožju 10. Obr. 10 — Knjiga o izdanih dovoljenjih za nabavo orožja 11. Obr. 11 — Knjiga o izdanih dovoljenjih za nabavo streliva 12. Obr. 12 — Register o izdanih orožnih listih in dovoljenjih za posest orožja in 13. Obr. 13 — Knjiga odvzetega in najdenega orožja. SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA Občina ___________________________ OROŽNI LIST osebna matična št. ... Ime __________________ Priimek .............. Datum in kraj rojstva Obr. 1 Naslov stalnega prebivališča _______ Hrbtna stran Vrsta ____ Znamka .— Tov. št... m. p. _______ kal............... ...... reg. št. —......... Podpis pooblaščene osebe Vrsta Znamka Tov. št. ..... kal. .. reg. št. t. p. Podpis pooblaščene osebe Vrsta _______ Znamka ...--- Tov. št. ---- M. P. Podatki o orožju ...... kal...............— ...... reg. št.............. Podpis pooblaščene osebe Vrsta ----------------------------------—---- Znamka _________________ kal..............— Tov. št----------------- reg. št.....'....... M p Podpis pooblaščene osebe UZ 4 SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA Obr. 2 Občina — ........................—... DOVOLJENJE za posest trofejnega — spominskega orožja osebna matična št___________ Ime ------------------- Priimek ............... Datum in kraj rojstva Naslov stalnega prebivališča Vrsta ____ Znamka ___ Tov, št... M. P. Podatki o orožju ------ kal............... ....... reg. št. ....------- Podpis pooblaščene osebe Vrsta ____ Znamka ___ Tov. št... M. P. .......... kal........... —_____ reg. št. _________ Podpis pooblaščene osebe Menjalna cev Kaliber ___________________ tov. št........... M p Podpis pooblaščene osebe Sprememba stalnega prebivališča (naslov stalnega prebivališča) M. P. Podpis pooblaščene osebe (Velikost 75 X 155 mm) Hrbtna stran Vrsta kal Tov št reg. št _ M. P. Podpis pooblaščene osebe Vrsta Znamka kal _ reg. št M. P. Podpis pooblaščene osebe Sprememba stalnega prebivališča - — M. P. Podpis pooblaščene osebe To orožje se ne sme nositi in uporabljati. Prepovedano je zanj nabavljati, pripravljati ali imeti strelivo. (Velikost 75 X 105 mm) UZ 7 SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA Obr. 3 Organ Številka: Datum: > POOBLASTILO za nošenje orožja Datum in kraj rojstva Naslov stalnega prebivališča - Podatki o orožju Val Tov št - Kdaj in kje sme oseba s pooblastilom nositi orožje — Hrbtna stran Skupščina občine Ev. št..... Datum: .... ___ za notranje zadeve To pooblastilo potrjujemo po drugem odstavku 22. H. zakona o orožju (Uradni list SRS, št. 34/73). Podpis pooblaščene osebe / (Velikost 75 X 105 mm) M. P. M, P. Podpis pooblaščene osebe Obr. 4 Stran Zap. št. Od koga je bilo orožje nabavljeno Datum prejema In št. dostavnice Podatki o orožju Opombe vrsta kosov kaliber tovarniška številka i 2 3 4 5 6 7 8 i Obr. 5 Stran Zap. št. Od koga je bilo strelivo nabavljeno Datum prejema in številka dobavnice Podatki o strelivu Opombe vrsta število ali količina kaliber 1 2 3 4 5 6 7 » Knjiga o prodanem orožju Obr. 6 Stran zap. št. Datum prodaje orožja Priimek in ime kupca (naziv pravne osebe) Stalno preb. (sedež) in naslov Podatki o orožju Številka in datum dovoljenja za nabavo orožja In ime organa, ki ga je izdal vrsta znamka | toVarniška kaliber številka 1 2 3 4 5 6 7 '8 9 . V ' i Ote. 7 Stran Zap. št. Datum prodaje streliva Priimek In ime kupca (naziv pravne osebe) Stalno prebivališče (s«dež) naslov Podatki o strelivu Registrska številka orožnega lista ali dovbljenja in organ, ki ga je izdal Opombe vrsta kaliber število ali količina 1 2 3 4 5 6 7 8 9 * Ote. 8 Stran Zap. Št. Datum izdelave orožja Podatki o orožju Datum prodaje orožja Priimek, ime in stalno prebivališče kupca Štev. in datum dovoljenja za nabavo orožja in ime organa, ki ga je izdal vrsta znamka kaliber številka orožja 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Zap. št. Datum prejema orožja v popravilo - predelavo Priimek in ime, stalno prebivališče in naslov tistega, ki se mu orožje popravlja — predeluje Registrska številka orožnega lista in organ, ki ga je izdal Vrsta, znamka, kaliber in številka V čem je popravilo — predelava orožja Datum prevzema orožja . Opombe 1 2 3 4 5 6 7 8 Obr. 10 Stran .... Zap. št. Priimek in ime (naziv pravne osebe) Dan, mesec, lete in kraj rojstva Prebivališče (kraj, ulica in h. št.) ali naslov pravne osebe Številka in datum izdanega dovoljenja Vrsta Orožja Datum nabave Opomba UZ 9 * Obr. U Stran Zap. št. Priimek in ime (naziv pravne osebe) Prebivališče (kraj, ulica in h. št.) ali naslov pravne osebe. Reg. št. orožja Številka in datum izdanega dovoljenja Odobrena količina streliva za Opomba vojaške puške lovske puške risanice samokrese in revolverje • * UZ 10 . ’ v Reg. št. Priimek, ime in OMS (naziv pravne osebe) Dan, mesec, leto in kraj rojstva Prebivališče (kraj, ulica in h. št.) ali naslov pravne osebe Sprememba stalnega prebivališča (naslova) OMŠ Zap. št. Podatki o osebi, ki ji je bilo orožje odvzeto ali je orožje našla Naziv organa, ki je izdal rešitev o odvzemu orožja -številka in datum rešitve St. spisa in datum sprejema orožja Kraj najdbe orožja i UPR 22 AKTI REPUBLIŠKE VOLILNE KOMISIJE 79. Na podlagi drugega odstavka 48. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 7-46/74) je republiška volilna komisija na svoji seji dne 11. marca 1974 sprejela NAVODILO o glasovanju delovnih ljudi in občanov, ki služijo vojaški rok ali so na vojaških vajah 1 Da se omogoči delovnim ljudem in občanom, ki na dan splošnih volitev v letu 1974 ne bodo v kraju svojega stalnega prebivališča, ker služijo vojaški rok ali so na vojaških vajah, glasovanje za kandidate delegacij temeljnih samoupravnih skupnosti in za delegate družbenopolitičnega zbora, jim pošljejo pristojne volilne komisije po pošti glasovnice, s katerimi bodo lahko glasovali v skladu z zakonom in temi navodili. Glasovnice pošljejo: 1. volilna komisija v temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti, kjer je delovni človek pred odhodom na odslužitev vojaškega roka oziroma na vojaške vaje združeval svoje delo, za volitve v delegacijo te temeljne organizacije združenega, dela oziroma delovne skupnosti; 2. volilna komisija v krajevni skupnosti, na območju katere je stalno prebivališče delovnega človeka oziroma občana, za volitve v delegacijo te krajevne skupnosti; 3. občinska volilna komisija občine stalnega prebivališča delovnega človeka oziroma občana, za glasovanje o izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora občinske skupščine v tej občini. 2 Volilne komisije pošljejo glasovnice v dvojnih kuvertah: na zunanji kuverti je naslov vojne pošte vojaške enote oziroma ustanove, kjer je delovni človek oziroma občan na odslužitvi vojaškega roka oziroma na vojaških vajah; notranja kuverta, ki se kuvertira in zalepi v zunanji kuverti, pa mora imeti naslov volilne komisije, ki vodi volitve v temeljni samoupravni organizaciji oziroma skupnosti oziroma v družbenopolitični zbor občinske skupščine. Glasovnica se kuvertira v nezalepljeni notranji kuverti skupaj z navodilom za vojaka o načinu glasovanja. Notranje kuverte z glasovnicami se lahko kuvertiraj o v eni kuverti za vse ali nekatere volitve posameznega vojaka v isti občini, če pristojne volilne komisije poverijo takšno kuvertiranje občinski volilni komisiji. Volilne komisije pošljejo glasovnice za glasovanje po pošti na naslove vojaških enot oziroma ustanov v času med 20. in 22. marcem 1974. 3 Vojaki na odslužitvi vojaškega roka oziroma na vojaških vajah glasujejo na volišču, ki ga določi vojaška enota oziroma vojaška ustanova. Pri glasovanju na volišču je treba zagotoviti tajnost glasovanja. Obr. 13 Stran Orožje Številka spisa Datum in vrsta rešitve Datum odjave Opomba vrsta znamka kaliber tovarniška številka kaliber in šterilka menjalnih cevi Otjr. 13 Stran Vrsta odvzetega ali najdenega orožja, znamka, kaliber in tovarniška številka Ali je orožje bilo priglašeno Odvzete proti odškodnini ali brez nje Kaj je bilo z orožjem ♦ ukrenjeno * Opomba • ■ . 4 skupnostih pri organiziranju glasovanja delovnih ljudi Volilne komisije odprejo na njihov naslov prispele kuverte z glasovnicami vojakov šele potem ko so-preštele na voliščih njihovega območja oddane glasovnice in jih priključijo glasovnicam, ki so bile oddane na teh voliščih (drugi odstavek 125. člena in drugi odstavek 126. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščin’e družbenopolitičnih skupnosti). Volilne komisije upoštevajo v volilnem izidu pri volitvah v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih glasovnice, ki prispejo po pošti najpozneje 1. aprila 1974 in bodo zato ugotovile dokončne volilne izide 2. aprila 1974 in pri volitvah v krajevne skupnosti ter pri glasovanju za izvolitev delegatov družbenopolitičnih zborov občinskih skupščin pa glasovnice, ki prispejo najpozneje 3. aprila 1974 in bodo zato ugotovile volilne izide 4. aprila 1974. in občanov, ki služijo vojaški rok ali so na vojaških vajah. 6 To navodilo se primerno uporablja tudi za glasovanje o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor tistih skupnosti občin kot posebnih družbenopolitičnih, skupnosti, ki so za tako izvolitev določile neposredno glasovanje delovnih ljudi in občanov (drugi odstavek 68. člena zakona O volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti). 7 To navodilo začne veljati, naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 2-3/74 Ljubljana, dne 14. marca 1974. 5 Občinske volilne komisije dajejo pomoč volilnim komisijam v temeljnih samoupravnih organizacijah in Republiška volilna komisija Tajnik Predsednik dr. Kosija Konvalinka 1. r. Janez Šinkovec 1. r. SPLOŠNI AKTI REPUBLIŠKIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ 80. SPORAZUM o spremembi zadržanih cen za mlečne izdelke 1. Na podlagi 22. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 25/72 in št. 35/72) ter na podlagi II. točke družbenega dogovora o usmerjanju, usklajevanju in pospeševanju razvoja živinoreje, predelave in prodaje živalskih proizvodov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 44/73) so se predstavniki proizvodnje in predstavniki potrošnje — kupcev, kot podpisniki sporazuma o poslovnem sodelovanju in oblikovanju cen goveda, mesa, mleka in mlečnih izdelkov sporazumeli o spremembi zadržanih cen za mlečne izdelke. 2. Sedanje zadržane proizvajalčeve cene mlečnih izdelkov se povečajo linearno naj več. do 22 “/o, ob nespremenjenih prodajnih pogojih. 3. K temu sporazumu je dal soglasje Zavod SR Slovenije za cene z odločbo št. 38/127-2-20/74 z dne 18. III. 1974. 4. Ta sporazum začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 11. marca 1974. S sporazumom soglašajo: Predstavniki proizvajalcev: vse mlekarne OZD in TOZD v SR Sloveniji Predstavniki kupcev-potrošnikov: 22 kupcev, ki prodajo v SRS ca. 69 °/o teh izdelkov, navedeni v prilogi sporazuma, ki jo hrani I. O. tega sporazuma pri GZS. ______ 81. Na podlagi 76. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 13/72) je začasna skupščina skupnosti starostnega zavarovanja kmetov’ SR Slovenije na 3. seji dne 27. februarja 1974 sprejela SKLEP o zaključnem računu sklada starostnega zavarovanja kmetov za leto 1973 I Sprejme se zaključni račun sklada starostnega zavarovanja kmetov za leto 1973, ki izkazuje: din a) čistih dohodkov 60.572.796,70 b) skupnih izdatkov 40.394.040,60 c) neporabljena sredstva iz leta 1973 20.178.756,10 , vendar ne manj kot 50 delovnih ljudi in občanov, ki živijo ali delajo na območju, za katero se predlaga ustanovitev, združitev ali odcepitev in priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti. Pobudo za združitev dveh ali več krajevnih skupnosti ali odcepitev in priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti morajo podati delovni ljudje in občani iz območja vsake zainteresirane krajevne skupnosti. Krajevna organizacija Socialistične zveze delovnega ljudstva mora o pobudi za ustanovitev, združitev krajevnih skupnosti ali odcepitev in priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti uvesti na teh območjih javno razpravo. 49. člen O združitvi ali odcepitvi in priključitvi dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti in ustanovitvi krajevne skupnosti odločajo delovni ljudje in občani na zborih ali z referendumom v krajevnih skupnostih. Zbori delovnih ljudi in občanov o tem veljavno sklepajo, če je na njih navzočih 5°/o, vendar ne manj kot 50 delovnih ljudi in občanov v zainteresiranih krajevnih skupnostih. Sklep iz prvega odstavka tega člena je veljaven, če so ga zbori sprejeli z 2/3 večino glasov navzočih delovnih ljudi in občanov. 50. člen Zbor delovnih ljudi in občanov, ki sklepajo o ustanovitvi krajevne skupnosti, skliče predsednik krajevne organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva. 51. člen Krajevna skupnost je pravna oseba. Krajevna skupnost ima svoj statut. Osnutek statuta pripravi izvršni organ krajevne skupnosti in ga predloži krajevni organizaciji SZDL, da organizira in izvede javno razpravo o osnutku statuta krajevne skupnosti. Po zaključku javne razprave izvršni organ krajevne skupnosti na podlagi pripomb, stališč in mnenj, danih v javni razpravi, sestavi predlog statuta. Statut sprejemajo delovni ljudje in občani na svojih zborih z 2/3 večino glasov navzočih delovnih ljudi in občanov. 52. člen Statut krajevne skupnosti podrobneje določa: — pravice in dolžnosti krajevne skupnosti ter način njihovega uresničevanja, — območje, organizacijo in organe krajevne skupnosti, — naloge in način dela organov krajevne skupnosti, — način urejanja odnosov z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, — način oblikovanja in sprejemanja programov in planov razvoja krajevne skupnosti, — oblike in nosilce samoupravnega sporazumevanja, — način zagotavljanja javnosti dela in obveščanja, — način zbiranja in odločanja o uporabi sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti v skladu s programi razvoja krajevnih skupnosti, — vprašanja, o katerih delovni ljudje in občani •v krajevni skupnosti odločajo na referendumu, — druga temeljna vprašanja, ki so pomembna za delovanje krajevne skupnosti in življenje delovnih ljudi in občanov v njej. 53. člen Delovni ljudje in občani v krajevni skupnost, odločajo o vsebini in načinu zadovoljevanja ter solidarnega uresničevanja svojih določenih skupnih potreb, interesov in nalog na področju medsebojnih odnosov v naselju, gospodarjenja s prostorom, urbanističnega programiranja in urejanja naselij, otroškega in socialnega varstva, zdravstvenega varstva, vzgoje in izobraževanja, prosvete in kulture, telesne kulture ter rekreacije, varstva kulturnih ter zgodovinskih spomenikov, stanovanjske politike in upravljanja stanovanj, komunalnih in drugih dejavnosti za neposredno zadovoljevanje njihovih potreb ter potreb družin in gospodinjstev, varstva interesov potrošnikov in uporabnikov, organizacije splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, varstva naravnega okolja, upravljanja družbenega premoženja, javnega obveščanja ter drugih področij skupnega življenja in dela. Skupne potrebe, interese in naloge na posameznih področjih skupnega življenja in dela opredeljujejo delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s statutom te skupnosti. 54. člen Delovni ljudje v krajevni skupnosti sprejemajo programe in plane razvoja krajevne skupnosti, s katerimi določijo tudi način združevanja in uporabe sredstev in dela za uresničevanje posameznih skupnih nalog, 55. člen Za zadovoljevanje in uresničevanje določenih skupnih potreb, interesov in nalog delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom na podlagi programa in plana razvoja krajevne skupnosti ter v skladu s statutom skupnosti oz. občine združujejo svoja sredstva: — s samoprispevkom in delom, — z dohodkom, ki ga za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti namenijo delavci temeljnih organizacij združenega dela z območja krajevne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela, katerih delavci živijo na območju te krajevne skupnosti, — s sredstvi, ki se na podlagi družbenega plana občine, programov samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela določijo za uresničevanje programov krajevnih skupnosti, — z delom davkov, taks in drugih dajatev, zbranih na območju krajevnih skupnosti, ki jih lahko občinska skupščina odstopi krajevni skupnosti neposredno ali pa jih združuje v solidarnostni sklad za sofinanciranje krajevnih skupnosti, — z dopolnilnimi sredstvi iz proračuna občine, — s prispevkom za uporabo mestnega zemljišča in sredstvi iz dejavnosti krajevnih skupnosti, — s prostovoljno združenimi sredstvi družbenopolitičnih in družbenih organizacij, združenj in društev v krajevni skupnosti ter z drugimi sredstvi. 56. člen Občinska sktfpščina s posebnim sklepom ali predpisom določi merila in kriterije za udeležbo posamezne krajevne skupnosti na sredstvih, ki jih nameni za funkcionalno dejavnost krajevnih skupnosti, upoštevajoč območje ter število delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti. 57. člen Krajevna skupnost razpolaga s svojimi sredstvi samostojno in jih razporeja s finančnim načrtom v skladu s svojim delovnim programom. Namenska sredstva se razporejajo za namene, za katere so bila dana. 58. člen Krajevne skupnosti lahko združujejo svoja sredstva, razen sredstev, ki se namensko zbirajo v krajevnih skupnostih, v posebnem samostojnem skladu. i- 59. člen Za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti, krajevne skupnosti ustanavljajo samoupravne delovne in druge organizacije ter organizirajo druge dejavnosti za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb in si pri tem ustvarjajo lastne dohodke za izvrševanje programov in planov krajevne skupnosti. 8. Družbenopolitične organizacije 60. člen Družbenopolitične organizacije se v skladu s svojo vlogo in nalogami vključujejo kot aktivne družbenopolitične sile v razvoj ter dogajanja družbenega in gospodarskega življenja v občini. 61. člen Zveza komunistov kot idejno politična sila delavskega razreda, je glavni pobudnik in nosilec politične dejavnosti pri oblikovanju in nadaljnjem razvoju socialističnih samoupravnih družbenih odnosov, za krepitev socialistične, družbene in demokratične zavesti, za varstvo in nadaljnji razvoj socialistične revolucije in je za to odgovorna. Na tej podlagi je zveza komunistov idejno politični dejavnik novih družbenih odnosov, ustvarjajoč široko iniciativnost vseh delovnih ljudi in občanov pri reševanju družbenopolitičnih vprašanj ter tako bistven nosilec notranjega življenja in dela samoupravnih organov v samoupravnem družbenopolitičnem sistemu. 62. člen Socialistična zveza delovnega ljudstva občine Grosuplje je na samoupravnem socializmu zasnovana prostovoljna in demokratična zveza delovnih ljudi in občanov ter vseh organiziranih socialističnih sil. V tej najširši družbenopolitični organizaciji delovni ljudje in občani uresničujejo politično in akcijsko enotnost socialističnih sil ter v ta namen: — obravnavajo vsa družbena vprašanja, zavzemajo stališča in dajejo politične pobude z vseh področij družbenega življenja, — določajo skupne programe družbenih dejavnosti in skupna družbena merila za volitve delegatov ter zagotavljajo demokratično predlaganje in določanje kandidatov za člane delegacij, delegatov za samoupravne, javne in druge družbene funkcije, — obravnavajo splošna vprašanja kadrovske politike in vzgojo kadrov ter določajo merila za izbiranje kadrov, — opravljajo družbeno nadzorstvo in obravnavajo delo organov oblasti in nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij, — zagotavljajo obveščenost delovnih ljudi in občanov, se borijo za humane, socialistične demokratične odnose in odpravljajo pojave, ki takim odnosom škodujejo. 63. člen V sindikatu kot najširši organizaciji delavskega razreda se delavci združujejo za uresničevanje svojega ustavnega položaja v združenem delu. Zavzemajo se za usposabljanje delovnih ljudi, za demokratično predlaganje in določanje kandidatov za delegacije, delegate in za organe v združenem delu in družbenopolitični skupnosti, za varstvo pravic, življenjskega standarda in socialne varnosti delavcev. Sindikat daje pobude in sodeluje pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju. 64. člen V organizaciji Zveze združenj borcev NOV kot prostovoljni organizaciji udeležencev NOV, delovni ljudje in občani v skladu s programom Zveze komunistov in Socialistične zveze delovnega ljudstva razvijajo tradicije NOB in jih prenašajo na mlade generacije. Prizadevajo si za napredek socialističnih in samoupravnih odnosov, krepitev enakopravnosti, bratstva in enotnosti med narodi in narodnostmi, človeških humanih odnosov in solidarnosti. Zavzemajo se za urejanje socialnih, stanovanjskih, zdravstvenih in drugih vprašanj udeležencev NOB in njihovih družinskih članov, dajejo pobude in predloge skupščinam družbenopolitičnih in samoupravnih interesenih skupnosti za reševanje vprašanj s tega področja. 65. člen Mladi delovni ljudje in občani, organizirani v Zvezi mladine, se vključujejo v družbenopolitično življenje v občini, organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, samoupravnih interesenih skupnostih in krajevnih skupnostih. Obravnavajo vprašanja, ki zadevajo položaj mladih, usklajujejo mnenja in dajejo pobude in predloge o vprašanjih, za katere so mladi še posebej zainteresirani. 66. člen Delovni ljudje in občani se združujejo tudi v drugih družbenih organizacijah, združenjih in društvih glede na svoje interese in potrebe, delujejo po svojih statutih in programu Socialistične zveze in se prek nje vključujejo v družbenopolitično življenje v občini. 67. člen Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo z družbenopolitičnimi organizacijami zlasti pri organiziranju javnih razprav, pripravi družbenih dogovorov, volitvah delegacij, organiziranju konferenc delegacij, izvajanju družbene zaščite samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene imovine, na področju družbene Samozaščite in vseh pomembnejših vprašanjih družbenega življenja v občini. 9. Oblike družbenega samoupravljanja 68. člen Samoupravljanje delovnih ljudi in občanov v samoupravnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitični skupnosti ter družbenih organizacijah so temelj enotnega sistema samoupravljanja in oblasti delavskega razreda. 69. člen Delavci, delovni ljudje in občani uresničujejo svoje samoupravne pravice in dolžnosti na zborih delavcev, delovnih ljudi in občanov, z referendumom, v javnih razpravah in drugimi oblikami osebnega izvajanja v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, po delegatih v organih upravljanja teh organizacij in skupnosti, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem, po delegacijah in delegatih v skupščinah družbenopolitične skupnosti ter drugih oblikah neposrednega odločanja. Zbori delavcev, delovnih ljudi in občanov 70. člen Delavci, delovni ljudje in občani na svojih zborih v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah: — obravnavajo vprašanja, ki so pomembna za te organizacije in skupnosti, kakor tudi vprašanja, ki so širšega družbenega pomena, dajejo pobude, predloge in mnenja za reševanje teh vprašanj, — obravnavajo poročila in predloge svojih organov samoupravljanja, — obravnavajo poročila in predloge delegacij in delegatov v občinski skupščini in širših družbenopolitičnih skupnosti ter o njih odločajo, dajejo mnenja in predloge, — predlagajo občinski skupščini in njenim organom ukrepe za izvrševanje zadev iz njihove pristojnosti, — predlagajo ukrepe in dajejo druge predloge organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim in drugim samoupravnih interesnim skupnostim, — opravljajo nadzor nad delom občinske skupščine in njenih organov ter nosilcev javnih funkcij, organizacij združenega dela oziroma drugih skupnosti in organizacij, zlasti če gre za opravljanje dejavnosti posebnega družbenega pomena, — samostojno odločajo o zadevah, ki jih določa statut ali drug samoupravni akt samoupravne organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije ali skupnosti oziroma krajevne skupnosti. 71. člen Zbori delovnih ljudi in občanov obvezno razpravljajo o vseh vprašanjih, za katera je v tem statutu določeno, da jih občinska skupščina daje v javno razpravo. 72. 'člen Zbori delavcev, delovnih ljudi in občanov se sklicujejo v organizacijah združenega dela ali njenih eno- tah in za območja krajevnih skupnosti ali za posamezna naselja v krajevni skupnosti. * 73. člen Zbori delavcev, delovnih ljudi in občanov sklepajo veljavno, če je navzočih najmanj 5 Vo oziroma 30 glasovalcev za območje, za katero je bil zbor sklican, kolikor ni z zakonom ali tem statutom drugače določeno. Glasovanje na zborih je javno. O predlogih in sklepih zborov mora obvezno razpravljati občinska skupščina oziroma njen organ, na katerega so sklepi ali predlogi naslovljeni. Občinska skupščina oziroma njeni organi morajo obravnavati sklepe in predloge zborov in jih obvestiti o svojem stališču do teh sklepov oziroma predlogov najpozneje v 60 dneh od prejema predloga. 74. člen Zbore delavcev, delovnih ljudi in občanov se sklicuje po potrebi. Zbor lahko skliče občinska skupščina, predsednik občinske skupščine, najvišji organ samoupravljanja v organizaciji združenega dela ali krajevni skupnosti, osnovna organizacija sindikata, občinski sindikalni svet, občinska konferenca SZDL in krajevna konferenca SZDL. 75. člen Obvestilo o zboru delavcev, delovnih ljudi in občanov se objavi najmanj 3 dni pred dnevom zbora. Javne razprave 76. člen Z javno razpravo o najvažnejših vprašanjih, pomembnih za politični, družbeni, kulturni in socialni razvoj občine ali krajevne skupnosti, se zagotavlja neposredna in aktivna udeležba delovnih ljudi in občanov pri uresničevanju njihovega odločujočega vpliva v postopku in pri sprejemanju odločitev o vprašanjih, ki imajo skupen pomen. 77. člen Občinska skupščina mora dati pred sprejetjem v javno razpravo osnutke: — sprememb in dopolnitev statuta občine, — družbenih planov in proračuna občine, — predpisov, ki nalagajo delovnim ljudem in občanom nove oziroma izredne materialne obveznosti, — razpis občinskega posojila, — osnutke drugih predpisov in aktov, za katere tako določa zakon. 78. člen Organ, ki odloča o vprašanju, ki je dano v javno razpravo, je dolžan zagotoviti, da se delovni ljudje in občani z osnutki aktov pravočasno seznanijo, predlog obrazložiti in navesti družbene ekonomske ter druge razloge za njegov sprejem in določiti primeren rok za javno razpravo. 79. člen Pred pomembnimi odločitvami se lahko izvede tudi anketa ali na drug način ugotavlja javno mnenje. Referendum 80. člen • Delovni ljudje In občani ter delavci v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samouprav- nih interesenih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, kakor tudi v občini, z referendumom neposredno odločajo o vprašanjih, ki imajo pomen za delovne ljudi in občane v teh organizacijah. in skupnostih. S statutom ali drugim samoupravnim aktom se določijo vprašanja, o katerih se obvezno odloča z referendumom. 81. člen Občinska skupščina obvezno razpiše referendum za uvedbo samoprispevka in v drugih z zakonom in tem statutom določenih primerih. Referendum se lahko razpiše tudi, kadar tako sklene občinska skupščina, da se delovni ljudje in občani vnaprej izrečejo o predlogu odloka ali drugega akta, da potrdijo že sprejeti odlok ali drug akt ali da neposredno odločajo o posameznem vprašanju, ki ima splošen pomen. Odločitev sprejeta na referendumu, je obvezna. 82. člen Občinska skupščina mora razpisati referendum, kadar ga za določeno vprašanje zahteva večina zborov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih ali večina zborov delavcev v. organizacijah združenega dela. 83. člen Pobudo za razpis referenduma lahko dajo: krajevne skupnosti, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije in društva v občini. Pristojni zbor občinske skupščine mora v roku 60 dni obravnavati pobudo, o njej odločiti in o sklepu obvestiti pobudnika. 84. člen Za izvedbo referenduma se uporabljajo določila zakona o referendumu. 10. Družbeni dogovori in samoupravni sporazumi 85. člen Delavci in drugi delovni ljudje s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom, samoupravno urejajo medsebojna razmerja, usklajujejo interese in urejajo odnose širšega družbenega pomena. 86. člen S samoupravnim sporazumom delavci in drugi delovni ljudje določajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti. ter ukrepe za njihovo‘izvrševanje in urejajo druga razmerja skupnega pomena. Samoupravni sporazum sklenejo v imenu udeležencev sporazuma njihovi pooblaščeni organi. 11. Ljudska obramba 87. člen V skladu s temelji sistema obrambe Socialistične federativne republike Jugoslavije in obrambnim načrtom SR Slovenije občina ureja in organizira ljudsko obrambo na svojem ozemlju, v vojni pa vodi splošni ljudski odpor. V ta namen izdela in dopolnjuje obrambni načrt občine. Učinkovitost splošnega ljudskega odpora se zagotavlja z vključevanjem vseh človeških in materialnih zmogljivosti in sredstev za oborožen boj ter vse druge oblike odpora proti napadalcu. , 88. člen V okviru svojih pravic in dolžnosti na področju priprav za splošni ljudski odpor občina po svojih organih ter v skladu z zveznimi in republiškimi zakoni zlasti: — določa vojno organizacijo ter način dela občinske skupščine in njenih organov v vojni in skrbi za •zagotovitev materialnih in drugih sredstev za delo občinskih organov v vojni, — usklajuje priprave organizacij združenega dela, interesnih in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti za delo v vojnih razmerah, — določa organizacijo splošnega ljudskega odpora in sprejema obrambni načrt občine, — ustanavlja, opremlja in usposablja partizanske enote in službe teritorialne obrambe, — sodeluje pri usklajevanju obrambnih priprav krajevnih skupnosti in jim nudi pomoč pri izvajanju njihovih nalog v splošnem ljudskem Odporu, — organizira, vodi in usposablja civilno zaščito, določa zaščitne ukrepe in skrbi za njihovo izvajanje ter spodbuja samozaščito občanov, — organizira in skrbi za izvajanje pouka partizanskih enot in enot civilne zaščite ter pouka prebivalstva za obrambo in zaščito, — zagotavlja popolnitev oboroženih sil z ljudmi in materialnimi sredstvi, — organizira sistem opazovanja, obveščanja in alarmiranja ter skrbi za izvajanje ustreznih varstveno zaščitnih ukrepov, . — opravlja zadeve vojaške obveznosti in vojaške mobilizacije ter civilne zaščite in. skrbi za izvajanje drugih pravic in dolžnosti, ki jih imajo delovni ljudje in občani ter organizacije združenega dela na področju splošnega ljudskega odpora. Ob neposredni vojni nevarnosti občina izvaja ukrepe pripravljenosti in skrbi, da se ti ukrepi izvajajo na celotnem njenem območju. V vojni občina vodi splošni ljudski odpor v skladu z načrti in izvajanjem splošnega ljudskega odpora v republiki. 89. člen Partizanske enote in enote teritorialne obrambe, ki jih ustanovijo občina in organizacije združenega dela, so sestavni del oboroženih sil Jugoslavije. Štab partizanskih enot v občini vodi in združuje delovanje vseh enot, štabov ter poveljstev partizanskih enot v občini in je odgovoren za njihovo mobilizacijsko in vojno pripravljenost. » 90. člen V krajevni skupnosti se delovni ljudje in občani ter njihove organizacije neposredno organizirajo, pripravljajo in usposabljajo za ljudsko obrambo, za varstvo in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi učinki ter za izvrševanje nalog, ki so določene z zakonom, s tem statutom in obrambnim načrtom občine. V vojni krajevne skupnosti organizirajo, izvajajo splošni ljudski odpor, skrbijo ter zagotavljajo, da se v oborožen boj in druge oblike odpora vključijo vsi občani, vse materialne in druge zmogljivosti. Naloge v splošnem ljudskem odporu določijo krajevne skupnosti v svojih statutih in obrambnih načrtih. 91. člen Organizacije združenega dela, interesne in druge samoupravne organizacije in skupnosti izdelajo svoje obrambne načrte in izvajajo priprave za delo v vojnih razmerah v skladu z obrambnimi načrti, ukrepi in smernicami občine, republike in federacije. V vojni organizirajo proizvodnjo in storitve oziroma izvajajo drugo dejavnost po svojem obrambnem načrtu in zagotavljajo, da se v delo za oborožene sile in ljudsko obrambo vključijo vse njihove materialne in druge zmogljivosti, napadalcu pa onemogočijo njihovo uporabo in izkoriščanje. 92. člen Za izvajanje priprav za splošni ljudski odpor ustanovijo krajevne skupnosti in organizacije združenega dela ter druge organizacije in skupnosti odbore za splošni ljudski odpor, ki jih imenujejo organi samoupravljanja v teh organizacijah in skupnostih. Več krajevnih skupnosti lahko ustanovi skupni odbor za splošni ljudski odpor. 93. člen Civilna zaščita je sestavni del obrambne dejavnosti za varstvo in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin v miru in vojni. Tvorijo jo enote in štabi za civilno zaščito, ki se po odloku občinske skupščine ustanovijo v občini, krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Enote in štabi za civilno zaščito se usposabljajo v miru in varujejo ter rešujejo prebivalstvo in materialne dobrine pred vojnimi učinki, ob naravnih in drugih hudih nesrečah. Civilno zaščito v občini, krajevnih skupnostih ter organizacijah združenega dela vodijo štabi za civilno zaščito. Ob hudih nesrečah štab za civilno zaščito odredi mobilizacijo enot civilne zaščite, občanov in materialnih sredstev, predsednik občinske skupščine pa tudi mobilizacijo partizanskih enot ter enot in služb teritorialne obrambe za preprečevanje posledic hudih nesreč, za reševanje prebivalstva in njihovega imetja. 94. člen Občina sodeluje s sosednjimi občinami pri izvajanju priprav za splošno ljudsko obrambo in ukrepov za zaščito prebivalstva in materialnih dobrin, ki so skupnega pomena. V ta namen lahko občina z drugimi občinami združuje sredstva, ustanavlja skupne organe, organizacije in službe. 95. člen Občinska skupščina ima svet za ljudsko obrambo, katerega sestavo in pristojnosti določa zakon. Med vojno odloča o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine, če se ta ne more sestati, predsedstvo občinske skupščine, katerega sestav in pristojnosti določa zakon. Predsedstvo občinske skupščine predloži sprejete splošne akte v potrditev občinski skupščini brž, ko se ta lahko šestane. D/užbena samozaščita 96. člen Osnovni namen družbene samozaščite je uresničevanje ustavnih določil o zaščiti ustavne ureditve, samoupravnih pravic delovnih ljudi, drugih pravic in svoboščin človeka in občana, varstvo družbenega premoženja, zagotovitev osebne varnosti in premoženjske varnosti delovnih ljudi in občanov. 97. člen Družbena samozaščita je pravica in dolžnost občanov, organizacij 'združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in drugih . organizacij, krajevnih skupnosti, društev in občine. 98. člen Delovni ljudje in občani v ‘organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih skupnostih in organizacijah uresničujejo družbeno samozaščito tako, da se organizirajo in združujejo zaradi uveljavljanja nalog s tega področja, in sicer: — varovanja z ustavo določenega družbenega reda, — varovanja samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter boja proti zlorabam in izkoriščanju, — varovanja premoženja in osebne varnosti delovnih ljudi in občanov ter družbenega premožerija, — varovanja javnega reda v občini in varovanja splošne in prometne varnosti delovnih ljudi in občanov, — boja proti gospodarski kriminaliteti, zlasti še zoper protipravno prisvajanje družbene imovine, nevestno gospodarsko poslovanje, zlorabam v gospodarstvu. korupciji, nelojalni konkurenci in zlorabam poslovne morale, — preventiva in boj proti elementarnim nesrečam, epidemijam ter širjenju kužnih bolezni, — skrb za varstvo naravnega okolja, komunalnega reda in urejenost naselij. 99. člen Požarna varnost in gasilstvo sta splošnega družbenega pomena in zato morata biti vključena v sistem družbene samozaščite, ki zahteva enotno ravnanje delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, družbenopolitičnih organizacij, družbenopolitičnih skupnosti in njihovih strokovnih služb ter vseh organizacij, ki so na kakršenkoli način odgovorne za preventivno dejavnost na področju požarnega varstva in gasilstva. Za uresničevanje nalog, pravil ravnanja in drugih ukrepov družbene samozaščite na področju požarnega varstva in gasilstva se z odlokom občinske skupščine ustanovi občinska požarna skupnost. 100. člen Za obravnavanje, proučevanje cestno-prometne problematike na področju varnosti cestnega prometa, za vzgojo in izobraževanje udeležencev v cestnem prometu, za usmerjanje in usklajevanje preventivne dejavnosti organov in organizacij, predlaganje ukrepov za izboljšanje varnosti v cestnem prometu se z odlokom občinske skupščine ustanovi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, kot posebno družbeno telo. J III. DRUŽBENOGOSPODARSKA DEJAVNOST V OBČINI 1. Gospodarske dejavnosti 101. člen Na področju gospodarstva občina usmerja razvoj in analizira poslovanje organizacij združenega dela, jih spodbuja in podpira pri uvajanju sodobne organizacije dela, pri proučevanju proizvodnje in produktivnosti dela ter ekonomičnosti poslovanja. 102. člen Občinska skupščina spodbuja družbeno dogovarjanje o ustvarjanju in delitvi dohodka ter osebnih dohodkov in podpira vse oblike medsebojnega sodelovanja organizacij združenega dela. 103. člen Občina skrbi in daje pomoč za pospeševanje in razvoj kmetijske dejavnosti in proizvodnje, zagotavlja smotrno izkoriščanje kmetijskih površin v družbeni in zasebni lasti, omogoča uvajanje sodobnih metod gospodarjenja in v ta' namen sprejema ustrezne ukrepe. 104. člen V skrbi za smotrno urejanje in izkoriščanje zemljišč občinska skupščina skupaj s kmetijsko zemljiško skupnostjo upošteva pri sprejemanju smernic urbanistične politike in urbanistične dokumentacije, predvsem program razvoja kmetijstva v občini, ki daje osnove za nadaljnji razvoj družbenega in zasebnega sektorja kmetijstva. 105. člen Delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo kmetijsko dejavnost, se lahko združujejo v zadrugah, posebnih organizacijah združenega dela in drugih oblikah samoupravnega združevanja, kjer izražajo, soočajo, usklajujejo in odločajo o svojih interesih. 106. člen Za zadovoljevanje potreb občanov, organizacij združenega dela in drugih organizacij, občina podpira razvoj sodobne obrtne proizvodnje in obrtnih storitev v gospodarskih organizacijah in tudi razvoj zasebne obrti. 107. člen Občina spodbuja in pospešuje razvoj trgovine na svojem območju in predvsem razvoj maloprodajne trgovske mreže. Občina daje pobudo in pomoč za napredek in razvoj turizma in gostinstva ter spremlja to dejavnost. 108. člen Občina skrbi za zdravstveno varstvo živali in v ta namen organizira veterinarsko inšpekcijo. Dejavnost zdravstvenega varstva živali, ki je posebnega družbenega pomena, opravlja veterinarska postaja. 2. Družbene dejavnosti in druge dejavnosti posebnega družbenega pomena Zdravstveno varstvo T09. člen Delovni ljudje neposredno ter po organizacijah združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in občinski skupščini ustvarjajo kar najugodnejše pogoje za zdravstveno varstvo ter skrbijo za organiziranje in uspešno funkcioniranje zdravstvene dejavnosti v občini. 110. člen i Zdravstveno varstvo izvajajo neposredno zdravstvene organizacije združenega dela v skladu z zakonom, statutom in programom razvoja zdravstvenega varstva in organizacije zdravstvene službe v občini. 111. člen Zdravstveno varstvo zagotavljajo v mejah svojih pravic in dolžnosti skupnost zdravstvenega zavarovanja in varstva, organizacije združenega dela in druge organizacije ter občinska skupščina, pri čemer posvečajo posebno skrb razvijanju preventivnega zdravstvenega varstva. 112. člen Pri preventivnem zdravstvenem varstvu predšolskih in šolskih otrok, poleg dejavnikov, določenih v prejšnjem členu, sodelujejo tudi vzgojno izobraževalni in vzgojno-varstveni zavodi, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti. 113. člen V skladu s programom zdravstvenega varstva in programom mreže zdravstvene službe ustanavlja občinska skupščina samostojno ali skupaj z drugimi občinami zdravstvene organizacije združenega dela in skrbi za delo teh organizacij. 114. člen Za izvajanje zdravstvenega varstva sklepajo zdravstvene organizacije združenega dela družbene dogovore, samoupravne sporazume in pogodbe s skupnostjo zdravstvenega zavarovanja in. varstva, organizacijami združenega dela in občinsko skupščino. 115. člen V skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva zagotavljajo in uveljavljajo delovni ljudje pravico do zdravstvenega varstva in do denarnih prejemkov iz zdravstvenega zavarovanja zase in za svoje družinske člane v mejah pravic, danih z zakonom in drugimi predpisi. 116. člen Občinska skupščina po sporazumu s skupnostjo zdravstvenega zavarovanja in varstva nosi stroške kolektivne zdravstvene preventive, zdravljenja socialno ogroženih nezavarovanih občanov, zdravstvenega zavarovanja za prejemnike stalne družbene denarne pomoči, prispevka za zdravstveno zavarovanje socialno ogroženih kmetov, delovanje zdravstvenega sveta za ljubljansko regijo in druge stroške po veljavnih predpisih ter odlokih občinske skupščine. 117. člen Občinska skupščina v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi spremlja pogoje in način opravljanja zdravstvenih storitev v zavodih za osnovno zdravstveno varstvo ter sprejema ukrepe za usklajevanje njihovega dela s potrebami delovnih ljudi. 118. člen Program razvoja zdravstvenega varstva in mreže zdravstvene službe pripravi zdravstveni svet regije, sprejme pa ga občinska skupščina. 119. člen Zdravstveni svet regije spremlja in preučuje zdravstvene in higienske razmere prebivalstva, opravlja strokovne, analitične in statistične naloge za občinsko skupščino in njene organe, pripravlja programe zdravstvenega varstva in razvoja mreže zdravstvene službe ter opravlja druge naloge po predpisih in pogodbah. Otroško varstvo 120. člen i Delovni ljudje in občani v občini skrbijo in zagotavljajo celoten sistem družbene skrbi za otroke, ki obsega poleg socialnega in zdravstvenega varstva, vzgoje in izobraževanja tudi organizirano dnevno varstvo in še posebno varstvo otrok, za katere ne skrbijo starši. 121. člen Za uresničevanje družbene skrbi za otroke, za povezovanje dejavnosti in oblik otroškega varstva s potrebami otrok, družin in gospodinjstev, za opravljanje z družbenimi sredstvi in za obravnavanje drugih vprašanj s področja otroškega varstva, delovni ljudje v občini s samoupravnim sporazumom, v skladu z zakonom, samostojno ali skupaj z drugimi občinami ustanovijo samoupravno interesno skupnost otroškega varstva. 122. člen Skupnost otroškega varstva opravlja svoje naloge na podlagi veljavnih predpisov in njenega statuta. 123. člen Sredstva za financiranje otroškega varstva zagotavljajo delovni ljudje in občani z družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi in pogodbami, na podlagi programa dejavnosti skupnosti otroškega varstva. 124. člen . Će se z družbenim dogovorom ali s samoupravnim sporazumom ne doseže sporazumno rešitev za financiranje dejavnosti otroškega varstva, lahko občinska skupščina z odlokom določi prispevno stopnjo glede na družbene potrebe in ekonomske možnosti organizacij združenega dela, da prispevajo ustrezna sredstva. Vzgoja in izobraževanje 125. člen Občina skrbi za splošno izobraževanje in vzgojo občanov ter spodbuja in organizira osnovne nosilce družbenih interesov na področju izobraževanja v skupni oskrbi in naporih za napredek izobraževanja v občini. 126. člen Delovni ljudje v organizacijah združenega dela skupaj s samoupravno interesno skupnostjo, občinsko skupščino in republiškimi organi ustvarjajo materialne in druge pogoje osnovnim šolam in vzgojno-varstvenim zavodom. 127. člen Za uresničevanje družbene vloge izobraževanja, neposredno povezovanje dejavnosti izobraževalnih zavodov s potrebami gospodarstva in družbenih služb, odločanje o delitvi družbenih sredstev za izobraževanje in za obravnavanje drugih vprašanj s področja izobraževanja, ki imajo skupen in splošen pomen, je v občini ustanovljena samoupravna interesna vzgojno-izobraževalna skupnost. 128. člen • V skladu s programom razvoja izobraževanja in vzgoje občina ustanavlja osnovne in posebne šole, srednje šole in vzgojno-varstvene zavode ter skrbi za njihov uspešen razvoj. Z odlokom občinske skupščine o ustanovitvi popolne osnovne šole se določi območje, za katero se ustanavlja šola, kakor tudi naselja, v katerih se ustanovijo podružnice osnovne šole. 120. člen Vzgojno izobraževalna skupnost in občinska skupščina oblikujeta enotno politiko vzgoje in izobraževanja v občini in sprejemata okvirne programe in smernice razvoja tega področja. 130. člen Nadzorno, svetovalno, in strokovno službo na področju vzgoje in izobraževanja opravlja pedagoška služba zavoda za šolstvo SRS. 131. člen Delovni ljudje po organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih ter občinski skupščini, v skladu s kadrovsko politiko v občini, omogočajo izobraževanje učencev in študentov s tem, da jim zagotavljajo štipendije, brezobrestna posojila in druge oblike pomoči. Pogoje, kriterije in postopek iz 1. odstavka tega člena se ureja z družbenim dogovorom. 132. člen Otrokom z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, ki se ne morejo šolati v rednih šolah, omogoča občina pouk v posebnih šolah. Občina skupaj s starši in samoupravnimi interesnimi skupnostmi sodeluje pri poklicnem usposabljanju otrok iz 1. odstavka tega člena, katerim poklicno usposabljanje ni zagotovljeno iz drugih družbenih virov. I Kultura in prosveta 133. člen Delovni ljudje in občani v občini določajo kulturno politiko, skrbijo za zagotovitev splošnih pogojev za razvoj kulturne dejavnosti, za razvijanje in zadovoljevanje svojih potreb in za smotrno uporabljanje, vzdrževanje in gradnjo kulturnih objektov. 134. člen Delovni ljudje -in občani v občini uresničujejo kulturno dejavnost po temeljni kulturni skupnosti, ki opravlja vse naloge na podlagi njenega statuta. 135. člen Dejavnost temeljne kulturne skupnosti se financira na podlagi delovnega programa z družbenim dogovarjanjem. 136. člen Temeljna kulturna skupnost skrbi za zadovoljevanje kulturnih potreb delovnih ljudi in občanov in zlasti: — za ustanavljanje in delovanje knjižnic, čitalnic, kinematografov in drugih kulturno-prosvetnih delovnih organizacij in društev, — skrbi za varstvo in vzdrževanje kulturnih spomenikov, — pospešuje amatersko, odrsko in drugo kulturno dejavnost, — razvija dejavnost kulturno-prosvetnih društev in organizacij, , . — pospešuje prirejanje kulturno-prosvetnih manifestacij, proslav in razstav ter gostovanja tujih kulturnih in umetniških skupin, — skrbi za gradnjo in vzdrževanje objektov, ki so namenjeni kulturnoprosvetni dejavnosti, — skrbi za varstvo kulturnih in zgodovinskih obeležij, spomenikov in dokumentov narodnoosvobodilne borbe. Telesna kultura 137. člen Delovni ljudje in občani v občini ustvarjajo zaradi boljšega zdravstvenega stanja prebivalstva, produktivnosti dela in obrambnih sposobnosti ljudi, materialne, organizacijske in druge pogoje za razvoj telesne kulture, za telesno vzgojo otrok in mladine v vzgojno-varstvenih zavodih in šolah ter za gradnjo in uporabo telesno-kulturnih objektov in naprav. 138. člen Za uresničevanje družbene vloge telesne kulture in za povezovanje telesno-kulturne dejavnosti z dejavnostmi drugih družbenih področij, za medsebojno usklajevanje interesov, oblikovanje in uresničevanje razvojnih načrtov ter za nadaljnji razvoj in utrjevanje samoupravnih razmerij na področju telesne kulture, je ustanovljena temeljna telesno-kulturna skupnost. 139. člen Telesno-kulturna skupnost usmerja in usklajuje telesno-kulturno dejavnost s splošnimi družbenimi potrebami in razvojem, pri čemer zlasti skrbi za organizirano zadovoljevanje osebnih in skupr^i potreb delovnih ljudi in občanov na področju telesne kulture. 140. člen Telesno-kulturna dejavnost se financifa na podlagi delovnega programa skupnosti s sklenitvijo družbenega dogovora oziroma samoupravnega sporazuma. 141. člen Temeljna telesno-kulturna skupnost opravlja naloge na podlagi veljavnih predpisov in njenega statuta ter zlasti: — skupaj z občinsko skupščino vodi in spremlja politiko telesno-kulturne dejavnosti v občini, — skrbi za vzdrževanje in gradnjo fiskultumih in rekreacijskih objektov, — ustanavlja in pospešuje razvoj telesno-kulturnih društev in ustanov, — skrbi za enakomeren razvoj in delovanje vseh področij telesno-kulturne dejavnosti v občini, — sprejema delovne in finančne programe ter zagotavlja financiranje telesno-kulturne dejavnosti v občini. Socialno varstvo 142. člen Delovni ljudje in občani v občini zagotavljajo organizirano nudenje raznih oblik pomoči občanom, ki so potrebni takega varstva ter odpravljanje vzrokov in pojavov, ki povzročajo socialne probleme. 143. člen Oblike družbenega varstva, katere uresničujejo delovni ljudje in občani v občini, so zlasti: — preprečevanje vzrokov, ki povzročajo socialne probleme, — ustvaritev pogojev za usposobitev za samostojno življenje in delo teh oseb, — zagotovitev najbolj potrebnih sredstev za življenje materialno nepreskrbljenim in za delo nesposobnim osebam. 144. člen Občanom, ki nimajo zadostnih virov niti pogojev za preživljanje, zagotavlja občina najnujnejša sredstva za njihovo preživljanje ob izpolnitvi pogojev, ki jih določi občinska skupščina s posebnimi predpisi. 145. člen Nosilci socialnega varstva v občini so: občinska skupščina in njeni ustrezni organi, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in družbene organizacije. 146. člen Socialno varstvo se neposredno izvaja v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnosti, ki obravnavajo in rešujejo socialno problematiko delovnih ljudi in občanov, ter v ta namen ustanavljajo ustrezne organe in strokovne službe. 147. člen V občini se lahko ustanovi samoupravno interesno skupnost socialnega varstva, ki spremlja in usklajuje delo socialnih služb v občini, analizira socialne probleme in odkriva njihove vzroke ter skrbi za varstvo socialno ogroženih oseb v občini. Skrb za udeležence NOV 148. člen Posebno skrb posvečajo delovni ljudje in občani v občini borcem in vojaškim invalidom narodnoosvobodilne vojne, žrtvam fašističnega nasilja in drugim kategorijam borcev ter njihovih družinskih članov. Skrbijo za reševanje stanovanjskih problemov, zdravljenja, rehabilitacije, zaposlitve in izobraževanja nezaposlenih borcev. 149. člen Kadar borci in invalidi narodnoosvobodilne vojne sami nimajo dovolj lastnih sredstev za preživljanje, jim občinska skupščina zagotavlja stalne, občasne in enkratne priznavalnine. Pri dodeljevanju štipendij in drugih oblik pomoči imajo otroci borcev in otroci žrtev fašističnega nasilja ob enakih pogojih z drugimi prosilci prednostno pravico. Komunalna in stanovanjska dejavnost 150. člen Dejavnosti stanovanjskega in komunalnega gospodarstva so v občini posebnega družbenega pomena. . V skladu z gospodarskim in družbenim razvojem ter urbanističnim programom zagotavljajo delovni ljudje in občani v občini načrtno, smotrno in ekonomično izgradnjo stanovanj in poslovnih objektov ter skrbijo za skladen razvoj komunalnih in storitvenih dejavnosti v občini. 151. člen Delovni ljudje v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnosti sami zadovoljujejo svoje stanovanjske potrebe. Za področje stanovanjskega gospodarstva je ustanovljena samoupravna interesna skupnost. V okviru stanovanjske skupnosti se zagotavljajo in združujejo potrebna sredstva, odloča o razvoju stanovanjske dejavnosti, zagotavlja uresničevanje programa tega razvoja, upravlja in gospodari s skladom stanovanjskih hiš, vpliva na cene in uresničuje druge skupne interese na področju stanovanjskega gospodarstva. 152. člen Način financiranja in delo samoupravne interesne stanovanjske skupnosti se ureja z družbenim dogovorom, samoupravnimi sporazumi, statutom skupnosti in z odlokom občinske skupščine. 153. člen Občinska skupščina sprejema srednjeročni program stanovanjske graditve, program etapnega urejanja stavbnih zemljišč, zazidalne načrte, sklepa o uvedbi razlastitvenih postopkov za zemljišča, namenjena stanovanjski gradnji, pogoje, pod katerimi se smejo oddajati stavbna zemljišča neposrednim gradbenim upravičencem in sklepa družbene dogovore o izločanju sredstev iz dohodka za stanovanjsko izgradnjo z organizacijami združenega dela in družbenopolitičnimi organizacijami. 154. člen Delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in v občinski skupščini skrbijo in organizirajo vzdrževanje cest, parkov in voda ter čistoče na stvareh v splošni rabi. Posebno skrb posvečajo zlasti za urejevanje in pravilno delovanje naslednjih komunalnih dejavnosti: — gradnjo objektov in oskrbo naselij s pitno vodo, javno kanalizacijo in ostalih komunalnih objektov, — elektrifikacijo in javno razsvetljavo naselij, — gradnjo in vzdrževanje pokopališč, — modernizacijo in vzdrževanje občinskih cest, — modernizacijo in razširitev telefonskega omrežja, — urejanje zunanjega izgleda naselij, graditev in vzdrževanje parkov, javnih zelenic in drugih komunalnih objektov in naprav, — varstvo celotnega okolja. V občini se za navedene dejavnosti lahko ustanovijo samoupravne interesne skupnosti. 155. člen Organizacijo, delo in način financiranja samoupravne stanovanjske skupnosti se uredi s statutom skupnosti, samoupravnim sporazumom in z odlokom občinske skupščine. \ % 156. člen Komunalne organizacije združenega dela so samostojne samoupravne organizacije, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena. 3. Kadrovska politika in zaposlovanje 157. člen Delovni ljudje in občani v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in drugih samoupravnih organizacijah ter skupnostih so nosilci kadrovske politike v občini. Delovni ljudje in občani vodijo kadrovsko politiko v skladu z načelom demokratične samoupravne kadrovske politike, uresničujoč naslednje družbene cilje: — kadrovska politika je sestavni del družbenega razvoja občine, — kadrovska politika je neodtujljiva samoupravna pravica delovnih ljudi in občanov, — temeljni cilj kadrovske politike je razvoj človeka kot svobodne socialistične osebnosti, ki ustrezno svojim sposobnostim in pridobljenemu znanju sodeluje pri ustvarjanju in porabi dobrin, — delovna mesta se zasedajo z ustrezno usposobljenimi kadri. 158. člen Za uresničitev družbenih ciljev in načel kadrovske politike delovni ljudje in občani zlasti: — sprejemajo letne, srednjeročne in dolgoročne kadrovske programe, — sprejemajo programe strokovnega, idejnopolitičnega, družbenoekonomskega in splošnega izobraževanja kadrov, — določajo strukturo kadrov, ki je potrebna za dolgoročni razvoj organizacije združenega dela, — določajo in razporejajo sredstva za izobraževanje kadrov, — določajo merila in pogoje za kadrovanje na odgovorna delovna mesta, — skrbijo, da so za zahtevane družbene in proizvodne funkcije izbrani delavci z zahtevanimi sposobnostmi, znanjem, družbenopolitičnimi in moralnoetič-nimi kvalitetami, — spremljajo uresničevanje kadrovske politike. 159. člen Za uspešnejše uresničevanje kadrovske politike delovni ljudje in občani sklepajo družbene dogovore, s katerimi samoupravno urejajo in usklajujejo družbenoekonomske in druge odnose pri izvajanju kadrovske politike. 160. člen Politiko zaposlovanja v občini izvajajo organizacije združenega dela, skupnosti in druge organizacije, komunalna skupnost za zaposlovanje in občinska skupščina. Posebno skrb posvečajo zaposlovanj« materialno ogroženih oseb z zmanjšano delovno sposobnostjo, žena in mladine. 161. člen Organizacije združenega dela same ali na podlagi samoupravnega sporazuma skupaj z drugimi organizacijami zagotavljajo po načelu vzajemnosti in solidarnosti sredstva za zaposlovanje, prekvalifikacijo in druge pravice delavcev, katerim zaradi tehnoloških ali ekonomskih razlogov preneha njihovo delo v organizaciji kot tudi sredstva za njihovo materialno oskrbo za čas trenutne nezaposlenosti. IV. OBČINSKA SKUPŠČINA 1. Skupščinski sistem v občini 162. člen Zaradi neposrednega uresničevanja svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti in organizirane udeležbe pri opravljanju funkcij skupščin družbenopolitičnih skupnosti oblikujejo delovni ljudje in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter družbenopolitičnih organizacijah svoje delegacije. 163. člen V temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih oblikujejo delegacije: 1. delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, ki opravljajo zadeve skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela; 2. delovni ljudje, ki delajo v kmetijstvu, obrtni in v podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih je lastninska pravica, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja; 3. delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društvih ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ, na način, določen z ustavo in zakonom; 4. delovni ljudje v krajevnih skupnostih. Pri oblikovanju delegacij v organizacijah združenega dela na področju izobraževanja sodelujejo študentje in učenci srednjih šol pod pogoji in na način, ki jih določa 'zakon. Delegacijo oblikujejo tudi delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacij^ združenega dela, ki ni na območju občine, na katerem je sedež te organizacije. V temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti z majhnim številom delovnih ljudi opravljajo funkcijo delegacije vsi delovni ljudje. V družbenopolitičnih organizacijah opravljajo funkcijo delegacij njihova izvoljena telesa, določena z njihovimi statuti oziroma z drugimi sklepi. Dve ali več delovnih skupnosti državnih organov družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ, lahko oblikuje skupno delegacijo v skladu z odlokom občinske skupščine. 164. člen Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti samostojno določajo s svojim statutom v skladu z zakonom število članov, sestavo svoje delegacije, kakor tudi način izvolitve in odpoklica delegacije. 165. člen Število delegatov, ki jih delegacije oziroma konference delegacij organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter krajevnih skupnosti pošiljajo v zbore občinske skupščine, se določi sorazmerno s številom delovnih ljudi in občanov v teh organizacijah oz. skupnostih, vendar tako, da je zagotovljena ustrezna zastopanost posameznih področij družbenega dela oz. posameznih območij. 166. člen Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča v skupščini, ravnajo delegati v skladu s smernicami svojih samoupravnih organizacij in skupnosti in temeljnimi stališči delegacij oz. družbenopolitičnih organizacij, ki so jih delegirale, kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar so samostojni pri opredeljevanju in glasovanju. 167. člen Delegat je dolžan o delu skupščine in o svojem delu obveščati delegacije in temeljne samoupravne organizacije in skupnosti oz. družbenopolitične organizacije, ki so ga delegirale in jim je odgovoren za svoje delo. Samoupravne organizacije in skupnosti s svojimi statuti in samoupravnimi sporazumi podrobneje določajo pravice, dolžnosti in ‘odgovornosti za delo delegacij in delegatov ter zagotavljajo pogoje za njihovo delo. 168. člen Vsak delegat ima pravico dajati zboru, katerega član je, predloge odlokov in drugih aktov in sprožiti vsako vprašanje z delovnega področja zbora, ob upoštevanju pravic in dolžnosti delegacij. 169. člen Delegat ima na zasedanjih zbora pravico predlagati zboru, katerega član je, naj obravnava vprašanje, ki se nanaša na delo izvršnega sveta, na izvrševanje zakonov in drugih predpisov ali na delo upravnih organov. Delegat ima na zasedanju zbora pravico zahtevati od izvršnega sveta ali od predstojnika ustreznega upravnega organa odgovor na vprašanja, ki se tičejo njihovega dela ali zadev iz njihove pristojnosti. 170. člen Da bi lahko izvrševal svoje dolžnosti, ima delegat pravico zahtevati od upravnih organov ter od organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti podatke, ki so mu potrebni za njegovo delo v občinski skupščini. 171. člen Delegat v skupščini uživa imuniteto, kadar opravlja funkcijo delegata v skupščini. Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost, ne priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil ali za glas, ki ga je dal v zboru, katerega član je in v skupščini. Delegat ne more biti priprt brez dovoljenja zbora, katerega član je; prav tako se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne more začeti kazenski postopek brez dovoljenja zbora. Brez dovoljenja zbora, katerega član je, sme biti delegat priprt samo, če je zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana kazen strogega zapora nad pet let. V takem primeru mora državni organ, ki je delegatu vzel prostost, to sporočiti predsedniku zbora. Ta predloži primer zboru, da odloči, ali naj se postopek nadaljuje oziroma ali naj ostane odločba o odvzemu prostosti v veljavi. Zbor sme vzpostaviti imuniteto tudi delegatu, ki se nanjo ni skliceval, če je to potrebno za opravljanje njegove funkcije. Če zbor ni zbran, odloči mandatno-imunitetna komisija ustreznega zbora proti poznejši potrditvi zbora o tem, ali dovoljuje odvzem prostosti oziroma nadaljevanje kazenskega postopka in o vzpostavitvi imunitete delegatu. Kadar skupščina samoupravne skupnosti soodloča s skupščino družbenopolitične skupnosti, uživajo člani te skupščine imuniteto v skladu z drugim odstavkom tega člena. 2. Organizacija občinske skupščine 172. člen V občinsko skupščino pošiljajo svoje delegate delovni ljudje in občani organizirani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter družbenopolitičnih organizacijah. 173. člen Dve ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti povezanih z delom in drugimi skupnimi interesi v združenem delu v procesu reprodukcije oziroma z interesi v občini, ki jim glede na merila, določena s tem statutom oz. odlokom, ne pripada delegatsko mesto v zboru združenega dela, se združujejo v konferenco delegacij zaradi delegiranja skupnega delegata v zbor združenega dela, obravnavanja vprašanj iz pristojnosti občinske skupščine, določanja skupnih smernic za delegate in zaradi uresničevanja drugih svojih pravic in dolžnosti v zvezi z opravljanjem funkcij občinske skupščine. Konference delegacij po volilnih okoliših se oblikujejo s sporazumi, ki jih sklenejo temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, ki so te delegacije izvolile. Če se ne sprejme sporazuma, občinska skupščina z odlokom uredi delo konference. 174. člen Občinsko skupščino sestavljajo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor. 175. člen Zbor združenega dela šteje 33 delegatov. Zbor združenega dela sestavlja: 19 delegatov temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti na področju gospodarstva, 3 delegati temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja prosvet- no-kulturne dejavnosti, 2 delegata temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja socialno-zdravstvene dejavnosti in 8 delegatov delovnih ljudi, ki delajo s svojimi delovnimi sredstvi v kmetijstvu, obrtnih in drugih dejavnostih in delavcev, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, 1 delegat delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot temeljne organizacije združenega dela, kot tudi aktivne vojaške in civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ. Volilni okoliši in število delegatskih mest po okoliših za zbor združenega dela se določijo z odlokom. 176. člen Zbor krajevnih skupnosti sestavlja 29 delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih. Vsaka krajevna skupnost ima v zboru enega delegata. Krajevne skupnosti Dobrepolje, Grosuplje, Ivančna gorica, Šentvid pri Stični, Šmarje-Sap in Višnja gora pa po dva delegata. 177. člen Družbenopolitični zbor sestavlja 23 delegatov delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbenopolitičnih organizacijah. s 178. člen O določenih vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine soodločajo v skladu s tem statutom skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine. 3. Pristojnosti in delo občinske skupščine in njenih zborov 179. člen Skupščina občine Grosuplje je organ družbenega samoupravljanja in najvišji organ oblasti v okviru pravic in dolžnosti, ki jih ima občina po tem statutu, ustavi SRS in zakonih. 180. člen V okviru pravic in dolžnosti, ki jih uresničujejo delovni ljudje in občani v občini, občinska skupščina: določa politiko in odloča o temeljnih vprašanjih, ki so pomembna za politično, gospodarsko, socialno in kulturno življenje in družbeni razvoj občine; sprejema družbeni plan, proračun, predpise in druge splošne akte, obravnava vprašanja skupnega pomena za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter usklajuje njihova razmerja in interese, daje pobudo za sklepanje družbenih dogovorov in pri tem sodeluje; razpravlja o vprašanjih s področja splošnega ljudskega odpora, varnosti in družbene samozaščite; izvršuje nadzorstvo zakonitosti, določa temeljno organizacijo upravnih organov, njihove pravice, dolžnosti in pooblastila ter način imenovanja in razreševanja predstojnikov občinskih upravnih organov; skrbi za izvajanje začrtane politike, predpisov in drugih splošnih aktov, določa politiko izvrševanja predpisov in drugih splošnih aktov ter obveznosti organov in organizacij v zvezi z njihovim izvrševanjem; izvršuje politično kontrolo nad delom izvršnega sveta in upravnih organov ter skupščini odgovornih nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij in jim daje smernice za delo. 181. člen Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor obravnavajo in odločajo o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine enakopravno, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa tudi samostojno. O zadevah iz pristojnosti občinske skupščine, o katerih soodločajo na podlagi tega statuta skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, odločajo pristojni zbori občinske • skupščine enakopravno s skupščino ustrezne samoupravne interesne skupnosti. 182. člen Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno: — sprejemajo statut in spremembe statuta občine, — sprejemajo poslovnik občinske skupščine, — sprejemajo letne in večletne družbene plane občine in načela ža financiranje skupnih in splošnih potreb v občini, — sprejemajo urbanistični program občine in urbanistični red, — dodeljujejo priznanja in nagrade občine, — odločajo o razpisu občinskega posojila, — odločajo o razpisu referenduma v občini, — določajo temeljno organizacijo upravnih organov, njihove pravice in dolžnosti, — odločajo v skladu z zakonom o ukrepih zoper organizacije združenega dela in skupnosti ali drugega združenja teh organizacij, v katerih nastanejo bistvene motnje pri uresničevanju samoupravnih pravic delavcev ali. ki ne izpolnjujejo svojih z zakonom določenih obveznosti ali pa huje oškodujejo družbene interese, — obravnavajo vprašanja in odnose s področja notranjih zadev, javne varnosti, družbene, samozaščite, ljudske obrambe in pravosodja, družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine, temeljna vprašanja s področja kadrovske politike, — volijo in razrešujejo predsednika in podpredsednika občinske skupščine. — volijo in razrešujejo predsednika in člane izvršnega sveta, — volijo in razrešujejo predsednika in sodnike občinskega sodišča,, sodnike porotnike in občinskega sodnika za prekrške, — imenujejo in razrešujejo predstojnike, ki vodijo upravne organe, — imenujejo in razrešujejo občinskega javnega tožilca, družbenega pravobranilca samoupravljanja in občinskega javnega pravobranilca, — volijo oziroma imenujejo in razrešujejo druge funkcionarje in opravljajo druge volitve in imenovanja, za katere je občinska skupščina pristojna po veljavnih predpisih, — odpravljajo in razveljavljajo predpise in splošne akte izvršnega sveta, če so ti predpisi in splošni akti v nasprotju z ustavo, zakonom ali drugimi predpisi, * — opravljajo druge zadeve iz pristojnosti občinske skupščine, ki jih po tem statutu ne opravljajo posamezni zbori oziroma zbora. 183. člen Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno oziroma enakopravno z družbenopolitičnim zborom v skladu z njegovo pristojnostjo sprejemata odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na: — proračun in zaključni račun proračuna občine, — zadolžitve, prevzemanja jamstev in drugih premoženj sko-pravnih razmerij v občini, — uvedbo prostovoljnega varčevanja in drugih oblik prostovoljnega in solidarnega združevanja sredstev v občini, — ustanovitev organizacij združenega dela, — davčno politiko v občini in sprejemanje ustreznih odlokov in drugih splošnih aktov s področja davkov, taks in drugih dajatev, — ukrepe za varstvo človeka in okolja, — dajanje soglasij k programom razvoja organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega interesa, — urejanje pravic in obveznosti delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, če po tem statutu ni za to pristojen posamezni zbor, — sprejemanje odlokov in drugih splošnih aktov s področja družbenih dejavnosti, komunalnega, cestnega in stanovanjskega gospodarstva, stanovanjskih razmerij, gospodarjenja s stavbnimi zemljišči, prispevka za uporabo mestnega zemljišča in drugih področij, — sprejemanje zazidalnih načrtov, — združevanje sredstev z drugimi občinami in organizacije medobčinskih organov in služb, .— druga vprašanja skupnega pomena za delovne ljudi v združenem delu, krajevnih skupnostih in občini. Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupni seji določijo delegate, ki zastopajo občino v zboru občin v Skupščini SR Slovenije. 184. člen Zbor združenega dela samostojno: — obravnava stanje in razvoj posameznih gospodarskih in drugih družbenih področij, medsebojna razmerja v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravne družbenoekonomske odnose in delitev dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela, druga vprašanja, ki imajo splošen pomen za družbeni in gospodarski razvoj ter o tem zavzema stališča, daje mnenja, predloge in priporočila, — obravnava vprašanja, ki se nanašajo na uresničevanje samoupravnih pravic in samoupravnih družbenih odnosov delovnih ljudi v združenem delu v občini in odloča o teh vprašanjih, — usklajuje posamezne in skupne interese delovnih ljudi na vseh področjih združenega dela in samostojnega osebnega dela s sredstvi, ki so last občanov, — obravnava vprašanja s področja samoupravnega sporazumevanja, ga spodbuja in sodeluje pri družbenem dogovarjanju, — zadrži izvršitev samoupravnega splošnega akta organizacije združenega dela do sklepa ustavnega sodišča, če misli, da je akt v nasprotju z ustavo ali zakonom in uvede postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti tega akta, — obravnava predloge in stališča zborov delovnih ljudi v organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in jih obvešča o. svojih ukrepih in sklepih, — opravlja druge zadeve s področja samoupravnih pravic delovnih ljudi, njihovih dolžnosti in svoboščin, Če te zadeve niso v pristojnosti drugega zbora. 185. člen Zbor krajevnih skupnosti samostojno: — sproži postopek za samoupravno sporazumevanje krajevnih skupnosti in odloča o razdelitvi proračunskih sredstev občine med posamezne krajevne skupnosti, — obravnava in usklajuje programe razvoja krajevnih skupnosti v občini ter preučuje, usmerja in spodbuja delo krajevnih skupnosti, — obravnava vsa vprašanja in odnose, ki so pomembni za življenje delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in ki se nanašajo na področje sodelovanja med krajevnimi skupnostmi v občini in izven nje, gospodarjenja in uporabe dobrin v splošni rabi ter uporabe gradbenega zemljišča ter o tem zavzema stališča, daje mnenja in predloge, — spodbuja sodelovanje med delegacijami krajevnih skupnosti zaradi uspešnega skupnega reševanja nalog iz pristojnosti zbora in sporazumnega reševanja drugih vprašanj skupnega pomena za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih, usklajuje delo v krajevnih skupnostih ter o tem daje priporočila, predloge in mnenja, — obravnava delovanje neposrednih oblik samo- ■ upravljanja v krajevnih skupnostih in daje priporočila za razvoj in delovanje teh oblik, — obravnava pripombe in predloge zborov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in jih obvešča o svojih ukrepih in sklepih, — zadrži izvršitev splošnega akta krajevne skupnosti do sklepa ustavnega sodišča, če misli, da je akt v nasprotju z ustavo ali zakonom in uvede postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti tega akta, — opravlja druge zadeve s področja samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov, če te zadeve niso v pristojnosti drugega zbora. 186. člen Družbenopolitični zbor spremlja politično stanje in razvoj v občini, skrbi, da se na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja uveljavlja temeljna smer socialističnega samoupravnega razvoja in v zvezi s tem zavzema stališča in daje predloge drugima zboroma občinske skupščine oziroma skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti v zadevah iz pristojnosti občinske skupščine. Vsakemu zboru daje v okviru njegove pristojnosti stališča o zadevah, ki se nanašajo na temeljna vprašanja usmerjanja delitve dohodka in delitve osebnih dohodkov, temeljna načela za organizacijo samoupravnih interesnih skupnosti in medsebojna razmerja delavcev na teh področjih ter na splošne pogoje javnega obveščanja. Pristojna zbora in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti ne morejo sprejeti odloka ali drugega splošnega akta, ki bi bil v nasprotju s stališčem družbenopolitičnega zbora. Če pristojna zbora ali skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejmeta besedilo odloka ali drugega splošnega akta v nasprotju s stališčem družbenopolitičnega zbora, pride do usklajevalnega postopka, ki je določen s tem statutom in poslovnikom skupščine. 187. člen Odločitev o izločitvi dela dohodka za skupne in splošne družbene potrebe ter o namenu in obsegu sredstev za te potrebe ne more biti sprejeta, če je ne sprejme zbor združenega dela. 188. člen Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti na področjih vzgoje in izobraževanja, kulture, zdravstva in socialnega varstva odločajo enakopravno s pristojnimi zbori občinske skupščine o vprašanjih s teh področij, ki so v pristojnosti teh zborov. Skupščine drugih samoupravnih interesnih skupnosti odločajo enakopravno s pristojnim zborom občinske skupščine o temeljnih vprašanjih z njihovega področja, če tako določa ustavni zakon. Pristojni zbori občinske skupščine samostojno sprejemajo odločitve, s katerimi se začasno uredijo vprašanja, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesene skupnosti, če samoupravna interesna skupnost o takih vprašanjih ne odloči, ter samostojno sprejemajo z zakonom določene začasne ukrepe nasproti samoupravnim interesnim skupnostim v primerih in pod pogoji, ki veljajo za sprejemanje takih ukrepov nasproti organizacijam združenega dela. 189. člen ysak zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posameznem vprašanju, ima pravico, da razpravlja o tem vprašanju, zavzema stališča in daje svoje predloge pristojnim zborom, če gre za vprašanja, ki imajo poseben pomen za izvrševanje njegovih nalog. Pristojni zbori morajo pred odločitvijo razpravljati o stališčih in predlogih tega zbora. 190. člen Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva od izvršnega sveta občinske skupščine poročila in mu postavlja vprašanja. Vsak zbor lahko v okviru delovnega področja zahteva poročila in pojasnila od predstojnikov občinskih upravnih organov. 191. člen Vsak zbor zaseda in odloča ločeno na svoji seji. Zbori, ki enakopravno sodelujejo pri odločanju, lahko zasedajo skupaj, glasujejo pa ločeno. 192. člen Zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina 'delegatov v zboru. Zbor sprejema sklepe in druge akte z večino glasov navzočih delegatov, razen, če se z zakonom ali tem statutom ne zahteva posebna večina. Glasovanje je javno. Ce zbor v skladu s poslovnikom tako sklene, se glasuje tajno. 193. člen Natančnejše določbe o pristojnostih in delu občinske skupščine, o pravicah in dolžnostih delegatov in drugih na seji prisotnih oseb, se uredi s poslovnikom skupščine občine Grosuplje. S poslovnikom občinske skupščine se uredi tudi delo njenih zborov. • 4. Predsednik občinske skupščine in predsedniki zborov 194. člen Občinska skupščina ima predsednika in enega ali več podpredsednikov. Občinska skupščina izvoli s tajnim glasovanjem predsednika in enega ali več podpredsednikov izmed delegatov v občinski skupščini, na predlog občinske konference SZDL po poprej opravljenem kandidacijskem postopku. Kandidati so izvoljeni, če so dobili najmanj dve tretjini glasov vseh delegatov v skupščini. Predsednik in podpredsedniki se volijo za 4 leta in ne morejo biti več kot dvakrat izvoljeni za to dolžnost. 195. člen Predsednik občinske skupščine: — predstavlja občino, — sklicuje in vodi skupne seje zborov, — skrbi, da se dela po skupščinskem poslovniku, skupaj s predsedniki zborov razlaga določbe poslovnikov občinske skupščine in njenih zborov glede pristojnosti zborov in teles občinske skupščine in sprejema stališča o drugih, s poslovnikom občinske skupščine določenih vprašanjih, ki so skupnega pomena za delo zborov, — podpisuje predpise in druge akte, ki jih sprejme občinska skupščina oziroma dva zbora, — skrbi za usklajevanje dela v občinski skupščini' skupaj s podpredsedniki in predsedniki zborov, — opravlja druge zadeve, za katere je pristojen s tem statutom, poslovnikom skupščine in drugimi predpisi. Če je predsednik občinske skupščine zadržan, ga nadomestuje podpredsednik, ki ga sam določi. 196. člen Vsak zbor občinske skupščine ima predsednika, ki ga izvoli zbor izmed delegatov zbora na predlog najmanj 5 delegatov tega zbora. Predsednik zbora se voli za štiri leta in ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za to dolžnost. 197. člen Predsednik zbora predstavlja zbor, sklicuje in vodi njegove seje, skrbi, da zbor posluje po poslovniku, podpisuje predpise in druge akte, ki jih sprejme zbor in opravlja druge zadeve, ki so mu dane s tem statutom, poslovnikom zbora in z drugimi predpisi. 198. člen Delegacija, katere član je izvoljen za predsednika ali podpredsednika skupščine ali za predsednika zbora, dobi pravico pošiljati na .zasedanje zbora drugega delegata, vendar pa delegat, ki je bil izvoljen za navedeno funkcijo, v tem primeru nima pravice glasovati. 5. Sekretar skupščine 199. člen Za opravljanje organizacijsko tehničnih nalog v zvezi z delovanjem občinske skupščine in njenih organov ter za sodelovanje z delegacijami in konferencami delegacij ima občinska skupščina posebno službo, ki jo vodi sekretar skupščine. Sekretarja skupščine imenuje občinska skupščina na skupni seji vseh zborov. 6. Stalna in občasna delovna telesa občinske skupščine in njenih zborov 200. člen Občinska skupščina in njeni zbori lahko ustanovijo komisije, odbore in druga stalna ali občasna delovna telesa za preučevanje predlogov predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina in njeni zbori in za preučevanje drugih vprašanj iz pristojnosti občinske skupščine. 201. člen Občinska skupščina ima naslednje stalne komisije: 1. komisijo za družbeno nadzorstvo, ki ima 7 članov, 2. komisijo za prošnje in pritožbe, ki ima 5 članov, 3. komisijo za zadeve borcev in invalidov, ki ima 7 članov, 4. komisijo za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve, ki ima 7 članov, 5. komisijo za odlikovanja, ki ima 5 članov, 6. statutarno pravno komisijo, ki ima 7 članov, 7. komisijo za verska vprašanja, ki ima 7 članov. Vsak zbor občinske skupščine ima komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašania delegatov, ki ima 3 člane. 202. člen Sestavo, naloge in način dela komisij določi občinska skupščina z odlokom. 203. člen Z odlokom ali sklepom lahko občinska skupščina ali njen zbor ustanovita tudi druga stalna ali občasna delovna telesa in določita njihovo delovno področje in sestavo. 204. člen Predsednika in člane komisij in drugih delovnih teles imenuje občinska skupščina oziroma njen zbor na predlog komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zaefeve po predhodni obravnavi v občinski organizaciji SZDL. 7. Izvršni svet 205. člen Izvršni svet je izvršilni organ občinske skupščine. Izvršni svet je v mejah pravic in dolžnosti občine odgovoren občinski skupščini za stanje na vseh področjih družbenega« življenja, za izvajanje politike in za izvrševanje predpisov in drugih splošnih aktov ter za usmerjanje in usklajevanje dela občinskih upravnih organov. Izvršni vset izvršuje svoje pravice in dolžnosti na podlagi in v okviru ustave, zakonov in drugih predpisov. 206. člen Izvršni svet: — skrbi za uresničevanje politike občinske skupščine, — skrbi, da se izvršujejo zakoni, družbeni plan, proračun, odloki in drugi akti občinske skupščine, — predlaga odloke in druge splošne akte iz pristojnosti občinske skupščine, — daje občinski skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih skupščini pošljejo pooblaščeni predlagatelji, — predlaga družbeni plan občine, — predlaga občinski proračun in zaključni račun o izvršitvi proračuna, — izvršuje proračun občine, — izdaja predpise za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine, za katere je pooblaščen, — skrbi za izvrševanje sklepov in smernic občinske skupščine in posameznih zborov, — usklajuje in usmerja delo upravnih organov, da bi se zagotovilo izvajanje politike in izvrševanje odlokov in. drugih splošnih aktov skupščine, — nadzoruje delo občinskih upravnih organov, — skrbi in je odgovoren za to, da občinska uprava kot celota dobro deluje in da opravlja upravne in strokovne naloge, ki jih ima po zakonu in tem statutu, — odloča o sporu o pristojnostih med posameznimi občinskimi upravnimi organi, — daje mnenja k predlogom za ustanovitev medobčinskih upravnih organov in spremlja njihovo delo, — ustanavlja komisije, odbore in druga stalna ali občasna delovna telesa za opravljanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti, — predlaga ukrepe za izboljšanje organizacije in dela občinskih upravnih organov, — opravlja druge zadevp, določene z ustavo, zakonom oziroma tem statutom. 207. člen Izvršni svet sestavljajo predsednik in 8 do 10 članov. Predsednika izvršnega sveta voli občinska skupščina na predlog komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve po poprej opravljenem postopku v Socialistični zvezi delovnega ljudstva, člane pa na predlog kandidata, ki je . predlagan za predsednika izvršnega sveta in na podlagi mnenja komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve. Ob izvolitvi članov izvršnega sveta imenuje občinska' skupščina na predlog predsednika sveta izmed članov sveta in drugih moralnopolitično in strokovno usposobljenih oseb predstojnike samostojnih občinskih upravnih organov in druge funkcionarje v občinski upravi, kot tudi druge nosilce samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij, za katere tako določa zakon ali odlok. Predsednika in člane izvršnega sveta voli oziroma imenuje občinska skupščina za štiri leta in so lahko ponovno izvoljeni še za štiri leta. Občinska skupščina sme izjemoma, če to zahtevajo upravičeni razlogi, izvoliti oziroma imenovati člana izvršnega sveta še za štiri leta. 208. člen Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati občinski skupščini razrešitev posameznih članov sveta in izvolitev novih. Razrešitev ali ostavka predsednika sveta ali ostavka večine članov izvršnega sveta ima za posledico ostavko celotnega sveta. Če izvršni svet kolektivno odstopi ali če mu je izglasovana nezaupnica, ostane v svoji funkciji do izvolitve novega, sveta. 209. člen Izvršni svet dela in odloča o zadevah iz svoje pristojnosti na seji. Izvršni svet odloča z večino glasov vseh članov sveta. 210. člen Predsednik izvršnega sveta predstavlja svet, sklicuje seje sveta in jim predseduje ter skrbi za izva- janje sklepov sveta ter podpisuje akte, ki jih izdaja svet. Predsednik sveta je odredbodajalec za izvrševanje proračuna občine. Predsednika v primeru odsotnosti ali daljše zadržanosti nadomešča član, ki ga določi predsednik. 211. člen Člani izvršnega sveta so dolžni izvrševati sklepe sveta, o njih obveščati delavce služb, katere vodijo in skrbeti, da se ti sklepi pravočasno, pravilno in učinkovito izvajajo. 212. člen Izvršni svet obvešča zbore občinske skupščine o splošnem stanju glede izvajanja politike in izvrševanja zakonov, odlokov in splošnih aktov občinske skupščine in o svojem delu. Izvršni svet mora občinski skupščini, posameznim zborom na njihovo zahtevo dati poročilo o izvajanju politike in o izvrševanju zakonov, odlokov in drugih aktov občinske skupščine. 213. člen člani izvršnega sveta se udeležujejo sej občinske skupščine in njenih zborov ter so dolžni na zahtevo dajati mnenja k osnutkom predpisov in mnenja o drugih vprašanjih iz področja dela izvršnega sveta in občinskih upravnih organov. 214. člen Pri izvrševanju svojih nalog ima izvršni svet pravico zahtevati od organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter državnih organov, da mu dajo podatke in pojasnila o vprašanjih iz njihovega delovnega področja. Organizacije in organi so mu te podatke in pojasnila dolžni dajati. 215. člen Vsak član izvršnega sveta ima pravico Sprožiti obravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti sveta, dati pobudo za pripravo predpisov in drugih aktov za katerih predlaganje je pristojen svet in predpisov, ki jih sam izdaja, ter predlagati svetu naj določi načelna stališča in smernice za delo občinskih upravnih organov. 216. člen Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanje določene politike ali izvrševanja odloka ali drugega splošnega akta občinske skupščine, katerega izdaja se predlaga, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlok ali drug splošni akt, katerega izdajo predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice. Vsak zbor občinske skupščine lahko na predlog najmanj desetih delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu. Vprašanje zaupnice izvršnemu svetu mora občinska skupščina obravnavati. če občinska skupščina izglasuje nezaupnico izvršnemu svetu, je ta dolžan odstopiti. 217. člen Najmanj deset delegatov kateregakoli zbora občinske skupščine lahko v svojem zboru sproži inter- V pelacijo, naj se obravnavajo posamezna politična vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta. 218. člen Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati v občinski skupščini. O imuniteti člana izvršnega sveta odloča svet. V. OBČINSKA UPRAVA 219. člen Občinski upravni organi v okviru svojih pristojnosti in pooblastil: — izvršujejo zakone, druge predpise in splošne akte občinske skupščina in izvršnega sveta ter skupščin širših družbenopolitičnih skupnosti, zagotavljajo njihovo izvrševanje in izvajajo določeno politiko, — odloča.io o upravnih stvareh, opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve, izdajajo izvršilne predpise in druge upravne akte, — spremljajo stanje in razvoj na določenem področju, opozarjajo na pojave, ki jih ugotovijo pri izvajanju zakonov in drugih predpisov ter določene politike in dajejo pobude za reševanje vprašanj s teh področij, — pripravljajo predpise in druge splošne akte in opravljajo druge strokovne zadeve v okviru svoje pristojnosti za potrebe občinske skupščine, posameznih zborov, izvršnega sveta in drugih organov teles skupščine, — opravljajo druge naloge, ki spadajo v njihovo pristojnost na podlagi ustave, zakonov in drugih splošnih aktov. 220. člen Občinski upravni organi so samostojni in za svoje delo odgovarjajo občinski skupščini in izvršnemu svetu. Upravni organi so pri svojem delu dolžni ravnati v skladu s stališči in smernicami občinske skupščine in izvršnega sveta. Upravni organi sodelujejo med seboj z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti ter z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi o vprašanjih, na katerih imajo te organizacije in skupnosti interes in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu. 221. člen Upravni organi s svojim delom zagotavljajo na področjih, ki spadajo v njihovo pristojnost in na katerih so neposredno odgovorni za izvrševanje predpisov, učinkovito uresničevanje pravic in interesov delovnih ljudi, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter redno re-znanjajo skupščino in izvršni svet o stanju na posameznih področjih, ju obveščajo o svojih ugotovitvah ter dajejo predloge za uspešnejše in učinkovitejše delovanje občinske uprave. Na področjih iz pristojnosti samoupravnih interesnih skupnosti, delovnih organizacij posebnega družbenega interesa in drugih skupnosti in organizacij, kjer te skupnosti in organizacije samostojno spremljajo dogajanja, sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju politike, predlagajo in izvajajo ustrezne ukrepe ter dajejo predloge iz svojega delovnega področja, občinski upravni organi sodelujejo s temi skupnostmi in organizacijami, izmenjujejo stališča in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu, še posebej pa v zadevah, v katerih samoupravne interesne skupnosti soodločajo z občinsko skupščino. 222. člen Upravne zadeve iz občinske pristojnosti opravljajo oddelki kot temeljni upravni organi in drugi upravni organi. Temeljni občinski upravni organi so: — oddelek za skupne in družbene službe, — oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve, — oddelek za finance, — davčna uprava, — oddelek za notranje zadeve, — oddelek za ljudsko obrambo, — geodetska uprava. V sestavu oddelka za notranje zadeve so krajevni uradi: Dobrepolje, Ivančna gorica, Krka, Šentvid pri Stični, Višnja gora in Zagradec. Druge občinske upravne organe določi občinska skupščina s posebnim odlokom, s katerim določi tudi področje dela posameznih temeljnih in drugih upravnih organov. 223. člen Z zakonom in odlokom občinske skupščine na podlagi zakona se lahko poveri organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenim organizacijam, društvom in drugim organizacijam, da urejajo s svojimi akti določene odnose širšega interesa, da odločajo v posamičnih zadevah o določenih pravicah in obveznostih in da izvršujejo druga javna pooblastila. Z zakonom in odlokom občinske skupščine na podlagi zakona se lahko določi, kako se izvršujejo javna pooblastila, ki so poverjena posameznim organizacijam in skupnostim, kot tudi določajo pravice skupščine in drugih organov družbenopolitične skupnosti glede dajanja smernic in opravljanja nadzora v zvezi z izvrševanjem javnih pooblastil. 224. člen Predstojnik temeljnega upravnega organa organizira in vodi delo organa ter je za njegovo delo in izvrševanje nalog in zadev iz pristojnosti upravnega organa, ki ga vodi, osebno odgovoren. Za proučitev posameznih vprašanj iz delovnega področja lahko predstojnik imenuje strokovno komisijo. Predstojnik upravnega organa mora poročati o stanju na ustreznem upravnem področju in o delu upravnega organa, ki ga vodi, zborom občinske skupščine in izvršnemu svetu. Na zahtevo občinske skupščine, njenega zbora ali njihovih delovnih teles mora dajati obvestila in pojasnila o vprašanjih s področja organa, ki ga vodi. Na vprašanje delegatov na seji je dolžan dati odgovor. 225. člen Delo upravnih organov je javno, kolikor ni z zakonom ali aktom občinske skupščine, izdanim na podlagi zakona, določeno, da je treba posamezne podatke varovati kot tajnost, oziroma da se ne smejo objaviti. 226. člen Delavci, ki opravljajo naloge upravnega organa, sestavljajo delovno skupnost upravnega organa. Pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev delovne skupnosti upravnega organa se urejajo s samoupravnimi akti delovne skupnosti na podlagi ustave, zakona in odloka. Sredstva za delo občinskih upravnih organov zagotovi občinska skupščina s proračunom občine. VI. DRUŽBENO VARSTVO SAMOUPRAVNIH PRAVIC IN DRUŽBENE LASTNINE 227. člen V občini Grosuplje uresničujejo družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine: — občinska skupščina in njej odgovorni organi, — občinsko sodišče in samoupravni sodni organi, — sodnik za prekrške, — družbeni pravobranilec samoupravljanja, — postaja milice, — občinsko javno tožilstvo, — javni pravobranilec. Oblike in način uresničevanja družbenega varstva samoupravnih pravic, delovnih ljudi in družbene lastnine določata ustava in zakon. 228. člen Če nastanejo v organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji oziroma skupnosti bistvene motnje v samoupravnih odnosih ali so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija oziroma skupnost ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti, ima občinska skupščina pod pogoji in v postopku, kot to določa zakon, pravico: — razpustiti delavski svet oziroma drug ustrezen organ upravljanja organizacije združenega dela in razpisati volitve članov v ta organ, — razpustiti izvršilne organe in odstaviti poslovodne organe in delavce na vodilnih delovnih mestih v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, — imenovati začasne organe z zakonskimi pravi-ottmi in dolžnostmi, — začasno omejiti uresničevanje določenih samoupravnih pravic delovnih ljudi in organov upravljanja ter uveljaviti druge z zakonom določene ukrepe, — zadržati izvršitev sklepov, drugih aktov in dejanj, s katerimi bi bile kršene samoupravne pravice delovnih ljudi in prizadeta družbena lastnina. • 229. člen Občinsko sodišče in samoupravni sodni organi, sodnik za prekrške, družbeni pravobranilec samoupravljanja, postaja milice, občinsko javno tožilstvo in javni pravobranilec so dolžni o svojem delu letno poročati občinski skupščini. VII. AKTI OBČINSKE SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANOV 230. člen Občinska skupščina in njeni organi sprejemajo predpise in druge akte v okviru svojih pravic in dolžnosti. Sprejem predpisa ali splošnega akta lahko predlaga vsak delegat zbora občinske skupščine, izvršni svet, skupščina samoupravne interesne skupnosti, organi občinske skupščine in samoupravni organ organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti. Vsak zbor lahko predlaga sprejem predpisov ali splošnih aktov, ki jih sprejemajo občinska skupščina ali njeni zbori. 231. člen Predpis ali splošni akt, ki ga sprejema zbor, je sprejet, če zanj glasuje večina vseh delegatov tega zbora. 232. člen Predpis ali drug splošni akt, pri katerega sprejemanju enakopravno sodelujejo zbori oziroma zbori in skupščina samoupravne interesne ' skupnosti, je sprejet, če ga zbori oziroma zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejmejo v enakem besedilu. Če se zbori oziroma zbor in skupščina samoupravne interesne skupnosti po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne zedinijo glede besedila predloga predpisa ali drugega akta ali če predlog predpisa oziroma drugega akta v enem ali več zborih oziroma v skupščini samoupravne interesne skupnosti ni bil sprejet, postavijo skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor in skupščina samoupravne interesne skupnosti enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj. Če se skupna komisija ne sporazume ali če zbori oziroma skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo njenega sporazumnega predloga, se predlog odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko ponovno da na dnevni red na predlog enega zbora ali skupščine samoupravne interesne skupnosti ali izvršnega sveta. Ce ostane usklajevalni postopek brez uspeha, lahko izvršni svet predlaga izdajo začasnega ukrepa in izdela predlog takšnega ukrepa, če meni, da bi lahko zaradi tega, ker akt ni bil sprejet, nastala za družbeno skupnost občutna škoda. Akt o začasnem ukrepu je v pristojnih zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih delegatov v teh zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti. Ce zbori oziroma zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo akta o začasnem ukrepu v enakem besedilu, lahko izvršni svet razglasi za sprejet akt o začasnem ukrepu v besedilu, ki ga je sprejel zbor združenega dela. Akt o začasnem ukrepu ostane v veljavi do sprejema dokončnega akta, vendar najdalj eno leto od dneva, ko je bil sprejet. Ce proračun do dneva, ko bi moral začeti veljati, ne more biti sprejet, se financiranje začasno izvaja na temelju proračuna iz prejšnjega leta. 233. člen Vse druge akte, razen predpisov in splošnih aktov, sprejemajo občinska skupščina in njeni organi z večino glasov navzočih delegatov oziroma članov, če s posebnimi predpisi ni drugače določeno. Postopek za sprejemanje predpisov in splošnih ter drugih aktov občinske skupščine in njenih organov se natančneje določi s poslovnikom. 234. člen Predpis ali splošni akt se objavi v Uradnem listu SR Slovenije in začne veljati osmi dan po objavi, če ni v samem predpisu drugače določeno. Samo iz posebno utemeljenih razlogov se lahko določi, da začne predpis veljati prej kot osmi dan po objavi ali istega dne, ko je bil objavljen. Družbeni načrt in proračun ter predpisi, ki so izdani za njuno izvrševanje, se uporabljajo za čas, za katerega veljata družbeni načrt oziroma proračun. Predpis ali drug splošni akt občinske skupščine velja za območje občine, če ni v predpisu ali splošnem aktu določeno, da velja le za del območja občine. VIII. JAVNOST DELA ORGANOV IN ORGANIZACIJ 235. člen Delo občinske skupščine in njenih organov, organov upravljanja organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij in društev je javno., 236. člen Občinska skupščina, krajevne skupnosti, samoupravne 'interesne skupnosti in organizacije združenega dela posebnega družbenega pomena so dolžne pravočasno in pravilno seznanjati javnost o vprašanjih, ki so predmet družbenih dogovorov ali samoupravnih sporazumov ter o predlogih odločitev, ki zadevajo najširši krog delovnih ljudi in občanov. Organizacije iz 1. odstavka tega člena so dolžne objektivno, popolno in pravočasno seznanjati delovne ljudi in občane o dogodkih, pojavih in dejavnostih v organizacijah združenega dela. krajevnih in drugih skupnostih in družbenem življenju v občini. 237. člen O delu občinske skupščine obveščajo javnost predsednik občinske skupščine, predsednik zbora, predsednik izvršnega sveta ter za posamezne upravne organe predstojniki teh organov. Osebe iz prvega odstavka tega člena lahko pooblastijo tudi druge osebe za .obveščanje javnosti. 238. člen Statuti organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti določajo način obveščanja in osebe, ki so odgovorne in pooblaščene za obveščanje javnosti ter zadeve in podatke, ki pomenijo tajnost ali se ne smejo objaviti. S področja dela občinske skupščine in njenih organov so tajni in se ne smejo objaviti naslednji podatki: — iz načrtov in programov dela teritorialne obrambe, — nekateri podatki o organizaciji civilne zaščite, — o strateških objektih, — o opremi splošnega ljudskega odpora in — podatki, za katere je tako določeno v predpisih ali splošnih aktih ali so že kot taki določeni. 239. člen Uresničevanje načela javnosti ne sme biti v nasprotju z interesi varnosti in obrambe države in drugimi družbenimi interesi, ki jih določa zakon. IX. ODGOVORNOST NOSILCEV SAMOUPRAVNIH, JAVNIH IN DRUGIH FUNKCIJ 240. člen Vsi organi in organizacije in drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij opravljajo svojo funkcijo na podlagi in v okviru ustave, zakonov, sta’tutov in danih pooblastil. Vsi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij so pri svojem delu in opravljanju funkcij pod družbenim nadzorstvom. Vsak nosilec družbene funkcije v občinski skupščini in njenih organih, ki ga voli ali imenuje občinska skupščina, je skupščini osebno odgovoren za opravljanje svoje funkcije. Občinski skupščini so kolektivno odgovorni izvršni svet in delovna telesa, ki jih imenuje občinska skupščina. 241. člen Funkcionarji občinske skupščine so osebno odgovorni za opravljanje svoje funkcije v okviru svojih pravic, dolžnosti in pooblastil. V okviru politične odgovornosti lahko občinska skupščina funkcionarja odpokliče ali razreši funkcije, postavi vprašanje njegove zaupnice, poda oceno njegovega dela ali mu izreče javni opomin. Način in postopek izvajanja politične odgovornosti funkcionarjev podrobneje določa poslovnik. 242. člen Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, delegacije in delegati imajo pravico podati pobudo za ugotovitev politične odgovornosti delegatov, funkcionarjev skupščine in delavcev občinskih upravnih organov ter drugih strokovnih služb. Občinska skupščina in drugi pristojni "'organi so dolžni obravnavati pobudo, proučiti navedbe v pobudi ter ugotoviti dejansko stanje ter storiti vse potrebne ukrepe. O svojih ukrepih so dolžni obvestiti pobudnike. X. MEDOBČINSKO SODELOVANJE IN SODELOVANJE S SR SLOVENIJO 243. člen Zaradi uresničevanja svojih nalog, urejanja vprašanj skupnega pomena, izmenjave izkušenj in medsebojne pomoči občina razvija medobčinsko sodelovanje in sodeluje s SR Slovenijo ter drugimi skupnostmi in organizacijami v skladu z ustavo, s tem statutom in družbenimi dogovori. Sodelovanje občine z družbenopolitičnimi skupnostmi ter drugimi skupnostmi in organizacijami spodbujajo, razvijajo in uresničujejo občinska skupščina in njeni organi, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter strokovna in druga združenja v okviru svojih pristojnosti oziroma dejavnosti. 244. člen Občina sodeluje z drugimi občinami po načelu prostovoljnosti in solidarnosti in v ta namen združuje sredstva in ustanavlja skupne organe, organizacije in službe za opravljanje zadev skupnega pomena in za zadovoljevanje skupnih potreb. Za urejanje določenih zadev skupnega pomena lahko občina ustanovi skupni medobčinski organ samoupravljanja ali pa se združi v regionalno skupnost občin. V medobčinskem organu samoupravljanja in v medobčinski skupnosti delegati združenih občin usklajujejo svoja stališča ter se dogovarjajo o urejanju skupnih vprašanj. Zadeve, ki so skupnega pomena, se določijo z dogovorom občin in opredelijo v statutu skupnosti občin oziroma medobčinskega organa samoupravljanja, ki ga sprejmejo skupščine zainteresiranih občin po razpravi delovnih ljudi in občanov v temeljnih samoupravnih skupnostih. 245. člen Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo z republiško skupščino in njenimi organi, izmenjujejo mnenja o zadevah, ki so pomembne za občino in republiko ter dajejo mnenja, predloge in stališča o predlogih aktov in o vprašanjih, ki jih obravnava republiška skupščina. Občinska skupščina lahko da republiški skupščini predlog za izdajo zakona in je pooblaščeni predlagatelj zakonskega predloga. XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 246. člen Pobudo za spremembo statuta lahko dajo občinska skupščina, njen zbor ali izvršni svet, organizacije združenega dela, samoupravne interesn'e skupnosti,-krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti. O pobudi, da se začne postopek za spremembo statuta, razpravlja izvršni svet in jo s svojim stališčem predloži občinski skupščini. O uvedbi postopka za spremembo statuta odloča občinska skupščina na seji vseh zborov. 247. člen Na podlagi sprejetega sklepa o uvedbi postopka za spremembo statuta pripravi posebna komisija občinske skupščine osnutek sprememb statuta in ga predloži občinski skupščini. Osnutek sprememb statuta da občinska skupščina v javno razpravo. Po končani javni razpravi poda posebna komisija občinski skupščini predlog sprememb statuta. Sprememba statuta je sprejeta, če zanjo glasuje dve tretjini delegatov vsakega zbora občinske skupščine. 248. člen Odloki in drugi splošni akti, ki jih morajo po določilih tega statuta izdati občinska skupščina in njeni organi, morajo biti izdani najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega statuta. Do roka iz prejšnjega odstavka morajo biti s statutom usklajeni tudi dosedanji predpisi občinske skupščine in njenih organov, ki do uskladitve ostanejo v veljavi, kolikor niso v nasprotju s tem statutom. 249. člen Določbe tega statuta, ki se nanašajo na sestavo, organizacijo, pravice in dolžnosti občinske skupščine, se uporabljajo od dneva, ko se prvič sestane nova občinska skupščina. Občinski upravni organi nadaljujejo z delom v okviru svojih pristojnosti, ki jih imajo po obstoječih predpisih. Do dneva izvolitve občinskega izvršnega sveta vodijo upravne organe dosedanji predstojniki, ki jih je imenovala občinska skupščina. 250. člen Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut občine Grosuplje (Glasnik, št. 22/69). St. 011-3/73 Grosuplje, dne 28. februarja 1974. Predsednik skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 226. Na podlagi 175. člena statuta občine Grosuplje in 54. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1974 sprejela ODLOK o določitvi okolišev in števila delegatskih mest po okoliših za zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Grosuplje 1. člen Zbor združenega dela skupščine občine Grosuplje šteje 33 delegatov. Organizacije združenega dela v občini Grosuplje delegirajo v zbor združenega dela skupščine občine Grosuplje naslednje število delegatov: 1. izmed članov delegacij, ki jih izvolijo delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, ki opravljajo zadeve skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela in delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki ni na območju občine, na katerem je sedež te organizacije: — z gospodarskega področja 19 delegatov, — s prosvetno-kulturnega področja 3 delegate, — s socialno-zdravstvenega področja 2 delegata. 2. Izmed članov delegacij, ki jih izvolijo delovni ljudje, ki delajo v kmetijskih, obrtnih in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja: — v kmetijski dejavnosti 7 delegatov, — v obrtni in podobni dejavnosti 1 delegata. 3. Izmed članov delegacij, ki jih izvolijo delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev, aktivne vojaške osebe, civilne osebe v službi oboroženih sil SFRJ ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela 1 delegata. 2. člen Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela z gospodarskega področja se območje občine Grosuplje razdeli na 18 okolišev z naslednjim številom delegatskih mest: 1. okoliš št. 1, ki obsega organizacijo združenega dela Tovarno Motvoz in platno Grosuplje, delegira 2 delegata, 2. okoliš št. 2, ki obsega delovne organizacije Obrtno montažno podjetje Instalacije Grosuplje, Splošno mizarstvo -Grosuplje, Eurotrans — obrat Grosuplje, Black & Decker Grosuplje in TOZD »Maja« Grosuplje, delegira 1 delegata, 3.. okoliš št. 3, ki obsega delovno organizacijo Tovarno ža izdelavo kovinske gostinske opreme Kovino-stroj Grosuplje, delegira 1 delegata, 4. okoliš št. 4. ki obsega SGP Grosuplje TOZD operativa, delegira 1 delegata, 5. okoliš št, 5, ki obsega SGP Grosuplje TOZD obrtne dejavnosti in delovno skupnost skupnih služb, delegira 1 delegata, 6. okoliš št. 6. ki obsege delovne organizacije ABC — Trgovsko podjetje laoor Grosuplje, K.Z Metlika z vinotoči na območju občine. Agrarija Brežice. Prodajalna cvetja,Grosuplje, Tobak Ljubljana — poslovalnica Grosuplje, Mercator Ljubljana — PE Hrana, poslovalnica Grosuplje in Istravino-esport s poslovalnicami na območju občine, delegira 1 delegata, 7. okoliš št. 7, ki obsega organizacije združenega dela Stanovanjsko-komunalno podjetje Grosuplje, Elektro Ljubljana — obrati na območju občine. Železniško gospodarstvo 2TP z enotami na območju občine in PTT 7 enotami na območju občine, delegira 1 delegata S ck6'*iš št. 8. ki obsega organizacije združenega dela Gostinsko podjetje Polževo, TOZD Motel Grosuplje. Pekarno Grosuplje in Knjigovodski biro Grosuplje. deiegira 1 delegata. 3. okoliš št. 9, ki obsega organizacije združenega dela Stolarna Dobrepolje. Industrija apna Kresnice — obrat Apnenica Dobrepolje. Tobačna tovarna Ljubljana — PE Kočevje — enota v Dobrepolju, Združeno KGP Kočevje, Gozdno gospodarstvo — obrat v Dobrepolju, in Elektro Ljubljana, PE Kočevje — obrat v Dobrepolju, delegira 1 delegata, 10. okoliš št. 10, ki obsega organizacijo združenega dela Iskra, Tovarna elektr. aparatov v ZP iskra Kranj — obrat Videm-Dobrepolje, delegira 1 delegata, 11. okoliš št. 11, ki obsega organizacijo združenega dela IMP — TOZD Livarna Ivančna gorica, delegira 1 delegata, 12. okoliš št. 12, ki obsega organizacijo združenega dela Obrtno podjetje Universa! Ivančna gorica in ZP ’ Iskra Kranj, Tovarna za elektr. in avtomatiko — obrat Višnja gora. delegira 1 delegata, 13. okoliš št. 13, ki obsega organizacijo združenega dela Avtoprevoz Ivančna gorica. KZ'Stična, Trgov* sko podjetje Istra-benz — črpalka Ivančna gorica in Valjenj mlin Stična, delegira 1 delegata, 14. okoliš št. 14, ki obsega organizacije združenega dela Veterinarska postaja Krim Grosuplje, Ljubljanske mlekarne — obrati na območju občine in trgovske poslovalnice ter Gozdno gospodarstvo Ljubljana — Gozdni obrat Grosuplje, delegira 1 delegata, 15. okoliš št. 15. ki obsega organizacijo združenega dela Sinoles Šentvid pri Stični, Rašica — obrat Šentvid, Grafnex Ljubljana — poslovalnica Šentvid, Elitna konfekcija Novost — obrat Radohova vas in Semenarna Ljubljana — skladišče Selo, delegira 1 delegata, 16. okoliš št. 16, ki obsega organizacijo združenega dela Iskra, Tovarna baterij Zmaj Ljubljana v ZP Iskra Kranj — obrat Šentvid, delegira 1 delegata, 17. okoliš št. 17, ki obsega organizacijo združenega dela Rašica — obrat Ambrus, delegira 1 delegata, 18. okoliš št. 18, ki obsega organizacijo združenega dela Industrija oblačil TIP-TOP TOZD Krka, delegira 1 delegata. 3. člen Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela s prosvetno-kulturnega področja se območje občine'Grosuplje razdeli na 3 okoliše z naslednjim številom delegatskih mest: 1. okoliš št. 1, ki obsega organizacije združenega dela Osnovna šola »Louis Adamič« Grosuplje s podružničnimi šolami, Osnovna šola Dobrepolje s podružničnima šolama, Vzgojno-varstveni zavod Grosuplje in Splošnoizobraževalna knjižnica Grosuplje, delegira 1 delegata, 2. okoliš št. 2, ki obsega organizacije Združenega dela Osnovna šola Stična s podružničnimi šolami, Dekliško vzgajališče Višnja gora in Gimnazija Josipa Jurčiča Stična, delegira 1 delegata, 3. okoliš št. 3, ki obsega organizaciji združenega dela Osnovna šola »Ferdo Vesel« Šentvid pri Stični s podružničnima šolama in Posebna osnovna šola pri Zavodu za reumatične in srčne rekonvalescente za mladino »Dr. Marko Gerbec« Šentvid pri Stični, delegira 1 delegata. 4. člen Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela s socialno-zdravstvenega področja se območje Občine Grosuplje razdeli na 2 okoliša z naslednjim številom delegatskih mest: 1. okoliš št. 1, ki obsega delovno organizacijo De-lovno-varstveni zavod Ponikve, delegira 1 delegata, 2. okoliš št. 2, ki obsega organizacije združenega dela ZD Ljubljana — Enoti Grosuplje in Ivančna gorica, Lekarniška postaja Grosuplje in Ivančna gorica in Zavbd za reumatične in srčne rekonvalescente za mladino' »Dr, Marko Gerbec« Šentvid pri Stični,, delegira 1 delegata. 5. člen Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela s področja kmetijske dejavnosti iz 2. točke 1. člena tega odloka, se območje občine Grosuplje razdeli na 3 okoliše z naslednjim številom delegatskih mest: 1. okoliš št. 1, ki obsega organizacijo združenega dela Ljubljanske mlekarne — Kooperacija na območjih krajevnih skupnosti Grosuplje, Ilova gora, Mlačevo, Polica, Podtabor, Račna, Sp. Slivnica, Staro apno, Šmarje in Žalna, delegira 3 delegate, 2. okoliš št. 2, ki obsega delovno organizacijo KZ Stična — Kooperacija na območjih krajevnih skupnosti Ambrus, Dob, Ivančna gorica, Krka, Muljava, Metnaj, Šentvid pri Stični, Temenica, Višnja gora, Stična in Zagradec, delegira 3 delegate, 3. okoliš št. 3, ki obsega organizacijo združenega dela KZ Dobrepolje —- kooperacijo na območjih krajevnih skupnosti Dobrepolje in Ponikve, delegira 1 delegata. 6. člen Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela s področja obrtnih in drugih dejavnosti iz 2. točke 1. člena tega odloka, je območje občine Grosuplje 1 okoliš, v katerem, se delegira 1 delegata. 7. člen Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela s področij delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev, aktivnih vojaških oseb, civilnih oseb v službi oboroženih sil SFRJ ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela iz 3. točke 1. člena tega odloka, je območje občine Grosuplje 1 okoliš z 1 delegatskim mestom. Ta okoliš obsega delovne skupnosti: uprava skupščine občine Grgosuplje, občinsko sodišče Grosuplje, postaja milice Grosuplje z oddelkom Ivančna gorica, organ za kaznovanje prekrškov, komite občinske konference ZKS Grosuplje, občinska konferenca SZDL Grosuplje, ZB NOV občine Grosuplje, občinski sindikalni svet Grosuplje, občinski odbor RK Grosuplje, TIS Grosuplje, občinska’ konferenca ZMS Grosuplje, SDK — ekspozitura Grosuplje, skupnost zdravstvenega zavarovanja — Enota Grosuplje, LB — Ekspozitura Grosuplje, Komunalni zavod za zaposlovanje — enota Grosuplje, Avto-moto društvo Šentvid(pri Stični in temeljna kulturna skupnost Grosuplje, delegira 1 delegata. 8. člen Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine šteje 29 delegatov. Za delegiranje delegatov v zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine je okoliš območje krajevne skupnosti. 9. člen Za delegiranje delegatov v zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine imajo krajevne skupnosti Dobrepolje, Grosuplje, Ivančna gorica, Šentvid pri Stični, Šmarje-Sap in Višnja gora po dve delegatski mesti. 10. člen Za delegiranje delegatov v zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine imajo krajevne skupnosti Ambrus, Dob, Ilova gora, Krka, Mlačevo, Muljava, Metnaj, Polica. Ponikve, Podtabor, Račna, Sp. Slivnica, Staro apno, Stična, Temenica, Zagradec in Žalna po eno delegatsko mesto. 11. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 013-3/74 Grosuplje, dne 28. februarja 1974. Predsednik skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 227. Na podlagi 1. in 5. člena zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 16/67) in 101. člena statuta občine Grosuplje je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1974 sprejela ODLOK o upravljanju, uporabi in vzdrževanju kanalizacije v občini Grosuplje 1. člen Javno kanalizacijsko omrežje in pripadajoči objekti ter naprave do spojnih vodov v občini Grosuplje (v nadaljnjem besedilu: javna kanalizacija) je družbena lastnina. Kanalizacija v naselju Grosuplje je v upravljanju Stanovanjsko komunalnega podjetja Grosuplje, v- naselju Ivančna gorica pa v upravljanju krajevne skupnosti Ivančna gorica. Spojni kanali in hišne kanalizacije so last lastnikov stavb. 2. člen Upravljalen kanalizacije je dolžan skrbeti za nemoteno delovanje kanalizacije in mora vsako poškodbo takoj popraviti. Vzroke poškodb na kanalizaciji, za katero se sklepa, da so nastale po krivdi koristnikov oziroma po tretji osebi, ugotovi strokovna komisija, ki jo imenuje oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve skupščine občine Grosuplje. Take okvare se popravijo na stroške povzročitelja okvare. Povzročitelji poškodb so dolžni povrniti stroške popravila kanalizacije in vso nastalo škodo in so razen tega po tem odloku odgovorni tudi upravno-kazensko. Prav tako je odgovoren tudi. kdor pokvari spojni kanal ali hišno kanalizacijsko omrežje. 3. člen Uporabnik kanalizacije je vsaka fizična ali pravna oseba, ki ima svojo stavbo ali stavbno zemljišče, spojeno neposredno ali posredno s kanalizacijo. ' 4. člen Vsako stavbo ali stavbno zemljišče na območju kanalizacije mora lastnik ali organ upravljanja priključiti na kanalizacijo, čim je ta zgrajena, najkasneje pa v šestih mesecih od dneva, ko je dana možnost za priključek spojnega kanala. 5. člen Gradnja greznic za odvod fekalij, odplak in meteornih voda ni dovoljena tam, kjer že obstaja kanalizacija. Svet skupščine občine, ki je pristojen za gradbene in komunalne zadeve, lahko oprosti lastnika oziro-roma organa upravljanja zgradbe ali stavbnega zemljišča dolžnosti zgraditve spojnega kanala in priključitve na kanalizacijo, če bi to povzročilo nesorazmerno visoke stroške in če tega ne zahtevajo higiensko-sanitarni predpisi. 6. člen Lastniki stavb ali organ upravljanja, ki ima svoje stavbne objekte spojene z javnim kanalizacijskim omrežjem, ne more prepovedati ali onemogočiti uporabo kanalizacije uživalcem stanovanja po tem spojnem vodu. 7. člen Javni vodi so vsi cevovodi, ki omogočajo odvajanje fekalij, odplak in metornih voda iz določenega zazidalnega območja posameznih ulic, naselij in stavb od spojnih vodov. Javne vode v novih naseljih, kakor tudi v obstoječih naseljih in pri razširitvah obstoječih naselij dokončno določi svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve skupščine občine na predlog upravljal-ca kanalizacije. 8. člen Javni vodi se smejo podaljšati do novih objektov oziroma stavbnih zemljišč in kanalizacijsko omrežje napeljati v novih naseljih le na podlagi sklepa sveta za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občinske skupščine. Sklep istega sveta je potreben tudi za večja dela na investicijskem vzdrževanju in rekonstrukciji javne kanalizacije. 9. člen Fekalije, odplake in meteorne vode se odvajajo v javni kanal po spojnih kanalih. Spojni kanal je tisti del kanalizacijskega omrežja, ki poteka od stavbe oziroma stavbnega zemljišča do javnega kanala. Praviloma ima vsaka stavba oziroma zemljišče po en spojni kanal, če pa zahtevajo prilike, jih ima lahko tudi več: lahko pa ima več stavb oziroma stavbnih zemljišč skupen -pojni kanal, če je to smotrno. To ureja upravljalec kanalizacije. 10. člen Za priključitev nove kanalizacijske napeljave v zgradbi ali za bistvene spremembe na že obstoječi napeljavi mora dobiti interesent dovoljenje upravljalca kanalizacije. Za dovoljenje mora vložiti prošnjo na posebni tiskovini, ki jo oskrbi upravljalec kanalizacije. 11. člen Spojne kanale smejo graditi podjetja za nizke gradnje in strokovno usposobljene osebe, ki imp:" ustrezno obrtno dovoljenje ter upravljalec kanalizacije. Priključek na kanalizacijo opravi pravi'om ;• upravljalec kanalizacije. Ce ga opravi druge ustrezno podjetje ali obrtnik, se morajo taka dela opraviti pod strokovnim nadzorstvom upravljalca kanalizacije. 12. člen Spojne kanale mora lastnik oziroma upravni organ stavbe ali stavbnega zemljišča vzdrževati v uporabnem stanju, kar nadzoruje upravljalec kanalizacije. Ce upravljalec kanalizacije ugotovi kakršnekoli pomanjkljivosti pri spojnih kanalih, mora takoj ukrepati, da se odpravijo. Stroške za odpravo pomanjkljivosti po prejšnjem odstavku nosi lastnik naprave. 13. člen Za priključek spojnega kanala na kanalizacijo ali na že obstoječi spojni kanal so dolžni plačati lastniki oziroma upravni organi stavb ali stavbnih zemljišč upravljalen kanalizacije prispevek, določen s posebnim sklepom sveta za gospodarstvo občinske skupščine 14. člen V prispevku iz 13. člena tega odloka niso vsebovani stroški za izdelavo načrta za priključek spojnega kanala na kanalizacijo. 15. člen Lastniki stavb ali stavbnih zemljišč ne smejo dovoliti brez pritrditve organov iz 8. člena tega odloka lastnikom oziroma organom upravljanja sosednjih stavb ali stavbnih zemljišč, priključitev spojnih kanalov na njihov spojni kanal, 16. člen Za uporabo kanalizacije se uvaja na območju občine Grosuplje prispevek (kanalščino) in sicer: — za delovne organizacije 1,20 din od m3 porabljene vode — za obrtnike 1,20 din od m3 porabljene vode — za gospodinjstva in delovne organizacije družbenih služb 0,80 din od m3 porabljene vode 17. člen Prispevek za uporabo kanalizacije (kanalščino) so dolžni plačevati neposredni uporabniki stanovanjskih in poslovnih stavb ter ostalih objektov, ki so priključeni na kanalizacijo. 18. člen Pristojbine in prispevki za kanalizacijo se vplačujejo upravljalcu, ki jih zbira na posebnem bančnem računu pri podružnici Ljubljanske banke v Grosupljem in se uporabljajo za vzdrževanje kanalizacije, rekonstrukcije, razširitve in novogradnje kanalizacije. Rekonstrukcije, razširitve in novogradnje kanalizacije morajo biti usklajene s programom razvoja občine, če v njem niso upoštevane, pa se lahko izvršijo po odobritvi sveta, ki je pristojen za komunalne zadeve. 19. člen Lastnik in upravni organi vseh obstoječih stavb, ki leže na območju kanalizacije, so dolžni priključiti zgradbe v šestih mesecih od uveljavitve tega odloka na kanalizacijo, izjeme dovoljuje na obrazloženo prošnjo svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve. 20. člen Z denarno kaznijo do 5.000 din se kaznuje za prekršek : 1. kdor poškoduje kanalizacijo ali spojni kanal in hišno kanalizacijo (2. člen); 2 lastnik oziroma upravitelj ali organ upravljanja, ki prepove ali sicer prepreči nosilcu stanovanjske pravice uporabo hišne kanalizacije, ki je priključena na kanalizacijo (6. člen); 3. kdor v določenem roku ne priključi stavbe ali stavbnega zemljišča na kanalizacijo (4. in 19. člen); 4. kdor ne vzdržuje spojnega kanala v uporabnem stanju ali kljub pravnomočni odločbi pristojnega organa ne odpravi poškodb na spojnem kanalu (12. člen); 5 kdor gradi spojne kanale in ni strokovno usposobljen za tovrstne gradnje '<1 odstavek 11. člena); 6 lastnik oziroma upravitelj stavbe, ki dovoli lastniku ali upravitelju sosednje stavbe priključek spojnega kanala na svoj spojni kanal brez dovoljenja pristojnega organa (15. člen). Pravna oseba se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka z denarno kaznijo do 30.000 din, odgovorna oseba pravne osebe pa se kaznuje z denarno kaznijo do 2.000 din. 21. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se s 1. aprilom 1974. St. 352-3/74 Grosuplje, dne 28. februarja 1974. Predsednik skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 228. Na podlagi 12. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 101. člena statuta občine Grosuplje je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1974 sprejela ODLOK o sprejetju zazidalnega načrta 1. člen S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt ob Cesti na Krko v Grosupljem, izdelan od Urbanističnega zavoda — Projektivni- atelje Ljubljana, Kersnikova 9, pod št. ED iz decembra 1973. 2. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, organom in organizacijam pri upravnem organu, pristojnem za urbanizem. 3 člen Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta, ki je sprejet s tem odlokom, obravnava občinska skupščina po istem postopku, ki je predpisan za sprejem (10. do 13. člen zakona o urbanističnem planiranju). 4. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega zazidalnega na-, črta opravlja občinska urbanistična inšpekcija. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 350-7/67 Grosuplje, dne 28. februarja 1974. Predsednik skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 229. Na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72), 11. člena statuta krajevne skupnosti Smarje-Sap in na predlog zbora občanov, je svet krajevne skupnosti Šmarje-Sap dne 22. februarja 1974 sprejel SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje šolske telovadnice in otroškega vrtca I Za območje krajevne skupnosti šmarje-Sap, ki obsega naselja: Šmarje-Sap, Cikava, Sela pri Šmarju, Huda Polica, Paradišče, Podgorica, Zgornja Slivnica, Vel. vrh, Mali vrh, Razdrto, Tlake in Gajniče se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje šolske telovadnice in otroškega. vrtca. II Na referendumu glasujejo občani ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku in zaposleni mladoletniki iz naselij, navedenih pod I. točko tega sklepa. III Referendum bo v nedeljo, dne 31. marca 1974 od 7. do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih, izvede pa ga volilna komisija krajevne skupnosti Šmarje-Sap pb načelih splošnih volitev. IV Na referendumu glasujejo glasovalci neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Šmarje-Sap Glasovnica * za referendum, dne 31/3-1974 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje gradnje šol-ške telovadnice in otroškega vrtca, ki bi bil predpisan za obdobje treh let in to od 1/7-1974 do 30 6-1977 in naj bi ga plačevali po stopnji: ' — 1 o/c zaposlene osebe (osebe v delovnem razmerju) in upokojenci: — 2 “/c kmetijski proizvajalci in osebe, ki opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ter intelektualne storitve. Osnova za odmero krajevnega samoprispevka je; — za zaposlene osebe, izplačan neto osebni dohodek iz rednega delovnega razmerja, vključno nagrade in dopolnilno delo; — za upokojence, mesečna pokojnina, ki je višja od pokojnine z varstvenim dodatkom. Upokojenci, ki prejemajo mesečno pokojnino pod 1.500 din, ne plačujejo samoprispevka; — za lastnike in uživalce zemljišč katastrski dohodek: — za osebe, ki opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ter intelektualne storitve, osnova, od katere se odmerja davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih, gospodarskih dejavnosti ter intelektualnih storitev. Glasujem »ZA« »PROTI« Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »za«, če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, sicer pa besedo »proti«. V Pred izvedbo referenduma morajo biti občani seznanjeni z osnutkom sklepa, ki bo urejal uvedbo samoprispevka. VI Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Šmarje-Sap, dne 22. februarja 1974. Predsednik sveta krajevne skupnosti Anton Frbežar 1. r. 230. Na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72), in na predlog zbora občanov je svet krajevne skupnosti Višnja gora dne 10. marca 1974 sprejel SKLEP razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje telovadnice, otro-škovarstvene ustanove, komunalnega urejanja naselij in ureditve prevoza šolskih otrok I Za območje krajevne skupnosti Višnja gora, ki obsega naselja: Višnja gora, Dedni dol, Gornje Brezovo, Kamno Brdo, Kriška vas, Leskovec. Nova vas, Peščenih, Podsmreka, Polje pri Višnji gori, Pristava pri Višnji gori, Sela pri Višnji gori, Spodnje Brezovo, Stari trg. Velika Dobrava, Vrh pri Višnji gori, Zavrta-če in Zgornja Draga se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje telovadnice otroškovarstvene ustanove, komunalnega urejanja naselij in ureditve prevoza šolskih otrok. II Na referendumu glasujejo občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku in zaposleni mladoletniki iz naselij, navedenih pod I. točko tega sklepa. III Referendum bo v nedeljo, dne 31. marca 1974 od 7. do 19 ure na običajnih glasovalnih mestih, izvede pa ga volilna »komisij a krajevne skupnosti Višnja gora po načelih splošnih volitev. IV Na referendumu glasujejo glasovalci neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Višnja gora Glasovnica za referendum, dne 31/3-1974 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje gradnje telovadnice, otroškovarstvene ustanove', komunalnega urejanja naselij in ureditve prevoza šolskih otrok, ki bi bil predpisan za obdobje petih let in to od 1/5-1974 do 30/4-1979 in naj bi ga plačevali: — po stopnji 5%> lastniki in uživalci zemljišč od katastrskega dohodka; ' — po stopnji 1 % zaposlene osebe od neto osebnega dohodka iz rednega delovnega razmerja, vključno nagrade in dopolnilno delo; — po stopnji 1 "/o upokojenci, ki prejemajo mesečno pokojnino, ki je višja od pokojnine z varstvenim dodatkom; — po stopnji 3°/o zavezanci, ki opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ter intelektualne storitve, od osnov, od katerih se odmerja davek od obrti, drugih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev. Glasujem »ZA« »PROTI« Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »za«, če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, sicer pa besedo »proti«. V Pred izvedbo referenduma morajo biti občani seznanjeni ž osnutkom sklepa, ki bo urejal uvedbo samoprispevka. VI Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Višnja gora, dne 10. marca 1974. Predsednik sveta krajevne skupnosti Pavel Groznik 1. r. SKUPŠČINE OBČIN LENART, MARIBOR, ORMOŽ, PTUJ IN SLOVENSKA BISTRICA 231. Na podlagi 3. odstavka 2. točke II. poglavja resolucije o osnovah kadrovske politike v Socialistični republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št. 46-254/71) so občinske skupščine, občinski sindikalni sveti, skupščine zainteresiranih samoupravnih interesnih skupnosti, delovne skupnosti terheljnih organizacij združenega dela s področja gospodarstva in negospodarstva, samoupravnih interesnih skupnosti in državnih organov z območja občin Lenart v Slovenskih goricah, Maribor, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica sprejele DRUŽBENI DOGOVOR o enotnih osnovah kadrovske politike v organizacijah združenega dela I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Občinske skupščine, občinski sindikalni sveti, skupščine zainteresiranih samoupravnih skupnosti, delovne skupnosti temeljnih organizacij združenega dela s področja gospodarstva in negospodarstva, samoupravnih interesnih skupnosti in državnih organov (v nadaljnjem besedilu: podpisniki družbenega dogovora) z območja občin Lenart v Slovenskih goricah, Maribor, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica sklenejo ta družbeni dogovor o enotnih osnovah kadrovske politike v organizacijah združenega dela z namenom, da z uveljavljanjem kadrovske politike kot neločljivega sestavnega dela samoupravne — razvojne in poslovne politike ustvarjajo take družbene razmere, ki bodo omogočale vsestranski razvoj potencialnih sposobnosti delovnih ljudi, zlasti mladine, ki bodo zagotavljale vsakomur njegovim sposobnostim in znanju ustrezno delovno mesto in omogočale uveljavljanje svobodne, odgovorne in kulturno osveščene ter ustvarjalne osebnosti in njenih socialističnih moralno političnih vrednot. Kadrovka politika je neodtuljiva pravica delovnih ljudi in integralni del samoupravljanja. Zato ne morejo biti nosilci kadrovske poitike le ozke, politične, upravljavske, tehnokratske ali druge strukture. V samoupravno kadrovsko politiko je treba vključevati delovne ljudi vseh družbenih struktur, ki jim razvoj samoupravnih odnosov pomeni pravo vsebino socializma. Podpisniki družbenega dogovora se bodo zavzemali za najširše sodelovanje vseh družbenih dejavnikov v kadrovki politiki in postavili za temeljni cilj tega sodelovanja pozitiven odnos do razvoja samoupravne socialistične družbe. Podpisniki družbenega dogovora opredeljujejo kadrovsko politiko kot sistem norm, načel in temeljnih odločitev s področja urejanja kadrovskih zadev, ki mora biti zasnovan na strokovnih dognanjih in sprejet po demokratski poti. 2. člen Podpisniki družbenega dogovora bodo skrbeli in zagotavljali v skladu s tem družbenim dogovorom v programih razširjene reprodukcije in v politiki delitve dohodka, da bo delež za izobraževanje kadrov ter strokovno in družbeno ekonomsko usposabljanje delovnih ljudi v skladu z njihovimi kadrovskimi potrebami, ki izhajajo iz predvidenega razvoja njihove organizacije in samoupravljanja v njej. 3. člen Podpisniki družbenega dogovora se obvezujejo, da se bodo ob iskanju konkretnih kadrovskih rešitev in ob zavzemanju stališč do posameznih kadrovskih problemov, vedno zavzemali za to, da se za vsako družbeno odgovorno delo zahtevajo in upoštevajo razen strokovne usposobljenosti in delovnih izkušenj tudi družbenopolitični in moralni kriteriji. Družbenopolitični in moralni kriteriji so enakovreden kriterij strokovni usposobljenosti in delovnim izkušnjam, pri družbeno posebno pomembnih funkcijah pa jim je dajati tudi prednost. 4. člen Podpisniki družbenega dogovora bodo skrbeli in v svojih samoupravnih aktih o sistemizaciji delovnih mest uveljavili v skladu s tem družbenim dogovorom takšne odnose in pogoje, ki bodo ob delovnih izkušnjah in drugih kriterijih zahtevali ter zagotavljali stalni dvig celotnega izobrazbenega ter kvalifikacijskega sestava delovne skupnosti. 5. člen Podpisniki družbenega dogovora bodo skrbeli in omogočili tistim, ki ne izpolnjujejo pogojev in zahtev svojega delovnega mesta, da si manjkajočo izobrazbo pridobe v roku, ki ga določajo njihovi samoupravni akti v skladu s tem družbenim dogovorom. 6. člen Podpisniki družbenega dogovora bodo skrbeli za tako splošno in družbeno-ekpnomsko izobraževanje, ki bo zagotavljajo vsem članom delovne skupnosti njihovim sposobnostim ustrezno splošno in družbeno-eko-nomsko izobraževanje v skladu z dolgoročnim programom dviga splošne in družbeno-ekonomske izobrazbe članov delovne skupnosti. Podpisniki družbenega dogovora bodo skrbeli in v svojih splošnih aktih določili sistem in način usposabljanja ob delu in pogoje, ob katerih omogočajo članom delovne skupnosti izobraževanje. 7. člen Podpisniki družbenega dogovora bodo stalno izpopolnjevali sistem štipendiranja dijakov in študentov in zagotavljali stalno rast sredstev za štipendiranje in kreditiranje ter njihovo razdeljevanje v skladu s tem družbenim dogovorom in posebnimi družbenimi dogo-. vori o štipendiranju. 8. člen Podpisniki družbenega dogovora bodo skrbeli ip zagotavljali z bolj smotrno organizacijo dela, medsebojnimi odnosi, ustreznejšo razporeditvijo na delovna mesta, vzpodbudnim sistemom delitve dohodka in osebnih dohodkov ter družbenim priznavanjem strokovnosti in znanja optimalnejšo angažiranost oziroma izkoriščenost strokovnih kadrov pri delu. 9. člen Podpisniki družbenega dogovora bodo preučili in postopoma odpravljali vzroke odhajanja delavcev, zlasti strokovnjakov, na začasno delo v tujino ter z ustreznimi odnosi, pogoji pri delu, z ustrezno stanovanjsko politiko in z ustreznim vrednotenjem posameznih profilov strokovnjakov ter zagotavljanjem njihovega nadaljnjega strokovnega izpopolnjevanja ustvarjali pogoje, ki bodo vzpodbujali njihovo čim hitrejše vračanje in ponovno vključevanje v delovne skupnosti. 1 10. člen Podpisniki družbenega dogovora bodo v skladu in rokih iz tega družbenega dogovora na podlagi ocene stanja kadrov in kadrovskih potreb sprejeli ustrezne samoupravne akte. v katerih bodo konkretizirali določbe tega družbenega dogovora in ustvarili potrebne materialne. organizacijske in druge pogoje za načrtno izobraževanje in usposabljanje. 11. člen Delovne skupnosti v temeljnih organizacijah združenega dela samoupravnih interesnih skupnostih in državnih organih oblikujejo in izvajajo v skladu s svojimi razvojnimi načrti in programi v okviru z družbenimi načrti predvidenega gospodarskega in družbenega razvoja ter v skladu s tem družbenim dogovorom svojo kadrovsko politiko. •Cilj “kadrovske politike mora biti skrb, da se s smotrno organizacijo in delitvijo dela, s smotrno sistemizacijo delovnih mest, z izdelanim notranjim sistemom stalnega izobraževanja, ki upošteva razvoj znanosti. tehnike ter tehnologije in z drugimi ukrepi doseže takšno razporejanje delavcev in takšno zaposlitev, da lahko polno izkoriščajo in razvijajo svoja strokovna znanja, delovne izkušnje in svoje samoupravljalske pravice ter si tako zagotavljajo socialno varnost in stabilnost, ko je hkrati zagotovljen razvoj organizacije združenega dela in njene dejavnosti. « 12. člen Občinske skupščine bodo stalno spremljale izvrševanje tega družbenega dogovora- in med seboj sodelovale pri uresničevanju začrtane kadrovske politike. Dajale bodo pobudo za nadaljnje družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje med organizacijami združenega dela za izvajanje čim bolj enotne kadrovke politike. Ustanovile bodo svoje samoupravne organe in ustrezne strokovne službe, ki bodo stalno spremljali in sistematično obravnavali posamezne probleme s področa kadrovske politike. Najmanj enkrat letno bodo na svojih sejah obravnavale stanje kadrov in sprejemale z razvojnimi cilji usklajene odločitve. 13. člen Sindikati bodo kot sopodpisniki tega družbenega dogovora zlasti skrbeli: — da se v skladu z dolgoročnim programom razvoja delovne organizacije uresničijo določbe o organizaciji takega izobraževanja, ki bo zagotavljajo vsem članom delovne skupnosti usposobljenost, potrebno za uspešno delo in samoupravljanje; — da bodo delovne skupnosti zagotovile potrebna sredstva za štipendiranje in kreditiranje ter za dodatno in permanentno izobraževanje delavcev na delu; — da bodo pri kadrovanju v organe upravljanja in za vodilna ter vodstvena delovna mesta, uresničena načela, ki bodo zagotavljala, da bodo v te organe in na taka delovna mesta prišli predvsem tisti delavci, ki imajo ustrezne strokovne in družbenopolitične pogoje. Predvsem pa bodo sindikati skrbeli, da bodo delovne skupnosti uresničevale ta dogovor. Zato bodo sindikati najmanj enkrat letno obravnavali uresničevanje družbenega dogovora in z rezultati seznanjali svoje sopodpisnike dogovora ter svoje člane. 14. člen Samoupravne interesne skupnosti s področja izobraževanja in delavske univerze bodo svoje delovanje organizirale tako, da bodo lahko organizacijam združenega dela čimbolj pomagale pri izvrševanju njihovih programov izobraževanja in usposabljanja. 15. člen Vsi podpisniki družbenega dogovora bodo pri njegovem uresničevanju med seboj sodelovali in svoja stališča in ukrepe tako koordinirali, da se bo namen tega družbenega dogovora čim preje in čim popolnejše dosegel. II. ELEMENTI ENOTNE KADROVSKE POLITIKE 16. člen Delavci v delovnih skupnostih temeljnih organizacij združenega dela s področja gospodarstva in negospodarstva, samoupravnih interesnih skupnosti in državnih organih (v nadaljnjem besedilu: delovne skupnosti) bodo upoštevali pri določanju meril, pogojev in drugih elementov kadrovske politike, da je kadrovska politika neločljiv sestavni del samoupravne razvojne in poslovne politike njihovih temeljnih organizacij združenega dela ter njihovih asociacij, pa tudi neločljiv sestavni del politike družbenopolitičnih skupnosti. Zato bodo v svojih samoupravnih aktih, s katerimi bodo določale merila, pogoje in druge elemente kadrovske politike, upoštevale ukrepe in naloge kadrovske politike, začrtane v dolgoročnih razvojnih programih družbenopolitičnih skupnosti in v na njihovi podlagi sprejetih smernicah in priporočilih. 17. člen Delovne skupnosti bodo analizirale obstoječo kadrovsko strukturo v primerjavi s sistemizacijo delovnih m'est. Prav tako bodo preverile sistemizacijo delovnih mest glede na realnost zahtev posameznega delovnega mesta, kar pomeni, da bodo za vsako delovno mesto opravile popis vseh opravil na delovnem mestu in posebnih pogojev dela ter iz tega izhajale pri določanju zahtevnosti delovnega mesta. Pri določanju metode popisa opravil in oblikovanja delovnih mest se bodo delovne skupnosti poslužile znanstvenih dosežkov sodobne organizacije dela. Do 31. decembra 1973 bodo uskladile svoje samoupravne akte o sistemizaciji delovnih mest z ugoto- vitvami analize iz prvega odstavka, oziroma sprejele samoupravne akte o sistemizaciji delovnih mest. Delovne skupnosti bodo svoje samoupravne akte o sistemizaciji delovnih mest stalno izpopolnjevale in jih prilagajale v skladu s svojimi potrebami hitrim spremembam v tehniki, organizaciji delovnih procesov in v družbenih odnosih. Delovne skupnosti, za katere določajo predpisi strokovno izobrazbo za posamezna delovna mesta, morajo to upoštevati tudi v svojih sistemizacijah delovnih mest. 18. člen Delovne skupnosti bodo ugotovitve analiz obstoječe kadrovske strukture obravnavale na pristojiih samoupravnih organih, čim bo taka analiza opravljena. 19. člen Delovne skupnosti bodo v roku, v katerem bodo uskladile oz. sprejele sistemizacijo delovnih mest (2. odst. 17. čl.) izdelale in sprejele plan, kako bodo in v kakem roku bodo odpravile razlike med dejansko in po sistemizaciji delovnih mest zahtevano kadrovsko strukturo. Rok za odpravo razlik ne sme biti daljši od dvakratne dolžine dobe, ki je potrebna za pridobitev manjkajoče strokovne izobrazbe v rednem šolanju. Delovne skupnosti bodo pod enakimi pogoji omogočile vsem delavcem, da si v roku iz prvega odstavka pridobijo manjkajočo izobrazbo, uvedle pa bodo tudi stalno kontrolo nad izobraževanjem teh delavcev in predpisale ukrepe, ki zadenejo tistega, ki ne bi ustrezno skrbel za čim hitrejšo pridobitev manjkajoče strokovne izobrazbe. Delovne skupnosti bodo v skladu s svojimi plani iz tega člena individualno vsakemu delavcu, ki ne izpolnjuje zahtev delovnega mesta, na katerega je razvrščen, določile rok, v katerem, in pogoje, pod katerimi si mora pridobiti manjkajočo izobrazbo. Delovne skupnosti bodo v svojih splošnih aktih določile način, kako bodo spremljale izpolnjevanje rokov, v katerih si mora delavec pridobiti manjkajočo izobrazbo in ukrepe zoper delavce, ki ne bi v primernih časovnih obdobjih v okviru določenega roka uspešno polagali predpisanih izpitov. 20. člen Delovne skupnosti bodo v enem letu od dneva, ko začne ta družbeni dogovor veljati, sprejele vsaj srednjeročni program potrebnih kadrov, ki mora temeljiti na razvojnem programu temeljne organizacije združenega dela. in predvidele, kako se bodo zagotavljala potrebna sredstva za njegovo realizacijo. 21. člen Delovne skupnosti bodo organizirale ustrezne strokovne kadrovske službe, ki bodo stalno spremljale in sistemsko obravnavale probleme kadrovske politike, pripravljale strokovno gradivo za samoupravne organe in jim tako omogočale sprejemanje z razvojnimi programi usklajenih odločitev ter izvrševale odločitve samoupravnih organov. Pri sistemizaciji delovnih mest v kadrovski službi bodo upoštevale, da gre tako za odgovorno strokovno in politično delo, ki ga lahko opravlja le delavec z ustrezno strokovno izobrazbo, z ustreznimi moralnopolitičnimi in moralno-etičnimi vrlinami, s pravilnim odnosom do samoupravljanja in delitve po delu, s pra- vilnim odnosom do delovne skupnosti in sodelavcev, do zakonitosti in samozaščite socialističnih pridobitev in do družbenih interesov ter s pravilnim čutom odgovornosti. Kadrovski službi bodo zagotovile take pogoje dela, da bo v celoti prišla do izraza samostojnost dela kadrovske službe in njena odgovornost za opravljeno delo pred delovno skupnostjo. Strokovni delavci v kadrovski službi morajo imeti najmanj višjo strokovno izobrazbo. Za strokovne delavce v kadrovski službi , se štejejo predvsem vodje kadrovskih služb, organizatorji izobraževanja, socialni delavci in drugi svetovalci. 22. člen Delovne skupnosti, ki štejejo nad 250 zaposlenih, naj bi v kadrovski službi zaposlile najmanj enega strokovnega delavca. 23. člen Delovne skupnosti bodo občasno, najmanj pa enkrat na leto, preverjale svoje samoupravne akte, s katerimi določajo in usmerjajo kadrovsko politiko in jih usklajevale s svojimi dejanskimi potrebami. Pri tem bodo upoštevale spremembe v tehniki, organizaciji delovnih procesov in v družbenih odnosih. III. IZOBRAZBENI IN DRUGI POGOJI ZA DELAVCE, KI IZVRŠUJEJO FUNKCIJO INDIVIDUALNEGA IZVRŠILNEGA ORGANA IN ZA DELAVCE, KI IMAJO POSEBNE PRAVICE IN ODGOVORNOSTI 24. člen Delovne skupnosti sprejemajo kot merilo za razvrstitev njihovih delovnih organizacij v določene skupine, po katerih se določajo minimalni izobrazbeni pogoji za delavca, ki opravlja funkcijo individualnega izvršilnega organa delovne organizacije, in za delovna mesta, na katerih imajo delavci posebne pravice in odgovornosti, njihovo velikost. V prvo skupino se razvrstijo delovne organizacije, ki izpolnjujejo enega izmed navedenih pogojev: a) industrija, kmetijstvo, gozdarstvo, gradbeništvo in promet — če zaposlujejo nad 400 delavcev ali — če ustvarjajo nad 50 milijonov din celotnega dohodka; b) trgovina — če zaposlujejo nad 300 delavcev ali — če ustvarjajo nad 100 milijonov din celotnega dohodka; c) komunalna dejavnost —. če zaposlujejo nad 250 delavcev ali — če ustvarjajo nad 25 milijonov din celotnega dohodka. V drugo skupino se razvrstijo delovne organizacije, ki izpolnjujejo enega izmed navedenih pogojev: a) industrija kmetijstvo, gozdarstvo, gradbeništvo, promet in obrt — če zaposlujejo nad 50 delavcev ali — če ustvarjajo nad 5 milijonov din celotnega dohodka; b) trgovina in gostinstvo — če zaposlujejo nad 50 delavcev ali — če ustvarjajo nad 20 milijonov din celotnega dohodka; c) komunalna dejavnost — če zaposlujejo nad 50 delavcev ali — če ustvarjajo nad 7,5 milijonov din celotnega dohodka. V tretjo skupino se razvrstijo ostale delovne organizacije in delovne skupnosti. Projektivne delovne organizacije, banke, zavarovalnice, sestavljene delovne organizacije in poslovna združenja se razvrstijo ne glede na velikost v prvo skupino. 25. člen V delovnih organizacijah, ki se razvrstijo po 24. členu v prvo skupino, morajo imeti delavci, ki opravljajo funkcijo individualnega izvršilnega organa, in delavci na delovnih mestih, na katerih imajo posebne pravice in odgovornosti, visoko izobrazbo. V delovnih organizacijah, ki se razvrstijo po 24. členu v drugo skupino, morajo imeti delavci, ki opravljajo funkcijo individualnega izvršilnega organa, in delavci na delovnih mestih, na katerih imajo posebne pravice in odgovornosti, najmanj višjo izobrazbo. V delovnih organizacijah, ki se razvrstijo v tretjo skupino, lahko imajo delavci, ki opravljajo funkcijo individualnega izvršilnega organa, in delavci na delovnih mestih, na katerih imajo 'posebne pravice in odgovornosti, srednjo ali njej ustrezno izobrazbo, če način proizvodnje in organizacija dela to dopuščata. Temeljne organizacije združenega dela se razvrstijo po enakih kriterijih kot delovne organizacije. Za delavce, ki opravljajo v njih funkcijo individualnega izvršilnega organa, in delavce na delovnih mestih, na katerih imajo posebne pravice in odgovornosti, veljajo izobrazbeni pogoji tega člena, kot so določeni za skupino, v katero se razvrsti temeljna organizacija združenega dela. 26. člen V delovnih organizacijah s področja družbenih dejavnosti morajo imeti delavci, ki opravljajo funkcijo individualnega izvršilnega organa najmanj višjo izobrazbo. V delovnih organizacijah, ki so posebnega družbenega pomena, za katere predpisi določajo izobrazbo za posamezne profile poklicev, morajo imeti delavci, ki opravljajo funkcijo individualnega izvršilnega organa, izobrazbo, ki po stopnji odgovarja najvišji predpisani izobrazbi za posamezni profil poklicev. V delovnih organizacijah iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko delovne skupnosti določijo za delovna mesta, na katerih imajo delavci posebne pravice in odgovornosti, eno stopnjo nižjo izobrazbo, kot je določena za delavce, ki pravljajo funkcijo individualnega izvršilnega organa. 27. člen Delovna mesta, na katerih imajo delavci posebne pravice in obveznosti so predvsem delovna mesta, na katerih so delavci samostojni nosilci ene ali več funkcij organizacije združenega dela (tehnične pripravljalne, tehnične izvršilne, tehnične kontrolne, komercialne, finančne, kadrovske, razvojne, organizacijske, pravne, splošne funkcije) in so neposredno podrejeni individualnemu izvršilnemu organu. 28. člen Delovne skupnosti bodo v svojih ustreznih samoupravnih aktih in sistemizacijah delovnih mest določile tudi, katera delovna mesta so delovna mesta v smislu 27. člena tega družbenega dogovora. 29. člen Delovne skupnosti bodo pri delavcih, ki opravljajo funkcijo individualnega izvršilnega organa, in delavcih na delovnih mestih, na katerih imajo posebne pravice in odgovornosti, upoštevale kot poglavitno merilo družbenopolitični in moralni kriterij ter sposobnost, ki temelji na zahtevani izobrazbi in ustreznih izkušnjah. izraža pa se v doseženih rezultatih pri delu. Za delovna mesta iz 1. odstavka bodo delovne skupnosti določile naloge in smotre, ki jih mora delavec na takem delovnem mestu doseči v času do nove izbire, in delavca o tem pismeno obvestile. V svojih samoupravnih aktih bodo delovne skupnosti določile, kako se ugotavlja, ali je delavec iz 1. odstavka izpolnil določene naloge ali dosegel določene smotre. Osnove za ugotavljanje doseženih rezultatov morajo imeti za izhodišče kot minimum za pozitiven rezultat dela povprečni uspeh, ki ga dosežejo organizacije združenega dela panoge na območju SR Slovenije, v katero se posamezni podpisnik razvršča. Delovne skupnosti bodo dosežene rezultate delavcev iz 1. odstavka ugotavljale vsako leto pred potrditvijo zaključnega računa in ustrezno ukrepale. 30. člen Delovne skupnosti bodo na delovna mesta, na katerih imajo delavci posebne pravice in odgovornosti, razvrščale samo delavce, ki izpolnjujejo vse zahtevane pogoje delovnega mesta po sistemizaciji delovnih mest. V. REELEKCIJA 31. člen Delovne skupnosti bodo upoštevale, da je namen reelekcije realna osnova za izbiro kadrov in eden od elementov optimalnejše angažiranosti kadrov pri delu. Zato bodo ustvarjale pogoje za realno izvajanje reelekcije ob upoštevanju, da so edino merilo sposobnosti družbenopolitični in moralni kriteriji ter izobrazba in ustrezne izkušnje, ki morajo biti potrjene v doseženih rezultatih dela. 32.. člen Delovne skupnosti bodo delovna mesta, za katere je obvezna reelekcija, javno razpisala najmanj tri mesece pred potekom dobe, ko je treba opraviti reelekcijo. Delovne skupnosti se obvezujejo, da v javnih razpisih ne- bodo uporabljale nobenih pristavkov, ki bi odvračali kandidate od prijave za zasedbo razpisanega delovnega mesta. V. SPLOŠNO IN DRUŽBENOEKONOMSKO IZOBRAŽEVANJE 33. člen Delovne skupnosti bodo svojim delavcem omogočale tako splošno in družbeno-ekonomsko izobraževanje, da bodo ti lahko sledili spremembam v družbenih odnosih in v tehniki ter organizaciji dela in po svojih sposobnostih napredovali na odgovornejša delovna mesta. Delovne skupnosti se obvezujejo, da bodo vsem delavcem zagotovile enake materialne možnosti za pridobitev izobrazbe. Delovne skupnosti bodo v 6 mesecih od dneva, ko bo začel veljati ta družbeni dogovor, sprejele plane splošnega in družbeno-ekonomskega izobraževanja članov delovne skupnosti. V svojih samoupravnih aktih pa bodo v istem roku določile sistem in način tega izobraževanja ob delu in pogoje, ob katerih bodo omogočale članom delovne skupnosti izobraževanje, da bi si ti pridobili ustrezno kvalifikacijo. To izobraževanje bo obsegalo tako strokovno izobraževanje kot tudi družbeno-ekonomsko izobraževanje, s čimer se bo omogočilo vsakemu delavcu, da dejansko postane proizvajalec in upravljalen. VI. SREDSTVA ZA IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE 34. člen Delovne skupnosti sprejemajo kot svojo minimalno obvezo merila o štipendiranju in kreditiranju tega družbenega dogovora. Delovne skupnosti bodo za izobraževanje in usposabljanje namenile tolikšna sredstva, da bodo svoje plane izobraževanja in usposabljanja lahko izpolnjevale, najmanj pa bodo v -ta namen namenile sredstva v višini, ki jo določajo samoupravni porazumi o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. 35. člen Delovne skupnosti bodo iz sredstev za izobraževanje in usposabljanje (34. člen) namenile najmanj 30 °/o izključno za štipendiranje in posojila študentom in dijakom na visokih, višjih in srednjih šolah ter poklicnih šolah, če ne gre v takem primeru za učno razmerje. 36. člen Delovne skupnosti bodo pri določanju pogojev za dodeljevanje štipendij in posojil upoštevale naslednja načela: • 1. v skladu z načrti družbenega in gospodarskega razvoja občine bodo omogočale izobraževanje kadrov, ki so potrebni za pospešen družbeni in gospodarski razvoj in jih s posebno pozornostjo usmerjale v deficitarne stroke; 2. zagotavljale bodo take štipendije in posojila, ki bodo v skladu z ugotovljenimi življenjskimi potrebami dijakov in študentov, vsako leto jih bodo pravočasno povečale za realen porast življenjskih stroškov; 3. pri podeljevanju štipendij in posojil bodo dajale' prednost tistim dijakom in študentom, ki dosegajo boljši učni uspeh, pa so v slabšem materialnem položaju; 4. poleg zneskov za zagotovitev osnovnih življenjskih potreb bodo uvajale spodbudne oblike nagrajevanja uspeha; 5. omogočale bodo dijakom in študentom tesnejše povezovanje s proizvodnjo v organizacijah združenega dela in z znanstveno-raziskovalnim delom; 6. omogočale bodo načrtno sprejemanje pripravnikov; 7. štipendiste in posojilojemalce bodo prevzemale le v sporazumu z organizacijo združenega dela, ki je dala štipendijo ali posojilo; 8. stalno bodo vzdrževale stike z dijaki in štipendisti, ki jih štipendirajo oziroma jim dajejo posojila. 37. člen • Delovne skupnosti bodo svoje ustrezne samoupravne akte uskladile z načeli iz prejšniesa člena do 31. decembra 1973. ' 38. člen Delovne skupnosti bodo neporabljena sredstva za štipendiranje in posojila, ki jim ostanejo po zaključnem računu, prenesle v prihodnje leto in jih uporabile v enak namen. Od prenesenih sredstev bodo 50 °/o vložile v skupna sredstva za kadre. Skupna sredstva za kadre upravljajo občinske komisije za kadre. Občinske komisije za kadre so dolžne enkrat letno seznanjati delovne skupnosti o gospodarjenju s temi sredstvi. 39. člen Sredstva, ki bodo potrebna za operativno vodenje skupnih sredstev za kadre, bodo prispevale skupščine občin in komunalni zavod za zaposlovanje. Sredstva iz prvega odstavka bodo prispevale skupščine občin in komunalni zavod za zaposlovanje v višini, ki ga vsako leto določijo z medsebojnim dogovorom. 40. člen Delovne skupnosti, ki odvedejo v sklad 50 °/o jstan-ka neporabljenih sredstev za štipendiranje in posojila po zaključnem računu, imajo pravico zahtevati, da jim občinska komisija za kadre po končanem šolanju napoti na delo tiste, ki so prejemali štipendije in posojila iz skupnih sredstev za kadre. 41. člen Delovne skupnosti se zavežejo dostavljati občinski komisiji za kadre polletne podatke o višini sredstev, namenjenih za štipendiranje in kreditiranje in o uporab le-teh ter pregled števila in strukture (po šolah) vseh štipendistov. Občinska komisija za kadre ima pravico zahtevati podpisnic dogovora tudi druge podatke, ki so ji nujno potrebni za opravljanje njenih temeljnih funkcij. 42. člen Občinska komisija za kadre sodeluje s temeljno izobraževalno skupnostjo, komunalnim zavodom za zaposlovanje, osnovnimi, srednjimi, višjimi in visokimi šolami ter drugimi organizacijami in organi zaradi spremljanja in usmerjanja sposobnih in nadarjenih učencev, dijakov in študentov v nadaljnje šolanje zaradi smotrnega pridobivanja kadrov in njihovega usmerjanja v deficitarne poklice, ki podpisnikom dogovora najbolj primanjkujejo. 43. člen Delovne skupnosti lahko s pogodbo prenesejo na občinsko komisijo za kadre vsa svoja sredstva za štipendije in posojila in z njo uredijo tudi medsebojna razmerja. 44. člen Delovne skupnosti lahko sklenejo poseben samoupravni sporazum, s katerim podrobneje urede štipendiranje, vendar morajo pri tem kot svoje minimalne obveze dogovoriti to, kar o štipendiranju določa ta družbeni dogovor. VII. NELOJALNA KONKURENCA 45. člen Delovne skupnosti med seboj ne bodo nelojalno konkurirale pri pridobivanju kadrov. Občinske komisije za kadre bodo izdelale načela, kaj je šteti za nelojalno konkurenco pri pridobivanju kadrov. VIII. IZVAJANJE NALOG 46. člen Delovne skupnosti bodo določile posebne samoupravne organe, ki bodo zagotavljali sistematično obravnavanje in stalno spremljanje kadrovske politike in s tem omogočale sprejemanje z razvojnimi programi usklajenih odločitev. 47. člen Podpisniki tega družbenega dogovora z območja posameznih občin bodo ustanovili občinske komisije za kadre. Naloge teh občinskih komisij za kadre so: aktivno spremljanje izvajanja tega dogovora, proučevanje pobud in izdelave predlogov za dopolnitve tega dogovora." vzpodbujanje medsebojnega sodelovanja podpisnikov pri uresničevanju tega dogovora, upravljanje skupnih sredstev za kadre, analiziranje kadrovske situacije na svojem območju ipd. 48 člen Občinske komisije za kadre izvolijo podpisniki tega družbenega rogovora na zboru svojih delegatov v občinah. Za pripravo volitev občinskih komisij za kadre podpisniki tega družbenega dogovora pooblaščajo komisije 'za volitve in imenovanja Skupščin občin. Mandatna doba občinskih komisij za kadre je 2 leti. 49. člen Podpisniki tega družbenega dogovora ustanovijo tudi skupno komisijo za izvajanje določil tega družbenega dogovora. Vsaka občinska komisija za kadre delegira v skupno komisijo dva člana. Mandat članov skupne komisije traja 2 leti. 50. člen Skupna komisija iz 49. člena ima naslednje naloge: — razlaga določila družbenega dogovora na zahtevo posameznega podpisnika, — obvešča občinske skupščine o izvrševanju družbenega dogovora, — spremlja izvrševanje družbenega dogovora in v ta namen lahko od podpisnikov zahteva potrebne podatke, — pripravlja osnutke sprememb in dopolnitev družbenega dogovora ter jih predlaga podpisnikom v obravnavo, — ugotavlja kršitve tega družbenega dogovora in izreka sankcije. IX. SANKCIJE 51. člen Ce komisija iz 49. člena ugotovi, da podpisnik krši družbeni dogovor, ga na to opozori. Če podpisnik tega družbenega dogovora kljub opozorilu ponovno krši ta družbeni dogovor, ga črta kot podpisnika in to objavi v sredstvih javnega obveščanja. Komisija iz 49. člena sprejme poslovnik, s katerim uredi postopek za ugotavljanje kršitev družbenega dogovora in za izrekanje sankcij. X. PREHODNE DOLOČBE 52. člen Samoupravni organi organizacij združenega dela lahko v svojih samoupravnih aktih določijo, da ostane na delovnem mestu delavec, ki ima posebne pravice 'in odgovornosti, ki ne izpolnjuje vseh zahtev delovnega mesta, če mu manjka ena stopnja izobrazbe, izpolnjuje pa naslednje pogoje: — da ima najmanj srednjo ali njej ustrezno izobrazbo, — da ima najmanj 20 let delovne dobe, — da je dela. na delovnem mestu uspešno opravljal in — da je na takem delovnem mestu, ko delovna organizacija podpiše ta družbeni dogovor. Izjemoma lahko določijo, da ostane na delovnem mestu delavec, ki ima posebne pravice in odgovornosti, tudi če mu manjkata dve stopnji izobrazbe, pa ima najmanj srednjo ali njej ustrezno izobrazbo, 25 let delovne dobe in od tega vsaj 10 let na delovnih mestih, na katerih ima delavec posebne pravice in odgovornosti. Določila prvega in drugega odstavka veljajo tudi za individualne izvršilne organe. 53. člen Delovne skupnosti lahko oprostijo tudi druge delavce, ki imajo na dan, ko začne veljati ta družbeni dogovor, 20 let delovne dobe, obveznosti, da si morajo pridobiti manjkajočo izobrazbo. Pogoje za oprostitev iz prvega odstavka predpišejo samoupravni organi organizacij združenega dela. XI. KONČNE DOLOČBE 54. člen Ta družbeni dogovor velja za vsakega podpisnica od dneva, ko ga je podpisal, uporabljati pa se bo pričel, ko ga bodo podpisale občinske skupščine, občinski sindikalni sveti občin Lenart v Slovenskih goricah, Maribor, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica ter najmanj polovica organizacij združenega dela, oziroma toliko organizacij združenega dela, da je z dogovorom zajeta najmanj polovica vseh zaposlenih na območju občin podpisnic. 55. člen Da se začne družbeni dogovor . uporabljati, ugotovi komisija za pripravo tega družbenega dogovora in o tem obvesti podpisnike. V 60 dneh od dneva, ko se začne uporabljati ta družbeni dogovor, se morajo formirati organi, ki jih ta družbeni dogovor predvideva. 56. člen Ko se začne ta družbeni dogovor uporabljati, se objavi v Uradnem listu SRS. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA CENTER 232. Skupščina občine Ljubljana Center je na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1974 sprejela' STATUT OBČINE LJUBLJANA CENTER kot skupni dogovor delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih oblikah samoupravnega povezovanja in združevanja v občini. UVODNI DEL Družbenoekonomski in politični odnosi ‘ v občini Ljubljana Center temeljijo na načelih socialistične samoupravne družbe, ki jo izražajo temeljna načela ustave Socialistične republike Slovenije. I. OBČINA LJUBLJANA CENTER 1. 'člen Občina Ljubljana Center je samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, ki temelji na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. V občini delovni ljudje in občani uresničujejo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo, usmerjajo družbeni razvoj, uresničujejo in usklajujejo svoje interese' in zadovoljujejo skupne potrebe, izvršujejo funkcije oblasti in upravljajo druge družbene zadeve. O uresničevanju svojih skupnih interesov, pravic in dolžnosti v občini odločajo delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih, interesnih in drugih temeljnih samoupravnih organizacijah .in skupnostih in v drugih oblikah samoupravnega združevanja, v družbenopolitičnih organizacijah, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter v delegacijah in po delegatih v občinski skupščini ter v drugih organih samoupravljanja. 2. člen Delovni ljudje in občani v občini izvršujejo funkcije oblasti in uresničujejo vse druge skupne interese, razen tistih pravic in dolžnosti, ki jih je zaradi skladnega razvoja mesta Ljubljane kot enotnega družbenega, gospodarskega in kulturnega prostora, občina poverila mestu oziroma, ki jih v skladu z ustavo in drugimi predpisi uresničujejo v širših družbenopolitičnih skupnostih. V občini delovni ljudje in občani zlasti: — ustvarjajo in razvijajo materialne in druge pogoje za živjenje in delo; spremljajo, usmerjajo in usklajujejo gospodarski in družbeni razvoj; določajo, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujejo svoje materialne, socialne, kulturne, telesno kulturne in druge skupne potrebe; urejajo medsebojne odnose; zagotavljajo in organizirajo opravljanje zadev skupnega pomena za delovne ljudi in občane ter splošnega družbenega pomena in v ta namen ustanavljajo skupne organe družbenega samoupravljanja ter organe oblasti; zagotavljajo neposredno izvrševanje. zakonov, če to po zakonu ni v pristojnosti širših družbenopolitičnih skupnosti, zagotavljajo uresničevanje in varstvo ustavnih svoboščin, pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov; zagotavljajo uresničevanje enako- pravnosti narodov in narodnosti; varujejo zakonitost • ter organizirajo in opravljajo družbeno nadzorstvo; zagotavljajo javni red in mir, varstvo ljudi in premoženja, medsebojno poravnavanje sporov ter organizirajo in uresničujejo družbeno samozaščito; urejajo in organizirajo ljudsko obrambo, izvajajo in usklajujejo priprave za splošni ljudski odpor ter urejajo druga vprašanja s teh področij,. — skrbijo za urejanje naselij in drugega prostora, skrbijo za varstvo človekovega okolja; skrbijo za urejanje in smotrno izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi, — z ustanavljanjem in organiziranjem komunalnih organizacij in služb in z gradnjo komunalnih naprav zagotavljajo zadovoljevanje življenjskih potreb delovnih ljudi in občanov na teh področjih, — zagotavljajo in skrbijo za varstvo matere, otroka in družine, za varstvo občanov, ki niso zmožni sami skrbeti zase, skrbijo za varstvo vojaških, delovnih in drugih invalidov; skrbijo za zdravstveno varstvo ter socialno varnost delovnih ljudi, — skrbijo za varstvo borcev narodnoosvobodilne vojne in drugih borcev ter žrtev fašističnega nasilja, — načrtujejo in po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo razvoj stanovanjske graditve, sprejemajo odločitve o urbanistični dokumentaciji, zagotavljajo smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča in povezujejo vse dejavnike, ki sodelujejo pri graditvi stanovanj, posebno skrb posvečajo stanovanjskim problemom občanov in družin, ki so po ustavi in zakonu deležne posebne družbene pomoči, — razvijajo varstvo, vzgojo in izobraževanje mladine in izobraževanje odraslih, skrbijo za ustanavljanje, delovanje in razvoj kulturnih in prosvetnih organizacij in društev, skrbijo za varstvo in vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov in spominskih obeležij ter spomenikov ljudske revolucije, — oblikujejo kadrovsko politiko in zagotavljajo njeno uresničevanje: usklajujejo politiko zaposlovanja in poklicnega usmerjanja mladine, — uresničujejo sodelovanje z drugimi občinami in družbenopolitičnimi skupnostmi, — sodelujejo z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organi in organizacijami ter lokalnimi skupnostmi tujih držav v okviru sprejete zunanje politike Socialistične federativne republike Jugoslavije in mednarodnih pogodb. 3. člen , Občina je pravna oseba. ' ■ Sedež občine je v Ljubljani, Adamič Lundrovo nabrežje št. 2. 4. člen Občina ima svoj pečat < v obliki kroga, ki ima v sredini grb- SR Slovenije, ob krožnici v prvi vrsti napis »Socialistična republika Slovenija«, v drugi vrsti pa »Skupščina občine«, pod grbom je napis »Ljubljana Center«. 5. člen Območje občine Ljubljana Center določa zakon. Zakon določa tudi pogoje in postopek za spremembo meja ali za združitev z drugo občino. 6. člen i . V občini Ljubljana Center uresničujejo svoje pravice in dolžnosti delovni ljudje in občani, ki živijo ali delajo na območju občine. 7. člen Občina Ljubljana Center lahko zaslužnim delovnim ljudem in občanom, samoupravnim organizacijam in skupnostim podeljuje priznanja. 8. člen Praznik občine Ljubljana Center je 9. maj, dan osvoboditve Ljubljane. n. Družbenoekonomska ureditev 1. Družbenoekonomski položaj delovnih ljudi v združenem delu 9. člen Socialistična družbenoekonomska ureditev v občini temelji na svobodnem združenem delu delavcev s produkcijskimi sredstvi, ki so družbena lasthina in samoupravljanju delavcev v proizvodnji in delitvi družbenega proizvoda v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v celoti odnosov v družbeni reprodukciji. 10. člen Delo in rezultati dela določajo na podlagi enakih pravic in odgovornosti materialni in družbeni položaj človeka. 11. člen Nihče si ne more niti neposredno niti posredno pridobivati materialnih in drugačnih koristi z izkoriščanjem tujega dela. 12. člen Nihče ne sme, na nikakršen način onemogočati in ne omejevati delavca, da ne bi enakopravno z drugimi delavci odločal o svojem delu ter o pogojih in rezultatih svojega dela. 13. člen Produkcijska sredstva in druga sredstva združenega dela. proizvodi združenega dela in z družbenim delom doseženi dohodek, sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb, naravna bogastva in dobrine v splošni rabi so družbena lastnina. 14. člen Vsakemu delavcu v združenem delu s sredstvi, ki so družbena lastnina, je kot njegova neodtujljiva pravica zajamčeno, da uresničujoč pravico dela s sredstvi, ki so družbena lastnina temeljni organizaciji združenega dela, v kateri dela, in v vseh drugih oblikah združevanja dela in sredstev skupno in enakopravno z drugimi delavci odloča o delu in poslovanju organizacije združenega dela ter o zadevah in sredstvih v vseh odnosih družbene reprodukcije, da ureja medsebojna razmerja pri delu, odloča o dohodku, ki ga doseže v različnih oblikah združevanja dela in sredstev, in si pridobiva osebni dohodek. V nasprotju z ustavo in statutom je vsak akt in vsako dejanje, s katerim bi bile kršene te pravice delavcev. 15. člen Temeljna organizacija združenega dela je temeljna oblika združenega dela', v kateri delavci neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbeneekonomske in druge samoupravne pravice in odločajo o drugih vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja. 16. člen Delavci v združenem delu, ki uresničujejo pravico dela z družbenimi sredstvi, so vzajemno odgovorni, da v svojem skupnem in splošnem družbenem interesu uporabljajo ta sredstva družbeno in ekonomsko smotrno in jih kot materialno osnovo svojega in celotnega družbenega dela nenehno obnavljajo in povečujejo in zboljšujejo ter vestno izpolnjujejo svoje delovne obveznosti. 17. člen O vsem dohodku kot rezultatu skupnega dela delavcev v temeljni organizaciji združenega dela in celotnega družbenega dela, odločajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela v skladu s svojimi pravicami in odgovornostmi do drugih delavcev v združenem delu in do družbene skupnosti v celoti. Delavci v temeljni organizaciji združenega dela razporejajo dohodek za svojo osebno, skupno in splošno porabo, za razširjanje materialne osnove združenega dela in za rezerve. , 18. člen Vsakemu delavcu gre iz dohodka temeljne organizacije združenega dela v skladu z načelom delitve po delu in v skladu z rastjo produktivnosti njegovega, in celotnega družbenega dela ter z načelom solidarnosti delavcev v združenem delu osebni dohodek za zadovoljevanje njegovih osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb, ki ustrezajo rezultatu njegovega dela in osebnega prispevka, ki ga je s svojim živim in minulim delom dal k povečanju dohodka temeljne organizacije združenega dela. 19. člen Temeljna in druge organizacije združenega dela ter druga družbeno pravna oseba odgovarja za svoje obveznosti z družbenimi sredstvi, s katerimi razpolaga. 20. člen Proti organizaciji združenega dela in skupnosti ali drugemu združenju teh organizacij, v katerih je bistveno moteno uresničevanje samoupravnih pravic delavcev ali, ki ne izpolnjujejo svojih z zakonom določenih obveznosti ali huje škodujejo družbenim interesom, se lahko pod pogoji in po postopku določenem z zakonom, uporabijo z zakonom določeni začasni ukrepi. Kadar je neogibno, da bi se odpravili taki pojavi se lahko s temi ukrepi začasno omeji uresničevanje posameznih samoupravnih pravic delavcev oziroma pravic organizacije ali združenja in njunih organov. 2. Družbeno planiranje 21. člen Občina na podlagi dogovorov o skupnih interesih in ciljih gospodarskega in družbenega razvoja v občini, mestu Ljubljana, regiji in republiki ter na podlagi pla» nov ter programov za delo in razvoj organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti sprejema svoje družbene plane, v katerih upošteva skupaj ocenjene možnosti in pogoje za razvoj. Družbeni plan občine določa skupno razvojno politiko, smernice in okvire za ukrepe ekonomske politike ter za upravne in organizacijske ukrepe, s katerimi se zagotavljajo možnosti za njihovo uresničevanje. 22. člen Občina ima kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne družbene plane. Sestavni del letnega družbenega plana je splošna bilanca, ki vsebuje globalna razmerja delitve ustvarjenega dohodka splošne in skupne potrošnje ter pomeni instrument za uskladitev vseh oblik potrošnje. 23. člen Družbeni plan občine sprejme občinska skupščina. Osnutek družbenega plana mora občinska skupščina dati v javno razpravo delovnim ljudem in občanom v temeljnih organizacijah združenega dela ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. - 24. člen V okviru medobčinskega sodelovanja lahko občina z eno ali več občin sprejema skupne razvojne programe, v katerih določijo politiko razvoja teh območij, oziroma posameznih dejavnosti na teh območjih. 25. člen Delavci v organizacijah združenega dela ter delovni ljudje v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter njihovi organi so odgovorni za uresničevanje skupnih interesov in ciljev, določenih v planih in programih za delo in razvoj svojih organizacij in skupnosti, kot tudi skupnih interesov in ciljev, določenih v družbenih planih, samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih, ki so jih sklenili z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi in so v okviru svojih pravic in obveznosti dolžni ukreniti in storiti, kar je potrebno, da bi bili ti interesi in cilji doseženi, Občinska skupščina in njeni organi so v okviru svojih pravic in dolžnosti odgovorni, da s predpisi in ukrepi, ki jih izdajajo za uresničevanje družbenih planov, zagotovijo splošne možnosti za kar najbolj skladen in stabilen razvoj, da s temi pogoji kar najpopol-neje uskladijo posebne interese in samostojno delovanje organizacij- združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti s skupnimi interesi in razvojnimi cilji občine in drugih družbenopolitičnih skupnosti, določenih v družbenih planih. 3. Sredstva občine 26. člen Zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja in skladnega razvoja v občini usklajujejo delovni ljudje v republiki, mestu, občini in samoupravnih interesnih skupnosti temeljnih organizacij združenega dela, delovnih ljudi in občanov in v mestu in občini sestavljajo splošno bilanco sredstev, iz katerih so razvidne te obveznosti do vseh oblik splošne in skupne porabe. 27. člen Za zadovoljitev splošnih družbenih potreb plačujejo delavci iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in iz svojih osebnih dohodkov, občani pa iz svojih osebnih dohodkov, drugih dohodkov ter premoženja, davke, takse in druge davščine, ki se zbirajo v proračunih družbenopolitičnih skupnosti. 28. člen V okviru z zakonom določenega sistema, virov in vrst davkov, taks in drugih davščin delovni ljudje samostojno odločajo o obsegu in načinu financiranja splošnih družbenih potreb v občini. Obseg, višina in namen dohodkov za splošne družbene notrebe v občini se določa s proračunom občine. 29. člen Združevanje sredstev za splošne potrebe v občini in mestu temelji na skupni oceni potreb, občine in mesta v skladu z njihovimi družbenimi plani. Za financiranje splošnih družbenih potreb, ki so skupnega pomena za Ljubljano, se dohodki občine združujejo s samoupravnim sporazumom skladno z obsegom zadev, ki so jih občine poverile mestu, razporejajo pa se v proračunu mesta. 30. člen Za zadovoljevanje skupnih potreb v občini združujejo delavci in drugi delovni ljudje v organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, društvih in samoupravnih interesnih skupnostih v občini sredstva s samoupravnim sporazumevanjem. Vzporedno s samoupravnim sporazumevanjem o združevanju sredstev delovni ljudje odločajo tudi o njihovi uporabi. 31. člen Občinska skupščina lahko za financiranje skupnih potreb razpiše javno posojilo. Javno posojilo se razpiše z odlokom, ki mora določiti namen posojila, njegovo višino in druge podatke o posojilnih pogojih. Vpisniki javnega posojila so lahko delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge organizacije in skupnosti. 32. člen Dohodke za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v občini razporeja občinska skupščina s proračunom. Razpored sredstev za posamezne namene mora biti usklajen s predvidenimi potrebami in predvidenimi dohodki občine. 33. člen Predlog proračuna določi izvršni svet. Po opravljeni javni razpravi sprejme proračun občinska skupščina. Če občinska skupščina ni upoštevala predlogov in pripomb javne razprave obvesti o svojih stališčih posamezne predlagatelje. Stališče občinske skupščine mora biti obrazloženo. 34. člen Organi in organizacije, ki jim sredstva za delo zagotavlja občina iz proračuna, so dolžni občinski skupščini predložiti svoj program dela in potrebne utemeljitve o vrsti, vsebini in obsegu nalog, o pogojih dela in drugih okoliščinah, ki so pomembne za določanje višine sredstev ter poročilo o načinu pdrabe teh sredstev. 35. člen Za financiranje posameznih družbenih potreb, obveznosti in nalog, ki terjajo zagotavljanje finančnih sredstev in posebne organe upravljanja se v skladu z zakonom lahko ustanovijo skladi. * 36. člen Delovni ljudje in občani v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih lahko dajejo 'bude za ustanovitev namenskih skladov in udeležbo rnih sredstev. 4. Gospodarske in družbene dejavnosti 37. člen Občina usmerja razvoj gospodarskih dejavnosti, spremlja in analizira poslovanje organizacij združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, jih spodbuja in podpira pri ukrepih za povečanje proizvodnje in produktivnosti dela, pri uvajanju sodobne tehnologije in boljše organizacije dela in ekonomičnosti poslovanja. 38. člen Občina spodbuja poslovno-tehnično sodelovanje, ekonomsko in tehnično kooperacijo in integracije, skupna vlaganja in druge oblike združevanja dela in sredstev. Občina sodeluje pri ustvarjanju pogojev za razvoj gospodarskih dejavnosti v skladu s'politiko razvoja teh dejavnosti, določeno v družbenih planih. 39. člen Kadar je poslovanje organizacij združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov ali za delo drugih organizacij na določenem območju, se z odlokom občinske skupščine, ki temelji na zakonu, uredi način uresničevanja posebnega družbenega interesa v teh organizacijah. Posebni družbeni interes in način njegovega uresničevanja uveljavljajo delovni ljudje in občani s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, in s predpisi oziroma ukrepi občinske skupščine. 40. člen Svoje osebne in skupne potrebe po storitvah in proizvodih komunalnih gospodarskih dejavnosti zadovoljujejo delovni ljudje in občani v skladu z odlokom občinske oziroma mestne skupščine na podlagi zakona, pa tudi v okviru samoupravne interesne skupnosti določene komunalne dejavnosti, ki jo ustanovijo s samoupravnim sporazumom oziroma z družbenim dogovorom in v kateri povezujejo svoja sredstva in določajo namen uporabe teh sredstev ter uresničujejo druge skupne interese. 41. člen Delovni ljudje in občani v občini samostojno rešujejo svoje stanovanjske potrebe ter z družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi in pogodbami po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo in združujejo sredstva za ta namen ter urejajo medsebojna razmerja, pravice in obveznosti. Svoje interese pri graditvi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji in pri združevanju sredstev za te namene uresničujejo delovni ljudje in občani v občini samostojno na zborih stanovalcev, v hišnih svetih in v samoupravni stanovanjski skupnosti. 42. člen Občina načrtuje in zagotavlja razvoj stanovanjske graditve, skupaj z mestom sprejema urbanistično dokumentacijo, zagotavlja smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča in povezuje vse dejavnike, ki sodelujejo pri gradnji stanovanj. Občinska oziroma mestna skupščina lahko z odlokom na podlagi zakona predpišeta obveznost organizacij združenega dela in drugih zavezancev, da iz dohodka izločajo in združujejo sredstva za graditev stanovanj in za pomoč delovnim ljudem z nižjimi dohodki pri graditvi in uporabi stanovanj. Občina posveča posebno skrb stanovanjskim potrebam delovnih ljudi in občanov in družin, ki so po ustavi in zakonu deležne posebne družbene pomoči. 43. člen Delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, občina, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti imajo pravico in dolžnost zagotavljati pogoje za ohranitev in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja, z namenom, da zagotovijo pogoje za delo, stanovanje, počitek, kulturo in rekreacijo, kakor tudi da preprečujejo zdravju škodljive posledice, ki nastajajo v proizvodnji, porabi in prometu Občina in mesto določata z družbenimi in prostorskimi plani politiko varstva človekovega okolja, urbanizacije in prostorskega urejanja. 44. člen Za organizirano zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb po storitvah družbenih dejavnosti na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture, zdravstva, socialnega varstva,' varstva otrok in drugih družbenih dejavnosti ustanavljajo delovni ljudje neposredno in po svojih organizacijah združenega dela ter po drugih organizacijah in skupnostih z delavci v organizacijah združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti, samoupravne interesne skupnosti. V samoupravnih interesnih skupnostih delovni ljudje uresničujejo svobodno menjavo dela, enakopravno in sporazumno odločajo o opravljanju družbenih dejavnosti v skladu s skupnimi interesi, določajo politiko razvoja, združujejo sredstva za pospeševanje teh dejavnosti in opravljajo druge zadeve ali uresničujejo druge skupne interese, ki izvirajo iz narave odnosov na področjih za katera se ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti. 45. člen Delovni ljudje in občani v občini skrbijo za vzgojo in varstvo otrok in v ta namen določajo politiko razvoja otroškega varstva, zagotavljajo materialna sredstva za delovanje in razvoj otroškega varstva, skrbijo za usposabljanje strokovnih delavcev za delo na področju otroškega varstva ter opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese na področju družbenega varstva otrok. 46. člen Delovni ljudje in občani v občini skrbijo za vzgojo in izobraževanje mladine in za izobraževanje odraslih, določajo politiko razvoja vzgoje in izobraževanja, s sistemom štipendiranja in kreditiranja ter z drugimi načini skrbijo za izenačevanje materialnih pogojev za uresničevanje pravice do izobraževanja in opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese, kolikor se ne uresničujejo v mestu Ljubljana ali v širši družbenopolitični skupnosti. Občina ustanavlja osnovne šole in zagotavlja pogoje za njihovo delo. 47. člen Delovni ljudje in občani v občini razvijajo kulturno in prosvetno dejavnost, skrbijo za ustanavljanje in delovanje kulturnoprosvetnih organizacij in društev, pospešujejo zlasti delovanje amaterske in tiste kulturne in prosvetne dejavnosti, ki zajema širši krog delovnih ljudi in občanov, skrbijo za varstvo in vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov, zlasti Stare Ljubljane z gradom, spomenikov ljudske revolucije ter opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne mterese na področju kulture in prosvete, kolikor se ne uresničujejo v mestu Ljubljani ali v širši družbenopolitični skupnosti. 48. člen Delovni ljudje in občani v občini skrbijo za razvoj telesnokulturne dejavnosti, zlasti v vzgojno varstvenih zavodih, šolah, organizacijah združenega dela in v množičnih telesnokulturnih organizacijah, zagotavljajo sredstva za delo teh organizacij ter za gradnjo in vzdrževanje telesno vzgojnih objektov ter opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese na področju telesne kulture, kolikor se ne uresničujejo v mestu Ljubljani ali v širši družbenopolitični skupnosti. 49. člen Delovni ljudje in občani v občini pospešujejo razvoj zdravstvene službe in skrbijo za zdravstveno varstvo prebivalstva, predvsem pa mater, otrok in mladine. Posebno skrb posvečajo preventivnemu zdravstvenemu varstvu, odstranjevanju posledic obolenj in invalidnosti ter zagotavljajo ugodne higienske razmere za življenje in delo. Občanom, ki po veljavnih predpisih niso zavarovani in sami niso zmožni kriti stroškov zdravstvenega varstva, zagotavlja občina plačilo stroškov za zdravstvene storitve v skladu s svojimi predpisi. V sodelovanju z mestom Ljubljana skrbi občina, da zdravstveni zavodi in veterinarski zavodi ter službe na območju občine izvajajo zdravstveno varstvo v skladu s predpisi in programom razvoja zdravstvenega varstva in tako zadovoljujejo potrebe delovnih ljudi in občanov po zdravstvenem varstvu. 50. člen Delovni ljudje in občani v občini skrbijo za socialno varnost delovnih ljudi in občanov, za organizirano nudenje raznih oblik pomoči delovnim ljudem in občanom, ki so potrebni posebne družbene skrbi in varstva ter za odpravljanje vzrokov za nastanek socialnih problemov, zagotavljajo materialno osnovo službam in dejavnostim, ki zadovoljujejo socialne potrebe delovnih ljudi in občanov ter ustvarjajo pogoje za usposobitev za delo in samostojno življenje oseb, ki so pod posebnim družbenim varstvom. Posebno pozornost posvečajo varstvu otrok, matere in družine, vojaških, delovnih in drugih invalidov ter varstvu občanov, ki niso zmožni sami skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Občanom, ki nimajo nikakršnih virov dohodkov, zagotavljajo v skladu s predpisi občinske skupščine najnujnejša sredstva za preživljanje. 51. člen Delovni ljudje in občani v občini posvečajo posebno skrb udeležencem narodnoosvobodilne vojne in članom njihovih družin. V skladu s predpisi občinske skupščine zagotavljajo sredstva za družbeno pomoč borcem NOV in ožjim članom njihovih družin, ki nimajo zadostnih sredstev za dostojno preživljanje, zagotavljajo zdravstveno zaščito vsem tistim borcem in njihovim družinskim članom, ki tega varstva nimajo iz kakršnegakoli drugega naslova, dajejo borcem NOV družbeno pomoč za zdravljenje in rekreacijo, skrbijo za rehabilitacijo invalidov in zaposlovanje nezaposlenih borcev ter zagotavljajo pomoč otrokom padlih borcev NOV, ki-niso sposobni za pridobitno delo, v skladu s predpisi občinske skupščine zagotavljajo reševanje stanovanjskih vprašanj borcev in invalidov NOV ter ožjih članov njihovih družin. 5. Kadrovska politika 52. člen Delovni ljudje in občani v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in drugih samoupravnih organizacijah so nosilci kadrovske politike v občini. Delovni ljudje in občani vodijo kadrovsko politiko v skladu z načelom demokratične samoupravne kadrovske politike ter uresničujejo naslednje družbene cilje in načela: — kadrovska politika je sestavni del družbenega razvoja občine, — kadrovska politika je neodtujljiva samoupravna pravica delovnih ljudi, — temeljni cilj kadrovske politike je razvoj človeka kot svobodne socialistične osebnosti, ki ustrezno svojim sposobnostim in pridobljenemu znanju sodeluje pri ustvarjanju in porabi dobrin, — delovna mesta se zasedajo z ustrezno usposobljenimi kadri. 53. člen Za uresničitev družbenih ciljev in načel kadrovske politike delovni ljudje in občani zlasti: — sprejemajo letne, srednjeročne in dolgoročne kadrovske programe, — sprejemajo programe strokovnega, idejnopolitičnega, družbenoekonomskega in splošnega izobraževanja kadrov, — določajo strukturo kadrov, ki je potrebna za dolgoročni razvoj organizacij združenega dela, — določajo in razporejajo sredstva za izobraževanje kadrov, — določajo merila in pogoje za kadrovanje na odgovorna delovna mesta, — skrbijo, da so za zahtevne družbene in proizvodne funkcije izbrani delavci z zahtevanimi sposob- nostmi, znanjem, družbenopolitičnimi in moralno etičnimi kvalitetami, — spremljajo uresničevanje kadrovske politike. 54. člen Za uspešnejše uresničevanje kadrovske politike delovni ljudje in občani sklepajo družbene dogovore, s katerimi samoupravno urejajo in usklajujejo družbenoekonomske in druge odnose pri izvajanju kadrovske politike. III. LJUDSKA OBRAMBA 55. člen ' V skladu s temelji sistema obrambe Socialistične federativne republike Jugoslavije, obrambnim načrtom SR Slovenije in mesta Ljubljane občina ureja in organizira, v vojni pa vodi ljudsko obrambo na, svojem območju. V ta namen izdela in dopolnjuje obrambni načrt. Učinkovitost ljudske obrambe se zagotavlja z vključevanjem vseh človeških in materialnih zmogljivosti in sredstev v oborožen boj in vse druge oblike odpora zoper napadalca. Ljubljana ima enotni obrambni načrt; občina je dolžna svoj vojni načrt izvajati v skladu z mobilizacijskim in vojnim načrtom mesta Ljubljane ter izvajati posamezne ukrepe in določena opravila s področja ljudske obrambe. 56. člen Občina uresničuje svoje pravice in dolžnosti na področju ljudske obrambe na podlagi ustave SFRJ in ustave SR Slovenije ter v skladu z zadevnimi zveznimi in republiškimi zakoni. 57. člen » Na področju priprav za ljudsko obrambo občina po svojih organih in organizacijah zlasti: — določa vojno organizacijo ter. način dela'občinske skupščine in njenih organov v vojni in skrbi za zagotovitev materialnih in drugih sredstev za delo občinskih organov v vojni, — usklajuje priprave organizacij združenega dela, interesnih in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti za delo v vojnih razmerah, — usmerja priprave družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij za delo v vojnih razmerah, — spremlja izvajanje organizacijskih, kadrovskih in materialnih priprav civilne zaščite v krajevnih skupnostih, naseljih, stanovanjskih hišah, organizacijah združenega dela in drugih organizacijah in skupnosti, — sodeluje pri usklajevanju obrambnih priprav krajevnih skupnostih in jim nudi pomoč pri izvajanju njihovih nalog v ljudski obrambi, — sodeluje pri izvajanju načrta obrambne vzgoje delovnih ljudi in občanov. Ob neposredni vojni nevarnosti v skladu z mestnim načrtom občina izvaja ukrepe pripravljenosti in skrbi, da se ti ukrepi izvajajo na celotnem njenem območju. 58. člen Delovni ljudje in občani neposredno sodelujejo pri oblikovanju politike in načrtov ter izvajanju priprav za ljudsko obrambo v krajevni skupnosti in organizaciji združenega dela ali drugi temeljni organizaciji ali skupnosti, prek svojih delegacij pa v občini, mestu, republiki in federaciji. 59. člen V krajevni skupnosti se delovni ljudje in občani neposredno organizirajo in usposabljajo za ljudsko obrambo za varstvo in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi učinki ter za izvrševanje nalog, ki so določene z zakonom in statutom ter obrambnim načrtom občine. V vojni krajevne skupnosti organizirajo in izvajajo ljudsko obrambo in skrbijo ter zagotavljajo, da se v oborožen boj in druge oblike odpora vključijo vsi občani in vse materialne in druge zmogljivosti. Naloge v ljudski obrambi določijo krajevne skupnosti v svojih statutih in obrambnih načrtih. 60. člen Organizacije združenega dela, interesne in druge samoupravne organizacije m skupnosti izdelajo svoje obrambne načrte in izvajajo priprave za delo v vojnih razmerah v skladu z obrambnimi načrti, ukrepi in smernicami občine, mesta, republike in federacije. V vojni organizirajo proizvodnjo in storitve oziroma izvajajo drugo dejavnost po svojem obrambnem načrtu in zagotavljajo, da se v delo za oborožene sile in ljudsko obrambo, vključijo vse njihove materialne in druge zmogljivosti, napadalcu pa onemogoči njihova uporaba in izkoriščanje. 61. člen Za izvajanje priprav za ljudsko obrambo ustanovijo krajevne skupnosti in organizacije združenega dela ter druge organizacije in skupnosti svoje odbore za ljudsko obrambo. Imenujejo jih sveti krajevnih skupnosti oziroma najvišji organi samoupravljanja drugih organizacij in skupnosti. 62. člen Občinska skupščina ima svet za ljudsko obrambo, katerega sestavo in pristojnosti določa zakon. 63. člen Med vojno odloča o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine, če se ta ne more sestati, predsedstvo občinske skupščine katerega sestavo in pristojnosti določa zakon. Predsedstvo občinske skupščine predloži sprejete splošne akte v potrditev občinski skupščini, brž ko se ta lahko sestane. 64. člen Upravne in strokovne zadeve s področja ljudske obrambe opravlja za ljudsko obrambo pristojni upravni organ skupščine mesta Ljubljane, kolikor ni za opravljanje posameznih zadev z veljavnimi predpisi določena pristojnost drugih organov. IV. DRUŽBENA SAMOZAŠČITA 65. člen Občinska skupščina in njeni organi v okviru svojih pravic in dolžnosti zagotavljajo pogoje za razvoj in uveljavljanje učinkovite in organizirane družbene samozaščite vrednot, ki so skupnega pomena za delovne ljudi in občane, njihove samoupravne organizacije in skupnosti. 66. člen Medsebojni odnosi delovnih ljudi in občanov, pravice in dolžnosti državnih organov in krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v zvezi z dfužbeno samozaščito v občini se določajo s predpisi občinske skupščine v skladu z ustavo in zakonom. 67. člen Družbena samozaščita obsega ukrepe, ki jih v skladu z ustavo in zakonom sprejemajo in izvajajo delovni ljudje in občani, krajevne skupnosti, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter občinska skupščina zaradi popolnejše zaščite ustavnega sistema, družbenega in osebnega premoženja, samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov, pravic in svoboščin, kakor tudi drugih splošno priznanih vrednot. 68. člen Delovni ljudje in občani, temeljne organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, samoupravni organi in drugi organi so dolžni vsak v okviru svojih pravic in dolžnosti v uresničevanju družbene samozaščite: — razvijati zavest o varovanju temeljnih vrednot družbenega sistema,' — razvijati socialistične odnose, norme in oblike ravnanja pri opravljanju funkcij in izvrševanju poverjenih nalog pri opravljanju, koriščenju in razpolaganju z družbenim premoženjem, — varovati samoupravne pravice delovnih ljudi in občanov, — organizirati in razvijati civilno zaščito in druge oblike varovanja življenja in zdravja delovnih ljudi in občanov in zavarovanja družbene lastnine, — organizirati in razvijati zaščito človeka v prometu, — preprečevati in pravočasno odkrivati kazniva dejanja, nevestno poslovanje in izvrševanje funkcij in nalog ter druge oblike družbeno škodljivih pojavov, — organizirati organe samoupravne delavske kontrole, — nuditi pomoč samoupravnim in drugim organom, zlasti organom pristojnim za odkrivanje in pregon storilcev kaznivih in drugih družbeno škodljivih dejanj. 69. člen Za uresničevanje nalog družbene samozaščite imajo delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti, organizaciji združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih pravico in dolžnost, da se medsebojno povezujejo, da se povezujejo z državnimi organi, katerih delovanje je povezano z uresničevanjem nalog družbene samozaščite in da solidarno z usklajeno aktivnostjo zagotavljajo učinkovit sistem družbene samozaščite. 70. člen Pravice in dolžnosti v zvezi s samozaščito se določajo v splošnih aktih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v skladu z zakonom, tem statutom in drugimi samoupravnimi akti. Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti so dolžne s svojimi splošnimi akti predvideti vsebino in način organiziranja in izvajanja samozaščite, zlasti pa: zaščito človeka in premoženja, zaščito svobodnega družbenega dela, ukrepe za primer požara in elementarnih nezgod, zaščito pred sovražno aktivnostjo, hranjenje dokumentov in tajnih podatkov, vire sredstev in financiranje samozaščite, pravice in dolžnosti delavcev v organizacijah združenega dela, organov upravljanja, vodilnih delavcev in strokovnih služb, kakor tudi splošno odgovornost za priprave in izvajanje ukrepov družbene samozaščite. 71. člen Delavči v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela imajo pravico in dolžnost, da za uresničevanje in varstvo svojih samoupravnih pravic uveljavljajo samoupravno delavsko kontrolo neposredno, po organu upravljanja organizacije in po posebnem organu samoupravne delavske kontrole. Sestavo, volitve in odpoklic organa samoupravne delavske kontrole ter njegove pravice, dolžnosti in odgovornosti urejajo statut in drugi samoupravni akti organizacije v skladu z zakonom. V. URESNIČEVANJE SAMOUPRAVNIH PRAVIC V OBČINI 1. Oblike družbenega samoupravljanja 72. člen Delavci, drugi delovni ljudje in občani opravljajo funkcije oblasti in druge družbene zadeve z odločanjem v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih ter v drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, po delegatih v organih upravljanja organizacij združenega dela in drugih skupnosti in organizacij, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem in po delegatih v občinski skupščini in njenih organih. 73. člen Delavci in drugi delovni ljudje, samoupravno organizirani v organizaciji združenega dela oziroma drugi samoupravni organizaciji in skupnosti, odločajo in upravljajo družbene zadeve ter usklajujejo skupne interese: — na zborih delovnih ljudi, z referendumom in v javnih razpravah, — po delegatih v organih upravljanja in na drug način, določen s statutom in samoupravnim sporazumom, organizacije združenega dela oziroma druge samoupravne organizacije in skupnosti, — po delegatih v občinski skupščini, skupščini mesta Ljubljane in skupščinah širših družbenopolitičnih skupnostih, v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti in v samoupravnih organih organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena, — s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem, — prek raznih združenj organizacij združenega dela, — prek socialistične zveze delovnih ljudi, sindikatov in drugih družbenopolitičnih organizacij, — v drugih oblikah na način določen z ustavo, s tem statutom in statutom mesta Ljubljana. 74. člen Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti odločajo in upravljajo družbene zadeve in usklajujejo skupne interese: — na zborih delovnih ljudi in občanov, z referendumom in v javnih razpravah, — v organih upravljanja krajevne skupnosti in na drug način, določen s statutom krajevne skupnosti, — po delegatih v občinski skupščini, skupščini mesta Ljubljane, skupščinah širših družbenopolitičnih skupnosti, v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti in v samoupravnih organih organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega, družbenega pomena, — s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem, — v skupnostih potrošnikov oziroma uporabnikov določenih dobrin in storitev, — na zborih stanovalcev in v hišnih svetih, j — v krajevnih organizacijah SZDL in drugih družbenopolitičnih organizacijah in društvih, — v drugih oblikah, na način določen z ustavo, s tem statutom in statutom mesta Ljubljana. 75. člen Delovni ljudje in občani samoupravno organizirani v samoupravnih interesnih skupnostih sodelujejo v upravljanju družbenih zadev in odločanju o vprašanjih skupnega interesa ter uresničujejo samoupravne pravice- — v skupščini interesne skupnosti in v drugih oblikah, ki jih določa statut in samoupravni sporazum samoupravne interesne skupnosti, — s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem, — s sodelovanjem pri obravnavi in odločanju v zadevah iz pristojnosti občinske skupščine, ki jih določa ta statut, — prek drugih oblik v skladu z ustavo, s tem statutom in statutom mesta Ljubljana. Zbori delovnih ljudi in občanov 76. člen Delavci, drugi delovni ljudje in občani na svojih zborih v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih skupnostih in organizacijah: — obravnavajo vprašanja, ki so pomembna za te organizacije in skupnosti, kakor tudi vprašanja, ki so širšega družbenega pomena in dajejo pobude, predloge in mnenja za reševanje teh vprašanj, — obravnavajo poročila in predloge svojih organov samoupravi j an j a, — obravnavajo poročila in predloge delegacij in delegatov v občinski skupščini, skupščini mesta Ljubljane in skupščinah širših družbenopolitičnih skupnosti ter o njih odločajo, oziroma dajejo mnenja in predloge. — predlagajo občinski skupščini in skupščini mesta Ljubljane ter njihovim organom ukrepe za izvrševanje zadev iz njihove pristojnosti, — predlagajo ukrepe in dajejo druge predloge organizacijam združenega dela, krajevnim in samoupravnim interesnim skupnostim, — opravljajo nadzor nad delom občinske skupščine in njenih organov ter nosilcev javnih funkcij, organizacij združenega dela oziroma drugih skupnosti in organizacij, zlasti če gre za opravljanje dejavnosti posebnega družbenega pomena, — samostojno odločajo o zadevah, ki jih določa statut organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije ali skupnosti oziroma krajevne skupnosti. Zbori delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih samostojno odločajo poleg zadev, navedenih v prejšnjem odstavku še o: — ustanovitvi krajevne skupnosti, ali združitvi z drugo krajevno skupnostjo, — volitvah in razrešitvah organov krajevne skupnosti, če je tako določeno v statutu krajevne skupnosti. 77. člen Zbori delovnih ljudi in občanov obvezno razpravljajo o vseh vprašanjih, za katera je v tem statutu določeno, da jih občinska skupščina daje v javno razpravo. 78. člen Statuti organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma' statuti krajevnih skupnosti določajo način sklica in postopek za delo zborov delovnih ljudi in občanov. Zbori delovnih ljudi in občanov se lahko sklicujejo po interesnih področjih. Referendum 79. člen Delovni ljudje in občani v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, kakor tudi v občini, z referendumom odločajo neposredno o vprašanjih, ki imajo pomen za delovne ljudi in občane v teh organizacijah in skupnostih. S statutom organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti se določijo vprašanja, o katerih se v teh organizacijah in skupnostih obvezno odloča z referendumom, organe in postopek za izvedbo referenduma. 80. člen Občinska skupščina obvezno razpiše referendum za uvedbo samoprispevka in v drugih z zakonom določenih primerih. Referendum se lahko razpiše tudi kadar tako sklene občinska skupščina, da se delovni ljudje in občani vnaprej izrečejo o predlogu odloka ali drugega akta, da potrdijo že sprejet odlok ali drug akt ali da neposredno odločijo o posameznem vprašanju, ki ima splošen pomen. Odločitev sprejeta na referendumu je obvezna. 81. člen Občinska skupščina mora razpisati referendum, kadar ga za določeno vprašanje zahteva večina zborov delovnih ljudi in občanov v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. \ 82. člen Pobudo za razpis referenduma v občini lahko podajo: . y — organizacija združenega dela, krajevna skupnost, družbenopolitične organizacije, 'društva in združenja delovnih ljudi in občanov. Zbor občinske skupščine, v katerega delovno področje spada vprašanje, za katero je podana pobuda za razpis referenduma, mora v roku 30 dni obravnavati pobudo, o njej odločiti ter o svojem sklepu obvestiti pobudnika. 83. člen Referendum v občini vodi komisija za izvedbo referenduma, ki jo imenuje občinska skupščina. 84. člen Glede ostalih vprašanj v zvezi z referendumom veljajo določbe zakona o referendumu. Javne razprave 85. člen Z javno razpravo o najvažnejših vprašanjih, pomembnih za politični, gospodarski, družbeni, kulturni ali socialni razvoj, se zagotavlja neposredna in aktivna udeležba delovnih ljudi in občanov ter uresničevanje njihovega odločujočega vpliva v postopku priprav in sprejema odločitev o vprašanjih, ki imajo skupen ali splošen pomen. 86. člen V javni razpravi sodelujejo: organizacije združenega dela in njihova združenja, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije in društva, občinska skupščina in njeni organi, kakor tudi druge zainteresirane samoupravne organizacije in skupnosti ter delovni ljudje in občani kot posamezniki. 87. člen Občinska skupščina mora dati pred sprejetjem v javno razpravo osnutke:« — sprememb in dopolnitev statuta občine, — družbenih planov in proračuna občine, — predpisov, ki nalagajo delovnim ljudem in občanom nove oziroma izredne materialne obveznosti, — razpisa občinskega posojila, — osnutke drugih predpisov, oziroma aktov, za katere to določa zakon. 88. člen Vprašanja, ki so predmet javne razprave, se obravnavajo: na zborih delovnih ljudi in občanov, v samoupravnih organih, v delegacijah in konferencah delegacij, na javnih tribunah, zborih potrošnikov in upo- rabnikov komunalnih in drugih storitev, v družbenopolitičnih organizacijah in društvih, v zborih in organih občinske skupščine, v združenjih organizacij združenega dela ter na druge načine, predvidene s statuti organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. 89. člen Predlagatelj, oziroma organ, ki odloča o vprašanju, ki je dano v javno razpravo je dolžan: — osnutek akta ali gradiva javno objaviti oziroma zagotoviti, da se delovni ljudje in občani z njim pravočasno seznanijo, — predlog obrazložiti in navesti družbene, ekonomske in druge razloge za njegov sprejem, — določiti primeren rok za javno razpravo, — zagotoviti zbiranje vseh mnenj iz javne razprave, — zagotoviti strokovno obdelavo mnenj, stališč in predlogov, — skrbeti, da se akt pred zaključkom javne razprave ne začne sprejemati, — ob sprejemu akta obravnavati mnenja, stališča in predloge iz javne razprave in se o njih opredeliti, — na primeren način obvestiti udeležence javne razprave o stališčih, ki jih je zavzel o predlogih iz razprave. 2. Družbeni dogovori in samoupravni sporazumi 90. člen Delavci in drugi delovni ljudje s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom samoupravno urejajo medsebojna razmerja, usklajujejo interese in urejajo odnose širšega družbenega pomena. 91. člen S samoupravnim sporazumom delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v mejah svojih samoupravnih pravic in dolžnosti: usklajujejo svoje interese v družbeni delitvi dela in družbeni reprodukciji, združujejo delo in sredstva in urejajo medsebojna razmerja v zvezi z združevanjem dela in sredstev; ustanavljajo delovne in druge organizacije združenega dela, banke, poslovne in druge skupnosti; določajo osnove in merila za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke; določajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti ter ukrepe za njihovo uresničevanje ih urejajo druga razmerja skupnega pomena. Samoupravni sporazum sklenejo v imenu udeležencev sporazuma njihovi pooblaščeni organi. Samoupravni sporazum, ki se nanaša na uresničevanje neodtujljivih pravic delavcev, je v temeljni organizaciji združenega dela oziroma v drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti sprejet, če se z njim strinja večina delavcev oziroma delovnih ljudi organizacije oziroma skupnosti. 92. člen Sindikat ima pravico dajati pobudo in predloge za sklepanje samoupravnih sporazumov in lahko začne postopek za ponovno obravnavanje že sklenjenega sa- moupravnega sporazuma, če meni, da se z njim kršijo samoupravne pravice delavcev in družbenoekonomski odnosi, ki jih določa ustava. V postopku za sklenitev samoupravnega sporazuma, s katerim se urejajo medsebojna razmerja delavcev pri delu ali določajo osnove in merila za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke, sodeluje in sporazum podpiše sindikalna organizacija, ki jo določa statut sindikata. Če sindikalna organizacija ne podpiše samoupravnega sporazuma ima organizacija združenega dela pravico tak samoupravni sporazum uporabljati, sindikalna organizacija pa lahko začne spor pred sodiščem združenega dela. / 93. člen Organizacija združenega dela in druga samoupravna organizacija in skupnost, ki meni, da so s samoupravnim sporazumom drugih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti prizadete njene pravice ali interesi, ki temeljijo na zakonu, lahko začne postopek za ponovno obravnavanje samoupravnega sporazuma. 94. člen Z družbenim dogovorom organizacije združenega dela, zbornice in druga splošna združenja, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, organi družbenopolitične skupnosti, sindikati in druge družbenopolitične in družbene organizacije zagotavljajo in usklajujejo samoupravno urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega skupnega pomena za udeležence dogovora ali splošnega družbenega pomena. V imenu udeležencev sklenejo družbeni dogovor njihovi pooblaščeni organi. 95. člen Občinska skupščina spodbuja samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje in lahko predpiše, da so posamezne samoupravne organizacije in skupnosti dolžne opraviti postopek za samoupravno sporazumevanje oziroma družbeno dogovarjanje. 3. Družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine 96. člen V občini Ljubljana Center uresničujejo družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine: — občinska skupščina in njej odgovorni organi, — družbeni pravobranilec samoupravljanja, — samoupravni sodni organi, — postaja milice, — uprava javne varnosti, — občinsko javno tožilstvo, — občinsko sodišče, — sodnik za prekrške, — javni pravobranilec. Oblike in način uresničevanja družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine določata ustava in zakon. 97. člen Če nastanejo v organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji oziroma skupnosti bistvene motnje v samoupravnih odnosih ali so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija oziroma skupnost ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti, ima občinska skupščina, pod pogoji in v postopku, kot to določa zakon, pravico: — razpustiti delavski svet oziroma drug ustrezen organ upravljanja organizacije združenega dela in razpisati volitve članov v ta organ, — razpustiti izvršilne organe in odstaviti poslovodne organe in delavce na vodilnih delovnih mestih v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, — imenovati začasne organe z zakonskimi pravicami in dolžnostmi, — začasno omejiti uresničevanje določenih samoupravnih pravic delovnih ljudi in organov upravljanja ter uveljaviti druge z zakonom določene ukrepe, — zadržati izvršitev sklepov, drugih aktov in dejanj, s katerimi bi bile kršene samoupravne pravice delovnih ljudi in prizadeta družbena lastnina. 98. člen Občinski družbeni pravobranilec samoupravljanja kot samostojni organ občine, ukrepa in vlaga pravna sredstva in izvršuje druge z zakonom določene pravice in dolžnosti pri uresničevanju družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine. Občinski družbeni pravobranilec samoupravljanja začne pred občinsko skupščino, pred ustavnim sodiščem ali -pred sodišči in samoupravnimi sodnimi organi postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine, kakor tudi postopek, da se akti, sklepi in dejanja, s katerimi sta prizadeta samoupravljanje in družbena lastnina, razglasijo za nične. Občinski družbeni pravobranilec samoupravljanja začne postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine na lastno pobudo ali na pobudo delavcev, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, sindikalne organizacije in drugih družbenopolitičnih organizacij, državnih organov in občanov. Državni organi in organi samoupravljanja so dolžni dati občinskemu družbenemu pravobranilcu samoupravljanja na njegovo zahtevo podatke in informacije, ki so mu potrebni za opravljanje njegove funkcije. 99. člen Samoupravna sodišča varujejo s svojimi odločitvami svoboščine in pravice občanov in samoupravni položaj delovnih ljudi in samoupravnih organizacij ter skupnosti in zagotavljajo ustavnost in zakonitost. 100. člen Samoupravna sodišča se ustanavljajo kot sodišča združenega dela, poravnalni sveti, arbitraže, razsodišča in v drugih oblikah izvajanja samoupravne sodne funkcije, Samoupravna sodišča se ustanavljajo s samoupravnim aktom ali s sporazumom strank, v skladu z ustavo in zakonom. Akt o ustanovitvi samoupravnega sodišča določi v skladu z zakonom pristojnost, sestavo in organizacijo tega organa ter postopek pred sodiščem. 101. člen Postaja milice v občini varuje življenja in osebno varnost ljudi in premoženja, preprečuje kazniva dejanja, odkriva kazniva dejanja ter odkriva in prijema storilce kaznivih dejanj, opravija določene zadeve s področja varovanja z ustavo določenega reda, Vzdržuje javni red in mir, nadzoruje in ureja promet na javnih cestah, pomaga odpravljati posledice elementarnih in drugih hudih nesreč, sodeluje s pristojnimi upravnimi , organi v zadevah, ki spadajo v delovno področje postaje, predlaga uvedbo postopka o prekršku in opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in drugi predpisi. 102. člen V skladu z ustavo in zakonom so v statutu mesta Ljubljana določene pravice in dolžnosti občinskega javnega tožilstva, občinskega sodišča, sodnika za prekrške in javnega pravobranilca pri uresničevanju družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine. VI. DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE 103. člen Družbenopolitične organizacije se v skladu s svojo vlogo in nalogami v razmerju do občinske skupščine in njenih organov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti vključujejo kot aktivne družbenopolitične sile v dogajanja v družbenem in gospodarskem življenju v občini. 104. člen Zveza komunistov, kot organizirana vodilna idejno politična sila delavskega razreda in vseh delovnih ljudi je glavni pobudnik in nosilec politične dejavnosti pri oblikovanju in nadaljnjem razvoju socialističnih samoupravnih družbenih odnosov, za krepitev socialistične družbene in demokratične zavesti in za varstvo in nadaljnji razvoj socialistične revolucije. Na tej podlagi je Zveza komunistov idejno usmerjevalni faktor novih družbenih odnosov, ustvarjajoč široko iniciativnost vseh delovnih ljudi pri reševanju družbenopolitičnih vprašanj ter je tako bistven dejavnik notranjega življenja in funkcioniranja samoupravnih organov in institucij v samoupravnem družbenopolitičnem sistemu. 105. člen V socialistični, zvezi delovnega ljudstva So veni j e kot prostovoljni in demokratični zvezi delovnih ljudi in občanov ter vseh organiziranih socialističnih sil z Zvezo komunistov kot vodilno idejno in politično silo, delovni ljudje kot posamezniki in organizirani v družbenopolitičnih organizacijah uresničujejo politično in akcijsko enotnost socialističnih sil ter v ta namen: obravnavajo vsa družbena vprašanja, zavzemajo stališča in dajejo politične pobude z vseh področij družbenega življenja, določajo skupne programe družbene dejavnosti, in skupna družbena mirila za volitve delegacij in delegatov ter zagotavljajo demokratično predlaganje in določanje kandidatov za člane delegacij in za delegate ter za samoupravne javne in druge družbene funkcije, obravnavajo splošna vprašanja kadrovske politike in vzgoje kadrov ter določajo merila za izbiranje kadrov, opravljajo družbeno nadzorstvo in presojajo delo organov oblasti in samoupravljanja, zagotavljajo obveščanje delovnih ljudi in občanov in vpliv na javno komuniciranje, se borijo za humane, socialistične demokratične odnose in odpravljajo pojave, ki takim odnosom škodujejo. 106. člen V sindikatu kot najširši organizaciji delavskega razreda, se delavci borijo: Za tak položaj delavskega razreda, kot ga določa ustava; za uresničevanje socialističnih samoupravnih odnosov in odločilno vlogo delavctev pri upravljanju družbene reprodukcije; za uresničevanje interesov in samoupravnih in drugih pravic delavcev na vseh področjih dela in življenja; za zagotavljanje enakopravnosti delavcev pri združevanju dela in sredstev, pridobivanju in delitvi dohodka in pri določanju skupnih meril za delitev po rezultatih dela; za samoupravno povezovanje in združevanje različnih področij družbenega dela; za razvijanje proizvajalnih sil družbe in večjo produktivnosti dela; za samoupravno usklajevanje posamičnih, skupnih in splošnih družbenih interesov; za višjo izobrazbo in usposabljanje delavcev za opravljanje samoupravnih in drugih družbenih funkcij; za demokratično predlaganje kandidatov za delegate v organe upravljanja organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in kandidatov za delegacije teh organizacij in skupnosti ter delegate v skupščine družbenopolitičnih skupnosti; za najširšo udeležbo delavcev pri izvrševanju funkcij oblasti in pri upravljanju drugih družbenih zadev; za uresničevanje interesov delavskega razreda v kadrovski politiki; za varstvo pravic delavcev; za zagotavljanje socialne varnosti in razvoj življenjskega standarda delavcev, kot tudi za razvijanje in krepitev solidarnosti in za večjo razredno zavest in odgovornost samoupravljavcev. 107. člen V organizaciji Zveze združenj borcev NOV kot prostovoljni organizaciji udeležencev NOB, delovni ljudje in občani v skladu s programom Zveze komunistov in Socialistične zveze delovnega ljudstva razvijajo tradicije NOB in jih prenašajo na mlade generacije, prizadevajo si za napredek socialističnih in samoupravnih odnosov, krepitev enakopravnosti, bratstva in enotnosti med narodi in narodnostmi, medčloveško humanih odnosov in solidarnost. Zavzemajo se za urejanje socialnih, stanovanjskih, zdravstvenih in drugih vprašanj udeležencev NOB in njihovih družinskih članov, dajejo pobude in predloge skupščinam družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti za reševanje vprašanj s tega področja. 108. člen Mladina v občini se zaradi uresničevanja skupnih interesov mladih združuje v občinsko organizacijo Zveze mladine Slovenije, ki jo Sestavljajo aktivi mladih v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, šolah vseh stopenj, y dijaških domovih, v organizacijah in društvih, ki delajo z mladino. Tako organizirana se vključuje v družbenopolitično življenje občine skupno z ostalimi družbenopolitičnim^ organizacijami občine, obravnava vsa družbena vprašanja in se aktivno vključuje v njihovo reševanje, usklajuje mnenja in daje pobude ter predloge o vprašanjih, za katera so mladi še posebej zainteresirani. 109. člen Občani in delovni ljudje se združujejo tudi v drugih družbenih organizacijah, združenjih in društvih glede na svoje interese in potrebe, delujejo po svojih statutih in programu Socialistične zveze in se prek nje vključujejo v družbenopolitično življenje v občini. 110. člen Na pobudo organizacije Zveze komunistov, Socialistične zveze, sindikata in drugih zainteresiranih družbenopolitičnih organizacij občinska skupščina in njeni organi organizirajo skupne sestanke ali posvetovanja delegacij organizacij združenega dela, delegacij krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti zaradi obravnavanja določenih vprašanj, za katere so te zainteresirane. 111. člen Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo z družbenopolitičnimi organizacijami zlasti pri organiziranju javnih razprav, ob pripravi družbenih dogovorov, ob volitvah delegacij, pri organiziranju konferenc delegacij, ob izvajanju družbene zaščite samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine, na področju družbene samozaščite in ob vseh pomembnejših vprašanjih družbenega življenja v občini. 112. člen Občinska skupščina in njeni organi so dolžni obravnavati mnenja in predloge, ki jih delovni ljudje in občani podajo na konferencah, javnih tribunah, v sekcijah in drugih oblikah delovanja družbenopolitičnih organizacij. 113. člen Občinska skupščina in njeni organi seznanjajo družbenopolitične organizacije s svojim delovanjem tudi tako, da jim pošiljajo gradiva, poročila, analize in druge informacije o pomembnejših vprašanjih. 114. člen Delegacije v- organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih so dolžne ob sprejemanju svojih stališč in odločanju o posameznih vprašanjih v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti, v samoupravnih organih v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnosti obravnavati in upoštevati mnenja, predloge in pobude družbenopolitičnih organizacij. 115. člen Občina zagotavlja družbenopolitičnim organizacijam materialna sredstva in druge pogoje za uresničevanje njihove ustavne funkcije. VII. KRAJEVNA SKUPNOST 116. člen Krajevna skupnost je temeljna samoupravna skupnost, v kateri se na samoupraven način organizirajo delovni ljudje in občani, ki živijo ali delajo na določenem območju. S samoupravnim sporazumevanjem in na druge načine se povezujejo s temeljnimi organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, ki so zainteresirane za sodelovanje in so dolžne sodelovati pri zadovoljevanju določenih skupnih interesov, potreb in nalog delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti ter delovni ljudje, združeni v družbenopolitičnih organizacijah in društvih. Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti v sodelovanju z drugimi samoupravnimi skupnostmi in organizacijami neposredno zadovoljujejo svoje določene osebne in skupne potrebe, odločajo o uresničevanju svojih skupnih interesov, sodelujejo pri odločanju o vprašanjih skupnega pomena v občini, mestu Ljubljana in v širših družbenopolitičnih skupnostih. 117. člen Svoje skupne potrebe in interese delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti zadovoljujejo in uresničujejo na svojih zborih in samoupravnih organih, v krajevnih organizacijah Socialistične zveze delovnega ljudstva in drugih družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, v društvih, v . skupnostih potrošnikov in uporabnikov določenih dobrin in storitev, na zborih stanovalcev, v hišnih svetih in v stanovanjskih skupnostih, z referendumom, s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, v delegaciji in po delegatih v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnosti ali zadeve posebnega družbenega interesa, v samoupravnih interesnih skupnostih in v občini ter širših družbenopolitičnih skupnostih. Izvrševanje določenih skupnih potreb in interesov delovni ljudje in občani poverjajo organom in delovnim telesom krajevne skupnosti. 118. člen Krajevna skupnost se ustanovi v soseski, več soseskah ali delu mesta, kjer so podani pogoji, ki zagotavljajo možnosti za uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov. Delovni ljudje in občani posamezne soseske, več sosesk ali dela mesta ustanovijo krajevno skupnost, se združijo z drugo krajevno skupnostjo ali del krajevne skupnosti priključijo k drugi krajevni skupnosti na podlagi razprave, sprejetih stališč in dogovora v organizaciji Socialistične zveze delovnega ljudstva. 119. člen Pobudo za ustanovitev, združitev krajevnih skupnosti, izdvojitev dela krajevne skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti lahko dajo: — krajevna organizacija Socialistične zveze delovnega ljudstva, — najmanj 50 delovnih ljudi in občanov, ki živijo ali delajo na območju, za katero se predlaga ustanovitev, združitev, izdvojitev dela krajevne skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti drugi krajevni skupnosti. Pobudo za združitev, dveh ali več'krajevnih skupnosti, izdvojitev dela krajevne skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti drugi krajevni skupnosti morajo podati delovni ljudje in občani z območja vsake krajevne skupnosti, ki se želi združiti; pobudo za priključitev k drugi krajevni skupnosti pa morajo podpre- ti tudi delovni ljudje in občani iz tiste krajevne skupnosti, h kateri se namerava priključiti del območja druge krajevne skupnosti. Krajevna organizacija socialistične zveze delovnega ljudstva mora o pobudi za ustanovitev, združitev krajevnih skupnosti izdvojitev dela krajevne skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti izvesti na teh območjih javno razpravo. 120. člen O ustanovitvi krajevne skupnosti odločajo zbori delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti. Zbori delovnih ljudi in občanov veljavno sklepajo o ustanovitvi krajevne skupnosti, če je na njih navzočih vsaj 5 °/o delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti oziroma na območju, za katero je zbor sklican. Sklep o ustanovitvi krajevne skupnosti sprejmejo zbori z večino glasov navzočih delovnih ljudi in občanov. Ce o ustanovitvi krajevne skupnosti sklepa več zborov delovnih ljudi in občanov, morajo vsi zbori sprejeti sklep v enakem besedilu. 121. člen Zbor delovnih ljudi in občanov, ki sklepajo o ustanovitvi krajevne skupnosti skliče predsednik krajevne organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva. 122. člen Krajevna skupnost je pravna oseba. 123. člen Krajevna skupnost ima svoj statut. Osnutek statuta pripravi izvršni organ krajevne skupnosti in ga predloži krajevni organizaciji SZDL, da organizira in izvede javno razpravo o osnutku statuta krajevne skupnosti. Po zaključku javne razprave izvršni organ krajevne skupnosti na podlagi pripomb, stališč in mnenj, danih v javni razpravi, sestavi predlog statuta. Statut sprejme samoupravni organ krajevne skupnosti. Statut krajevne skupnosti je sprejet, če je zanj glasovalo najmanj 2/3 vseh delegatov v samoupravnem organu krajevne skupnosti. 124. člen Statut krajevne skupnosti podrobneje določa: — pravice in dolžnosti krajevne skupnosti ter način njihovega uresničevanja, — naloge in način dela organov krajevne skupnosti, — način urejanja odnosov z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, — način oblikovanja in sprejemanja programov in planov razvoja krajevne skupnosti, — oblike in nosilce samoupravnega sporazumevanja, — način zagotavljanja javnosti dela in obveščanja, — način zbiranja in odločanja o uporabi sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti v skladu s programi razvoja krajevnih skupnosti, — vprašanja, o katerih delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti odločajo na referendumu. — druga temeljna vprašanja, ki so pomembna za delovanje krajevne skupnosti in življenje delovnih ljudi in občanov v njej. 125. člen Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti odločajo o vsebini in načinu zadovoljevanja ter solidarnega uresničevanja svojih določenih osebnih in skupnih potreb, interesov in nalog na področju medsebojnih odnosov v naselju, urbanističnega programiranja,' urejanja naselij in drugega prostora, otroškega in socialnega varstva, zdravstvenega varstva, vzgoje in izobraževanja, prosvete in kulture, telesne kulture ter rekreacije, varstva kulturnih ter zgodovinskih spomenikov, upravljanja s stanovanji in prebivanja, komunalnih in drugih dejavnosti za neposredno zadovoljevanje njihovih potreb ter potreb družin in gospodinjstev, varstva interesov potrošnikov in uporabnikov organizacije ljudske obrambe in družbene samozaščite, varstva naravnega okolja, upravljanja družbenega premoženja, javnega obveščanja ter drugih področij skupnega življenja in dela. Skupne potrebe, interese in naloge na posameznih področjih skupnega življenja in dela opredeljujejo delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s statutom te skupnosti. 126. člen Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti sprejemajo programe in plane razvoja krajevne skupnosti, s katerimi določijo tudi način združevanja in uporabe sredstev in dela za uresničevanje posameznih skupnih nalog. 127. člen Za zadovoljevanje in uresničevanje določenih skupnih potreb, interesov in nalog delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom na podlagi programa in plana razvoja krajevne skupnosti ter v skladu s statutom te skupnosti oziroma občine, združujejo svoja sredstva z delom dohodka, ki ga za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti namenijo delavci temeljnih organizacij združenega dela z območja krajevne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela, katerih delavci živijo na območju te krajevne skupnosti, s sredstvi, ki se na podlagi družbenega plana občine, programov in planov samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela določijo za uresničevanje programa krajevne skupnosti in za zadovoljevanje komunalnih, socialnih in drugih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti, z delom davkov, taks in drugih dajatev, zbranih na območju krajevne skupnosti, ki jih občina odstopi krajevni skupnosti za uresničevanje njenih nalog v skladu s plani in programi razvoja krajevne skupnosti, občine in mesta, z dopolnilnimi sredstvi iz proračuna občine, s prostovoljno združenimi sredstvi družbenopolitičnih in družbenih organizacij, združenj in društev v krajevni skupnosti in z drugimi sredstvi. Delovni ljudje in občani tudi sami prispevajo določena sredstva s samoprispevkom ali na drug način. Delovni ljudje in občani odločajo o programu uporabe sredstev prispevka za uporabo mestnega zemljišča. 128. člen Občinska skupščina vsako leto določi višino sredstev od dohodka od davkov, taks in drugih dlvščin, ki jih odstopa krajevnim skupnostim za uresničevanje nji- hovih nalog in funkcionalno dejavnost krajevnih skupnosti. Občinska skupščina s posebnim predpisom določi merila in kriterije za udeležbo posamezne krajevne skupnosti na sredstvih, namenjenih za funkcionalno dejavnost krajevnih skupnosti, upoštevajoč območje ter število delovnih ljudi in občanov. 129. člen Pri dopolnilnih sredstvih občinskega proračuna so lahko udeležene krajevne skupnosti, v katerih del dohodka temeljnih organizacij združenega dela, samoprispevek in drugi dohodki ne zadostujejo za financiranje njihovih nalog, določenih v delovnih progamih, ki so usklajeni s programi občine in mesta. 130. člen Krajevna skupnost razpolaga s svojimi sredstvi samostojno in jih razporeja s finančnim načrtom v skladu s svojim delovnim programom. Namenska sredstva se razporejajo za namene, za katere so bila dana. Predlog delovnega programa in finančnega načrta krajevne skupnosti obravnavajo delovni ljudje in občani na svojih zborih, sprejme pa ga organ samoupravljanja v krajevni skupnosti. 131. člen Krajevne skupnosti lahko združujejo svoja sredstva, razen sredstev, ki se namensko zbirajo v krajevni skupnosti, v posebnem samostojnem skladu. Sklad ustanovijo s samoupravnim sporazumom krajevne skupnosti. S sredstvi sklada razpolaga zbor delegatov krajevnih skupnosti. Sredstva se delijo po merilih, ki jih sprejme zbor delegatov krajevnih skupnosti. 132. člen Zaradi ustvarjanja in zagotavljanja materialnih in drugih pogojev za svoje življenje in delo se lahko delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti neposredno povezujejo v skupnosti, v katerih na samoupravni podlagi ugotavljajo, usklajujejo in uresničujejo interese skupnega pomena. S samoupravnim sporazumom se lahko več krajevnih skupnosti dogovori tudi za oblikovanje lastnih skupnih služb ter določi organe za usmerjanje in nadzor nad delom teh služb, Krajevne skupnosti lahko oblikujejo tudi posamezne skupne organe za opravljanje stalnih ali občasnih nalog. VIII. SKUPŠČINSKI SISTEM 133. člen Zaradi neposrednega uresničevanja svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti in organizirane udeležbe pri opravljanju funkcij skupščin družbenopolitičnih skupnosti oblikujejo delovni ljudje in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter družbenopolitičnih organizacijah svoje delegacije. 134. člen V temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih oblikujejo delegacije: 1. delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, ki opravljajo zadeve skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela, 2. delovni ljudje, ki delajo v kmetijstvu, obrtni in v podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih je lastninska pravica, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja, 3. delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela. kot tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ, na način, določen i ustavo in zakonom, 4. delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih. Pri oblikovanju delegacij v organizacijah združenega dela na področju izobraževanja sodelujejo študentje in učenci srednjih šol pod pogoji in na način, ki jih določa zakon. Delegacijo oblikujejo tudi delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki ni na območju občine, na katerem je sedež te organizacije. V temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti z majhnim številom delovnih ljudi, opravljajo funkcijo delegacije vsi delovni ljudje. V družbenopolitičnih organizacijah opravljajo funkcijo delegacij njihova izvoljena telesa, določena z njihovimi statuti oziroma ž drugimi akti. Dve ali več delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ, lahko oblikuje skupno delegacijo v skladu z zakonom oziroma odlokom občinske skupščine. 135. člen Če se med mandatnim obdobjem skupščine družbenopolitične skupnosti ustanovi nova temeljna samoupravna organizacija ali skupnost, se vključi njena delegacija v opravljanje funkcij skupščine družbenopolitičnih skupnosti v skladu z zakonom in odlokom občinske skupščine. 136. člen Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti samostojno določajo s svojim statutom v skladu z zakonom število članov, sestavo svoje delegacije kakor tudi način izvolitve in odpoklica delegacije. 137. člen Število delegatov, ki jih delegacije oziroma konference delegacij organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter krajevnih skupnosti pošiljajo v zbore občinske skupščine se določi sorazmerno s številom delovnih ljudi in občanov v teh organizacijah oziroma skupnostih, vendar tako, da je zagotovljena ustrezna zastopanost posameznih področij družbenega dela oziroma posameznih območij. 138. člen Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča v skupščini, ravnajo delegati v skladu s smernicami Svojih samoupravnih organizacij in skupnosti in temeljnimi stališči delegacij oziroma družbenopolitičnih organizacij, ki so jih delegirale, kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar so samostojni pri opredeljevanju in glasovanju. 139. člen Delegat je dolžan o delu skupščine in o svojem delu obveščati delegacije in temeljne samoupravne organizacije in skupnosti oziroma družbenopolitične organizacije, ki so ga delegirale, in jim je odgovoren ža svoje delo. Samoupravne organizacije in skupnosti s svojimi statuti in samoupravnimi sporazumi podrobneje določajo pravice, dolžnosti in odgovornosti za delo delegacij in delegatov ter zagotavljajo pogoje za njihovo delo. 140. člen Vsak delegat ima pravico dajati zboru katerega član je, predloge odlokov in drugih aktov in sprožiti vsako vprašanje z delovnega področja zbora, ob upoštevanju pravic in dolžnosti delegacij. 141. člen. Delegat ima na zasedanjih zbora pravico predlagati zboru, katerega član je, naj Obravnava vprašanje, ki se nanaša na delo izvršnega sveta, na izvrševanje zakonov in drugih predpisov ali na delo upravnih organov. Delegat ima na zasedanju zbora pravico zahtevati od izvršnega sveta ali od predstojnika ustreznega upravnega organa odgovor na vprašanja, ki se tičejo njihovega dela ali zadev iz njihove pristojnosti. 142. člen Da bi lahko ‘izvrševal svoje dolžnosti, ima delegat pravico zahtevati od upravnih organov ter od organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti podatke, ki so mu potrebni .za njegovo delo v občinski skupščini. 143. člen Delegat v skupščini uživa imuniteto. Delegat ne more biti klican na 'kazensko odgovornost, ne priprt, ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil ali za glas, ki ga je dal v zboru, katerega član je in v skupščini. Delegat ne more biti priprt brez dovoljenja zbora, katerega član je; prav tako se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne more začeti kazenski postopek brez dovoljenja zbora. Brez dovoljenja zbora, katerega član je, sme biti delegat priprt samo, če je zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana kazen strogega zapora nad pet let. V takem primeru mora državni organ, ki je delegatu vzel prostost, to sporočiti predsedniku zbora. Ta predloži primer zboru, da odloči, ali naj se postopek nadaljuje oziroma ali naj ostane odločba o odvzemu prostosti v veljavi. Zbor sme vzpostaviti imuniteto tudi delegatu, ki se nanjo ni skliceval, če je to potrebno za opravljanje njegove funkcije. Če zbor ni zbran, odloči mandatno-imunitetna komisija ustreznega zbora proti poznejši potrditvi zbora o tem, ali dovoljuje odvzem prostosti oziroma nadaljevanju kazenskega postopka in o vzpostavitvi imunitete delegatu. Kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti soodloča s skupščino družbenopolitične skupnosti, uživajo člani te skupščine imuniteto v skladu z drugim odstavkom tega člena. IX. OBČINSKA SKUPŠČINA 1. Položaj in pristojnosti 144. Člen Občinska skupščina je organ samoupravljanja in naj višji organ oblasti v okviru pravic in dolžnosti, ki jih ima občina po tem statutu, ustavi SRS in zakonih. 145. člen V okviru pravic in dolžnosti, ki jih uresničujejo delovni ljudje in občani na podlagi tega statuta, ustave in zakona v občini, občinska skupščina: določa politiko in odloča o temeljnih vprašanjih, ki so pomembna za politično, gospodarsko, socialno in kulturno življenje in družbeni razvoj občine; sprejema družbeni plan, proračun, predpise in' druge splošne akte, obravnava vprašanja skupnega pomena za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter usklajuje njihova razmerja in interese, daje pobudo za sklepanje družbenih dogovorov in pri tem sodeluje; razpravlja o vprašanjih s področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite; izvršuje nadzorstvo zakonitosti, določa temeljno organizacijo upravnih organov, njihove pravice, dolžnosti in pooblastila ter način imenovanja in razreševanja predstojnikov občinskih upravnih organov; skrbi za izvajanje začrtane politike, predpisov in drugih splošnih aktov, določa politiko izvrševanja predpisov in drugih' splošnih aktov ter obveznosti organov in organizacij v zvezi z njihovim izvrševanjem; izvršuje politično kontrolo nad delom izvršnega sveta in upravnih organov ter skupščini odgovornih nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij in jim daje smernice za delo. 146. člen Občinska skupščina opravlja družbeno nadzorstvo na območju občine ter opravlja vse druge zadeve, za katere je pristojna po ustavi, tem statutu, zakonih in po drugih predpisih. 147. člen Občinska skupščina lahko sklene, da posamezna vprašanja iz svoje pristojnosti da v javno razpravo delovnim ljudem in občanom v organizacijah združenega dela ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v krajevnih skupnostih. Občinska skupščina lahko sklene, da predlog predpisa ali drugo vprašanje iz svoje pristojnosti predloži delovnim ljudem in občanom, da se o njem izjavijo z referendumom. 2. Sestava 148. člen V občinsko skupščino pošiljajo svoje delegate delovni ljudje in občani organizirani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter družbenopolitičnih organizacijah. 149. člen Dve ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti povezanih z delom in drugimi skupnimi interesi' v. združenem delu v procesu reprodukcije oziroma z interesi v občini, ki jim glede na merila določena s' tem statutom ne pripada delegatsko mesto v zboru združenega dela, se združujejo v konferenco delegacij zaradi delegiranja skupnega delegata v zbor združenega dela, obravnavanja vprašanj iz pristojnosti občinske skupščine, določanja skupnih smernic za delegate in zaradi uresničevanja drugih svojih pravic in dolžnosti v^ zvezi z opravljanjem funkcij občinske skupščine. Konference delegacij se oblikujejo s sporazumi, ki jih sklenejo temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, ki so te delegacije izvolile, na podlagi odloka občinske skupščine. 150. člen Občinsko skupščino sestavljajo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor. 151. člen Zbor združenega dela sestavlja: 39 delegatov temeljnih samoupravnih -organizacij in • skupnosti na področju gospodarstva, 8 delegatov temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja prosvetno kulturne dejavnosti, 6 delegatov temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja socialno zdravstvene dejavnosti in 1 delegat delovnih ljudi, ki delajo s svojimi delovnimi sredstvi v obrtnih in drugih dejavnostih in delavcev, s katerimi združujejo svojo delo in delovha sredstva, 5 delegatov delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev , ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot temeljne organizacije združenega dela in 1 delegat aktivnih vojaških in civilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ. Zbor krajevnih skupnosti sestavlja 35 delegatov delovnih ljudi in občanov V krajevnih skupnostih. Družbenopolitični zbor sestavlja 30 delegatov delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbenopolitičnih organizacijah. 152. člen O določenih vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine soodločajo v skladu s tem Statutom skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine. 3. Pristojnosti in delo zborov 153. člen . Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor obravnavajo in odločajo o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine enakopravno oziroma skupaj, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa tudi samostojno. O zadevah iz pristojnosti občinske skupščine, o katerih soodločajo na podlagi tega statuta skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, odločajo pristojni zbori občinske skupščine enakopravno s skupščino ustrezne samoupravne interesne skupnosti. 154. člen Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno: — sprejemajo spremembe statuta občine, — dajejo soglasje k spremembi statuta mesta Ljubljane in k spremembi statutov drugih skupnosti občin, — sprejemajo poslovnik občinske skupščine, — volijo in razrešujejo predsednika in podpredsednika občinske skupščine, — volijo in razrešujejo predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta, — imenujejo in razrešujejb predstojnike, ki vodijo upravne organe ter občinskega družbenega pravobranilca samoupravljanja, — volijo oziroma imenujejo in razrešujejo druge funkcionarje, za katere je tako določeno z zakonom ali drugim predpisom, — imenujejo in razrešujejo člane organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, za katere je tako določeno s tem statutom, zakonom ali drugim aktom. 155. člen Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno oziroma enakopravno z družbenopolitičnim zborom v skladu z njegovo pristojnostjo: — sprejemata družbeni načrt občine in načela za financiranje skupnih in splošnih potreb v občini, — sprejemata proračun in zaključni račun proračuna občine, — sprejemata odloke in druge splošne akte, s katerimi se urejajo- pravice in obveznosti delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, če po tem statutu ni za to pristojen posamezni zbor, — odločata o razpisu referenduma v občini, — odločata o zadolžitvah, prevzemanju jamstva, razpisu občinskega posojila in o drugih premoženjsko pravnih razmerjih v občini, • — odločata o uvedbi prostovoljnega varčevanja in o drugih oblikah prostovoljnega in solidarnega združevanja sredstev v občini, — določata davčno politiko v občini in sprejemata ustrezne odloke in druge splošne akte s področja davkov, taks in drugih dajatev, — odločata o vključitvi občine v skupnosti občin, — odločata o ukrepih za varstvo človeka in okolja, — določata temeljno organizacijo upravnih organov, njihove pravice, dolžnosti in pooblastila, — odločata o ustanovitvi organizacij združenega dela, — opravljata družbeno nadzorstvo nad zakonitostjo, — odločata v skladu z zakonom o ukrepih zoper organizacije združenega dela ali druge samoupravne organizacije oziroma skupnosti, v katerih nastanejo bistvene motnje pri uresničevanju samoupravnih pravic delavcev ali, ki ne izpolnjujejo svojih z zakonom določenih obveznosti ali pa huje oškodujejo družbene interese, — dajeta soglasje k programu razvoja organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega interesa razen organizacij združenega dela, ki so posebnega pomena za mesto Ljubljana, — dajeta soglasje k odlokom in drugim splošnim aktom skupščine mesta Ljubljane s področja komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, stanovanjskih razmerij, gospodarjenja s stavbnimi zemljišči, pri- spevka za uporabo mestnega zemljišča in drugih področij, — odločata o združevanju sredstev z drugimi občinami in o organizaciji skupnih organov, organizacij in služb; — odpravljata in razveljavljata predpise in splošne akte izvršnega sveta, če so ti predpisi jn splošni akti v nasprotju z ustavo, zakonom ali drugimi predpisi, — obravnavata vprašanja in odnose s področja notranjih zadev, javne varnosti, družbene samozaščite, ljudske obrambe in pravosodja, družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine ter temeljna vprašanja s področja kadrovske politike, — obravnavata vsa vprašanja, ki so pomembna za življenje delovnih ljudi in občanov s področja financiranja družbenopolitične skupnosti, prostorskega planiranja in prostorskega urejanja, iz gradnje in ureditve naselij, stanovanjske in komunalne dejavnosti, o tem zavzemata stališča, dajeta mnenja in predloge ter o teh zadevah odločata, razen če posamezna zadeva ni v pristojnosti posameznega zbora, — opravljata druge zadeve iz pristojnosti občinske skupščine, ki jih po tem statutu ne opravljajo posamezni zbori. - 156. člen Odločitev o izločitvi dela dohodka za skupne in splošne družbene potrebe ter o namenu in obsegu sredstev za te potrebe ne more-biti sprejeta, če je ne sprejme zbor združenega dela. 157. člen Zbor združenega dela samostojno oziroma enakopravno z družbenopolitičnim zborom v skladu z njegovo pristojnostjo: — sprejema odloke in druge splošne akte ter ukrepe za urejanje zadev, ki se nanašajo na družbeni plan in delitev dohodka, , — obravnava stanje in razvoj posameznih gospodarskih ih drugih družbenih področij, medsebojna razmerja v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravne družbene ekonomske odnose in delitev dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela, druga vprašanja, ki imajo splošen pomen za družbeni in gospodarski razvoj ter o tem zavzema stališča, daje mnenja, predloge in priporočila ter spremlja izvrševanje predpisov in drugih splošnih aktov; — obravnava vprašanja, ki se nanašajo na uresničevanje samoupravnih pravic in samoupravnih družbenih odnosov delovnih ljudi v združenem delu v občini in odloča o teh vprašanjih, — usklajuje posamezne in skupne interese delovnih ljudi na vseh področjih združenega dela in samostojnega osebnega dela s sredstvi, ki so last občanov ter odloča o teh vprašanjih, — obravnava vprašanja s področja samoupravnega sporazumevanja, ga spodbuja in sodeluje pri družbenem dogovarjanju, — zadrži izvršitev samoupravnega splošnega akta organizacije združenega dela do sklepa ustavnega sodišča, če misli, da je akt v nasprotju z ustavo ali zakonom in uvede postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti tega akta, — obravnava predloge in stališča zborov delovnih ljudi v organizacijah združenega dela ter drugih sa- moupravnih organizacijah in skupnostih in jih obvešča o svojih ukrepih in sklepih, — opravlja druge zadeve s področja samoupravnih pravic delovnih ljudi, njihovih dolžnosti in svoboščin, če te zadeve niso v pristojnosti drugega zbora. 158. člen Zbor krajevnih skupnosti samostojno oziroma enakopravno z družbenopolitičnim zborom v skladu z njegovo pristojnostjo: — sprejema odloke in druge splošne akte iz pristojnosti občinske skupščine, ki urejajo življenje in delo občanov v krajevnih skupnostih, — sproži postopek za samoupravno sporazumevanje krajevnih skupnosti, — obravnava in usklajuje programe razvoja krajevnih skupnosti' v občini, ter preučuje, usmerja in spodbuja delo krajevnih skupnosti, —- obravnava vsa vprašanja in odnose, ki so pomembni za življenje delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in ki se nanašajo na področje sodelovanja med krajevnimi skupnostmi v občini in izven nje, gospodarjenja in uporabe dobrin v splošni rabi ter uporabe mestnega zemljišča ter o tem zavzema stališča, daje mnenja in predloge, — obravnava vprašanja, ki se nanašajo na imena cest, ulic, trgov, poti, parkov na območju občine ter daje o teh vprašanjih mnenja in predloge skupščini mesta, — spodbuja sodelovanje med delegacijami krajevnih skupnosti zaradi uspešnega skupnega reševanja nalog iz pristojnosti zbora in sporazumnega reševanja drugih vprašanj skupnega pomena za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih, usklajuje delo v krajevnih skupnostih ter o tem daje priporočila, predloge in mnenja, — obravnava delovanje neposrednih oblik samoupravljanja v krajevnih skupnostih in daje priporočila za razvoj in delovanje teh oblik, — obravnava pripombe in predloge zborov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in jih obvešča o svojih ukrepih in sklepih, — zadrži izvršitev splošnega akta krajevne skupnosti do sklepa ustavnega sodišča, če misli, da je akt v nasprotju z ustavo ali zakonom in uvede postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti tega akta, — opravlja druge zadeve s področja samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov, če te zadeve niso v pristojnosti drugega zbora. 159. člen Družbenopolitični zbor enakopravno s pristojnim zborom oziroma zboroma odloča o vprašanjih, ki se nanašajo na: — uresničevanje, razvoj in varstvo z- ustavo določenega socialističnega samoupravnega sistema, — sistem in organizacijo ljudske obrambe v občini, javno varnost in sistem družbene samozaščite, — temeljna vprašanja s področja kadrovske politike. , 160. člen Družbenopolitični zbor sodeluje pri odločanju z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti tako, da sprejema stališča v zadevah, ki se nanašajo na: — temeljne cilje in osnovna razmerja družbenoekonomskega razvoja občine, ki so vsebovana v družbenih planih, — uresničevanje ustavnosti in zakonitosti in varstvo svoboščin in pravic človeka in občana, — sistem informiranja in splošne pogoje javnega obveščanja. 161. člen Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični, zbor na skupni seji: — pošiljajo delegate na zasedanja zbora občin skupščine Socialistične republike Slovenije, — glasujejo o izvolitvi članov predsedstva Socialistične republike Slovenije, — imenujejo sekretarja občinske skupščine, — opravljajo druge zadeve, če je tako določeno s tem statutom, ustavo ali zakonom. 162. člen Skupščine temeljnih samoupravnih interesnih skupnosti na področjih vzgoje in izobraževanja, kulture, zdravstva in socialnega varstva odločajo enakopravno s pristojnimi zbori občinske skupščine o vprašanjih s teh področij, ki so v pristojnosti teh zborov. Skupščine drugih temeljnih samoupravnih interesnih skupnosti odločajo enakopravno s pristojnimi zbori občinske, skupščine o temeljnih vprašanjih z njihovega področja, če tako določi ustavni zakon: Pristojni zbori občinske skupščine samostojno sprejemajo odločitve, s katerimi se začasno uredijo vprašanja, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če samoupravna interesna skupnost o takih vprašanjih ne odloči, ter samostojno sprejemajo z zakonom določene začasne ukrepe nasproti samoupravnim interesnim skupnostim v primerih in pod pogoji, ki veljajo za sprejemanje takih ukrepov nasproti organizacijam združenega dela. 163. člen Vsak zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posameznem vprašanju ima pravico razpravljati o tem vprašanju, zavzemati stališča in dajati svoje predloge pristojnim zborom, če gre za vprašanja, ki imajo poseben pomen za izvrševanje njegovih nalog. Pristojni zbori morajo 'pred odločitvijo razpravljati o stališčih in predlogih tega zbora. 164. člen Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva od izvršnega sveta občinske skupščine poročila in mu postavlja vprašanja. Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva poročila in pojasnila od predstojnikov občinskih upravnih organov. 165. člen Vsak zbor zaseda in odloča ločeno na svoji seji. Zbori, ki enakopravno sodelujejo pri odločanju, lahko zasedajo skupaj, glasujejo pa ločeno. 166. člen Zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov v zboru. Zbor sprejema sklepe in druge akte z večino glasov navzočih delegatov, razen če se z zakoni ali tem statutom ne zahteva posebna večina. Glasovanje je javno. Ce zbor v skladu s poslovnikom tako sklene, se glasuje tajno. 167. člen Občinska skupščina ima svoj poslovnik, s katerim ureja način dela, faze postopka za sprejemanje predpisov in drugih aktov glede na doseženo stopnjo soglasja, način usklajevanja stališč in preverjanje stopnje soglasja, natančneje določa delovna področja zborov, soodločanje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti s pristojnimi zbori, način usklajevanja njihovega dela in druge za delo občinske skupščine in njenih zborov pomembne zadeve. 4. Predsednik skupščine in predsedniki zborov 168. člen Občinska skupščina ima predsednika in enega ali več podpredsednikov. Občinska skupščina izvoli predsednika s tajnim glasovanjem izmed delegatov v občinski skupščini, na predlog občinske konference SZDL po prej opravljenem kandidacijskem postopku. Kandidati so izvoljeni, če so dobili najmanj 2/3 glasov vseh delegatov v skupščini. Predsednik in podpredsedniki se volijo za 4 leta in ne morejo biti več kot dvakrat izvoljeni za to dplž-nost. 169. člen Predsednik občinske skupščine: — predstavlja občinsko skupščino, — sklicuje in vodi skupne seje zborov, — skrbi, da se dela po skupščinskem poslovniku, skupaj s predsedniki zborov razlaga določbe poslovnika občinske skupščine in njenih zborov glede pristojnosti zborov in teles občinske skupščine in sprejema stališča o drugih, s poslovnikom občinske skupščine določenih vprašanjih, ki so skupnega pomena za delo zborov, — podpisuje predpise in druge akte, ki jih sprejme občinska skupščina oziroma dva ali več zborov, — opravlja druge zadeve, ki so mu dane s statutom, poslovnikom in z drugimi predpisi. Če je predsednik občinske skupščine zadržan, ga nadomestuje podpredsednik, ki ga sam določi. 170. člen Vsak zbor občinske skupščine ima predsednika, ki ga izvoli zbor izmed delegatov tega zbora na predlog najmanj 5 delegatov tega zbora. Predsednik zbora se voli za štiri leta in ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za to dolžnost. ] 171. člen Predsednik zbora predstavlja zbor, sklicuje in vodi njegove seje, skrbi, da zbor posluje po poslovniku, podpisuje predpise in druge akte, ki jih sprejme zbor, in opravlja druge zadeve, ki so mu dane s statutom, poslovnikom zbora in z drugimi predpisi. 172. člen Delegacija, katere član je izvoljen za predsednika ali podpredsednika skupščine ali za predsednika zbo- ra, ima pravico pošiljati na zasedanje zbora drugega delegata, vendar pa delegat, ki je bil izvoljen za navedeno funkcijo v tem primeru nima pravice glasovati. 5. Sekretar skupščine 173. člen Za opravljanje organizacijsko tehničnih nalog v zvezi z delovanjem občinske skupščine in njenih organov ter za sodelovanje z delegacijami in konferencami delegacij ima občinska skupščina posebno službo, ki jo vodi sekretar skupščine. Sekretarja skupščine imenuje občinska skupščina na skupni seji vseh zborov. Organizacijo in delovno področje skupščinske službe podrobneje ureja odlok občinske skupščine o organizaciji upravnih organov. 6. Stalna In občasna delovna telesa občinske skupščine in njenih zborov 174. člen Občinska skupščina in njeni zbori lahko ustanovijo komisije, odbore in druga stalna ali občasna delovna telesa za preučevanje predlogov, predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina in njeni zbori in za preučevanje drugih vprašanj iz pristojnosti občinske skupščine. 175. člen Občinska skupščina ima naslednja stalna delovna telesa: — komisijo za družbeno nadzorstvo, — komisijo za prošnje in pritožbe, — komisijo za zadeve borcev in invalidov NOV, — komisijo za samoupravne akte organizacij združenega dela, T- komisijo za verska vprašanja, — komisijo za volitve in imenovanja, — komisijo za odlikovanja, — statutarno pravno komisijo, — svet za ljudsko obrambo, — svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Vsak zbor občinske skupščine ima komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov. 176. člen Sestavo, naloge in način dela komisij in drugih delovnih teles določi občinska skupščina z odlokom. 177. člen Z odlokom ali drugim aktom lahko občinska skupščina ali njen zbor ustanovita tudi druga stalna ali občasna delovna telesa in določita njihovo delovno področje in sestavo. 178. člen Komisije in druga delovna telesa občinske skupščine in njenih zborov imajo 5 do 15 članov. Predsednika in večino članov komisij in drugih delovnih teles imenuje občinska skupščina oziroma njen zbor izmed delegatov, druge člane pa delegirajo družbenopolitične in druge organizacije v občini. X. IZVRSNI SVET 179. člen Izvršni svet je izvršilni organ občinske skupščine. Izvršni svet je v mejah pravic in dolžnosti občine odgovoren občinski skupščini za stanje na vseh področjih družbenega življenja, z uresničevanje politike in za izvrševanje predpisov in drugih splošnih aktov občinske skupščine, kakor tudi za delo občinskih upravnih organov. Izvršni svet opravlja svoje pravice in dolžnosti na podlagi in v okviru ustave, zakonov in drugih predpisov. 180. člen Izvršni svet: — skrbi za uresničevanje politike občinske skupščine, — skrbi, da se izvršujejo zakoni, družbeni plan, proračun, odloki in drugi akti občinske skupščine, — predlaga odloke in druge splošne akte iz pristojnosti občinske skupščine, — daje občinski skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih skupščini pošiljajo pooblaščeni predlagatelji, — predlaga družbeni plan občine, — predlaga občinski proračun in zaključni račun o izvršitvi proračuna, — izvršuje proračun občine, — izdaja predpise za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine, — skrbi za izvrševanje sklepov in smernic občinske skupščine in posameznih zborov, — usklajuje in usmerja delo upravnih organov, da bi se zagotovilo izvajanje politike in izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov skupščine, — nadzoruje delo občinskih upravnih organov, — skrbi in je odgovoren za to, da občinska uprava kot celota dobro deluje in da opravlja upravne in strokovne naloge, ki jih ima po zakonu in tem statutu, — odloča v sporu o pristojnosti med posameznimi občinskimi upravnimi organi, — daje mnenja k predlogom za ustanovitev medobčinskih upravnih organov in spremlja njihovo delo, — ustanavlja komisije, odbore in druga stalna ali občasna delovna telesa za opravljanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti, — predlaga ukrepe za izboljšanje organizacije in dela občinskih upravnih organov, — opravlja druge zadeve, določene z ustavo, zakonom oziroma tem statutom. 181. člen Izvršni svet sestavljajo predsednik in 14 članov. Izvršni svet ima lahko enega ali več podpredsednikov. Predsednika izvršnega sveta voli občinska skupščina na predlog komisije za volitve in imenovanja po poprej opravljenem kandidacijskem postopku v socialistični zvezi delovnih ljudi, podpredsednike in člane pa predlog kandidata, ki je predlagan za predsednika izvršnega sveta in na podlagi mnenja komisije za volitve in imenovanja. Ob izvolitvi članov izvršnega sveta imenuje občinska skupščina na predlog predsednika sveta izmed članov sveta predstojnike občinskih temeljnih upravnih organov. Predsednika in člane izvršnega sveta voli občinska skupščina za štiri leta in so lahko ponovno izvoljeni še za štiri leta. Član izvršnega sveta ne more biti hkrati član delegacije. 182. člen Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati občinski skupščini razrešitev posameznih članov sveta in izvolitev novih. Razrešitev ali ostavka predsednika sveta ali ostavka večine članov izvršnega sveta ima za posledico ostavko celotnega sveta. Če izvršni svet kolektivno odstopi ali če mu je izglasovana nezaupnica, ostane v svoji funkciji do izvolitve novega sveta. 183. člen Izvršni svet dela in odloča o zadevah iz svoje pristojnosti na seji. Izvršni svet odloča z večino glasov vseh članov sveta. 184. člen Predsednik izvršnega sveta predstavlja svet, sklicuje seje sveta in jim predseduje ter skrbi za izvajanje sklepov sveta ter podpisuje akte, ki jih izdaja svet. Predsednika v primeru odsotnosti ali daljše zadržanosti nadomešča podpredsednik. 185. člen Člani izvršnega sveta so dolžni izvrševati sklepe sveta, o njih obveščati delavce služb, katere vodijo in skrbeti, da se ti sklepi pravočasno, pravilno in učinkovito izvajajo. 186. člen Izvršni svet obvešča zbore občinske skupščine o splošnem stanju glede izvajanja politike in izvrševanja zakonov, odlokov in splošnih aktov občinske skupščine in o svojem delu. Izvršni svet mora občinski skupščini in posameznim zborom na njihovo zahtevo dati poročilo o izvajanju politike in o izvrševanju zakonov, odlokov in drugih aktov občinske skupščine. 187. člen Člani izvršnega sveta se udeležujejo sej občinske skupščine in njenih zborov ter so dolžni na zahtevo dajati mnenja k osnutkom predpisov in mnenja o drugih vprašanjih iz področja dela izvršnega sveta in občinskih upravnih organov. 188. člen Pri izvrševanju svojih nalog ima izvršni svet pravico zahtevati od organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnost; ter državnih organov, da mu dajo podatke in pojasnila o vprašanjih iz njihovega delovnega področja. Organizacije in organi so mu te podatke in pojasnila 'dolžni dajati. 189. 'člen Vsak član izvršnega sveta ima pravico sprožiti obravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti sve- ta, dati pobudo za pripravo predpisov in drugih aktov, za katerih predlaganje je pristojen svet in predpisov, ki jih sam izdaja, ter predlagati svetu naj določi načelna stališča in smernice za delo občinskih upravnih organov. 190. člen Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagoioviti izvajanja določene politike ali izvrševanja odloka ali drugega splošnega akta občinske skupščine, katerega izdaja se predlaga, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlok ali drug splošni akt, katerega izdajo predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice. Vsak zbor občinske skupščine lahko na predlog najmanj desetih delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu. Vprašanje zaupnice izvršnemu svetu mora občinska skupščina obravnavati. Če občinska skupščina izglasuje nezaupnico izvršnemu svetu, je ta dolžan odstopiti. 191. člen Najmanj deset delegatov katerega koli zbora občinske skupščine lahko v svojem zboru sproži interpelacijo, naj se obravnavajo posamezna politična vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta. 192. člen Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati v občinski skupščini. O imuniteti člana izvršnega sveta odloča svet. XI OBČINSKI UPRAVNI ORGANI 193. člen Občinski upravni organi v okviru svojih pristojnosti in pooblastil; — izvršujejo zakone, druge predpise in splošne akte občinske skupščine in izvršnega sveta ter skupščin širših družbenopolitičnih skupnosti, zagotavljajo njihovo izvrševanje in izvajajo določeno politiko, — odločajo o upravnih stvareh, opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve, izdajajo izvršilne predpise in druge upravne akte, — spremljajo stanje in razvoj na določenem področju, opozarjajo na pojave, ki jih ugotovijo pri izvajanju zakonov in drugih predpisov ter določene politike in dajejo pobude za reševanje vprašanj s teh področij, — pripravljajo predpise in druge splošne akte in opravljajo druge strokovne zadeve v okviru svoje pristojnosti za potrebe občinske skupščine, posameznih 'zborov, izvršnega sveta in drugih organov in teles skupščine, '— opravljajo druge naloge, ki spadajo v njihovo pristojnost na podlagi ustave, zakonov in drugih splošnih aktov. 194. člen Občinski upravni organi so. samostojni v okviru svojih pooblastil in za svoje delo odgovarjajo občinski skupščini in izvršnemu svetu. Upravni organi so pri svojem delu dolžni ravnati v skladu z načelnimi stališči in smernicami občinske skupščine in izvršnega sveta. Upravni organi sodelujejo med seboj, z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti ter z organizacijami združenega dela in drugimi' samoupravnimi organizacijami in skupnostmi o vprašanjih, na katerih imajo te organizacije in skupnosti interes in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu. 195. člen Upravni organi s svojim delom zagotavljajo na področjih, ki spadajo v njihovo pristojnost in na katerih so neposredno odgovorni za izvrševanje predpisov, učinkovito uresničevanje pravic in interesov delovnih ljudi, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter redno seznanjajo skupščino in izvršni svet o stanju na posameznih področjih, ju obveščajo o svojih ugotovitvah ter dajejo predloge za uspešnejše in učinkovitejše delovanje občinske uprave. Na področjih iz pristojnosti samoupravnih interesnih skupnosti, delovnih organizacij posebnega družbenega interesa in drugih skupnosti in organizacij, kjer te skupnosti in organizacije samostojno spremljajo dogajanja, sodelujejo pri oblikovanju in izva-vanju politike, predlagajo in izvajajo ustrezne ukrepe ter dajejo predloge iz svojega delovnega področja, občinski upravni organi sodelujejo s temi skupnostmi in organizacijami, izmenjujejo stališča in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu, še posebej pa v zadevah, v katerih samoupravne interesne skupnosti soodločajo z občinsko skupščino. 196. člen Upravne zadeve iz občinske pristojnosti opravljajo oddelki, kot temeljni upravni organi in drugi upravni organi. Temeljni občinski upravni organi so: — oddelek za gospodarstvo in finance, — oddelek za gradbene in komunalne zadeve, — oddelek za družbene službe, ' — oddelek za splošne zadeve, — davčna uprava. Druge občinske upravne organe določi občinska skupščina s posebnim odlokom, s katerim določi tudi področje dela posameznih temeljnih in drugih upravnih organov ter kdo določa njihovo notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest. 197. člen zf zakonom in odlokom občinske skupščine na podlagi zakona se lahko poveri organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenim organizacijam, društvom in drugim organizacijam, da urejajo s svojimi akti določene odnose širšega interesa, da odločajo v posamičnih zadevah o določenih pravicah in obveznostih in da izvršujejo druga javna pooblastila. Ž zakonom in odlokom občinske skupščine na podlagi zakona se lahko določi, kako se izvršujejo javna pooblastila, ki so poverjena posameznim organizacijam in skupnostim, kot tudi določajo pravice skupščine in drugih organov družbenopolitične skupnosti glede dajanja smernic tem organizacijam in skupnostim in opravljanja nadzora v zvezi z izvrševanjem javnih pooblastil. 198. člen Predstojnik upravnega organa organizira in vodi delo organa ter je za njegovo delo in izvrševanje nalog in zadev iz pristojnosti upravnega organa, ki ga vodi, osebno odgovoren. Predstojnik upravnega organa mora poročati o stanju na ustreznem upravnem področju in o delu upravnega organa, ki ga vodi, zborom občinske skupščine in izvršnemu svetu. Na zahtevo občinske skupščine, njenega zbora ali njihovih delovnih teles mora dajati obvestila in pojasnila o vprašanjih s področja organa, ki ga vodi. Na vprašanja delegatov na seji je dolžan dati odgovor. 199. člen Delo upravnih organov je javno, kolikor ni z zakonom ali aktom občinske skupščine, izdanim na podlagi zakona, določeno, da je treba posamezne podatke varovati kot tajnost oziroma, da se ne smejo objaviti. 200. člen Delavci, ki opravljajo naloge upravnega organa, sestavljajo delovno skupnost upravnega organa. Pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev delovne skupnosti upravnega organa se urejajo s samoupravnimi akti delovne skupnosti na podlagi ustave in zakona. Občinska skupščina zagotovi s proračunom sredstva za delo občinskih upravnih organov glede na pomen, zahtevnost in obseg nalog teh organov. XII. AKTI OBČINSKE SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANOV 201. člen Občinska skupščina in njeni organi sprejemajo predpise in druge splošne ter druge akte v okviru svojih pravic in dolžnosti. 202. člen Sprejem predpisa ali splošnega akta lahko predlaga vsak delegat v svojem zboru, ,izvršni svet, skupščina samoupravne interesne skupnosti, komisija občinske skupščine oziroma zbora in samoupravni organ organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in < druge samoupravne organizacije in skupnosti. Vsak zbor lahko predlaga sprejem predpisa ali splošnega akta, ki ga sprejema drug zbor oziroma zbora enakopravno. Če se zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašnja ne zedinijo glede besedila predloga predpisa ali drugega akta ali če predlog predpisa oziroma drugega akta ni bil sprejet v enem ali več zborih ali v skupščini samoupravne interesne skupnosti oziroma ni bil sprejet v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora, postavijo skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor in. skupščina samoupravne 1 interesne skupnosti enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj. Če se skupna komisija ne sporazume ali če zbori oziroma skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo njenega sporazumnega predloga, se predlog odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko ponovno da na dnevni red na predlog enega zbora ali skupščine samoupravne interesne skupnosti ali izvršnega sveta. Če ostane usklajevalni postopek brez uspeha, lahko izvršni svet predlaga izdajo odloka o začasnih ukrepih in izdela predlog takšnega odloka, če meni, da bi lahko zaradi tega, ker akt ni bil sprejet, nastala za družbeno skupnost občutna škoda ali bi bilo ogroženo nemoteno opravljanje dejavnosti ali zadev, ki so posebnega družbenega pomena. Odlok o začasnih ukrepih je v pristojnih zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih delegatov v teh zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti. Če zbori oziroma zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo odloka o začasnih ukrepih v enakem besedilu, lahko izvršni svet predlaga obravnavo na skupni seji vseh zborov. Zbori na skupni seji veljavno sklepajo o odloku o začasnih ukrepih, če je na seji navzoča večina delegatov vsakega zbora. Odlok o začasnih ukrepih velja, če je bil sprejet z večino glasov navzočih delegatov. Odlok o začasnih ukrepih ostane v veljavi do sprejema dokončnega akta, vendar najdalj eno leto od dneva, ko je bil sprejet. Če proračun do dneva, ko bi moral začeti veljati, ne more biti sprejet, se financiranje začasno izvaja na' temelju proračuna iz prejšnjega leta. 205. člen Vse druge akte, razen predpisov in splošnih aktov, sprejemajo občinska skupščina in njeni organi z večino glasov navzočih delegatov oziroma članov, če s posebnimi predpisi ni drugače določeno. 203. člen Predpis ali splošni akt, ki ga sprejema zbor, je sprejet, če zanj glasuje večina vseh delegatov tega zbora. 204. člen Predpis ali drug akt pri katerega sprejemanju enakopravno sodelujejo zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti oziroma h kateremu je po tem statutu družbenopolitični zbor dolžan sprejeti stališča, je sprejet, če ga zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejmejo v enakem besedilu oziroma v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora. 206. člen Postopek za sprejemanje predpisov in splošnih ter drugih aktov občinske skupščine in njenih organov se natančneje določi s poslovnikom. 207. člen Predpis ali splošni akt se objavi v Uradnem listu SR Slovenije in začne veljati osmi dan po objavi, če ni v samem predpisu drugače določeno. Samo iz posebno utemeljenih razlogov, se lahko določi, da začne predpis veljati prej kot osmi dan po objavi ali istega dhe, ko je bil objavljen. Družbeni plan in proračun ter predpisi, ki so izdani za njuno izvrševanje, se uporabljajo za čas, za katerega veljata družbeni plan oziroma proračun. 208. člen Predpis in drug splošni akt občinske skupščine velja za območje občine, če ni v predpisu ali splošnem aktu določeno, da velja le za del območja občine. XIII. JAVNOST DELA ORGANOV IN ORGANIZACIJ 209. člen Delo občinske skupščine in njenih organov, organov upravljanja organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij in društev je javno. 210. člen Občinska skupščina, organi samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela posebnega družbenega pomena so dolžni pravočasno in pravilno seznanjati javnost o pripravi, sprejemu aktov ali ukrepov ter izvrševanju nalog iz svojega delovnega področja, o vprašanjih, ki so predmet družbenih, dogovorov ali samoupravnih sporazumov ter o predlogih odločitev, ki zadevajo najširši krog delovnih ljudi in občanov. Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti ter druge skupnosti in organizacije so dolžne objektivno, popolno in pravočasno seznanjati delovne ljudi in občane o dogodkih, pojavih in dejavnostih v organizacijah združenega dela ter krajevnih skupnostih in družbenem življenju v občini. 211. člen / ‘Občinska skupščina in njeni organi, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti ter druge organizacije in skupnosti seznanjajo delovne ljudi in občane na zborih, s posebnimi poročili, publikacijami in podobno, prek internih glasil, občinskega glasila in prek drugih sredstev javnega obveščanja. 212. člen O delu občinske skupščine obveščajo javnost predsednik občinske skupščine predsednik zbora, predsed-nih izvršnega sveta ter za posamezne upravne organe predstojniki teh organov. Osebe iz prvega odstavka tega člena lahko pooblastijo tudi druge osebe za obveščanje javnosti. 213. člen Statuti organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti določajo način in osebe, ki so odgovorne in pooblaščene za obveščanje javnosti ter zadeve in podStke, ki pomenijo tajnost ali se ne smejo objaviti. 214. člen S področja dela občinske skupščine in njenih organov so tajni in se ne smejo objaviti: — podatki iz načrtov in programov dela teritorialne obrambe, — podatki o organizaciji civilne zaščite, — podatki o strateških objektih, — podatki o opremi ljudske obrambe. 215. člen Seje občinske skupščine so javne. Predstavniki organov upravljanja v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in .skupnostih v skladu s poslovnikom lahko sodelujejo v delu skupščine. 216. člen Uresničevanje načela javnosti ne sme biti v nasprotju z interesi varnosti in obrambe države in z drugimi družbenimi interesi, ki jih določa zakon. XIV. ODGOVORNOST NOSILCEV SAMOUPRAVNIH IN DRUGIH FUNKCIJ 217. člen Vsi organi in organizacije in drugi nosilci samoupravnih javnih in drugih družbenih funkcij opravljajo svojo funkcijo na podlagi in v okviru ustave, zakonov, statutov in danih pooblastil. Vsi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij so pri svojem delu in opravljanju funkcij pod družbenim nadzorstvom. 213. člen Vsak nosilec družbene funkcije v občinski skupščini in njenih organih, ki ga voli ali imenuje občinska skupščina je skupščini osebno odgovoren za opravljanje svoje funkcije. Občinski skupščini so kolektivno odgovorni izvršni svet in delovna telesa, ki jih imenuje občinska skupščina. 219. člen Funkcionarji občinske skupščine so osebno odgovorni za opravljanje svoje funkcije v okviru svojih pravic, dolžnosti in pooblastil. V okviru politične odgovornosti lahko občinska skupščina funkcionarja odpokliče ali razreši funkcije, postavi vprašanje njegove zaupnice, poda oceno njegovega dela ali mu izreče javni opomin. Način in postopek izvajanja politične odgovornosti funkcionarjev podrobneje določa poslovnik. 220. člen Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, delegacije in delegati imajo pravico podati pobudo za ugotovitev politične odgovornosti delegatov, funkcionarjev skupščine in delavcev občinskih upravnih organov ter drugih strokovnih služb. Občinska skupščina in drugi pristojni organi so dolžni obravnavati pobudo, proučiti navedbe v pobudi in ugotoviti dejansko stanje ter storiti vse potrebne ukrepe. O svojih ukrepih go dolžni obvestiti pobudnike. 221. člen Izvoljeni ali imenovani nosilec samoupravne, javne ali druge funkcije ima pravico odstopiti in odstop obrazložiti. XV. SODELOVANJE OBČINSKE SKUPŠČINE Z DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUPNOSTMI IN ORGANIZACIJAMI 222. člen Zaradi uresničevanja svojih nalog, urejanja vprašanj skupnega pomena, izmenjave izkušenj in medsebojne pomoči sodeluje občina Ljubljana Center z mestom Ljubljana, drugimi občinami, s SR Slovenijo ter drugimi skupnostmi in organizacijami v skladu z ustavo, statutom mesta Ljubljana, s tem statutom in družbenimi dogovori. Sodelovanje' občine z družbenopolitičnimi skupnostmi ter drugimi skupnostmi in organizacijami razvijajo, spodbujajo in uresničujejo občinska skupščina in njeni organi, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter strokovna in druga združenja v okviru svojih pristojnosti ozirofna dejavnosti. 1. Sodelovanje občine z mestom Ljubljana 223. člen Zaradi odločanja o uresničevanju določenih skupnih interesov, pravic in dolžnosti skupnega pomena za delovne ljudi in občane na območju mesta, se občina Ljubljana Center z občinami Ljubljana Bežigrad. Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik združi v skupnost občin in posebno družbenopolitično skupnost — mesto Ljubljana. Pravice in dolžnosti skupnega pomena za delovne ljudi in občane v mestu Ljubljana so določene s statutom mesta Ljubljane, ki ga kot skupni dogovor združenih občin po javni razpravi sprejme skupščina mesta Ljubljane v soglasju z občinskimi skupščinami. 224. člen Občinska skupščina sodeluje z mestom Ljubljana po svojih delegatih v zboru občin; na zasedanje zbora občin delegira občinska skupščina svoje delegate v skladu s tem statutom in statutom mesta. 225. člen Zbor občin mestne skupščine, poleg zadev, ki jih kot pravice in dolžnosti' mesta opravlja po statutu mesta, obravnava in usklajuje tudi naslednje zadeve iz pristojnosti občin: — usklajevanje sredstev za splošno in skupno porabo v Ljubljani, — davčno politiko, — politiko socialnega varstva in varstva borcev NOV, — gospodarjenje s stavbnim zemljiščem in prispevek za uporabo mestnega zemljišča, — politiko razvoja krajevnih skupnosti. Zbor občin obravnava tudi vse predloge in pobude, ki mu jih poda katerikoli zbor občinskih skupščin. 226. člen Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo pri izvrševanju pravic in dolžnosti občine s skupščino mesta Ljubljana in njenimi organi. Pri uresničevanju tega sodelovanja občinska skupščina in njeni organi zlasti: — izmenjujejo mnenja, predloge in stališča pri obravnavanju zadev z vseh področij družbenega, gospodarskega in kulturnega življenja ter tako zagotavljajo enotno politiko v mestu in občinah, — predlagajo obravnavanje vprašanj iz pristojnosti mesta ter sprejem odlokov in drugih splošnih aktov, — sodelujejo pri sestavljanju programov dela mestne skupščine in njenih organov. Za uspešno reševanje vprašanj, ki imajo pomen za občine in mesto, sodelujejo občinska skupščina in njeni organi s skupščino mesta in njenimi organi tudi tako, da ustanavljajo skupne organe in organizacije, združujejo sredstva, izvajajo skupne akcije ter razvijajo druge oblike sodelovanja. 2. Medobčinsko sodelovanje 227. člen Občina Ljubljana Center sodeluje z drugimi občinami po načelu prostovoljnosti in solidarnosti in v ta namen združujejo sredstva in ustanavljajo skupne organe, organizacije in službe za opravljanje zadev skupnega pomena in za zadovoljevanje skupnih potreb. Za urejanje določenih zadev skupnega pomena lahko občina Ljubljana Center ustanovi skupni medobčinski organ samoupravljanja ali pa se združj v regionalne in druge skupnosti občin. V medobčinskem organu samoupravljanja in v medobčinski skupnosti delegati združenih občin usklajujejo svoja stališča ter se dogovarjajo o urejanju skupnih vprašanj. Zadeve, ki so skupnega pomena, se določijo z dogovorom občin in opredelijo v statutu skupnosti občin oziroma medobčinskega organa samoupravljanja, ki ga sprejmejo skupščine, združenih občin po razpravi delovnih ljudi in občanov v temeljnih samoupravnih skupnostih. 3. Sodelovanje občine s SR Slovenijo 228. člen. Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo z republiško skupščino in njenimi organi, izmenjujejo mnenja o zadevah, ki so pomembne za občino in republiko ter dajejo mnenja, predloge in stališča o predlogih aktov in o vprašanjih, ki jih obravnava republiška skupščina. Občinska skupščina lahko da republiški skupščini predlog za izdajo zakona in je pooblaščeni predlagatelj zakonskega predloga. Občinski upravni organi so dolžni na zahtevo republiških upravnih organov dajati poročila, obvestila in mnenja v zvezi z reševanjem upravnih zadev. 229. člen Občinska skupščina sodeluje s skupščino SR Slovenije po svojem delegatu na zasedanju delegatov zbora občin. Zbori občinske skupščine pošljejo delegata na zasedanje zbora občin skupščine SR Slovenije glede na vprašanja, ki se bodo obravnavala, izmed članov delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma članov družbenopolitičnega zbora občinske skupščine. XVI. SPREMEMBA STATUTA OBČINE 230. člen Pobudo za spremembo statuta lahko dajo: občinska skupščina, njen zbor ali izvršni svet, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti družbenopolitične organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti. 231. člen O pobudi, da še začne postopek za spremembo statuta, razpravlja izvršni svet in jo s svojim stališčem predloži občinski skupščini. O uvedbi postopka za spremembo statuta odloča občinska skupščina na seji vseh zborov. ,232. člen Na podlagi sprejetega sklepa o uvedbi postopka za spremembo statuta pripravi posebna komisija občinske skupščine osnutek sprememb statuta in ga predloži občinski skupščini. Osnutek sprememb statuta da občinska skupščina v javno razpravo. Po končani javni razpravi poda posebna komisija občinski skupščini predlog sprememb statuta. Sprememba statuta je sprejeta, če zanjo glasujeta dve tretjini delegatov vsakega zbora občinske skupščine. 233. člen Posamezne določbe statuta se zaradi uresničevanja statuta lahko razčlenijo in dopolnijo tudi s statutarnim odlokom. Statutarni odlok se sprejema po enakem postopku in ima enako veljavo kot spremembe statuta. XVII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 234. člen Odloki in drugi splošni akti, ki jih morajo po določilih tega statuta izdati občinska skupščina in njeni organi, morajo biti izdani najkasneje do 31. decembra 1974. ' . ' . Do roka iz prejšnjega odstavka morajo biti s statutom usklajeni tudi dosedanji predpisi občinske skupščine in njenih organov. ' 235. člen ' Ta statut začne veljati z dnem, ko ga sprejme občinska skupščina. Določbe tega statuta, ki se nanašajo na sestavo, organizacijo in pravice ter dolžnosti skupščine občine Ljubljana Center, se uporabljajo od dneva, ko se prvič sestane nova občinska skupščina. Občinski upravni organi nadaljujejo z delom v okviru svojih pristojnosti, ki jih imajo 'po obstoječih predpisih. Do izvolitve občinskega izvršnega sveta vodijo občinske upravne organe dosedanji predstojniki, ki jih je imenovala občinska skupščina. St. 011-1/73 Ljubljana, dne 28. februarja 1974. Predsednik skupščine občine Ljubljana Center Tone Kolar 1. r. SKUPŠČINA OBČINE SEVNICA 233. Na podlagi 25., 54., 55. in 57. člena zakona 'o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščino družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 7-46/74) je občinska skupščina Sevnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 5. marca 1974 sprejela ODLOK o določitvi števila delegatskih mest, oblikovanju konference delegacij in oblikovanju skupne delegacije zaradi delegiranja delegatov v občinsko skupščino Sevnica 1. člen Občinsko skupščino Sevnica sestavljajo: — zbor združenega dela, katerega sestavlja 27 delegatov, — zbor krajevnih skupnosti, katerega sestavljata 23 delegatov, — družbenopolitični zbor, katerega sestavlja 21 delegatov. 2. člen Zaradi delegiranja delegatov v zbor združenega dela z gospodarskega področja, se združujejo v konferenco delegacij naslednje delegacije temeljnih samo-. upravnih organizacij z naslednjim številom delegatskih mest: I. Konferenca delegacij 1. Trgovsko podjetje Sevnica, 2. Gostinsko podjetje Sevnica, 3. Borovo, poslovalnica Sevnica, 4. Tobačna tovarna Ljubljana, TOZD trgovina Ljubljana, prodajalna Sevnica 5. Tobačna tovarna Ljubljana TOZD trgovina Ljubljana, prodajalna Krmelj 6. Peko Tržič, TOZD trgovina, prodajalna Sevnica 7. Pivovarna Ljubljana, TOZD Hmeljnik Novo mesto, vinska klet Malkovec, 8. Semenarna Ljubljana, PE Celje, prodajalna Sevnica, 9. Petrol Ljubljana, TOZD blagovni promet, bencinski servis Sevnica, 10. Zavarovalnica SAVA, PE Krško, zastopniki Sevnica, Šentjanž, Tržišče in Šoštanj, 11. Elektrotehna TOZD trgovinska mreža, prodajalna 14, Sevnica. Iz te konference se delegira 1 delegata. II. Konferenca delegacij 1. Kmetijski kombinat Sevnica, TOZD proizvodnja in trgovina, 2. Merx TOZD prodaja na drobno Laško, PE Market, Sevnica, 3. Merx TOZD Grosist Celje, skadišče Sevnica, 4. Merx TOZD pekarna in slaščičarna Celje — pekarna Sevnica, 5. Kmetijski kombinat Sevnica, skupne službe, 6. Kmetijska zadruga »Krka« Novo mesto, TOZD trgovina — klavnica Krmelj. 7. Veterinarska postaja Sevnica. Iz te konference se delegira 1 delegata. III. Konferenca delegacij: 1. Komunalno stanovanjsko podjetje, 2. STT Trbovlje, TOZD tovarna konstrukcij Sevnica, 3. Podjetje za PTT promet Novo mesto, TOZD za PTT promet Krško, pošte Sevnica, Blanca, Boštanj, Bučka, Krmelj, Šentjanž, Studenec, Tržišče in Zabu-kovje, 4. Elektro Celje, TOZD Krško, nadzorstvo Sevnica, 5. Podjetje za PTT promet Trbovlje, pošta Loka pri Zidanem mostu. Iz te konference se delegira 1 delegata. IV. K on ferenca delegacij: 1. GIP Beton Zasavje, TOZD gradbena operativa Trbovlje, sektor Sevnica 2. GIP Beton Zasavje, TOZD PGM Zagorje — Gramat Sevnica 3. GIP Beton Zasavje, TOZD PGM Zagorje — prodajalna Sevnica 4. Cestno podjetje Novo mesto, delovišče Sevnica. Iz te konference se delegira 1 delegata. V. Ko nferenca delegacij: 1. »Konus« Slovenske Konjice, TOZD Jugotanin Sevnica 2. Gozdno gospodarstvo Brežice, TOZD Gozdni obrat Sevnica 3. Gozdno gospodarstvo Brežice TOZD LIO Žaga Sevnica 4. Gozdno gospodarstvo Brežice, TOZD prodajalna, prodajno skladišče Sevnica Iz te konference se delegira 1 delegata. VI. Konferenca delegacij: 1. ŽTP Ljubljana, TOZD prometna sekcija Zidani most, postaja Sevnica in postaje Loka, Breg, Blanca in Boštanj, 2. ZTP Ljubljana TOZD sekcija za vzdrževanje prog — nadzorništvo proge Sevnica 3. ŽTP Ljubljana TOZD sekcija za VTK — nadzorništvo TK naprav Sevnica 4. ŽTP Ljubljana, TOZD prometna sekcija Novo mesto — postaja Tržišče 5. ŽTP Podjetje za turizem in gostinstvo Ljubljana, bife Sevnica Iz te konference se delegira 1 delegata. VII. Konferenca delegacij: 1. Konfekcija »LISCA« TOZD »Majda« Sevnica 2. Konfekcija »LISCA« TOZD »Šivalnica« Sevnica *3. Konfekcija »LISCA« TOZD »Krojilnica« Sev- nica 4. Konfekcija »LISCA« Sevnica — Skupne službe 5. Konfekcija »LISCA« Sevnica — TOZD Krmelj. Iz te konference se delegirajo 4 delegati. VIII. Konferenca delegacij: 1. Konfekcija »JUTRANJKA« Sevnica, TOZD »Radna« 2. Konfekcija »JUTRANJKA« Sevnica, TOZD »Baby« 3. Konfekcija »JUTRANJKA« Sevnica, TOZD »Motiv« # 4. Konfekcija »JUTRANJKA« Sevnica, delovna skupnost skupnih služb. Iz te konference se delegirajo 3 delegati, Delegacije naslednjih temeljnih samoupravnih organizacij delegirajo v zbor združenega dela naslednje število delegatov: 1. Kopitarna Sevnica 2 delegata 2. Slovenijales Stilles Sevnica 2 delegata 3. Metalna Maribor TOZD Metalna Krmelj 2 delegata. 3. člen Zaradi delegiranja delegatov v zbor združenega dela s prosvetno kulturnega področja se združujejo V konferenco delegacij naslednje delegacije temeljnih samoupravnih organizacij z naslednjim številom delegatskih mest: 1. Osnovna šola »Savo Kladnik« Sevnica 2. Osnovna šola Boštanj 3. Osnovna šola Blanca 4. Osnovna šola Krmelj 5. Osnovna šola Šentjanž 6. Osnovna šola Tržišče 7. Poklicna oblačilna in lesna šola Sevnica 8. Posebna osnovna šola Sevnica 9. Otroški vrtec ^Ciciban* Sevnica Iz te konference se delegira 1 delegata. 4. člen Zaradi delegiranja delegatov v zbor združenega dela s socialnozdravstvenega področja, se združujejo v konferenco delegacij naslednje delegacije temeljnih samoupravnih organizacij z naslednjim številom delegatskih mest: 1- Regionalni ZD Celje, TOZD Zdravstveni dom Sevnica 2. Lekarna Sevnica 3. Dom počitka Impoljca 4. Trubarjev dom Loka pri Zidanem mostu Iz te konference se delegira 1 delegata. 5. člen Zaradi delegiranja delegatov v zbor združenega dela s področja kmetijstva oblikujejo skupnost, vsi delovni ljudje — kmetje v občini Sevnica in Skupaj z delavci Kmetijskega kombinata »Zasavje« Sevnica, TOZD obrat za kooperacijo, oblikujejo svojo delegacijo. Ta delegacija delegira: — iz članov delegacije TOZD obrata za kooperacijo 1 delegata — iz članov delegacij skupnosti delovnih ljudi kmetov 3 delegate. 6. člen Zaradi delegiranja delegatov v zbor združenega dela s področja obrtnih in podobnih dejavnosti oblikujejo delovni ljudje v obrtni in podobni dejavnosti skupaj z delavci s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva svojo skupnost in se združujejo v konferenco delegacij z naslednjim številom delegatskih mest: 1. Obrtno nabavno prodajna zadruga Sevnica skupaj s kooperanti in vsemi obrtniki v občini Sevnica 2. Pogodbena družbeno šiviljska delavnica Vidic Marija Sevnica. Iz te konference se delegira 1 delegata. 7. člen Zaradi delegiranja delegatov v zbor združenega dela s področij delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, se oblikuje skupna delegacija, ki jo sestavljajo delovne skupnosti: ■ 1. upravnih organov in služb občinske skupščine Sevnica 2. občinskega sodišča Sevnica 3. Postaje milice Sevnica 4. občinski sodnik za prekrške Sevnjca 5. Občinskega komiteja ZKS Sevnica 6. Občinske konference SZDL 7 Občinskega sindikalnega sveta 8, Občinskega komiteja ZMS Sevnica 9. Radia Sevnica 10. Občinske knjižnice Sevnica 11, Temeljne izobraževalne skupnosti 12- SDK Krško, expoziture Sevnica 13 Ljubljanska banka — expozitufa Sevnica 14. Občinske gasilske zveze Sevnica 15. Avto-moto društva Sevnica 16. Komunalnega zavoda za zaposlovanje — ekspozitura Sevnica. Ta delegacija delegira 1 delegata. Sedež skupne delegacije je pri delovni skupnosti upravnih organov in služb občinske skupščine Sevoma. Prvo sejo skupne delegacije skliče predsednik sveta delovne skupnosti upravnih organov in služb občinske skupščine Sevnica. Na prvi seji izvoli delegacija izmed sebe predsednika, ki sklicuje in vodi seje, podpisuje pooblastila delegatov, skrbi za sodelovanje delegacije z delovnimi skupnostmi in njihovimi organi ter po pooblastilu članov delegacije opravlja še druge naloge. Medsebojna razmerja med skupno delegacijo in delovnimi skupnostmi, ki so navedene v tem členu, materialne pogoje za delo delegacije, izvrševanje strokovnih in administrativno-tehničnih nalog za delegacije in druga vprašanja uredijo delovne Skupnosti s sporazumom. Sporazum iz prejšnjega odstavka tega člena mora biti sklenjen v roku 15 dni po izvolitvi skupne delegacije. 8. člen Konference delegacij (v nadaljnjem besedilu »konferenca«), iz 2., 3., 4. in 6. člena tega odloka se cb.i-kujejo tako, da vsaka delegacija temeljne samoupravne organizacije delegira v konferenco svoje delegate glade na število zaposlenih v organizaciji in sicer: do 50 zaposlenih 1 delegata od 50 do 100 zaposlenih 2 delegata od 100 do 150 zaposlenih 3 delegate od 150 do 200 zaposlenih 4 delegate nad 200 zaposlenih 5 delegatov. 9. člen Prvo sejo konference skliče predsednik delegacije temeljne samoupravne organizacije, ki je kot prva navedena iz sestava konference delegacij po 2., 3., 4. in 6. členu odloka. Prva seja konference se mora sklicati v roku osem dni po izvolitvi članov delegacij temeljnih samoupravnih organizacij. 10. člen Konferenca na prvi seji izvoli izmed sebe predsednika konference, ki sklicuje in vodi seje, podpisuje pooblastila delegatov, skrbi za sodelovanje konference z delegacijami in organi temeljnih samoupravnih organov ter po pooblastilu članov konference opravlja še druge naloge. 11. člen Pravice in dolžnosti konference, pošiljanje delegatov v zbor združenega .dela, način sprejemanja stališč in smernic za delegate, razmerja med konferenco delegacij in delegacijami oziroma temeljnimi samoupravnimi organizacijami, materialne' pogoje za delo konference, izvrševanje strokovnih in dministra'ivnc tehničnih nalog za konferenco, sedež Konference in druga vprašanja, pomembna za delo konference, uredijo temeljne samoupravne organizacije iz 2., 3., 4 in 6. člena odloka s sporazumom. Sporazum iz prejšnjega odstavka tega člena mora biti sklenjen v roku 15 dni po uveljavitvi tega odloka. 12. čfen V zbor krajevnih skupnosti, katerega sestavlja 23 delegatov, delegirajo delegacije krajevnih skupnosti naslednje število delegatov. Delegacija krajevne skupnosti Blanca — 1 delegata Delegacija krajevne skupnosti Boštanj — 2 delegata Delegacija krajevne skupnosti Bučka — 1 delegata Delegacija krajevne skupnosti Krmelj — 1 delegata Delegacija krajevne skupnosti Loka — 2 delegata Delegacija krajevne skupnosti Primož — 1 delegata Delegacija krajevne skupnosti Studenec — 1 delegata Delegacija krajevne skupnosti Sevnica — 8 delegatov Delegacija krajevne skupnosti Šentjanž — 2 delegata Delegacija krajevne skupnosti Tržišče — 3 delegate Delegacija krajevne skupnosti Zabukovje — 1 delegata 13. člen Družbenopolitični zbor sestavlja 21 stalnih delegatov, ki jih izvolijo delovni ljudje in občani z neposrednim in tajnim glasovanjem na podlagi liste kandidatov, ki jo sestavijo z dogovorom delegacije družbenopolitičnih organizacij na občinski konferenci socialistične zveze. 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 013-1/74-1 Sevnica, dne 5. marca 1974. Predsednik skupščine občine Sevnica Marjan Gabrič 1. r. 234. Na podlagi drugega odstavka 55. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26-236/73) je skupščina občine Sevnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 5. marca 1974 sprejela Gdlok o prispevku za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč 1. člen Da bi se zagotovilo varstvo kmetijskih in gozdnih zemljišč v skladu z določbami 2. poglavja zakona o kmetijskih zemljiščih in zaradi zagotavljanja sredstev za izvajanje nalog kmetijske zemljiške skupnosti na območju občine Sevnica, se s tem odlokom predpiše prispevek zaradi spremembe namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča, ki se v skladu z veljavnimi predpisi ne bo več uporabilo za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo. 2. člen Kot kmetijska zemljišča po tem odloku se štejejo kmetijska zemljišča iz 2. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26-236/73), gozdna zemljišča in nezazidana stavbna zemljišča iz 2. člena zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 27-254/72), za katerega do uveljavitve tega odloka ni bilo izdano pravnomočno lokacijsko dovoljenje. 3. člen Ob gradnji se spremeni namembnost tiste površine kmetijskega ali gozdnega zemljišča, na katerem leži gradbeni objekt, in tisto okoli gradbenega objekta ležeče zemljišče, s katerim razpolaga lastnik oziroma imetnik pravice uporabe gradbenega objekta na tem zemljišču, in ki je določeno z lokacijskim dovoljenjem. 4. člen Kadar se spremeni namembnost kmetijskega zemljišča v nekmetijske namene, se na osnovi 55. člena zakona o kmetijskih zemljiščih plačajo naslednji prispevki po kvadratnem metru kmetijskega zemljišča: 1. Za zemljišča, ki so že obdelana z urbanističnim programom, zazidalnimi načrti in urbanističnimi redi: • a) 5 din od njiv, travnikov, vrtov in trajnih nasadov I. in II. katastrskega razreda, b) 3 din od njiv, travnikov, vrtov in trajnih nasadov III. in IV. katastrskega razreda, c) 1,50 din od njiv, travnikov, vrtov in trajnih nasadov V. do VIII. katastrskega razreda, 2. Za ostala kmetijska zemljišča: a) 10 din od njiv, travnikov, vrtov in trajnih nasadov I. in II. katastrskega razreda, b) 6 din od njiv, travnikov, vrtov in trajnih nasadov III. in IV. katastrskega razreda, c) 2 din od njiv, travnikov, vrtov in trajnih nasadov V. do VIII. katastrskega razreda. Prispevek v višini 2 din se plača ne glede na boniteto od kvadratnega metra gozda in drugih kmetijskih zemljišč, ki niso omenjena v prejšnjih odstavkih. Od plačila tega prispevka zaradi spremembe namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč so izvzete gradnje: šole, vrtci, zdravstveni in socialno varstveni domovi, kmetijski proizvodni objekti in nadomestne gradnje, pokopališča, športni objekti ter ceste. 5. člen Zavezanec prispevka je lastnik oziroma imetnik pravice uporabe gradbenega objekta na kmetijskem ali gozdnem zemljišču, katerega namembnost se spremeni. 6. člen Na zahtevo zavezanca in ob predložitvi ustrezne dokumentacije odmeri prispevek občinski unravni organ, ki je pristojen za gradbeništvo. 7. člen Prispevek se plača pred izdajo gradbene dovoljenja na poseben račun kmetijske zemljiške skupnosti občine Sevnica. Brez potrdila o plačanem prispevku ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja: 8. člen Prispevek po tem odloku mora plačati tudi tisti, ki je zgradil gradbeni objekt na kmetijskem ali gozdnem zemljišču, pa do dneva uveljavitve tega odloka ni dobil lokacijskega dovoljenja, čeprav je bilo takšno dovoljenje potrebno izdati. Plačilo prispevka po prejšnjem odstavku odmeri pristojni občinski upravni organ (1. odstavek 6. člena) na prijavo kmetijske zemljiške skupnosti in ga naloži v plačilo zavezancu prispevka. 9. člen Za objekte regionalnega pomena, za katere ne izdajajo občinski upravni organi lokacijskega oziroma gradbenega dovoljenja, se plača prispevek po 4. členu tega odloka, pred izdajo lokacijskega oziroma gradbenega dovoljenja, ki ga izda po 2. točki 24. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 42-338/73) republiški sekretariat za gospodarstvo. 10. člen Sredstva, zbrana na podlagi tega odloka se vplačajo na žiro račun kmetijske zemljiške skupnosti občine Sevnica pri službi družbenega knjigovodstva — ekspozituri Sevnica. 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objayi v Uradnem listu SRS. St. 402-13/74-3 Sevnica, dne 5. marca 1974. Predsednik skupščine občine Sevnica Marjan Gabrič 1. r. 235. Na podlagi 29. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, štš. 2170) ter 100. člena statuta občine Sevnica (Uradni vestnik Celje, št. 35/64) je skupščina občine Sevnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 5. marca 1974 sprejela ODLOK o spremembah odloka o cenah za geodetske tehnične storitve 1. člen Prvi odstavek 3. člena odloka o cenah za geodetske tehnične storitve (Uradni list SRS, št. 25-578/72) se spremeni tako, da se glasi: Cene za geodetske storitve odloka znašajo: din — terensko delo geometra ura po 60 — pisarniško delo geometra ura po 50 — pisarniško delo geodetskega risarja ura po 35 — premožni delavec ura po 25 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 38-5/74-1 Sevnica, dne 5. marca 1974. Predsednik skupščine občine Sevnica Marjan Gabrič 1. r. SKUPŠČINA OBČINE SLOVENSKE KONJICE 236. Na podlagi dosedanjih uspehov v razvoju materialnih proizvajalnih sil, socialističnih odnosov in samoupravljanja na vseh področjih družbenega življenja; v skrbi za delovnega človeka kot delavca in uprav-Ijalca, za njegov vsestranski razvoj in afirmacijo kot osebnosti; za poglabljanje humanih odnosov med ljudmi, za utrjevanje socialistične morale in etike ter dosežene družbene zavesti, je skupščina občine Slovenske Konjice po 185. členu ustave Socialistične republike Slovenije na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 8. marca 1974 sprejela STATUT OBČINE SLOVENSKE KONJICE UVOD 1 ‘ Oslanjajoč se na samoupravno izraženi interes delovnih ljudi, organizacij združenega dela, sistem samoupravljanja, sodobno znanost in tehniko, posebno ugodne naravne in geografske pogoje, pogoje prometa in zvez je treba maksimalno izkoristiti razpoložljive naravne vire ter neizkoriščene materialne in ljudske rezerve. Z aktivno politično mobilizacijo vseh delovnih ljudi in občanov se ustvarjajo najpovoljnejši pogoji za delo in razvoj celotnega gospodarstva, zasti pa predelovalne industrije, kmetijstva, obrti, gostinstva in turizma kot osnovnih gospodarskih dejavnosti v občini. Razvijati je treba dejavnosti, ki neposredno zadovoljujejo potrebe delovnih ljudi in občanov ter odločujoče vplivajo na zvišanje življenjske ravni, kot so komunalna dejavnost, uslužnostna obrt, lokalni promet, gostinstvo in turizem, trgovinska dejavnost itd. Delovne organizacije v gospodarstvu so dolžne voditi tako politiko, ki vodi k izpopolnjevanju tehnološkega procesa in večanju produktivnosti dela s pomočjo integracijskih in kooperacijskih odnosov ter z utrjevanjem samoupravljanja dosegati maksimalne uspehe v materialni proizvodnji in v socialističnih družbenih odnosih ter vzporedno z gospodarsko rastjo organizacije zboljševati življenjske pogoje in pogoje dela v svojih organizacijah. Na področju šolstva, kulture in telesne kulture je treba zboljševati delovne in prostorske pogoje ter omogočiti kulturo, umetnost in telesno kulturo pristopno vsem delovnim ljudem in občanom. Posebno pozornost je posvečati udeležencem NOV, vojaškim in delovnim invalidom, žrtvam fašističnega nasilja ter uresničevati pravico do stanovanja, zaposlitve, rehabilitacije in druge pogoje za človeka dostojno življenje 2 Notranja razmerja v občini temeljijo na samoupravljanju delovnih ljudi, samostojnosti, enakopravnosti, medsebojni pomoči in solidarnosti vseh delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, ki neposredno uresničujejo svoje z ustavo in zakonom določene pravice in dolžnosti. To zavezuje slehernega delovnega človeka in občana, delovno organizacijo in delovno skupnost, da zavestno opravlja svoje dolžnosti ter svoje pravice izvršuje odgovorno, upoštevajoč pravice jn dolžnosti drugih delovnih ljudi in delovnih organizacij. Za dosego postavljenih ciljev in smotrov so organizacije združenega dela, delovne in samoupravne skupnosti ter delovni ljudje dolžni medsebojno sodelovati, sklepati družbene dogovore in samoupravne sporazume za reševanje vseh problemov in vprašanj, s katerimi se srečujejo in ki se medsebojno prepletajo. Dogovorjene obveze se morajo spoštovati in izpolnjevati. 3 Občinska skupščina kot organ samoupravne organizirane oblasti v občini sodeluje z drugimi organi samoupravljanja in se pri svojem delu oslanja na krajevne in druge samoupravne interesne skupnosti. Občinska skupščina in njeni organi so dolžni nenehno izpolnjevati sistem samoupravljanja ter omogočiti vsestranski vpliv občanov, organov in organizacij na delo občinske skupščine. Po svojih delegatih v republiško in zvezno skupščino uresničuje občina svoje samoupravne pravice v skladu z ustavo in zakonom. • 4 Socialistična zveza delovnega ljudstva občine Slovenske Konjice je na samoupravnem socializmu zasnovana prostovoljna in demokratična zveza vseh delovnih ljudi in občanov in enotna fronta vseh njihovih organiziranih socialističnih sil. Kot najširša družbenopolitična osnova samoupravljanja povezuje vse oblike političnega delovanja in združevanja delovnih ljudi in občanov za uveljavljanje in uresničevanje njihovih interesov, samoupravnih in političnih pravic in dolžnosti. Delovni ljudje in občani kot posamezniki in združeni ter organizirani v razredne in druge družbenopolitične organizacije, družbene organizacije, društva in druge oblike interesnega povezovanja in združevanja v občini zagotavljajo s svojo aktivnostjo v teh organizacijah, ob vodilni vlogi Zveze komunistov, samoupravni socialistični razvoj občine. V Socialistični zvezi delovnega ljudstva kot njenem sestavnem delu, sprejemajo stališče in sklepe, ki postajajo skupni program in dogovor vseh organiziranih socialističnih sil glede usmerjanja nadaljnjega družbenega razvoja. V Socialistični zvezi delovnega ljudstva: — obravnavajo skupna družbena vprašanja in dajejo politične pobude na vseh področjih družbenega življenja v občini; usklajujejo mnenja, zvazemajo politična stališča glede reševanja teh vprašanj, usmerjanja družbenega razvoja ter razvoja socialističnih samoupravnih odnosov, uveljavljanja svojih pravic in interesov in zadovoljevanja svojih potreb, uresničevanja enakopravnosti pripadnikov narodov in narodnosti, ki živijo na območju občine; — uresničevanja sprejetih stališč in dogovorov zagotavljajo z neposrednimi akcijami in s spodbujanjem družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja ter z usmerjanjem in vplivanjem na sprejemanje stališč v temeljnih samoupravnih skupnostih, v njihovih delegacijah, v samoupravnih interesnih skupnosti in v drugih samoupravnih organih, v skupščini občine in v širših družbenopolitičnih skupnostih; — oblikujejo in uveljavljajo kadrovsko politiko, oblikujejo programske usmeritve in družbena merila za volitve delegacij v temeljnih samoupravnih skupnostih in organizacijah ter za volitve delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti; zagotavljajo demokratično predlaganje in določanje kandidatov za samoupravne, javne in druge družbene funkcije v občini in širših družbenopolitičnih skupnostih; obravnavajo delo delegatov in skrbe za uresničevanje njihove odgovornosti za funkcioniranje delegatskega sistema, zlasti pa za uresničevanje delegatskih odnosov; — obravnavajo delo samoupravnih organov, občinske skupščine in skupščin širših družbenopolitičnih skupnosti in organov oblasti ter delo vseh nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij, izvajajo družbeno nadzorstvo in presojajo njihovo delo; — ustvarjajo pogoje za svojo vsestransko in objektivno obveščenost ter oblikujejo in uresničujejo pravila socialističnega obnašanja vseh dejavnikov obveščanja ter njihove družbene odgovornosti; — negujejo in razvijajo humane medsebojne odnose in socialistično solidarnost, razvijajo socialistično demokratično zavest in oblikujejo norme socialističnega načina življenja; se borijo za odpravljanje pojavov, ki ovirajo razvoj socialističnih samoupravnih družbenih odnosov v občini ali jim kako drugače škodujejo. Družbenopolitična skupnost občine zagotavlja potrebne materialne in druge možnosti za uresničevanje z ustavo, zakoni in tem statutom določene dejavnosti Socialistične zveze delovnega ljudstva- v občini. 5 Z delovanjem v sindikatih in v Zvezi sindikatov si delavci v občini organizirano prizadevajo za svojo odločilno vlogo v samoupravnem odločanju o razmerah, sredstvih in sadovih svojega dela. Za ta namen se bore zlasti: za uresničevanje z ustavo določenega položaja delavcev in socialističnih samoupravnih odnosov ter za odločujočo vlogo delavcev v upravljanju družbene reprodukcije; za uresničevanje interesov.in samoupravnih ter drugih pravic delavcev na vseh področjih dela in življenja; za zagotavljanje enakopravnosti delavcev v združevanju dela in sredstev, ustvarjanju in delitvi dohodka po skupnih merilih za delitev skladno z delovnimi rezultati; za samoupravno povezovanje različnih področij družbenega dela, za razvijanje produkcijskih sil in za dvig produktivnosti dela; za samoupravno usklajevanje posameznih, skupnih in splošnih družbenih interesov; za dvig kulturne in izobrazbene ravni delavcev in za njihovo usposabljanje za opravljanje samoupravnih in drugih družbenih funkcij; za demokratično predlaganje in določanje kandidatov za delegate v organe upravljanja v organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter kandidatov za delegacije v te organizacije in skupnosti in delegate v skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti; za najširšo udeležbo delavcev v izvrševanju oblastne funkcije in v upravljanju z drugimi družbenimi zadevami; za učinkovito delovanje samoupravne delavske kontrole; za uresničevanje interesov delavskega razreda v kadrovski politiki; za zagotavljanje socialne varnosti in za dvig življenjskega standarda delavcev kot tudi za razvijanje in krepitev solidarnosti, za dvig razredne zavesti in odgovornosti samoupravljavcev. Sindikati in Zveza sindikatov v občini dajejo iniciativo za samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje, neposredno sodelujejo v tem sporazumevanju in dajejo predloge organom upravljanja ter državnim in drugim organom za reševanje vprašanj, ki zadevajo gmotni in družbeni položaj delavcev. Uresničujoč tako svojo družbeno vlogo in odgovornost so sindikati v občini sestavni del samoupravljanja, njegova politična opora, pa tudi organizirana politična kontrola delavcev, kako se upoštevajo in uresničujejo njihovi interesi. Občinska skupščina in njeni organi ter drugi samoupravni organi na ravni občine so dolžni obravnavati pobude in predloge sindikatov, ki jih le-ti dajejo prek občinskega sveta Zveze sindikatov in obvestiti predlagatelje o svojem gledišču. Organizacije združenega dela in druge delovne ter samoupravne skupnosti uredijo v svojih statutih in drugih splošnih aktih dolžnosti samoupravnih, izvršilnih in drugih organov v razmerju do sindikata, da bi tudi tako omogočali njegovo nemoteno delovanje pri uresničevanju njegove funkcije, ki je opredeljena z ustavo, zakoni in tem statutom 6 V skladu s temelji sistema obrambe Socialistične federativne republike Jugoslavije in obrambnim načrtom SR Slovenije občina ureja in organizira, v vojni pa vodi ljudsko obrambo na svojem ozemlju. V ta namen določa obrambni načrt občine in v skladu z njim usmerja priprave prebivalstva, gospodarstva in družbenih dejavnosti za ljudsko obrambo in delo v vojnih razmerah, ustanavlja in vodi partizanske enote teritorialne obrambe, usmerja obrambne priprave krajevnih skupnosti, organizira in vodi civilno zaščito ter izvršuje druge naloge, pomembne za ljudsko obrambo. Učinkovitost ljudske obrambe se zagotavlja z vključevanjem vseh človeških in materialnih zmogljivosti in sredstev v oborožen boj in vse druge oblike odpora zoper napadalca. Občina na svojem območju organizira družbeno samozaščito ter druge preventivne oblike ljudske obrambe. ~ I. TEMELJNA NAČELA 1. člen Občina je samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, ki temelji na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. V občini delovni ljudje in občani uresničujejo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo, usmerjajo družbeni razvoj, uresničujejo in usklajujejo svoje interese in zadovoljujejo skupne potrebe, izvršujejo funkcijo oblasti in opravljajo druge družbene zadeve. O uresničevanju svojih skupnih interesov, pravic in dolžnosti v občini odločajo delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih, interesnih in drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in v drugih oblikah samoupravnega združevanja, v družbenopolitičnih organizacijah, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter v delegacijah in po delegatih v občinski skupščini in v drugih organih samoupravljanja. '2. člen V občini Slovenske Konjice temeljijo proizvodni in družbeni odnosi na svobodnem delu, na družbeni lastnini proizvajalnih sredstev in na samoupravnem odnosu na vseh področjih. Samoupravne odnose oblikujejo delovni ljudje neposredno in po delegatih v temeljnih samoupravnih skupnostih, delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacijah in društvih ter v drugih skupnostih. Materialna osnova za zadovoljevanje skupnih potreb v občini je dohodek, ki ga ustvarijo temeljne organizacije združenega dela na področju proizvodnje, temeljne organizacije združenega dela na področju storitev in delovni ljudje z osebnim delom, vključujoč tudi pogodbene organizacije združenega dela na področju obrti, kmetijstva in storitvenih dejavnosti. Načela solidarnosti, vzajemnosti in socialističnega humanizma so osnove za zagotavljanje ekonomske in socialne varnosti delovnih ljudi v organizacijah združenega dela, v drugih organizacijah in samoupravnih skupnostih. Stopnja razvoja občine v uresničevanju načel solidarnosti, vzajemnosti in socialističnega humanizma se kaže zlasti na področjih: — družbenega standarda delovnih ljudi in občanov; — gradnje stanovanj; — zagotavljanja enakih pogojev za vzgojo in izobraževanje; ■ — kulture in telesne kulture; — delavskega in kmečkega zavarovanja; — socialnega varstva delovnih ljudi in občanov; — skupnih rezerv delovnih organizacij; — sredstev, zbranih po samoupravnih odločitvah delovnih ljudi in — uporabe proračunskih sredstev za skupne potrebe. 3. člen Delovni ljudje in občani v občini izvršujejo funkcije oblasti in uresničujejo vse druge skupne interese, razen tistih, ki jih v skladu z ustavo uresničujejo v širših družbenopolitičnih skupnostih. Skupna vprašanja, ki jih urejajo delovni ljudje in občani v občini, so določena s tem statutom v skladu z ustavo. Delovni ljudje in občani zlasti: — ustvarjajo in razvijajo materialne in druge pogoje za življenje in delo; — spremljajo, usmerjajo in usklajujejo gospodarski in družbeni razvoj; — določajo, usklajujejo, in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujejo svoje materialne, socialne, kulturne, telesnokulturne in druge skupne potrebe; — urejajo medsebojne odnose, zagotavljajo in organizirajo opravljanje zadev skupnega pomena za delovne ljudi in občane ter splošnega družbenega pomena in v ta namen ustanavljajo skupne organe družbenega samoupravljanja ter organe oblasti; — zagotavljajo neposredno izvrševanje zakonov, če to po zakonu ni v pristojnosti širših družbenopolitičnih skupnosti; — zagotavljajo uresničevanje in varstvo ustavnih svoboščin, pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov; — zagotavljajo uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti, varujejo zakonitost ter organizirajo in opravljajo družbeno nadzorstvo; — zagotavljajo javni red in mir, varstvo ljudi in premoženja, medsebojno poravnavanje sporov ter organizirajo in uresničujejo družbeno samozaščito; — urejajo in organizirajo ljudsko obrambo, izvajajo in usklajujejo priprave za splošni ljudski odpor ter urejajo druga vprašanja s teh področij; — skrbijo za urejanje naselij in drugega prostora, skrbijo za urejanje in smotrno izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi; — z ustanavljanjem in organiziranjem komunalnih organizacij in služb in z gradnjo komunalnih naprav zagotavljajo zadovoljevanje življenjskih potreb delovnih ljudi in občanov na teh področjih; — zagotavljajo in skrbijo za varstvo matere, otroka in družine, za varstvo občanov, ki niso zmožni skrbeti zase, skrbijo za varstvo vojaških, delovnih in drugih invalidov, borcev in žrtev fašističnega nasilja, skrbijo za zdravstveno varstvo ter socialno varnost'' delovnih ljudi; — načrtujejo in po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo razvoj stanovanjske graditve, sprejemajo odločitve o urbanistični dokumentaciji, zagotavljajo smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča in povezujejo vse dejavnike, ki sodelujejo pri graditvi stanovanj; posvečajo posebno skrb stanovanjskim problemom občanov in družin, ki so po ustavi in zakonu deležne posebne družbene pomoči; — razvijajo varstvo, vzgojo in izobraževanje mladine in izobraževanje odraslih, skrbijo za Ustanavljanje, delovanje in razvoj kulturno-prosvetnih organizacij in društev, skrbijo za varstvo in vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter spominskih obeležij ; — oblikujejo kadrovsko politiko in zagotavljajo njeno uresničevanje, usklajujejo politiko zaposlovanja in poklicnega usmerjanja mladine; — uresničujejo sodelovanje z drugimi občinami in družbenopolitičnimi skupnostmi; — sodelujejo z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organi in organizacijami ter lokalnimi skupnosti tujih držav v okviru sprejete zunanje politike Socialistične federativne republike Jugoslavije in mednarodnih pogodb. 4. člen Občinska skupščina in njeni organi, samoupravne interesne in krajevne skupnosti, organizacije združenega dela, družbenopolitične in druge organizacije, so dolžne zagotoviti javnost svojega dela. 5. člen Delovnim ljudem mora biti omogočeno, da se glede aktov in predlogov, ki so dani v javno razpravo, v primernem roku izjavijo in dajo mnenje, pripombe in predloge. Ob objavi predloga se vselej navede, kateri organ ga predlaga, na kakšen način je javnost z njim seznanjena, do kdaj javna razprava traja in komu se predložijo pripombe, predlogi in stališča. Občinska skupščina oziroma drug organ, ki o aktu, o katerem je tekla predhodna javna razprava, dokončno sklepa, mora v razpravi dana stališča, pripombe in predloge obravnavati in o njih sklepati. 6. člen Delovni ljudje v občini Slovenske Konjice imajo pravico, da so razen o dogodkih v domovini in v svetu, ki so pomembni za njihovo življenje in delo, obveščeni tudi o vprašanjih, ki so pomembna za občino in za njen razvoj ter o delovanju in pomembnejših odločitvah občinske skupščine in njenih organov, samoupravnih organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki opravljajo družbene zadeve ali dejavnosti posebnega družbenega interesa. O delu občinske skupščine obvešča javnost predsednik občinske skupščine, predsedniki zborov, predsednik občinskega sveta ter za posamezne upravne organe predstojniki upravnih organov. 7. člen Odloki in drugi predpisi ter akti občinske skupščine in njenih organov se objavljajo v uradnem glasilu, ki ga določi občinski izvršni svet. Organ, ki je predpis ali akt sprejel, lahko tudi odloči, da se le-ta razen objave v uradnem glasilu razglasi tudi na vseh krajevnih razglasnih deskah ali s posebno objavo v drugih tiskanih glasilih ali po sredstvih javnega obveščanja. 8. člen Občina Slovenske Konjice je pravna oseba; njen sedež je v Slovenskih Konjicah. Občina Slovenske Konjice je v sestavu Socialistične republike Slovenije. Območje občine Slovenske Konjice obsega mesto Slovenske Konjice in naselja, določena z zakonom Socialistične republike Slovenije. Na predlog in po razpravi delovnih Ijvjdi določenega območja se v skladu z zakonom določijo pogoji in postopek za spremembo meja ali združitev z drugo občino. Grb občine Slovenske Konjice je neosedlan konj bele barve na rdečem polju, v ozadju pa je modro nebo. 9. člen Občinski praznik je 12. oktober kot spomin, ko je na ta dan leta 1942 prvi Pohorski bataljon pod vodstvom legendarnega , junaka Mede. Rudija-Groge izvedel prvo večjo oboroženo akcijo v kraju Boharina na pobočju Pohorja, na območju občine Slovenske Konjice. Način praznovanja občinskega praznika se določi z družbenim dogovorom, ki ga sklenejo občinska skupščina ter politične, družbene in delovne organizacije na občinskem območju. Krajevne skupnosti v občini lahko za svoje območje ali za posamezna naselja določijo v svojih statutih krajevne praznike. 10. člen Občani občine Slovenske Konjice so tisti, ki imajo na njenem območju stalno prebivališče. . 11. člen Občina Slovenske Konjice lahko zaslužnim občanom ter drugim osebam in organizacijam podeljuje priznanja. Priznanja občine Slovenske Konjice so: 1. imenovanje za častnega občana občine Slovenske Konjice; 2. podelitev domicila v občini Slovenske Konjice; 3. nagrada 12. oktobra; 4. podelitev listine o priznanju; 5. plaketa občine Slovenske Konjice. Pogoje in pristojnost za podeljevanje priznanj, njihovo obliko, določbe o pravicah in evidenci oseb, ki so priznanja prejele, ter druge določbe vsebuje poseben akt občinske skupščine. II. SAMOUPRAVLJANJE IN NJEGOVE OBLIKE V OBČINI 1. Temelji družbenopolitičnega sistema 12. člen Delavski razred in vsi drugi delovni ljudje uresničujejo oblast in opravljajo druge družbene zadeve, organizirani v samoupravnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in v družbenopolitičnih organizacijah in društvih. 13. člen Delovni ljudje imajo pravico, da se organizirajo na samoupravni podlagi v organizacijah združenega de- la, krajevnih, interesnih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in da s statuti in samoupravnimi sporazumi o združevanju določajo, katere pravice in skupne interese z njimi uresničujejo. 14. člen Organizacija in upravljanje, odločanje in kontrola v organizacijah združenega dela, krajevnih, interesnih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih morajo biti urejeni tako, da delovni ljudje na vsaki stopnji dela in v vseh delih teh organizacij in skupnosti odločajo o vprašanjih svojega dela ter o drugih interesih, uresničujejo svoje samoupravne pravice in skupne interese in nadzorujejo izvrševanje odločitev in delo vseh organov in služb ter organizacij in skupnosti. 2. Družbenoekonomski položaj delovnih ljudi v združenem delu 15. člen V občini Slovenske Konjice temelji socialistična družbenoekonomska ureditev na svobodnem združenem delu delavcev s proizvajalnimi sredstvi, ki so družbena lastnina in samoupravljanju delavcev v proizvodnji in delitvi družbenega proizvoda v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, in v celoti odnosov v družbeni reprodukciji. 16. člen Družbenoekonomski položaj delovnega človeka v Občini je zagotovljen z ustavo, zakoni in s tem statutom, poslebej pa še: — s pravico do dela z družbenimi sredstvi, ki jo pridobi delavec s tem, da se vključi v združeno delo v organizaciji združenega dela in na ta način zadovoljuje svoje in družbene potrebe; — odloča o delu in poslovanju organizacije združenega dela ter o zadevah in sredstvih celotne družbene reprodukcije; — da ureja medsebojna razmerja pri delu, odloča o dohodku, ki ga doseže v različnih oblikah združenega dela in sredstev, in si pridobiva osebni dohodek; — s pridobivanjem dohodka v organizacijah združenega dela, ki opravljajo družbene dejavnostj, s svobodno menjavo svojega dela, z delom delovnih ljudi, katerih potrebe na omenjenem področju zadovoljujejo delavci s tega področja; — s socialno varnostjo in stabilnostjo, ki je zagotovljena v interesnih in krajevnih skupnostih ter v drugih organizacijah in skupnostih med delom in po izteku delovne dobe. Ko delavci v združenem delu uresničujejo pravice dela z družbenimi sredstvi, so vzajemno odgovorni, da uporabljajo družbena sredstva s skrbnostjo dobrega gospodarja in jih kot materialno osnovo svojega in celotnega družbenega dela nenehno obnavljajo in povečujejo. 17. člen Proti organizaciji združenega dela, v kateri je bistveno moteno uresničevanje samoupravnih pravic delavcev ali ne izpolnjuje svojih z zakonom določenih obveznosti, ali s svojim poslovanjem huje. oškoduje družbene interese, se lahko pod pogoji in po postopku določenem z zakonom, nastopi z ustreznimi z zakonom določenimi začasnimi ukrepi, s katerimi se v skladu z razlogi, zaradi katerih se taki ukrepi sprejemajo, lahko omeji uresničevanje posameznih samoupravnih pravic delavcev, oziroma organizacije ali njenih organov. Začasna omejitev uresničevanja samoupravnih pravic lahko traja le toliko časa, kolikor je nujno potrebno, da se odpravijo vzroki, za katere je bil ta ukrep uporabljen. 18. člen Organizacije združenega dela so v okviru samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, občina pa v okviru svojih z ustavo določenih pravic in dolžnosti, dolžne, da v skladu z načeli vzajemnosti in solidarnosti poskrbijo za ekonomsko in drugo pomoč organizacijam združenega dela, ki zaidejo v ekonomske težave in da nastopijo z ukrepi za njihovo sanacijo, kadar je to v skupnem interesu organizacij združenega dela oziroma v družbenem interesu. 19. člen Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela določajo katere osebne in skupne potrebe zadovoljujejo v tej organizaciji, v drugih oblikah združenega dela in v samoupravnih skupnostih v občini v raznih oblikah medobčinskega sodelovanja ter v širših družbenopolitičnih skupnostih. 20. člen Delovno organizacijo lahko ustanovijo v skladu z zakonom organizacije združenega dela, interesne skupnosti, druge pravne osebe in tudi občinska skupščina. 21. člen Občinska skupščina lahko z odlokom pod pogoji, ki jih določa zakon, predpiše obvezno združevanje določenih organizacij združenega dela v poslovno skupnost, kadar to terja tehnološka enotnost na posameznem področju. 3. Usmerjanje in usklajevanje družbenega razvoja 22. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovni ljudje v samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v katerih upravljajo zadeve in sredstva družbene reprodukcije, imajo pravico in dolžnost, da opirajoč se na znanstvena spoznanja in na njih temelječe razvojne možnosti in upoštevajoč ekonomske zakonitosti, samostojno sprejemajo plane in programe za delo in razvoj svojih organizacij in skupnosti, da te plane in programe usklajujejo med seboj in z družbenimi plani družbenopolitičnih skupnosti ter na tej podlagi zagotavljajo usklajevanje odnosov v celotni družbeni reprodukciji in usmerjanje celotnega materialnega in družbenega razvoja v skladu s skupnimi na samoupravnih temeljih določenimi interesi in cilji. 23. člen Družbeno planiranje v občini temelji na družbenem dogovoru delovnih ljudi, temeljnih organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti ter samostojnih planih in programih teh skupnosti in predstavlja podlago za družbene plane širših skupnosti. 24. člen Z družbenim planom občine se določa politika usklajenega gospodarskega in družbenega razvoja v občini, zlasti pa opredeljuje razvoj dejavnosti posebnega družbenega pomena, stanovanjskega gospodarstva in zaposlovanja ter kadrovske politike, pospeševanje integracijskih procesov, gospodarjenje s prostorom in ukrepi za varstvo okolja, politika socialne varnosti in stabilnosti. 25. člen Občina lahko z drugimi občinami sprejme skupni razvojni program, v katerem določi politiko razvoja določenega območja (regije), oziroma posameznih dejavnosti. Občina lahko z ostalimi občinami, v katerih se gospodarske in negospodarske dejavnosti medsebojno dopolnjujejo, zaradi boljših poslovnih rezultatov, boljšega opravljanja javnih služb itd. skupno pripravlja medobčinske družbene večletne ali letne plane, s katerimi se zagotavlja skladnejši razvoj. 28. člen Z družbenim planom ali drugim aktom določajo delovni ljudje splošno razvojno politiko na področju družbenih dejavnosti z zbiranjem sredstev za financiranje splošnih in skupnih potreb v občini, pa ugotavljajo možnosti za njihovo financiranje. 4. Način financiranja splošnih in skupnih potreb . 27. člen Obveznosti delavcev in organizacij združenega dela do družbenopolitične skupnosti se določijo odvisno od sposobnosti gospodarstva, da v skladu z doseženo stopnjo produktivnosti družbenega dela in s potrebami materialnega in družbenega razvoja, ki ustrezajo možnostim gospodarstva in dolgoročnim interesom razvoja produkcijskih sil družbe, zagotovi zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi in občanov. 28. člen Za zadovoljitev tistih splošnih družbenih potreb, ki se financirajo iz proračuna družbenopolitične skupnosti, plačujejo delavci od dohodka temeljnih organizacij združenega dela ali od svojih osebnih dohodkov davke, občani pa od svojih dohodkov ter premoženja, davke, takse in druge davščine. 29. člen Občina samostojno določi višino davkov, taks in drugih davščin, ki so v skladu z zakonom. Z dohodkom pa samostojno razpolaga. 30. člen Z občinskim proračunom se zagotavljajo sredstva za kritje splošnih družbenih potreb občine, zlasti pa: — financiranje predstavniških in upravnih organov ter organizacij, kakor tudi pravosodnih organov v občini; — financiranje ljudske obrambe in splošnega ljudskega odpora iz pristojnosti občine; — varstvo borcev iz pristojnosti občine; — dodatna sredstva za financiranje programov aktivnosti družbenopolitičnih organizacij in društev; — komunalne dejavnosti v občini, katerih financiranje ni mogoče prenesti na koristnike komunalnih uslug; — intervencije v gospodarstvu zaradi zaščite življenjskega standarda delovnih ljudi; — sodelovanje občine pri financiranju določenih potreb s področja družbenih služb, kadar gre za obveznosti občine, ki je določena z družbenim dogovorom oziroma zakonom; — z zakonom določeno sodelovanje občine pri vzdrževanju, graditvi in rekonstrukciji objektov za varstvo pred elementarnimi nezgodami; — druge splošne družbene potrebe. 5. Samoupravni sporazumi in družbeni dogovori 31. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovni ljudje v samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih združujejo v okviru svojih samoupravnih pravic s samoupravnim sporazumom delo in sredstva in urejajo medsebojna razmerja v zvezi z združitvijo dela in sredstev, usklajujejo medsebojne interese v družbeni delitvi dela in družbeni reprodukciji, določajo osnove in merila, po katerih usklajujejo svoje posebne interese s skupnimi interesi ter določajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti in ukrepe za njihovo uresničevanje. Samoupravni sporazum obvezuje organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki ga sklenejo ali pristopijo k njemu, in so odgovorne za njegovo izvajanje. Organizacije sindikata neposredno sodelujejo pri sklenitvi samoupravnih sporazumov, kadar se s takimi sporazumi urejajo pravice delavcev, in so dolžne skrbeti za njihovo izvajanje. Skupščina občine v okviru svojih pravic in dolžnosti spodbuja samoupravno sporazumevanje in lahko določi, da so zainteresirane organizacije in skupnosti dolžne začeti postopek za samoupravno urejanje vprašanj skupnega, pomena. 32. člen Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki menijo, da so s samoupravnim sporazumom drugih samoupravnih organizacij in skupnosti prizadeti njihovi interesi, lahko začnejo na način, ki ga določa zakon, postopek za preizkus samoupravnega sporazuma. 33. člen Z družbenim dogovorom zagotavljajo in uresničujejo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti v okviru svojih pravic in dolžnosti. Sindikat in druge družbenopolitične organizacije ter druge samoupravne in družbene organizacije in skupnosti samoupravno urejanje in usklajevanje družbenoekonomskih in drugih odnosov širšega družbenega pomena. V imenu udeležencev sklenejo družbeni dogovor njihovi pooblaščeni organi. 34. člen S samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom se določijo ukrepi za njuno izvajanje ter materialna in družbena odgovornost udeležencev sporazumevanja oziroma dogovarjanja. Sklepanje in izvajanje samoupravnega sporazuma in družbenega dogovora temeljita na načelih javnosti in enakopravnosti udeležencev sporazumevanja in dogovarjanja. V samoupravnem sporazumu oziroma družbenem dogovoru je lahko predviden način za reševanje sporov, ki nastanejo pri izvajanju sporazuma oziroma dogovora. Zakon lahko predpiše obveznost, da se začne postopek za sklenitev družbenega dogovora ter načela postopka. 35. člen S sporazumevanjem vseh zainteresiranih dejavnikov v občini, se ustvarjajo pogoji za zadovoljevanje skupnih potreb kot so; — varstvo in družbena vzgoja predšolskih in šolskih otrok; — zagotavljanje enakih pogojev pri izobraževanju; — socialna in zdravstvena politika v občini; — splošni življenjski in delovni pogoji delovnih ljudi in občanov; — izgradnja objektov splošnega pomena; — kadrovska politika in zaposlovanje; — financiranje in razvoj kulturnih dejavnosti. Posebno pozornost je treba posvetiti sistemu družbenega dogovarjanja med delovnimi ljudmi kot potrošniki in koristniki uslug organiziranih v krajevni skupnosti in na nivoju občine in delovnimi organizacijami na področju trgovine in storitvenih dejavnosti, proizvodnje blaga za široko potrošnjo, stanovanjsko-komu-nalnega gospodarstva in družbenih dejavnosti. 36. člen Samoupravni sporazum oziroma družbeni dogovor mora vsebovati zlasti: — udeležence samoupravnega sporazuma oziroma družbenega dogovora; — cilje, zaradi katerih se sklepa samoupravni sporazum oziroma družbeni dogovor; — določbe o tem, v katerem roku morajo biti prevzete obveznosti izvršene; — določbe o načinu in sredstvih izvrševanja prevzetih obveznosti; — določbe o načinu in kontroli izvrševanja prevzetih obvez, kakor tudi o obveščanju javnosti o izvrševanju nalog; — določbe o sankcijah. 37. člen O predlogu samoupravnega sporazuma oziroma družbenega dogovora morajo obvezno razpravljati delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v samoupravnih interesnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih s področja, na katerem se sprejema in to na način in po postopku, ki je določen v statutu teh organizacij in skupnosti. 6. Združevanje delovnih ljudi v samoupravne interesne skupnosti 38. člen Samoupravne interesne skupnosti ustanavljajo delovni ljudje neposredno ali prek svojih samoupravnih organizacij in skupnosti da bi zadovoljevali svoje osebne in skupne potrebe in interese ter s temi potrebami in interesi usklajevali delo na področju, za katero ustanavljajo interesno skupnost. Pravice, obveznosti in odgovornosti v medsebojnih razmerjih v samoupravni interesni skupnosti urejajo samoupravni sporazum o njeni ustanovitvi, njen statut in drugi samoupravni akti. Za zadovoljevanje svojih potreb in interesov v samoupravnih interesnih skupnostih plačujejo delovni ljudje tem skupnostim prispevke iz svojih osebnih dohodkov in iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v skladu z namenom oziroma v skladu s cilji, za katere so ta sredstva namenjena. 39. člen Na načelih iz prejšnjega člena se ianKo ustanavljajo tudi samoupravne interesne skupnosti za organizirano zadovoljevanje potreb na področju komunalnega in stanovanjskega gospodarstva in drugih dejavnosti v materialni proizvodnji v občini, ki služijo trajnemu zadovoljevanju potreb, določenih uporabnikov, v katerih pa delovanje tržnih zakonitosti ne more biti edina podlaga za usklajevanje dela in potreb in za vrednotenje delovnih uspehov. 40. člen Delavci in drugi delovni ljudje lahko neposredno ali po svojih organizacijah združenega dela ter po drugih organizacijah in skupnostih ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti tudi za zadovoljevanje potreb iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zaposlovanja, telesne kulture in drugih določenih svojih osebnih in skupnih potreb v teh skupnostih na načelih solidarnosti in vzajemnosti ali za skupno urejanje razmerij z organizacijami združenega dela ter z drugimi organizacijami in skupnostmi, ki lahko zanje opravljajo potrebne storitve. 41. člen Kadar je dejavnost samoupravne interesne skupnosti posebnega družbenega pomena, je interesna skupnost v skladu s takim družbenim interesom odgovorna občini za opravljanje take dejavnosti v skladu z zakonom. 42. člen Z odlokom občinske skupščine na podlagi zakona se lahko določi obvezno ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti, načela za njihovo organizacijo in za medsebojna razmerja delavcev zainteresiranih delovnih področij, kakor tudi obveznosti plačevanja prispevkov samoupravnih interesnih skupnosti za financiranje njijiove dejavnosti po načelih solidarnosti in sorazmernosti prispevkov z osebnimi dohodki delavcev oziroma z ekonomsko močjo drugih zavezancev, če to ni bilo doseženo s sporazumom. 43. člen Razmerja med temeljnimi samoupravnimi interesnimi . skupnbstmi in drugimi samoupravnimi skupnostmi v občini ter širšimi interesnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi skupnostmi in njihovimi organi urejajo delovni ljudje in občani ter njihove skupnosti s samoupravnimi sporazumi, družbenimi dogovori, pogodbami, statuti in drugimi samoupravnimi akti. 44. člen Delovni ljudje in občani, organizirani v samoupravne interesne skupnosti, se po svojih delegacijah neposredno in v skupščinah občin in republike, kot tudi v organih samoupravnih interesnih skupnostih, ustanovljenih za širše območje oziroma območje cele republike, sporazumevajo in odločajo o vprašanjih s področja družbene dejavnosti, za katero je skupnost ustanovljena. 45. člen Da bi organizirano zadovoljevali svoje osebne in skupne potrebe na področju vzgoje in izobraževanja, se delovni ljudje neposredno in prek svojih organizacij združenega dela ali drugih organizacij, povezujejo z delavci vzgojno-izobraževalnih organizacij v vzgojno-izobraževalno skupnost. 46. člen Vzgoja in izobraževanje se uresničujeta v enotnem sistemu vzgoje in izobraževanja, ki ga določa zakon. 47. člen Občina ustanavlja vzgojno izobraževalne zavode in zagotavlja pogoje za njihovo delo. Z zakonom se določijo pogoji za ustanavljanje in delo organizacij za vzgojo in izobraževanje. V sistemu štipendiranja in kreditiranja ter z drugimi načini se izenačujejo materialni pogoji za uresničevanje pravice do izobraževanja. 48. člen Delovni ljudje samostojno in po temeljnih organi-jah združenega dela in v vseh oblikah medsebojnega povezovanja v okviru samoupravne kulturne skupnosti, skupaj z delavci v kulturi in organizacijami, ki opravljajo kulturno dejavnost, zaradi posebnega družbenega interesa oblikujejo programe kulturne dejavnosti. 49. člen Kulturni, umetniški in zgodovinski spomeniki, ki imajo poseben pomen za občino, so pod posebnim družbenim varstvom. 50. člen Delovni ljudje samostojno in po temeljnih organizacijah združenega dela in po drugih oblikah medsebojnega združevanja v okviru samoupravne telesno-kulturne skupnosti zagotavljajo financiranje telesno-kulturne dejavnosti s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori v skladu z zakonom. 51. člen Z zdravstvenim varstvom kot dejavnostjo posebnega družbenega interesa se v okviru skupnosti zdravstvenega varstva zagotavljajo ukrepi in sredstva, potrebni za ohranitev in krepitev zdravja, za preprečevanje obolenj in poškodb, za uspešno zdravljenje in rehabilitacijo obolelih in poškodovanih. Z zakonom se določi najmanjši obseg pravic in način njihovega financiranja v skupnosti zdravstvenega varstva. 52. člen Delovni ljudje in občani pospešujejo razvoj veterinarske službe in skrbijo za zdravstveno varstvo živali, s tem pa tudi za zdravstveno varstvo ljudi. Občina skrbi, da veterinarski zavod in službe na območju občine izvajajo zdravstveno varstvo živali v skladu s predpisi in programom razvoja zdravstvenega varstva živali ter tako zadovoljujejo potrebe delovnih ljudi in občanov po zdravstvenem varstvu živali. 53. člen Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja zagotavljajo in uresničujejo zavarovanci v okviru samoupravne skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja po načelih vzajemnosti in solidar- nosti in v skladu z zakonom glede na njihov delovni prispevek v sedanjem in minulem delu k doseganju dohodka temeljne organizacije združenega dela, kot tudi pri zagotavljanju sredstev skladov pokojninskega in invalidskega zavarovanja. 54. člen Organizacije združenega dela, skupnost zdravstvenega varstva, skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja in občina zagotavljajo s samoupravnimi sporazumi, družbenimi dogovori in odloki delovnim ljudem varstvo pri delu, ter usposabljanje in zaposlovanje invalidov. 55. člen Delovni ljudje po načelu vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo ugodne pogoje za ustanovitev in življenje družine, za uresničevanje materinstva ter za razvoj in socialno varnost vseh otrok v občini. 56. člen Samoupravno interesno skupnost otroškega varstva v občini ustanovijo delovni ljudje skupaj z delavci, ki izvajajo dnevno varstvo in vzgojo otrok ter druge dejavnosti v korist otrok in družine. V skupnosti otroškega varstva delovni ljudje zdru-■ žujejo sredstva in zagotavljajo pogoje za uresničevanje nalog otroškega varstva, določajo delovne in razvojne programe varstva matere, otrok in družine, obseg pra-t vic in način njihovega uresničevanja ter uresničujejo druge skupne interese. V ta namen sklepajo samoupravni sporazum, v katerem določajo svoje skupne in posamične obveznosti do te skupnosti ter svoje skupne in posamične pravice, ki jih skupnosti uresničujejo. 7. Gospodarske dejavnosti posebnega družbenega pomena 57. člen Dejavnosti komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, prometa in zvez, cestnega in vodnega gospodarstva, ki so nujno potrebne za trajno zadovoljevanje življenjskih potreb delovnih ljudi v občini, so dejavnosti posebnega družbenega interesa. 58. člen Da se zavarujejo in zagotovijo splošni interesi, pravice občanov v krajevni skupnosti in občini in pravice delovnih ljudi v organizacijah združenega dela do storitev, s katerimi se neposredno zadovoljujejo njihove življenjske potrebe, se lahko z odlokom občinske skupščine na podlagi zakona določijo zadeve ali dejavnosti organizacij združenega dela, ki so posebnega družbenega interesa. 59. člen Pri organiziranju temeljne organizacije združenega dela v sestavi delovne organizacije, katere dejavnost je posebnega družbenega pomena, ali pri izločitvi temeljne organizacije združenega dela iz sestava take delovne organizacije morajo biti v skladu z zakonom zava- rovani tudi interesi občanov in drugih uporabnikov storitev na območju krajevne skupnosti oziroma občine. 60. člen Občinska skupščina lahko na podlagi družbenega dogovora oziroma samoupravnega sporazuma predpiše obvezno ustanavljanje in združevanja organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega interesa, ali združevanje v poslovne skupnosti ali druge oblike povezovanja ter določijo načela za njihovo organizacijo in delovanje. 61. člen Poseben družbeni interes pri opravljanju teh dejavnosti posebnega družbenega pomena se zagotavlja s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori o pogojih in načinu opravljanja takih dejavnosti, s soodločanjem uporabnikov storitev in drugih zainteresiranih organizacij, predstavnikov ustanoviteljev, občine, krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij o uresničevanju skupnih ciljev v skladu z zakonom. 62. člen če je z zakonom tako določeno, daje občinska skupščina soglasje k določbam samoupravnega sporazuma o združevanju, statuta ali drugega splošnega akta organizacije združenega dela, ki opravlja dejavnost posebnega družbenega pomena, kadar so take določbe pomembne za uresničevanje posebnega družbenega interesa pri opravljanju teh dejavnosti. 63. člen Za financiranje dejavnosti posebnega družbenega pomena se lahko tudi z odlokom predpiše obvezen prispevek uporabnikov in drugih zavezancev. Odlok oziroma predpis občinske skupščine, določi način soodločanja zavezancev o uporabi tako zbranih sredstev ter jim zagotovi pravice glede odločanja 6 zadevah, za katere se uporabljajo tako zbrana sredstva. 8. Komunalna dejavnost 64. člen Za zadovoljevanje vsakodnevnih potreb občanov in organizacije združenega dela zagotavlja občina skladen razvoj komunalnih dejavnosti. 65. člen Komunalna dejavnost v občini se razvija v skladu z družbenim planom in urbanističnim načrtom razvoja mesta Slovenske Konjice in posameznih naselij. 66. člen Svoje osebne in skupne potrebe po storitvah proizvodnih organizacij združenega dela, ki opravljajo komunalne gospodarske dejavnosti na območju kjer prebivajo, Zadovoljujejo delovni ljudje v krajevni skupnosti. V okviru teh skupnosti delovni ljudje: — odločajo o programu komunalne dejavnosti; — združujejo z uresničevanjem tega programa svoja sredstva; — vplivajo na cene komunalnih storitev, in proizvodov; — uresničujejo druge skupne interese na področju komunalnega gospodarstva. 67. člen Za pospeševanje in usklajevanje razvoja komunalnega gospodarstva lahko uporabniki storitev ustanovijo samoupravno skupnost v kateri: — zagotavljajo in vzdržujejo sredstva za komunalne storitve in razvoj komunalne dejavnosti; — predlagajo občinski skupščini sklepanje letnih pogodb, glede vzdrževanja komunalnih naprav ter oddajo del za izgradnjo novih komunalnih naprav; — s samoupravnim sporazumom ali pogodbo, ki jo sklenejo z organizacijami združenega dela komunalne dejavnosti, urejajo medsebojna razmerja, pravice in obveznosti. 68. člen Sestavo in način delovanja skupnosti določi njen statut. 69. člen Občinska skupščina usklajuje politiko razvoja komunalnega gospodarstva v občini in daje soglasje k cenam in tarifam komunalnih storitev in k izvolitvi direktorja organizacije združenega dela, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena. 70. člen Za izgradnjo in vzdrževanje komunalnih naprav v posameznih krajih prispevajo sredstva zlasti neposredni uporabniki. Občina daje prednost tistim investicijam na področju komunalne gradnje v posameznih krajih in naseljih, kjer je večja materialna udeležba in sodelovanje občanov, in podan širši družbeni interes, upoštevajoč tudi nujnost potreb po takih komunalnih objektih. V te namene se lahko združujejo tudi sredstva delovnih organizacij, krajevnih skupnosti občine, stanovalcev stanovanjskih hiš in občanov. 9. Stanovanjsko gospodarstvo 71. člen Delovni ljudje v združenem delu in v krajevni skupnosti ter občani samostojno rešujejo svoje stanovanjske potrebe ter z družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi in pogodbami po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo in združujejo sredstva ter urejajo medsebojna razmerja, pravice in obveznosti. 72. člen Svoje interese pri graditvi, uporabi in pri združevanju sredstev v te namene uresničujejo delovni ljudje in občani samostojno, po hišnih svetih in po samoupravni stanovanjski skupnosti. 73. člen V skladu z družbenim gospodarskim razvojem ter urbanističnim programom skrbi občina za načrtno, smotrno in ekonomično gradnjo stanovanj in poslovnih prostorov, spodbuja in organizira združevanje sredstev za izvajanje organizirane gradnje ter zagotavlja čimbolj ugodne pogoje za vse oblike družbene in zasebne gradnje. 74. člen Ce se ne doseže sporazum, se z odlokom občinske skupSčine na podlagi zakona lahko predpiše obveznost temeljnih organizacij združenega dela in drugih zavezancev, da iz dohodka izločajo in združujejo sredstva za graditev stanovanj za pomoč delovnim ljudem in občanom z nižjimi dohodki pri graditvi in uporabi stanovanj. 75. člen Samoupravna stanovanjska skupnost načrtuje in zagotavlja razvoj stanovanjske graditve, zagotavlja smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča in povezuje vse dejavnike, ki sodelujejo pri gradnji stanovanj. 76. člen Samoupravna stanovanjska skupnost skrbi za pravilno razdeljevanje stanovanj, s katerimi razpolaga, pri čemer posveča posebno skrb stanovanjskim potrebam občanov in drugih, ki so po ustavi in zakonu deležni posebne družbene pomoči. 77. člen Na področju stanovanjskega gospodarstva sodelujejo v skladu z zakonom in družbenim dogovorom v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti neposredno in po organih, ki jih sami volijo, stanovalci stanovanjskih hiš, organizacije združenega dela in druge družbene pravne osebe, ki vlagajo sredstva v stanovanjsko izgradnjo in organizacije, ki vzdržujejo stanovanja. V samoupravno stanovanjsko skupnost se vključujejo tudi organizacije združenega dela, ki delujejo na področju stanovanjske gradnje. 78. člen V okviru samoupravne stanovanjske skupnosti zagotavljajo in združujejo potrebna sredstva, odločajo o razvoju stanovanjske dejavnosti, zagotavljajo uresničevanje programa tega razvoja, upravljajo in gospodarijo s skladom stanovanjskih hiš s tem, da zagotavljajo smotrno vzdrževanje, obnavljanje in izgradnjo stanovanj ter poslovnih prostorov, vplivajo na politiko cen in uresničujejo skupne interese na področju stanovanjskega gospodarstva. 10. Samoupravni položaj delovnih ljudi v krajevni skupnosti 79. člen Delovni ljudje posameznega naselja, dela naselja ali več povezanih naselij imajo pravico in dolžnost, da se samoupravno organizirajo v krajevni skupnosti in v njej ter v sodelovanju z drugimi samoupravnimi skupnostmi in organizacijami neposredno zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe, odločajo o uresničevanju svojih skupnih interesov, sodelujejo pri odločanju o vprašanju skupnega pomena v občini in v drugih družbenopolitičnih skupnostih ter skupnostih občin. 80. člen Delovni ljudje v krajevni skupnosti določajo vsebino in način zadovoljevanja ter uresničevanja svojih skupnih potreb, interesov in nalog na področju medsebojnih odnosov v naselju, gospodarjenja s prostorom, urbanističnega programiranja in urejanja naselij, otroškega in socialnega varstva, zdravstvenega varstva, vzgoje in izobraževanja, prosvete in kulture, telesne kulture ter rekreacije, stanovanjske politike in upravljanja stanovanj, komunalnih in drugih dejavnosti za neposredno zadovoljevanje njihovih potreb ter potreb družin in gospodinjstev, varstva interesov potrošnikov, organizacije splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, varstva naravnega okolja, upravljanja z družbenim premoženjem ter drugih področij skupnega življenja in sprejemajo programe in plane razvoja te skupnosti, s katerimi določijo tudi način združevanja in uporabe sredstev in dela za uresničevanje posameznih skupnih nalog. 81. člen Delo in ljudje v naseljih, delih naselij ustanovijo krajevno skupnost ali se združijo z drugo krajevno skupnostjo na podlagi razprave, sprejetih stališč in dogovora v organizacijah SZDL. Krajevne organizacije SZDL ocenijo pobude delovnih ljudi, društev in drugih organizacij v krajevnih skupnostih za ustanovitev oziroma združitev KS, na tej podlagi izdelajo predlog stališč in dogovora kot temeljnega gradiva za javno obravnavo med delovnimi ljudmi in občanov v krajevni skupnosti, po razpravi pa oblikujejo dokončen predlog. Krajevna skupnost je ustanovljena, če se za ustanovitev na referendumu izjavi več kot polovica delovnih ljudi, ki imajo volilno pravico in, ki stalno prebivajo na območju, za katero se krajevna skupnost ustanavlja. Določbe o ustanovitvi veljajo tudi za združitev krajevne skupnosti z drugo krajevno skupnostjo, oziroma razdružitev krajevne skupnosti na dve ali več krajevnih skupnosti. 82. člen Krajevna skupnost ima svoj statut, ki ga sprejmejo delovni ljudje po razpravi v Socialistični zvezi delovnega ljudstva. Krajevna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva organizira javno razpravo o predlogu statuta krajevne skupnosti in določa način in oblike javne razprave ter zagotovi, da udeleženci razprave izvolijo svojega delegata, ki bo zastopal njihove interese pri dokončnem oblikovanju statuta in njegovem sprejemu. 83. člen Svoje skupne potrebe, interese in naloge v krajevni skupnosti delovni ljudje zadovoljujejo in uresničujejo: — s sredstvi, ki jih sami neposredno prispevajo s samoprispevkom ali pridobijo na drug način; — z delom dohodka, ki ga za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti namenijo delavci temeljnih organizacij združenega dela z območja krajevne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela, v kateri delavci živijo na območju te krajevne skupnosti; — s sredstvi, ki se na podlagi družbenega plana občine, programov in planov samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela določijo za uresničevanje programa krajevne skupnosti in za zadovoljevanje komunalnih, socialnih in drugih skupnih potreb delovnih ljudi v krajevni skupnosti; — s sredstvi, ki jih krajevna skupnost samostojno ustvari z določenimi dejavnostmi; — s prostovoljnim združevanjem sredstev družbenopolitičnih in družbenih organizacij, združenj in društev v krajevni skupnosti; — z darili, zapuščinami in drugimi sredstvi. Člani krajevne organizacije Socialistične Zveze delovnega ljudstva lahko sklenejo na zborih in na drug način, vendar tako, da bo sklep temeljil na večinskem mnenju, da bodo uvedli namenski prispevek za naloge Socialistične zveze delovnega ljudstva (članarina), da bodo del tega namenskega prispevka namenjali za zadovoljevanje in uresničevanje svojih določenih skupnih stalnih potreb in nalog, lahko pa tudi odločijo, da bodo naloge Socialistične zveze delovnega ljudstva financirale kako drugače. 84. člen Za zadovoljevanje in uresničevanje skupnih potreb, interesov in nalog delavnih ljudi v krajevni skupnostih lahko odstopi občina tem skupnostim sredstva, ki jih v proračun za to nameni. 85. člen Zaradi ustvarjanja in zagotavljanja materialnih in drugih pogojev za svoje življenje in delo lahko delovni ljudje v krajevni skupnosti neposredno sodelujejo z delovnimi ljudmi v drugih krajevnih skupnostih ali se povezujejo v skupnost krajevnih skupnosti in oblikujejo konferenco delegatov krajevnih skupnosti ter tako na samoupravni podlagi zagotavljajo, usklajujejo in uresničujejo interese skupnega .pomena. ■ V 86. člen Nosilci kadrovske politike v občini so delovni ljudje v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in drugih- organizacijah in skupnostih'ter v občinski skupščini. Kadrovska politika v občini se določa po naslednjih načelih: — odprtosti in javnosti; — ustvarjanju ugodnih pogojev, da delovni ljudje lahko odločajo o kadrovski politiki; — dolgoročnega načrtovanja vzgoje potrebnih kadrov v skladu s potrebami združenega dela; — izbora t^kih ljudi na odgovorne funkcije in delovna mesta, ki imajo strokovne, delovne in moralnopolitične kvalitete in ki s svojim delovanjem dokazujejo pripadnost socializmu, nadaljnjemu razvoju samoupravljanja in krepitvi položaja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi; — uporabe znanstvenih dognanj pri vodenju kadrovske politike, kot tudi po drugih družbehopriznanih načelih. 87. člen Postopek vodenja kadrovske politike, zagotavljanja sredstev za vzgojo kadrov, določanje kriterijev za izbiro kadrov, varovanje demokratičnega poteka kandidiranja in določanja kadrov v občini se določa, z družbenim dogovorom, ki ga predlagata občinski organizaciji Socialistične zveze delovnega ljudstva in zveze sindikatov, sprejemajo pa temeljne organizacije združenega dela, krajevne in samoupravne interesne skupnosti, občinska skupščina in vse družbenopolitične organizacije v občini. 88. člen V okviru organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva, delovni ljudje v občini določajo družbene kri- terije za izbor delegacij in delegatov, zagotavljajo demokratično predlaganje in izbor kandidatov za člane delegacij in za opravljanje samoupravnih javnih in drugih družbenih funkcij v občini. 89.. člen Politiko zaposlovanja v občini izvajajo temeljne organizacije združenega dela, komunalna skupnost za zaposlovanje, skupnosti in organizacije in občinska skupščina. Posebna skrb se posveča zaposlovanju oseb z zmanjšano delovno sposobnostjo, žena in mladine. 12. Varstvo človekovega okolja 90. člen Delovni ljudje in občani smotrno gospodarijo s prostorom, varujejo okolje 'ter urejajo naselja in prostor v občini z namenom, da se uskladijo potrebe za delo, stanovanje, počitek, kulturo in rekreacijo in tako ustvarijo pogoji za smotern razvoj vseh območij v občini in zagotovi skladnost skupnih in posebnih interesov. 91. člep Občina določa splošno smer politike urbanizacije, prostorskega urejanja in varstva človekovega okolja, s prostorskim planom v okviru regionalnega in republiškega prostorskega plana. 92. člen Občina, krajevne skupnosti in organizacije združenega dela, še posebej skrbijo za varstvo naravnega okolja, za njegovo ovrednotenje in oživljanje ter zagotavljajo pogoje za odpravljanje zdravju škodljivih posledic, ki nastajajo .v' proizvodnji, porabi in prometu v občini. 13. Vloga družbenopolitičnih organizacij 93. člen Družbenopolitične organizacije s svojim delovanjem in aktivnostjo kritično spremljajo razvoj samoupravnih odnosov ter se zavzemajo za odpravljanje in spreminjanje tistih razmerij, ki ne ustrezajo in ki niso več v skladu z razvojem našega družbenega sistema. Družbenopolitične organizacije same delujejo kot element družbene kontrole in se obenem zavzemajo za to, da najde funkcija kontrole svoje mesto in vlogo na vseh področjih, kar bo privedlo tudi do tega, da bodo delovni ljudje čutili več odgovornosti za svoje delo in ravnanje. Družbenopolitičnim organizacijam morajo biti dostopne vse tiste informacije, ki so neobhodno potrebne za uspešno politično delovanje, enako pa morajo tudi družbenopolitične organizacije obveščati delovne ljudi o svojem delu. Pri tem je potrebno izhajati iz odgovornosti, ki jo imajo družbenopolitične organizacije za skladen razvoj na območju občine. Družbenopolitične organizacije s svojim delovanjem in politično aktivnostjo zagotavljajo uspešno funkcioniranje delegacij in celotnega družbenopolitičnega sistema. 94. člen Zveza komunistov kot organizirana vodilna in idejno-politična sila in avantgarda delavskega razreda oblikuje socialistično družbeno demokratično zavest, 11. Kadrovska politika in zaposlovanje analizira obstoječe družbene odnose in je usmerjevalni faktor novib družbenih odnosov, ustvarjajoč široko iniciativo vseh delovnih ljudi pri reševanju družbenopolitičnih vprašanj ter je tako bistven faktor notranjega življenja in' funkcioniranja samoupravnih odnosov ter institucij v našem samoupravnem družbenopolitičnem sistemu. 95. člen V Socialistični zvezi delovnega ljudstva v občini, delovni ljudje in občani, družbenopolitične organizacije in vse organizirane socialistične sile na čelu z Zvezo komunistov uresničujejo politično in akcijsko enotnost socialističnih sil in usmerjanju družbenega razvoje na temeljih oblasti in samoupravljanja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. V ta namen zlasti: — obravnavajo družbena vprašanja in dajejo politične pobude na vseh področjih družbenega življenja, usklajujejo mnenja, zavzemajo politična stališča glede reševanja teh vprašanj in predlagajo možne rešitve; — določajo program politične aktivnosti, družbena merila za volitve delegacij in delegatov, zagotavljajo demokratično predlaganje in določanje kandidatov za člane delegacij in za opravljanje drugih javnih in družbenih funkcij; — obravnavajo splošna vprašanja kadrovske politike in vzgoje kadrov; — spremljajo delo organov oblasti in samoupravljanja ter nosilcev javnih in drugih družbenih funkcij ter izražajo svoja mnenja in ocene; — ustvarjajo pogoje za vsestransko udeležbo mladine in njenih organizacij v družbenem in političnem življenju. Občina je dolžna zagotavljati materialne in druge pogoje za uresničevanje z ustavo in statutom določenih funkcij organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva v občini. 96. člen Delavci in delovni ljudje v Zvezi sindikatov pomagajo usklajevati posamične in posebne interese v enotne interese delavcev v občini. Sindikati pomagajo uresničevati pravice delavcev, da upravljajo in razpolagajo z rezultati svojega dela in spodbujajo razvoj samoupravnih odnosov v občini. Zveza sindikatov vpliva na odločanje v občinski skupščini, uveljavlja samoupravne pravice organizacij združenega dela v vprašanjih, ki zadevajo delovne ljudi. Občinska skupščina in njeni organi so dolžni obravnavati pobude in predloge občinske zveze sindikatov. Občinska skupščina mora pred dokončno odlbčitvijo o vprašanjih, ki sodijo na področje sindikatov, dobiti njihovo mnenje. Zvezi sindikatov v občini je zagotovljeno sodelovanje pri evidentiranju in izbiri kandidatov, kakor tudi v postopku za odpoklic delegatov. Posamezna določila o Zvezi sindikatov so navedena v poglavjih o evidentiranju kandidatov, o volilnem postopku, zagotavljanju demokratičnega postopka pri izboru, volitvah in odpoklicu delegatov. 97. člen Organizacija Zveze združenj-borcev je prostovoljna organizacija udeležencev narodnoosvobodilne borbe, ki si prizadeva delovati v duhu programa Zveze komunistov in Socialistične zveze ter združuje člane na razvijanju tradicij narodnoosvobodilne borbe in na prenašanju teh tradicij na mlade generacije. Občinska skupščina in njeni organi so dolžni obravnavati predloge in pobude občinskega odbora Zveze združenj borcev ter pred dokončnim sklepanjem o vprašanjih s tega področja dobiti njegovo mnenje. 98. člen Zveza mladine seznanja občinsko skupščino in delovne ljudi o predlogih, pobudah in stališčih mladih. Občinska skupščina mora pred dokončno odločitvijo o vprašanjih, ki zadevajo mlade, dobiti mnenje občinske organizacije Zveze mladine. Zveza mladine ima pravico dajati občinski skupščini pobude in predloge s področja vzgoje, izobraževanja, telesne kulture in rekreacije in lahko o teh vprašanjih od skupščine zahteva pojasnila. 99. člen Zveza 'rezervnih vojaških starešin — ima pomembno vlogo pri krepitvi splošnega ljudskega odpora ter sodeluje in pomaga občinski skupščini in njenim organom v obrambnih pripravah. t * 100. člen Rdeči križ — je družbena organizacija, ki spodbuja humane medsebojne odnose, pomaga ob nesrečah, skrbi za stare in onemogle in opravlja druge humane naloge. i 101. člen Občina spodbuja in podpira ustanavljanje društev na podlagi zakonskih predpisov. Društva dajejo pobude občinski skupščini z njihovega delovnega področja. Občina posveča posebno skrb društvom za pomoč mladini, invalidov in društvom, ki delujejo na obrambnem področju. Družbene in društveno organizacije ter društva združujejo občane in delujejo v skladu z družbenimi potrebami po svojih statutih in na osnovi programa Socialistične zveze. Društva in združenja zadovoljujejo, potrebe občanov na področju duhovne kulture, telesne kulture, 'športa in rekreacije, ter tehnične kulture, prosvete, znanosti in drugih dejavnosti. 14. Oblike družbenega samoupravljanja Zbor delovnih ljudi 102. člen Delovni ljudje v občini sodelujejo pri reševanju družbenih in drugih zadev oziroma jih rešujejo ter opravljajo funkcijo družbenega samoupravljanja na, zborih delovnih ljudi (v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah ter skupnostih) z referendumom, z javno razpravo, z anketo, po delegatih in z drugimi oblikami. 103. člen Delovni ljudje in občani na svojih zborih v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, sa- moupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih: — obravnavajo vprašanja, ki sd pomembna za te organizacije in skupnosti, kakor tudi vprašanja, ki so širšega družbenega pomena in dajejo iniciativo ter predloge za reševanje teh vprašanj; — obravnavajo poročila in predloge svojih organov samoupravljanja, delegacij in delegatov v občinski skupščini in drugih skupščinah družbenopolitičnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, v katerih njihovi delegati sodelujejo in 'po potrebi o teh poročilih in predlogih odločajo; — predlagajo občinski skupščini in njenim organom ter organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, krajevnim in interesnim skupnostim določene ukrepe za izvrševanje določenih zadev; —1 samostojno odločajo o vprašanjih, ki jih določa statut občine' ih drugi predpisi ter statuti samoupravnih organizacij in skupnosti. Zbori delovnih ljudi in občanov samostojno odločajo o: — ustanavljanju krajevne skupnosti in sprejemanju splošnih aktov teh skupnosti, če je tako določeno v statutu občine oziroma statutu skupnosti; — volitvah m razrešitvah organov krajevne skupnosti v skladu s statutom krajevne skupnosti. Zbori delovnih ljudi in občanov razpravljajo o predlogih: — iz katerih izhajajo materialne in delovne obveznosti za delovne ljudi s področja zbo^a, če te obveznosti ne izhajajo iz predpisov pristojnih organov; — za spremembo in dopolnitev statuta občine oziroma statuta krajevne skupnosti; — urbanističnega plana; — perspektivnega plana razvoja oziroma družbenega plana in proračuna občine. Referendum 104. člen Z referendumom občani in delovni ljudje v občini neposredno odločajo o posameznih vprašanjih iz pristojnosti občine v krajevnih skupnostih in sa'mouprav-nih interesnih skupnostih o zadevah, ki jih urejajo v teh skupnostih, v organizacijah združenega dela pa o posameznih zadevah upravljanja v teh organizacijah. • , 105. člen Referendum se lahko razpiše, da se občani oziroma delovni ljudje vnaprej izjavijo o posameznem predlogu občinskega akta, da potrdijo že sprejeti akt, ali da neposredno odločijo o posameznem vprašanju. 106. člen Občinska skupščina mora razpisati referendum, če gre: — za spremembo območja občine, — za združitev ali razdelitev občine, — za uvedbo občinskega samoprispevka za celotno območje občine. 107. člen Referendum se mora razpisati tudi, če to zahteva občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva, občinski sindikalni svet ali če to predlaga 10 °/o delegacij krajevnih skupnosti ali organizacij združenega dela, ali kateri od zborov skupščine, če gre za zadeve, ki so v skupnem interesu za vso občino ali večino krajevnih skupnosti. Skupen interes iz prejšnjega odstavka ugotavlja skupščina občine z večinskim glasovanjem na skupni seji vseh zborov skupščine. V primerih iz prvega odstavka razpiše referendum občinska skupščina. 108. člen Referendum v občini se razpiše za celotno območje občine. Ce gre za vprašanja, ki zadeva samo del občine, se lahko razpiše referendum samo za ta del. V občini oziroma krajevni skupnosti se lahko razpiše referendum tudi za območje več krajevnih skupnosti oziroma njihovih delov ali samo za del krajevne skupnosti. V samoupravni interesni skupnosti se razpiše referendum za celotno skupnost. V organizacijah združenega dela se razpiše referendum za celo organizacijo združenega dela ali za posamezno temeljno organizacijo združenega dela v sestavi organizacije združenega dela. 109. člen / Predlog, da se razpiše referendum lahko dajo organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva, zbori delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, v temeljni organizaciji združenega dela, v delovni organizaciji in skupščina oziroma ustrezen organ samoupravne interesne skupnosti. 110. člen Občinska skupščina ne more izdati nobenega akta v nasprotju z izidom referenduma niti ponoviti referenduma o istem vprašanju v enem letu po izvedbi referenduma, ustrezen organ krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in organizacije združenega dela pa v šestih mesecih po izvedbi referenduma. Javna razprava 111. člen Občinska skupščina lahko sprejme sklep, da posamezna vprašanja iz svoje pristojnosti, ki so pomembna za občane, da v javno razpravo, ter po končani javni razpravi obvesti javnost o stališčih, ki jih je sprejela in o razlogih zanje. Anketa 112. člen Občinska skupščina, krajevna skupnost, samoupravne in druge interesne skupnosti lahko razpišejo anketo, kadar hočejo zvedeti ali ugotoviti mnenje občanov ali zbrati podatke o važnejših vprašanjih, ki so širšega družbenega interesa in o njih odločajo v okviru svoje pristojnosti. 15. Temelji skupščinskega sistema Oblikovanje delegacij 113. člen Delovni ljudje v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah oblikujejo svoje delegacije zaradi neposrednega uresničevanja svojih pravic in dolžnosti ter odgovornosti in organizirane udeležbe pri opravljanju funkcij občinske skupščine. V temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih oblikujejo delegacije: 1. delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, ki opravljajo zadeve skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela; 2. delovni ljudje, ki delajo v kmetijski, obrtni in v podobnih dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja; 3. delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kakor tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije, na način, določen z ustavo in zakonom; 4. delovni ljudje v krajevnih skupnostih. Pri oblikovanju delegacij v organizacijah združenega dela na področju izobraževanja sodelujejo študentje in učenci srednjih šol pod pogoji in na način, ki ga določa zakon. Delegacijo oblikujejo tudi delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki ni na območju občine, na katerem je sedež'te organizacije. V temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovnih skupnostih do 30 delegatov opravljajo funkcijo delegacije vsi delovni ljudje. Delegacija šteje najmanj 5 članov. V družbenopolitičnih organizacijah opravljajo funkcijo delegacij njihova izvoljena telesa, določena z njihovimi statuti oziroma z drugimi sklepi. Dve ali več delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kakor tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije, lahko v skladu z zakonom oziroma odlokom občinske skupščine oblikujejo skupno delegacijo. Izvolitev delegacij 114. člen Člane delegacij volijo delovni ljudje v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnosti izmed sebe neposredno s tajnim glasovanjem. Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti določajo v svojih statutih v skladu z zakonom število članov in sestavo svoje delegacije in način izvolitve in odpoklica delegacije. Sestava delegacije mora zagotoviti zastopanost delavcev vseh delov delovnega procesa in ustrezati socialni strukturi temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti. Člani delegacije se volijo za štiri leta. V delegacijo temeljne organizacije združenega dela ne morejo biti voljeni delavci v tej organizaciji, ki po ustavi ne morejo biti člani delavskega sveta oziroma drugega ustreznega organa upravljanja. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma voljen za člana delegacije iste samoupravne organizacije oziroma skupnosti. 115. člen Kandidate za člane delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnost: predlagajo in določajo de* lovni ljudje teh organizacij in skupnosti v Socialistični zvezi delovnega ljudstva, in sicer v njenih organizacijah oziroma v organizacijah sindikata. Kandidacijski postopek izvajajo organizacije Socialistične zvgze delovnega ljudstva oziroma organizacije sindikata. Pravica in dolžnost organizacij Socialistične zveze in sindikata je, da v sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami zagotovijo tak demokratičen kandidacijski postopek, ki bo omogočal delovnim ljudem, da pri predlaganju in določanju kandidatov svobodno izrazijo svojo voljo. 116. člen Če se med mandatnim obdobjem občinske skupščine ustanovi nova temeljna samoupravna organizacija ali skupnost, se vključi njena delegacija v opravljanje funkcij občinske skupščine v skladu z zakonom. Pravice in dolžnosti delegacij 117. člen' / Izhajajoč iz interesov in smernic temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti in upoštevajoč interese drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in splošne družbene interese in potrebe, določa delegacija temeljna stališča za delo delegatov v skupščini in za njihovo sodelovanje pri odločanju. Delegacije so dolžne, da o svojem delu in o delu delegatov v skupščini obveščajo temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti in so za svoje delo odgovorne tem organizacijam oziroma skupnostim. Delegacija sodeluje z delegacijami drugih samoupravnih organizacij in skupnosti zaradi sporazumnega oblikovanja skupnih rešitev o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine in sporazumnega reševanja drugih vprašanj skupnega interesa. 118. člen Organizacija Socialistične zveze delovnega ljudstva oziroma organizacija sindikata je dolžna, da s svojo dejavnostjo prispeva, da delegacije in delegati lahko kar najbolj odgovorno opravljajo svoje delo. Samoupravne organizacije in skupnosti s svojimi statuti in samoupravnimi sporazumi podrobneje določajo pravice, dolžnosti in odgovornosti za delo delegacij in delegatov ter pogoje za njihovo delo v skladu z zakonom oziroma statutom občine. Delegiranje delegatov 119. člen Ena ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacije in skupnosti, povezanih z delom in z drugimi skupnimi interesi ali z interesi občine oziroma delegati teh organizacij in skupnosti v občinski skupščini, ki delegirajo iz sestave delegacij glede na vprašanja, ki se obravnavajo v občinski skupščini, delegate v ustrezni zbor družbenopolitične skupnosti na način, določen z ustavo oziroma s tem statutom in- zakonom. Število delegatov temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti se določa sorazmerno s številom delovnih ljudi v teh organizacijah oziroma skupnostih. Od tega načela je možno odstopiti in uporabiti tudi druga merila, da bi se zagotovila ustrezna zastopanost delovnih ljudi določenih področij družbenega dela oziroma območij. 120. člen V skupščino občine delegirajo svoje delegate delavci in drugi delovni ljudje in občani, organizirani v družbenopolitične organizacije, združene v Socialistični zvezi delovnega ljudstva ali kot člani organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva. Družbenopolitične organizacije v okviru Socialistične zveze delovnega ljudstva z dogovorom določijo listo kandidatov za delegate v skupščino občine iz vrst svojih delegacij. O izvolitvi teh delegatov v občinsko skupščino se na podlagi liste kandidatov izjavljajo delovni ljudje in občani neposredno s splošnim in tajnim glasovanjem. O izvolitvi teh delegatov v skupščino skupnosti občine kot posebne družbenopolitične skupnosti se na podlagi liste kandidatov izjavljajo delovni ljudje in občani neposredno s splošnim in tajnim glasovanjem oziroma delegati družbenopolitičnega zbora občinske skupščine s tajnim glasovanjepi, kot to določa statut te skupnosti. 121. člen > Nihče ne more več kot dvakrat zaporedoma oprav-- j ati štiriletne funkcije delegata v občinski skupščini Slovenske Konjice. Nezdružljiva je funkcija delegata v skupščini z drugimi funkcijami, določenimi z zakonom, v organih iste družbenopolitične skupnosti. Odgovornost delegatov 122. člen Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča v skupščini, ravnajo delegati v skladu s smernicami svojih samoupravnih organizacij in skupnosti in temeljnimi stališči delegacij oziroma družbenopolitičnih organizacij, ki so jih delegirale, kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar so samostojni pri opredeljevanju in glasovanju. Delegat je dolžan o delu občinske skupščine in o svojem delu obveščati delegacijo in temeljne samoupravne organizacije in skupnosti oziroma družbenopolitične organizacije, ki so ga delegirale in jim je odgovoren za svoje delo. Iniciativa delegatov 123. člen Vsak delegat v zboru občinske skupščine ima pravico dajati predloge odlokov in drugih aktov in sprožiti vsako vprašanje z delovnega področja zbora, predlagati zboru, naj obravnava vprašanja, ki se nanašajo na delo izvršnega sveta, na izvrševanje zakonov ali na delo upravnih organov. Delegat v zboru ima pravico obrniti se na izvršni svet ali na predstojnike ustreznih upravnih organov z vprašanji, ki se tičejo njihovega dela ali zadev iz njihove pristojnosti, kot tudi zahtevati pojasnilo od predstojnika upravnega organa, ki mora dati delegatu zahtevano pojasnilo. Da bi lahko izvrševal svoje dolžnosti, ima delegat pravico zahtevati od državnih organov ter od organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti z območja občine, v kateri je bil delegiran, podatke, ki so mu potrebni za njegovo delo v skupščini. Imunitetna pravica 124. člen Delegat v skupščini uživa imuniteto. Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost, ne priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil, ali za glas, ki ga je dal v zboru, katerega član je in v skupščini. Delegat ne more biti priprt brez dovoljenja zbora, katerega član je, prav tako se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto ne more začeti kazenski postopek brez dovoljenja zbora. Brez dovoljenja zbora, katerega član je, sme biti delegat priprt samo, če je zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana kazen strogega zapora nad pet let. V takem primeru mora državni organ, ki je delegatu vzel prostost, to sporočiti predsedniku zbora. Ta predloži primer zboru, da odloči, ali naj se postopek nadaljuje oziroma ali naj ostane odločba o odvzemu prostosti v veljavi. Zbor sme vzpostaviti imuniteto tudi delegatu, ki se nanjo ni skliceval, če je to potrebno za opravljanje njegove funkcije. Če zbor ni zbran, odloči mandatno-imunitetna komisija ustreznega zbora proti poznejši potrditvi zbora o tem, ali dovoljuje odvzem prostosti oziroma nadaljevanje kazenskega postopka in o vzpostavitvi imunitete delegatu. Trajanje mandata in odpoklic .125. člen Mandatna doba delegatov v družbenopolitičnem zboru traja štiri leta. Z dnem verifikacije izvolitve novih delegatov v družbenopolitičnem zboru preneha funkcija delegatov v tem zboru, ki jim je potekla mandatna doba. 126. člen Delegacija in vsak njen član, kakor tuđi delegat v skupščini so lahko odpoklicani. Odpoklic članov delegacije in delegatov v skupščini se načeloma opravlja na način in po postopku za izvolitev delegacij in delegiranje delegatov v skupščine. Družbenopolitične organizacije lahko z dogovorom v okviru Socialistične zveze delovnega ljudstva predlagajo odpoklic delegata v družbenopolitičnem zboru skupščine. III. OBČINSKA SKUPŠČINA 1. Pravice m dolžnosti občinske skupščine 127. člen Občinska skupščina je organ družbenega samoupravljanja in naj višji organ oblasti v okviru pravic in dolžnosti občine. 128. Sten Skupščina občine v okviru pravic in dolžnosti* občine: — določa politiko in odloča o temeljnih vprašanjih, ki imajo pomen za politično, gospodarsko, socialno in kulturno življenje in družbeni razvoj; — sprejema družbeni plan, proračun, predpise in druge splošne akte; — obravnava vprašanja, ki imajo skupen pomen za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti in usklajuje njihove odnose in interese; — daje pobudo in sodeluje pri sklepanju družbenih dogovorov; — obravnava vprašanja s področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite; — obravnava stanje in splošne probleme ustavnosti, zakonitosti in pravosodja ter organizira in opravlja družbeno nadzorstvo; — določa temelje organizacije in pristojnost organov občine; — ustanavlja upravne organe; — voli, imenuje in razrešuje določene funkcionarje teh organov ter sodnike; — skrbi za izvajanje določene politike predpisov in drugih splošnih aktov; — določa politiko izvrševanja predpisov in drugih splošnih aktov ter obveznosti organov in organizacij v zvezi z izvrševanjem teh predpisov in splošnih aktov; — opravlja politično nadzorstvo nad delom svojega izvršilnega organa, upravnih organov in nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij; odgovornih skupščini, in s svojimi smernicami usmerja delo teh organov. 2. Sestava občinske skupščine 129. člen Občinsko skupščino sestavljajo: 1. zbor združenega dela kot zbor delegatov delovnih ljudi v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in delovnih skupnostih; 2. zboi- krajevnih skupnosti kot zbor delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih; '3. družbenopolitični zbor kot zbor delegatov delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbenopolitične organizacije. 130. člen Zbor združenega dela občinske skupščine šteje 31 delegatskih mest. Delegacije delegirajo v zbor združenega dela občinske skupščine naslednjo število delegatov: 1. izmed članov delegacij, ki jih izvolijo delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, ki opravljajo zadeve skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela in delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki ni na območju občine, na katerem je sedež te organizacije: — s področja gospodarstva 19 delegatskih mest — s področja vzgoje, izobraževanja, kulture in telesne kulture 3 delegatska mesta — s področja zdravstva in socialnega varstva 1 delegatsko mesto 2. izmed članov delegacij, ki jih izvolijo delovni ljudje, ki delajo v kmetijskih, obrtnih in podobnih dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih je lastninska pravica, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja: — v kmetijski dejavnosti 4 delegatska mesta — v gozdarski dejavnosti 2 delegatski mesti — v obrtni in podobnih dejavnostih 1 delegatsko mesto 3. izmed članov delegacij, ki jih izvolijo delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela ter aktivnih vojaških oseb' in civilnih oseb v službi v oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije 1 delegatsko mesto. 131. člen Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine šteje 19 delegatskih mest. Koliko delegatskih mest ima posamezna krajevna skupnost oziroma katere krajevne skupnosti delegirajo skupnega delegata in organizirajo delegatsko konferenco, se določi s posebnim oblokom občinske skupščine. 132. člen Družbenopolitični zbor šteje 19 delegatskih mest. V družbenopolitični zbor delegirajo svoje delegate delavci in drugi delovni ljudje ter občani, organizirani v občinskih organizacijah: Socialistične zveze delovnega ljudstva, Zveze komunistov. Zveze sindikatov, Zveze združenj borcev 'narodnoosvobodilne vojne in Zveze mladine. Družbenopolitične organizacije iz prejšnjega odstavka tega člena v okviru občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva se dogovorijo za enotno listo kandidatov za delegate v družbenopolitični zbor. O izvolitvi delegatov v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno na podlagi liste kandidatov, ki jo je ugotovila občinska konferenca Socialistične zveze. 3. Področje dela 133. člen Vsa vprašanja v občini se praviloma rešujejo in o njih odloča v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter z družbenim dogovarjanjem in samoupravnim sporazumevanjem med organizacijami in skupnostmi. V pristojnost občinske skupščine in njenih zborov spadajo le zadeve in vprašanja, ki jih delovni ljudje, organizacije in skupnosti ne morejo rešiti ali jih ni mogoče rešiti v temeljnih samoupravnih skupnostih zaradi širših družbenih interesov. 134. člen Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno: — odločajo o spremembi statuta občine; — sprejemajo družbeni plan občine ter druge splošne akte, ki se nanašajo na usmerjanje in načrtovanje družbenoekonomskega razvoja občine; — sprejemajo občinski proračun in zaključni ragun o izvršitvi občinskega proračuna; — odločajo o oblikovanju in dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti; — sprejemajo predpise, ki določajo finančne obveznosti delovnih ljudi in organizacij združenega dela -za zadovoljevanje skupnih in splošnih potrčb kadar tako določa zakon; — obravnavajo in odločajo o vprašanjih ljudske obrambe v občini; — sprejemajo predpise s področja varnosti in družbene samozaščite; — določajo organizacijo občinskih upravnih organov in služb; — proglašajo častne občane; — podeljujejo nagrade 12. oktober; — podeljujejo domicil vojaškim enotam in organom NOV; — sprejemajo poslovnik občinske skupščine; — obravnavajo poročila občinskih upravnih in drugih organov; — volijo in razrešujejo predsednika in podpredsednike občinske skupščine; — volijo in razrešujejo' predsednika, enega ali več podpredsednikov in člane izvršnega sveta; — volijo in razrešujejo predsednika in člane stalnih komisij občinske skupščine: — imenujejo in razrešujejo tajnika občinske skupščine; — imenujejo in razrešujejo predstojnike občinskih upravnih organov; — volijo in razrešujejo predsednike in sodnike občinskega sodišča in občinske sodnike za prekrške; — imenujejo in razrešujejo tudi druge funkcionarje, kadar to določa zakon. 135. člen Zbor združenega dela in družbenopolitični zbor enakopravno: — odločata o temeljnih vprašanjih uresničevanja in varstva samoupravnih pravic in samoupravnih socialističnih družbenih odnosov delovnih ljudi v združenem delu; — sprejemata ukrepe, ki jih občinski skupščini določa ustava glede družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine; — opravljata družbeno nadzorstvo glede učinkovitosti gospodarjenja z družbenimi sredstvi in politike delitve dohodka, uporabe sredstev, kadrovske politike ter glede drugih vprašanj, ki so splošnega pomena za družbeno skupnost; — odločata o pravicah borcev, predvojnih revolucionarjev ter žrtev fašističnega nasilja; — izvršujeta zadeve, ki se tičejo izvolitev oziroma imenovanj poslovodnih organov v organizacijah združenega dela. 136. člen Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno: — sprejemata predpise s področja komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, stanovanjske politike, gospodarjenja s prostorom, prostorskega planiranja in urbanizma ter varstva narave in človekovega okolja; — sprejemata predpise s področja projektiranja, investiranja in izgradnje objektov, kmetijstva, združevanja kmetov, gospodarjenja z gozdovi, gostinstva, turizma in blagovnega prometa, obrti in drugih gospodarskih dejavnosti, prometa in zvez ter varstva živine in rastlin; — odločata o vprašanjih s področja družbene kontrole cen proizvodom in storitvam; — odločata o vprašanjih s področja razlastitev. 137. člen Zbor združenega dela samostojno: — spremlja uresničevanje razvojnih programov in družbenih planov; — sprejema predpise in druge splošne akte, ki se nanašajo na finančne obveznosti organizacij združenega dela za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb, če tako določa zakon; — usklajuje posamične in skupne interese delovnih ljudi na vseh področjih združenega dela; — spodbuja samoupravno sporazumevanje in sodeluje pri družbenem dogovarjanju; — spodbuja integracijska gibanja; — zavzema stališča in sprejema sklepe za izvajanje sprejete politike; — odloča o vprašanjih zdravstvenega varstva ter zdravstvenega, invalidskega in pokojninskega zavarovanja; — obravnava in odloča o medsebojnih razmerjih v združenem delu; — ustanavlja delovne organizacije; — opravlja zadeve, ki se nanašajo na splošne akte organizacij združenega dela; — odloča o statusnih vprašanjih in vprašanjih, ki se nanašajo na organe upravljanja in izvršilne organe; — sprejema predpise in odloča v zadevah s področja elektrogospodarstva, vodnega gospodarstva in rudarstva; — daje organizacijam združenega dela ter samoupravnim interesnim in drugim skupnostim priporočila. 138. člen Zbor krajevnih skupnosti samostojno: — razpravlja o vprašanjih, ki zadevajo razvoj in organizacijo samouprave v krajevnih skupnostih; — določa merila za delitev dopolnilnih sredstev za financiranje krajevnih skupnosti iz proračuna občine; — odloča o uvedbi samoprispevka za več krajevnih skupnosti ali za območje občine; — odloča o sprejemu predpisov s področja izmere zemljišč in zemljiškega katastra; — odloča o imenovanju ulic in trgov; — odloča o ustanavljanju in organizaciji službe pravne pomoči; — odloča o organizaciji in delovanju poravnalnih svetov; — razpravlja in odloča o drugih vprašanjih, ki so pomembna za delo krajevnih skupnosti. 139. člen Občinska skupščina izvoli izmed članov delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, oziroma delegatov družbenopolitičnega zbora skupino delegatov, ki šteje 7 članov. Skupina delegatov iz prejšnjega odstavka pošilja delegate na zasedanje zbora občin skupščine Socialistične republike Slovenije glede na vprašanja, ki se bodo obravnavala. Način dela skupine delegatov se določi s poslovnikom občinske skupščine. 140. člen Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti enakopravno z zborom združenega dela spremljajo stanje na ustreznih področjih, določajo osnove politike razvoja teh področij, spodbujajo samoupravno sporazumevanje in sodelujejo pri družbenem dogovarjanju na ustreznih področjih, obravnavajo vprašanja kadrovske politike in druga vprašanja, ki imajo pomen za delovne ljudi na teh področjih. Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za posamezna področja iz prejšnjega odstavka enakopravno z zborom združenega dela sprejemajo odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na: — temeljna vprašanja vzgoje in izobraževanja ter urejanja učnih razmerij; — kulturo; — telesno kulturo; — zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje vključno z organizacijo zdravstvenih dejavnosti; — socialno varstvo; — otroško varstvo; — stanovanjsko politiko in stanovanjsko gospodarstvo; — komunalno politiko in komunalno gospodarstvo; — gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči. 141. člen Vsak zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posameznem vprašanju, ima pravico razpravljati o tem vprašanju, zavzemati staišča in dajati svoje predloge pristojnim zborom, če gre za vprašanja, ki imajo poseben pomen za delovne ljudi na tem področju. Pristojni zbor mora pred odločitvijo razpravljati o predlogih tega zbora. Če pristojni zbor s takim stališčem oziroma predlogom ne soglaša, je lahko odlok ali drug splošni akt, na katerega se tako stališče oziroma predlog nanaša, sprejet šele, ko se opravi postopek, določen s poslovnikom občinske skupščine, po katerem razpravljata o spornem vprašanju pristojni zbor in zbor, ki je dal stališče oziroma predlog.. Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva poročila in pojasnila od predstojnikov občinskih upravnih organov in drugih funkcionarjev teh organov. 142. člen Vsak zbor samostojno odloča o verifikaciji pooblastil delegatov na zasedanju zbora in o imunitetnih vprašanjih delegatov. 143. člen S posiovniKom občinske skupščine se natančneje določijo delovna področja zbora, soodločanje' skupščin samoupravnih interesnih skupnosti z zborom združenega dela in način usklajevanja njihovega dela. 144. člen Vsak zbor občinske skupščine veljavno sklepa z večino glasov navzočih delegatov na seji, na kateri je navzoča večina vseh delegatov v zboru, če se s tem statutom ne zahteva posebna večina. 145. člen Vsak zbor zaseda praviloma in odloča ločeno na svoji. seji. Kadar zbori enakopravno sodelujejo pri sprejemanju splošnega ali drugega akta, lahko sklenejo, da bodo akt obravnavali ali pa tudi sprejeli na skupni seji. Če zbori sklenejo, da bodo odločili na skupni seji, glasujejo delegati v vsakem zboru posebej. Kadar zbori zasedajo na skupni sejij je za ■ odločanje na tej seji potrebna večina članov vsakega zbora. Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina na seji navzočih članov. Glasovanje je javno. ȧ zbor v skladu s poslovnikom tako sklene, se glasuje tajno. 146. člen Zbori lahko sklenejo, da bodo na skupni seji obravnavali vprašanja, ki so skupnega pomena za posamezen zbor. Skupno sejo zborov skliče in vodi predsednik občinske skupščine. Predsednik občinske skupščine lahko v sporazumu s predsednikom ustreznega zbora skliče skupno sejo vseh zborov zaradi obravnavanja vprašanj, ki so skupnega pomena za te zbore. 147. člen Občinska skupščina ima svoj poslovnik za skupne in ločene seje zborov. 4. Sprejemanje predpisov in aktov 148. člen Odlok, 'drug predpis ali akt lahko predlaga vsak delegat v svojem zboru oziroma skupina teh delegatov, občinski izvršni svet, skupščina samoupravne interesne skupnosti in najvišji samoupravni organ krajevne skupnosti. Predstojnik občinskega upravnega organa lahko Član izvršnega sveta ne more biti hkrati član de- predlaga občinski skupščini odlok ali drug splošni akt legacije. s svojega delovnega področja. 155. člen 149. člen Vsak zbor lahko predlaga izdajo odloka ali drugega predpisa oziroma akta tudi o zadevah, ki spadajo v področje drugega zbora. Predlog za izdajo odloka lahko dajo tudi samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, društva in občan. 150. člen Pristojni , zbor lahko zahteva od drugega zbora mnenje o predlogih odlokov in o drugih vprašanjih. Pristojni zbor mora obravnavati tako mnenje in zavzeti do njega stališče. • 151. člen Pristojni zbor lahko sklene, da se predlog odloka da v javno razpravo ali pa, da se k obravnavanju predloga odloka ali drugega akta pokličejo predstavniki samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev. 152. člen Odlok oziroma drug akt, pri katerega sprejemanju enakopravno sodelujejo vsi zbori ali samo dva zbora, je sprejet, če so ga zbori sprejeli v enakem besedilu. Določba prvega odstavka tega člena velja tudi, kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti v občini enakopravno soodloča z enotnim zborom združenega dela. 153. člen Ce še zbori po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne zedinijo glede besedila predloga odloka ali drugega akta, imenujejo skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj. Ce se skupna komisija ne sporazume ali če zbori oziroma zbora ne sprejmeta njenega sporazumnega predloga, se obravnava predlog na skupni .seji vseh zborov. Ce se tudi na skupni seji zbori ne zedinijo, se predlog odloži z dnevnega reda. Predlog se/ lahko po-novho da na dnevni red po preteku šestih mesecev na predlog enega zbora ali izvršnega sveta, po sklepu vseh zborov pa lahko že prej. Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi, kadar skupščina samoupravne. interesne skupnosti v občini enakopravno soodloča z zborom združenega dela. Ce dh dneva, ko bi moral začeti veljati, ne more biti sprejet proračun, se začasno izvaja proračun iz prejšnjega leta. 5. Izvršni svet Občinski izvršni svet: — skrbi za izvajanje politike izvrševanja splošnih aktov občinske skupščine in je odgovoren za to; — določa načelna stališča in daje smernice za izdelavo prostorskega in urbanističnega plana in ju predlaga občinski skupščini; — spremlja delo delegatov v zboru občin skupščine Socialistične republike Slovenije in sodeluje z njimi; — daje občinski skupščini predloge za ustanovitev organizacij združenega dela in zavodov; — spremlja sodelovanje med občinami in daje pobude in predloge; — daje zborom občinske skupščine mnenja, stališča in predloge o aktualnih družbenopolitičnih in ekonomskih vprašanjih ter predlaga sprejemanje splošnih aktov in ukrepov; — predlaga temeljno organizacijo občinskih upravnih organov; —t ima pravico zahtevati od predstojnikov občinskih upravnih organov, da mu poročajo o vprašanjih iz njihove pristojnosti; — predlaga pristojnim zborom sprejetje družbenega plana; — predlaga občinski proračun in predlog zaključnega računa; — izvršuje občinski proračun; — določa načelna stališča in daje smernice za izdelavo odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine s področja splošnega ljudskega odpora, jaivne varnosti ter družbene samozaščite in predlaga pristojnim zborom občinske skupščine te akte; — ima pravico predlagati odloke in druge splošne akte ter dajati mnenja k predlogom odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih ni predlagal sam; — sprejema predpise za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov zborov občinske skupščine, za katere je pooblaščen; • — sodeluje pri ustanavljanju skupnih medobčinskih organov samoupravljanja ter na predlog predstojnikov občinskih upravnih organov imenuje člane v te organe; — usklajuje in usmerja delo ter daje načelna stališča in smernice za delo občinskih upravnih organov in odpravlja predpise teh organov, ki so v nasprotju s splošnimi akti občinske skupščine in predpisi, ki jih je sam izdal. Občinski izvršni svet lahko postavi v občinski skupščini vprašanje zaupnice predstojnikov občinskih upravnih organov. 156. člen Občinski izvršni svet ima predsednika, namestnika predsednika in 9 članov. 157. člen 154. člen V občin; Šlovenske Konjice se oblikuje izvršni Svet kot izvršilni organ občinske skupščine. Izvršni svet je odgovoren občinski skupščini za stanje v občini, za izvajanje politike in izvrševanje predpisov in drugih splošnih aktov občine ter za usmerjanje in. usklajevanje dela upravnih organov. Člane izvršnega sveta, predsednika in namestnika predsednika izvršnega sveta volijo vsi zbori občinske skupščine na skupni seji, na podlagi liste. Kandidate za predsednika in namestnika predsednika predloži občinska konferenca Socialistične zveze po predhodni javni obravnavi. Mandatna doba izvoljenih članov izvršnega sveta traja štiri leta. s Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za člana izvršnega sveta. Predstojniki občinskih upravnih organov s področja gospodarstva in financ, notranjih zadev in davčnih služb, so člani izvršnega sveta po položaju. 158. člen Delovni ljudje lahko v občinski organizaciji Socialistične zveze delovnega ljudstva sprožijo razpravo o delu posameznih članov občinskega izvršnega sveta oziroma o delu sveta v celoti in zahtevajo odpoklic posameznih članov oziroma sveta v celoti. 159. člen ' Zbori občinske skupščine lahko zahtevajo od občinskega izvršnega sveta, da jim sporoči stališča o posameznih vprašanjih iz njegove pristojnosti, ki imajo pomen za delo zborov občinske skupščine, in jim poroča o svojem delu. 160. člen Občinski izvršni svet lahko da ostavko, če meni, da ne more zagotoviti izvajanja politike in izvrševanja splošnih aktov občinske skupščine ali da ne more opravljati svoje funkcije, če se ne sprejme določen akt. Preden poda občinski izvršni svet ostavko, sporoči svojo namero občinski organizaciji Socialistične zveze delovnega ljudstva in jo obrazloži. Na skupnem dogovoru ocenita oba organa umestnost ostavke, njene razloge in dosežeta dogovor o nadaljnjih ukrepih in akcijah. Občinska organizacija Socialistične zveze delovnega ljudstva na seji skupščine obrazloži svoje stališče o tem. Kadar občinski izvršni svet poda kolektivno ostavko, ker mu zbori niso izglasovali zaupnice, glasujejo v zboru o tej svetovi zahtevi na prvi prihodnji seji, ki mora biti sklicana v 14- dneh. Na seji obrazloži svoje stališče do te zahteve občinska organizacija Socialistične zveze delovnega ljudstva. Zbori občinske skupščine lahko obravnavajo vprašanja odgovornosti občinskega sveta in mu izglasujejo nezaupnico. Če so nezaupnico v skladu z zakonom potrdile delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, mora dati občinski izvršni svet kolektivno ostavko. Ce je izvršni svet dal ostavko, ostane v svoji funkciji do izvolitve novega izvršnega sveta. V 60 dneh se opravijo volitve novega izvršnega sveta. 161. člen Občinski izvršni svet lahko predlaga zboru občinske skupščine, da se odloži obravnavanje predloga akta, če misli, da je v nasprotju s sprejeto politiko skupščine, ali če bi zaradi tega, ker bi bil sprejet, nastala znatna škoda, ali če niso zagotovljena materialna sredstva za njegovo izvedbo. Če pri obravnavanju oziroma odločanju o splošnem aktu ne pride do soglasja med zborom občinske skupščine in izvršnim svetom, se ustanovi skupna komisija iz delegatov zborov skupščine in članov izvršnega sveta. Če se skupna komisija ne sporazume ali če zbor ne sprejme njenega sporazumnega predloga, se obravnava predloga akta odloži za dobo šestih mesecev. Če po preteku te dobe sprejme zbor skupščine predlog akta v nasprotju s stališčem sveta, lahko da izvršni svet ko- lektivno ostavko, če meni, da ne bo mogel zagotoviti izvrševanja takega akta ali izvajanja določene politike na podlagi takega akta oziroma, da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, ker je bil tak akt sprejet. 162. člen* Člani občinskega izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati. O vprašanjih imunitete članov izvršnega sveta odloča svet. 163. člen Za reševanje posameznih vprašanj s področja svojega dela lahko izvršni svet oblikuje začasne ali stalne komisije in druga delovna telesa. Stalne komisije oziroma delovna telesa določi poslovnik izvršnega sveta. 6. Predsednik skupščine in predsedniki zborov 164. člen Občinska skupščina ima predsednika, ki ga izvoli izmed delegatov. Vsak zbor si izvoli izmed sebe predsednika in podpredsednika zbora. Predlog liste kandidatov za predsednika občinske skupščine, njenih zborov in podpredsednika zbora poda občinska organizacija Socialistične zveze delovnega ljudstva na podlagi obravnave in stališč v delegacijah temeljnih samoupravnih skupnosti. Glasovanje se opravi na podlagi liste, na kateri so po vrstnem redu. kakor so bili predlagani, vsi kandidati. Izvoljen je kandidat, ki je prejel največje število glasov*. Če število za posameznega kandidata oddanih glasov' ne doseže več kot polovico vseh navzočih delegatov, se glasovanje ponovi s tem, da se z liste črta ime kandidata, ki je pri predhodnem glasovanju dobil najmanjše število glasov. Predsednik ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za to dolžnost. 165. člen Predsednik občinske skupščine: , — predstavlja občinsko skupščino; — sklicuje in vodi skupne seje vseh zborov občinske skupščine; — sklicuje in vodi skupne seje. zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti ter skupno sejo zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora; — skrbi, da se dela po skupščinskem poslovniku; — skupaj s predsedniki zborov razlaga določbe poslovnikov skupščine in zborov glede pristojnosti zborov in teles skupščine; — skupaj s predsedniki zborov sprejema stališča o drugih s poslovnikom določenih vprašanjih, ki so skupnega pomena za delo zborov; — opravlja druge zadeve, ki so mu dane s poslovnikom skupščine, tem statutom ali na podlagi zakonitih predpisov. Če je predsednik občinske skupščine zadržan, ga nadomestuje eden izmed predsednikov zborov občinske skupščine. 166. člen Vsak zbor izvoli izmed sebe predsednika zbora. Izvolitev se opravi na podlagi kandidature iz 164. člena tega statuta po. enakem postopku, kot je določen za predsednika občinske skupščine. Predsednik zbora ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen na to dolžnost. 167. člen Predsednik zbora: — sklicuje in vodi seje zbora; — podpisuje akte zbora; — skrbi, da se dela po poslovniku zbora; — opravlja druge zadeve, ki so določene s poslovnikom občinske skupščine ali s poslovnikom zbora. 168. člen Predsednik zbora mora sklicati sejo zbora, če to zahteva: — predsednik občinske skupščine; — občinski izvršni svet; — petina delegatov v zboru. Če predsednik zbora ne, skliče seje, ki bi jo moral sklicati, jo lahko skliče na zahtevo skupine delegatov zbora, ki predstavlja vsaj. četrtino vseh delegatov zborov, predsednik občinske skupščine. 169. člen O višini stalnega mesečnega nadomestila osebnega dohodka funkcionarjem občinske skupščine in izvršnega sveta, ki sprejemajo za svoje delo stalno nadomestilo osebnega dohodka, odloča občinska skupščina ali telo, ki ga skupščina pooblasti. 170. člen Občinska skupščina ima tajnika. Tajnik je odgovorni strokovni delavec občinske skupščine. Tajnik občinske skupščine 'skrbi za delovanje občinske skupščine, zborov in delovnih teles skupščine ter opravlja tudi druge zadeve, ki mu jih naloži občinska skupščina. 7. Stalna in občasna telesa občinske skupščine 171. člen Za proučevanje posameznih vprašanj iz pristojnosti skupščine, zlasti pa predlogov, predpisov in drugih aktov, ima občinska skupščina ali posamezni zbor stalna ali občasna delovna telesa. 172. člen Občinska skupščina ima poleg sveta za ljudsko obrambo, ki šteje 11 članov, tudi tele stalne komisije z naslednjim številom članov: — komisijo za družbeni nadzor — 5 članov; — komisijo za vloge in pritožbe — 5 članov; — komisijo za odlikovanja — 5 članov; — komisijo za kadrovske zadeve ter volitve in imenovanja — 5 članov; — komisijo za verska vprašanja — 5 članov; — komisijo za zadeve borcev in invalidov NOV — 7 članov;. — komisijo za ugotavljanje izvora premoženja — 5 članov. Vsak zbor občinske skupščine ima svojo mandatno-imunitetno komisijo — 3 člani. Predsednik in večina članov stalnih komisij občinske skupščine se izvoli izmed delegatov skupščine, druge člane pa delegiraj d občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva in druge družbenopolitične in druge organizacije in društva v občini. Člani mandatno-imunitetnih komisij se izvolijo Izključno izmed delegatov zbora. 173. člen Komisija za družbeni nadzor nadzira, spremlja uporabo družbenih sredstev v organizacijah združenega dela in v drugih organizacijah in predlaga občinski skupščini ustrezne ukrepe. Ugotavlja kršitve zakonitosti in družbene discipline in predlaga pristojnim organom, da sprejmejo potrebne ukrepe; predlaga občinski skupščini ali posameznemu zboru priporočila. 174. člen Komisija za vloge in pritožbe obravnava vloge in pritožbe ter predloge, ki jih delovni ljudje in občani pošiljajo občinski.skupščini. 175. člen Komisija za odlikovanja obravnava vprašanja v zvezi s podelitvami odlikovanj, ki se dajejo delovnim ljudem in občanom z območja občine ter priznanj občine ter daje skupščini in drugim organom, ki odločajo o podelitvi, ustrezne predloge. 176. člen Komisija za kadrovske zadeve ter volitve in imenovanja obravnava splošna vprašanja kadrovske politike v občini m vsa vprašanja v 'zvezi z volitvami, imenovanji in razrešitvami iz pristojnosti občinske skupščine. Komisija ža volitve in imenovanja pripravlja v sodelovanju z organi in organizacijami zainteresiranimi za rešitev kadrovskih vprašanj predloge in mnenja, ki jih daje občinski skupščini. V mejah nalog s področja kadrovske politike skrbi komisija za kadrovske zadeve ter volitve in imenovanja za izvajanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov na občinskem območju, ki se nanašajo na vprašanja kadrovske politike v občini in o tem poroča občinski skupščini ter predlaga ustrezne ukrepe. 177. člen Komisija za verska vprašanja obravnava vprašanja odnosov verskih skupnosti do družbene skupnosti. 178. člen Komisija za zadeve borcev in invalidov NOV obravnava konkretna vprašanja borcev in invalidov NOV. 179. člen Naloge komisije za ugotavljanje izvora premoženja so določene v zakonu o davkih občanov. 180. člen Mandatno-imunitetna komisija vsakega zbora obravnava vprašanja v zvezi z imunitetnimi pravicami delegatov, s prenehanjem delegatskega mandata, z raz-som volitev za izpraznjena delegatska mesta in z verifi- kaci j o pooblastil novoizvoljenih delegatov in delegacij in o tem poroča zboru. Ta komisija obravnava tudi vprašanja udeležbe delegatov na sejah zborov in o tem daje zboru predloge in mnenja. Podrobnejše določbe o delu teles občinske skupščine so v poslovniku občinske skupščine. 181. člen Občasna delovna telesa oblikuje občinska skupščina ali posamezni zbor s sklepom. * 182. člen Delovna telesa občinske skupščine ali zbora lahko zahtevajo od predstojnika občinskega organa, da da poročilo o izvajanju odlokov občinske skupščine. Delovna telesa občinske skupščine ali zbora lafiko zahtevajo obvestila in pojasnila tudi od drugih državnih organov, samoupravnih organizacij, interesnih in drugih samoupravnih skupnosti ter lahko izvajajo ankete. 8. Akti občinske skupščine in njenih organov 183. člen Občinska skupščina in njeni organi sprejemajo predpise in druge akte v okviru svojih pravic in dolžnosti. V mejah svoje pristojnosti za opravljanje svojih nalog: — občinska skupščina izdaja odloke, odredbe, navodila, odločbe, sklepe, smernice in priporočila; — izvršni svet izdaja odredbe, navodila, odločbe, sklepe, smernice in priporočila; — upravni organi občinske skupščine izdajajo odločbe, upravna navodila, odredbe in strokovna navodila, kadar so za to pooblaščeni s posebnimi predpisi. 184. člen Predlog za sprejem akta lahko dajo delegat v svojem zboru oziroma skupina delegatov, posamezni zbor, občinski izvršni svet, komisija, skupščina samoupravne interesne skupnosti, komisija skupščine, najvišji samoupravni organ krajevne skupnosti, delovne organizacije, družbenopolitične organizacije ter društva. 185. člen Postopek za sprejemanje predpisov in drugih aktov, ki jih izdaja občinska skupščina in njeni organi določa poslovnik skupščine oziroma poslovnik posameznega zbora. IV. OBČINSKI UPRAVNI ORGANI 186. člen Občinski upravni organi v okviru svojih pristojnosti in pooblastil: — izvršujejo zakone, druge predpise in splošne akte občinske skupščine in skupščin širših družbenopolitičnih skupnosti ter zagotavljajo njihovo izvrševanje in izvajajo določeno politiko; — odločajo o upravnih stvareh, opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne dejavnosti, izdajajo izvršilne predpise in druge upravne akte; — spremljajo stanje in razvoj na določenem področju, opozarjajo na pojave, ki jih ugotovijo pri izva- janju zakonov in drugih predpisov ter določene politike in predlagajo sprejem ustreznih predpisov ali ukrepov; — pripravljajo akte in opravljajo druge strokovne zadeve v okviru svoje pristojnosti za potrebe občinske skupščine, posameznih zborov, občinskega izvršnega sveta in drugih organov ter teles skupščine; — Opravljajo druge naloge, ki spadajo v njihovo pristojnost, na podlagi ustave, zakonov in drugih splošnih aktov. 187. člen Občinski upravni organi so samostojni v okviru svojih pooblastil in za. svoje delo odgovarjajo skupščini in občinskemu izvršnemu svetu. Upravni organi so pri svojem delu dolžni ravnati v skladu s stališči in smernicami občinske skupščine in občinskega izvršnega sveta. Upravni organi sodelujejo med seboj in z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti ter z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi o vprašanjih, na katerih imajo te organizacije in skupnosti interes in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu. 188. člen Upravni organi s svojim delom zagotavljajo na področju, ki spadajo v njihovo pristojnost in na katerih so neposredno odgovorni za izvrševanje predpisov, učinkovito uresničevanje pravic in interesov delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter redno seznanjajo skupščino in občinski izvršni svet o stanju na posameznih področjih in ju obveščajo o svojih ugotovitvah. 189. člen Občinska skupščina na predlog občinskega izvršnega sveta z odlokom ustanovi občinske upravne organe, določi njihovo organizacijo in delovno področje. 190. člen Zaradi učinkovitejšega uresničevanja pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov lahko občinska Skupščina ustanovi z odlokom krajevne urade. Z odlokom se določi območje, za katero se ustanovi krajevni urad, njegov sedež in delovno področje. 191. člen Posamezni upravni organ vodi predstojnik. Imenuje ga občinska skupščina na seji vseh zborov ha podlagi javnega razpisa in mnenja občinskega izvršnega sveta za dobo štirih let in je po preteku te dobe lahko ponovno imenovan. 192. člen Predstojnik upravnega organa organizira in vodi delo organa ter je za njegovo delo in izvrševanje nalog in zadev iz pristojnosti upravnega organa, ki ga vodi, osebno odgovoren skupščini. Predstojnik upravnega organa mora poročati o stanju na ustreznem upravnem področju in o delu upravnega organa, ki ga vodi, občinski skupščini in občinskemu izvršnemu svetu. Na zahtevo občinske skupščine, njenega zbora ali občinskega izvršnega sveta mora da- jati obvestila in pojasnila o vprašanjih s področja organa, ki ga vodi, Na vprašanje delegatov na seji je dolžan dati odgovor. Predstojnik upravnega organa je za kršitve delovne dolžnosti odgovoren občinski skupščini. S poslovnikom občinske skupščine se določijo postopek in organi za ugotavljanje kršitev delovne dolžnosti in način izrekanja ukrepov. 193. člen Delo upravnih organov je javno, kolikor ni z zakonom ali aktom občinske skupščine, izdanim na podlagi zakona, določeno, da je treba posamezne podatke varovati kot tajnost oziroma, da se ne smejo objaviti, 194. člen Delavci, ki opravljajo delo v upravnem organu, tvorijo delovno skupnost upravnega organa. Pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev delovne skupnosti upravnega organa, se urejajo s samoupravnimi akti delovne skupnosti na podlagi ustave in zakona. Občinska skupščina je dolžna zagotoviti s proračunom sredstva za delo občinskih upravnih organov glede na pomen in obseg. nalog teh organov. V. DRUŽBENO VARSTVO SAMOUPRAVNIH PRAVIC IN DRUŽBENE LASTNINE 195. člen •V občini Slovenske Konjice uresničujejo družbeno varstvo samoupravnih pravic, delovnih ljudi in družbene lastnine: 1. občinska skupščina in njeni organi; 2. občinsko sodišče; 3. samoupravni sodni organi; 4. občinsko javno tožilstvo; 5. družbeni pravobranilec samoupravljanja; 6. občinski sodnik za prekrške; 7. služba pravne pomoči; 8. organi javne varnosti. 196. člen Če nastanejo 'v organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji oziroma skupnosti bistvene motnje v samoupravnih odnosih, če so huje prizadeti družbeni interesi ali, če organizacija oziroma skupnost ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti, ima občinska skupščina pod pogoji in postopku, kot to določa zakon pravico razpustiti delavski svet oziroma drug ustrezen organ upravljanja organizacije združenega dela in razpisati volitve članov v ta organ, v organizacijo združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih pa razpustiti izvršilne organe in odstaviti poslovodne organe in delavce na vodilnih delovnih mestih, imenovati začasne organe z zakonsko določenimi pravicami in dolžnostmi, začasno omejiti uresničevanje določenih samoupravnih pravic delovnih ljudi in organov upravljanja in uporabiti druge, z zakonom določene ukrepe. Skupščina, občine lahko v skladu z zakonom zadrži izvršitev sklepov, drtigih aktov in dejanj, s katerimi bi bile kršene samoupravne pravice delovnih ljudi in prizadeta družbena lastnina. Če skupščina zadrži izvršitev takih aktov ali dejanj, mora začeti postopek pred pristojnim sodiščem. 197. člen Občinsko sodišče in samoupravni sodni organi varujejo s svojimi odločitvami svoboščine in pravice občanov in samoupravni položaj delovnih ljudi ter samoupravnih organizacij ih skupnosti in zagotavljajo ustavnost in zakonitost. Sodnike in sodnike porotnike občinskega sodišča voli in razrešuje občinska skupščina na način, pod pogoji in po postopku, ki je določen z zakonom. 198. člen Občinsko sodišče obvešča občinsko skupščino na njeno zahtevo ali na lastno pobudo o družbenih odnosih in pojavih, ki jih je spremljalo in proučevalo, o potrebi, da se izdajo ali spremenijo predpisi ali pa ukrene kaj drugega, da se preprečijo pojavi, ki so nevarni in škodljivi za družbo, in utrdi zakonitost, kot tudi o drugih vprašanjih, ki se nanašajo na uporabo zakonov in na delo sodišča. 199. člen Sodnike in občane, ki sodelujejo v sojenju kot sodniki porotniki, voli občinska skupščina za dobo, določeno z zakonom in so lahko ponovno izvoljeni. V času, za katerega je izvoljen, lahko občinskemu sodniku preneha funkcija le po samem zakonu ali če ga razreši občinska skupščina, v primerih, ki jih določa zakon in po postopku, ki je z zakonom določen. Občani, ki sodelujejo v sojenju kot sodniki porotniki se volijo za dve leti in so po preteku tega časa lahko znova izvoljeni. 200. člen Zoper sodnika ai sodnika porotnika ne more biti brez dovoljenja občinske skupščine odrejen pripor zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storil pri opravljanju sodniške dolžnosti. 201. člen Družbeni pravobranilec samoupravljanja kot samostojni organ družbene skupnosti ukrepa in vlaga pravna sredstva ter izvršuje z zakonom določene pravice in dolžnosti, da uresničuje družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine. Družbeni pravobranilec samoupravljanja predlaga skupščini občine, ustavnemu sodišču ali sodišču postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine, kot tudi postopek, da se razveljavijo ali odpravijo sklepi in drugi akti, s katerimi se kršijo samoupravne pravice oziroma je prizadeta družbena lastnina. Družbeni pravobranilec samoupravljanja predlaga postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine na lastno pobudo ali na pobudo delavcev, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, sindikata in drugih družbenopolitičnih organizacij, državnih organov in občanov. Državni organi in organi samoupravnih organizacij in skupnosti so dolžni dati družbenemu pravobra- nilcu samoupravljanja na njegovo zahtevo podatke in informacije, ki so pomembne za izvrševanje njegove funkcije. Samoupravno pravobranilstvo samoupravljanja za občino se organizira kot skupna služba občin celjske regije. 202. člen Samoupravni sodni organi se ustanavljajo kot sveti za reševanje sporov in samoupravnih razmerij, samoupravna sodišča, poravnalni sveti, arbitraža, razsodišča in v drugih oblikah izvajanja samoupravne sodne funkcije. Samoupravni sodni organi se ustanavljajo z družbenim dogovorom, samoupravnim sporazumom in z drugim splošnim aktom ali s sporazumom strank v skladu z ustavo. Akt o ustanovitvi samoupravnega sodnega organa določi v skladu z zakonom, pristojnost, sestavo, organizacijo in poslovanje tega organa. 203. člen Samoupravni sodni organi rešujejo spore, ki jim jih poverijo delovni ljudje v uresničevanju svojih samoupravnih pravic v organizacijah združenega dela, interesnih in drugih samoupravnih skupnostih, iz njihovih medsebojnih razmerij, ki jih samostojno urejajo ali, ki izhajajo iz pravic, s katerimi prosto razpolagajo. Občani lahko reševanje posameznih sporov o pravicah, s katerimi prosto razpolagajo, sporazumno poverijo poravnalnim' svetom ali razsodiščem, ali drugim samoupravnim sodnim organom. 204. člen Občinski sodnik za prekrške vodi na I. stopnji upravnokazenski postopek o prekrških, določenih s predpisi občinske skupščine ter o vseh prekrških, določenih s predpisi širših družbenopolitičnih skupnosti, za katere ni pristojen republiški senat za prekrške. Občinskega sodnika za prekrške in njegovega namestnika voli občinska skupščina za čas, ki ga določa republiški zakon. 205. člen Občinski sodnik za prekrške je za svoje delo odgovoren občinski skupščini. Občinski sodnik za prekrške spremlja in proučuje družbene odnose in pojave,' ki imajo pomen za uresničevanje njegove funkcije, in obvešča občinsko skupščino o uporabi predpisov o prekrških in o problemih, ki se pojavljajo v njegovem delu. 206. člen Občinski sodnik za prekrške je dolžan poročati o svojem delu, če to zahteva občinska skupščina. 207. člen Funkcijo javnega tožilstva v občini opravlja medobčinski javni tožilec. 208. člen Službo pravne pomoči občanov organizira občinska skupščina s posebnim odlokom. 209. člen Zadeve javne varnosti iz občinske pristojnosti opravlja v občini postaja milice. Postaja milice je samostojen organ občine za neposredno opravljanje zadev s področja službe javne varnosti. Postajo milice v občini ustanovi in odpravi občinska skupščina v soglasju z republiškim sekretariatom za notranje zadeve. VI. LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA V OBČINI 1. Ljudska obramba 210. člen Občina uresničuje svoje pravice in dolžnosti na področju ljudske obrambe na podlagi ustave SFRJ in ustave SR Slovenije ter v skladu z zveznimi in republiškimi zakoni. V okviru svojih pravic in dolžnosti na področju obrambnih priprav občina po svojih organih in organizacijah zlasti: — organizira obrambne priprave in določa obrambni načrt občine; — ustanavlja, opremlja in usposablja enote in službe teritorialne obrambe; — usmerja in usklajuje obrambne priprave krajevnih skupnosti in jim nudi materialno in drugo pomoč pri izvajanju njihovih nalog v pripravah na splošni ljudski odpor; — usmerja priprave organizacij združenega dela, interesnih in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti za delo v vojnih razmerah in jih usklajuje z nalogami in obrambnim načrtom občine; — določa vojno organizacijo ter način dela občinske skupščine in njenih organov v vojni; — usmerja priprave družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij za delo v vojnih razmerah; — organizira, vodi in usposablja civilno zaščito, določa zaščitne ukrepe in skrbi za njihovo izvajanje ter spodbuja samozaščito občanov; — organizira in izvaja pouk enot teritorialne obrambe in enot civilne zaščite ter pouk prebivalstva za obrambo in zaščito; — zagotavlja popolnitev oboroženih sil z ljudmi in materialnimi sredstvi; — organizira sistem opazovanja, obveščanja in alarmiranja in skrbi za izvajanje ustreznih varnostnih ukrepov; — opravlja zadeve vojaške obveznosti in vojaške mobilizacije ter obveznosti civilne zaščite in skrbi za izvajanje drugih pravic in dolžnosti, ki jih imajo občani ter organizacije združenega dela na področju splošne ljudske obrambe. Ob neposredni vojni nevarnosti občina izvaja ukrepe pripravljenosti in skrbi; da se ti ukrepi izvajajo na celotnem njenem območju. V vojni občina vodi splošni ljudski odpor v skladu z načrti in izvajanjem splošnega ljudskega odpora v republiki. 211. člen Enote teritorialne obrambe, ki jih ustanovijo občina in organizacija združenega dela so sestavni del oboroženih sil Jugoslavije. Najvišji štab enote teritorialne obrambe v občini vodi in združuje delovanje vseh enot, štabov in poveljstev partizanskih enot v občini in je odgovoren za njihovo mobilizacijsko in bojno pripravljenost. 212. člen Požarna varnost in gasilstvo sta splošnega družbenega pomena in zato morata biti vključena v sistem družbene samozaščite, ki zahteva enotno ravnanje delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, družbenopolitičnih organizacij, družbenopolitičnih skupnosti in njihovih strokovnih služb ter vseh organizacij, ki so na kakršenkoli način odgovorne za preventivno dejavnost na področju požarnega varstva in gasilstva. 213. člen Za uresničevanje nalog, pravil ravnanja in drugih ukrepov družbene samozaščite na področju požarnega varstva in gasilstva se z odlokom občinske skupščine ustanovi občinska požarna skupnost. - . Najvišji štab in poveljstva partizanskih enot v občini v .miru in vojni izvršujejo smernice in stališča občinske skupščine in sveta za ljudsko obrambo ter navodila glavnega štaba oziroma pristojnega conskega štaba za splošni ljudski odpor. 214. člen Občani neposredno sodelujejo pri izvajanju obrambnih priprav v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela in drugih temeljnih organizacijah in skupnostih, po svojih delegacijah pa tudi v občini, republiki in federaciji. 215. člen V krajevni skupnosti delovni ljudje in občani neposredno organizirajo in izvajajo priprave za vse oblike splošnega ljudskega odpora, civilno zaščito in druge dejavnosti v vojni. S statutom krajevne skupnosti se določajo organizacija in naloge priprav na splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito v skladu z ustavo, zakonom in tem statutom, zlasti pa: — usposabljanje prebivalstva za obrambo in zaščito; — organizacija in pouk enot civilne zaščite in izvajanje ukrepov za zaščito in reševanje prebivalstva ter materialnih dobrin; — sprejemanje obrambnega načrta krajevne skupnosti; — usmerjanje priprav za obrambo in zaščito v stanovanjskih in drugih, zgradbah; — način financiranja priprav za obrambo in zaščito. 216. člen Organizacije združenega dela, interesne in druge samoupravne organizacije in skupnosti izdelajo Svoje obrambne načrte in izvajajo priprave za delo in zaščito v vojnih razmerah v skladu z obrambnimi načrti, ukrepi in smernicami občine, republike in federacije. V vojni organizirajo proizvodnjo in storitve oziroma izvajajo drugo dejavnost po svojem obrambnem načrtu in zagotavljajo, da se v delo za oborožene sile ter obrambo in zaščito vključijo vse njihove materialne in druge zmogljivosti, napadalcu pa onemogočiti njihova uporaba in izkoriščanje. 217. člen Za izvajanje obrambnih priprav ustanovijo krajevne skupnosti in organizacije združenega dela ter druge organizacije in skupnosti svoje odbore za splošni ljudski odpor. Imenujejo jih sveti krajevnih skupnosti oziroma naj višji organi samoupravljanja drugih organizacij in skupnosti. 218. člen Civilna zaščita je del splošne ljudske obrambe za varstvo in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin v miru in vojni. Tvorijo jo enote in štabi za civilno zaščito, ki se po odloku občinske skupščine ustanovijo v občini, krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, lahko pa se ustanovijo tudi v naseljih, stanovanjskih hišah in drugih objektih. V Enote in štabi za civilno zaščito se usposabljajo v miru in varujejo ter rešujejo prebivalstvo in materialne dobrine pred vojnimi učinki in ob naravnih in drugih hudih nesrečah. Civilno zaščito v občini, krajevnih skupnostih ter organizacijah združenega dela vodijo štabi za civilno zaščito. Ob hudih nesrečah štab za civilno zaščito odredi mobilizacijo enot civilne zaščite, občanov in materialnih sredstev, predsednik občinske skupščine pa lahko tudi mobilizacijo enot in služb teritorialne obrambe za preprečevanje posledic hude nesreče in za reševanje prebivalstva in njihovega imetja. 219. člen Občina sodeluje s sosednjimi občinami pri izvajanju obrambnih priprav in ukrepov za zaščito prebivalstva ter materialnih dobrin, ki so skupnega pomena. V ta namen lahko občina z drugimi občinami združuje sredstva, ustanavlja skupne organe, organizacije in službe. 220. člen Za usklajevanje in usmerjanje ter povezovanje obrambnih priprav v občini, kakor tudi za opravljanje drugih zadev s področja ljudske obrambe ustanovi občinska skupščina svet za ljudsko obrambo občine. Svet za ljudsko obrambo občine usmerja dek> ot>-činskih upravnih organov, temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih in drugih samo- upravnih skupnosti na področju obrambnih priprav v skladu s sklepi, odloki in politiko občinske skupščine. Svet za ljudsko obrambo občine med vojno vodi splošni ljudski odpor na območju občine in odloča o vseh vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine, če se občinska skupščina ne more sestati. Sprejete splošne akte svet za ljudsko obrambo občine predloži občinski skupščini brž, ko se ta lahko sestane. Predsednik sveta za ljudsko obrambo občine je predsednik občinske skupščine. 221. člen Na podlagi srednjeročnega načrta družbenega razvoja občina zagotavlja vire financiranja obrambnih priprav, enot teritorialne obrambe in enot civilne zaščite v občini. Finančna sredstva se zbirajo v sklad za financiranje ljudske obrambe. S sredstvi sklada upravlja upravni odbor, ki ga imenuje svet za ljudsko obrambo občine. 2. Družbena samozaščita 222/ člen Družbeno samozaščito v občini zagotavljajo in uresničujejo delovni ljudje: — s svojo neposredno in stalno dejavnostjo za varovanje socialistične samoupravne družbene ureditve, za spoštovanje in uresničevanje svojih z ustavo, zakoni, samoupravnimi in družbenimi dogovori in drugimi samoupravnimi akti določenih pravic in dolžnosti ter odkrivanjem in preprečevanjem dejanj, usmerjenih na njihovo kršenje ali izpodkopavanje; — z organiziranim in stalnim delovanjem za razvijanje splošne varnostne kulture in zavesti o svojih pravicah in dolžnostih za zagotavljanje varnosti človeka in družbe; — z določanjem načina in organiziranih oblik uresničevanja družbene samozaščite, pravil ravnanja, družbenih ter moralnih sankcij v samoupravnih aktih temeljnih organizacij združenega dela, krajevnih in interesnih skupnosti, pravil organizacij ter društev na temelju ustave, tega statuta in drugih aktov. 223. člen Pravica in dolžnost delovnih ljudi kot nosilcev drdžbene samozaščite je zlasti: — varovanje z ustavo določenega reda pred delovanjem sovražnih organizacij, posameznikov ali skupin doma in v tujini, usmerjeno na rušenje ali izpodkopavanje ustavne ureditve ali ravnanja, ki škoduje ugledu skupnosti in interesom delavskega razreda, delovnih ljudi, narodov in narodnosti SFRJ; — varovanje z ustavo in zakoni določenih pravic delovnih ljudi in borba proti vsem oblikam njihovih kršitev, zlorabljanja in izkoriščanja; — varovanje premoženja in osebne varnosti delovnih ljudi, družbenega premoženja in skupnih dobrin; — varovanje javnega reda na temelju spoštovanja in uveljavljanja socialističnih, moralnih norm v raz- merjih med ljudmi in splošne ter prometne varnosti delovnih ljudi. Te svoje pravice in dolžnosti delovni ljudje uresničujejo na način in s sredstvi, ki jih določijo zakoni in samoupravni akti s sredstvi idejnega in političnega boja in vzgoje •'-■raslih in mladine. 224. člen Uresničevanje pravic in dolžnosti družbene samozaščite v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih, interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, društvih in v občinski skupščini zagotavljajo delovni ljudje z določanjem: — organiziranih oblik zavarovanja družbene lastnine in drugih vrednot, ki jih upravljajo in s katerimi razpolagajo; — organiziranjem delavske kontrole in drugih oblik družbenega nadzora za krepitev zakonitosti in samoupravnega reda; — organiziranih oblik zavarovanja izpostavljenih delovnih mest, kriterijev za njihovo zasedbo ter določanjem odgovornosti posameznikov glede na njihovo mesto v organizaciji in delitvi dela; — pravil varovanja državne, uradne in poslovne tajnosti in njihovega izvrševanja; — ukrepov fizičnega in tehničnega zavarovanja pomembnejših objektov in imovine; — pravil ravnanja v slučaju odkritja družbeno nevarnih pojavov ali izrednih varnostnih situacijah; — ukrepov za preprečevanje uvoza ali širjenja negativnih ali sovražnih prapagandnih sredstev, publikacij, tiska in filma z negativno in sovražno vsebino; — pravil komuniciranja s tujimi državljani in tujino sploh ter informiranja delavcev in občanov o teh razmerjih; — sankcij za kršitev pravil in norm družbene samozaščite kot hujše kršitve delovnih dolžnosti zaradi krepitve družbene odgovornosti in discipline; — splošnih in posebnih oblik organiziranega preventivnega izobraževalnega, vzgojnega in drugega delovanja na področju družbene samozaščite, požarne varnosti, varnost v cestnem prometu in drugih področjih; — pravil o delovanju narodne zaščite v krajevnih in delovnih skupnostih. Organizacijske oblike, naloge, pravila ravnanja in druge ukrepe za .uresničevanje družbene samozaščite se določijo v temeljnih in drugih posebnih aktih na temelju določb tega statuta. 225. člen V sistemu družbene samozaščite delujejo upravni organi, organi državne in javne varnosti in drugi državni organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj in prekrškov avtonomno na temelju zakonitih predpisov in zakonskih pooblastil. Pri izvajanju njihovih nalog jim delovni ljudje v interesu lastne varnosti in varnosti ter neoviranega razvoja socialistične samoupravne jugoslovanske skupnosti delovnih ljudi ter narodov in narodnosti, vsestransko pomagajo. 226. člen Delovni ljudje spremljajo izvrševanje pravic in dolžnosti delovnih ljudi v sistemu družbene samozaščite, sprejemajo sklepe in določajo naloge na zborih delavcev temeljne oi^anizacije združenega dela, na zborih občanov v krajevni skupnosti in v organizacijah Socialistične zveze delovnega ljudstva in drugih družbenopolitičnih organizacij, na temelju poročil njihovih delovnih, izvršilnih in drugih teles in na temelju poročil upravnih organov, javne in državne varnosti in drugih. 227. člen V občini se ustanovi koordinacijski odbor za vprašanja samozaščite z odlokom skupščine. Koordinacijski odbor usmerja ter usklajuje aktivnost delovnih ljudi in vseh nosilcev družbene samozaščite v občini. Koordinacijski odbor sestavljajo delegati in predstavniki družbenopolitičnih organizacij, skupščine, krajevnih, delovnih in interesnih skupnosti. 228. člen Za obravnavanje, proučevanje cestno prometne problematike na področju varnosti cestnega prometa, za vzgojo in izobraževanje udeležencev v cestnem prometu, za usmerjanje in usklajevanje preventivne dejavnosti organov in organizacij, predlaganje ukrepov za izboljšanje varnosti v cestnem prometu se z odlokom občinske skupščine ustanovi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu kot posebno družbeno telo. VII. RAZMERJE OBČINE DO DRUGIH DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI 229. člen Za urejanje zadev skupnega pomena lahko ustanovi občina skupaj z drugimi občinami skupni medobčinski organ samoupravljanja. O vprašanjih, ki se obravnavajo v skupnem medobčinskem organu samoupravljanja mora pred zasedanjem razpravljati občinska skupščina, občinski izvršni svet ali druga občinska organizacija, če stališča v občini o teh vprašanjih niso bila oblikovana že prej. 230. člen Občina Slovenske Konjice in njeni organi sodelujejo zlasti s sosednjimi občinami in njenimi organi po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in v ta namen združujejo in ustanavljajo skupne organe, organizacije in službe za opravljanje zadev skupnega pomena in za zadovoljevanje skupnih potreb. Medsebojne pravice in dolžnosti, ki izvirajo iz sodelovanja z drugimi občinami in njenimi organi se urejajo s posebnim dogovorom. 231. člen Zaradi razvijanja bratstva in enotnosti ter izmenjave izkušenj občina Slovenske Konjice sodeluje tudi z drugimi občinami Jugoslavije, zlasti s pobrateno občino Kosjerič v Socialistični republiki Srbiji. Občina Slovenske Konjice lahko izmenja listine o pobratenju tudi z drugimi občinami v Jugoslaviji. 232. člen Skupščina občine in njeni organi sodelujejo z republiškimi predstavniškimi in drugimi organi, organizacijami in skupnostmi, izmenjujejo mnenja o zadevah, ki so pomembne za občino in republiko, dajejo mnenja, predloge in stališča o predlogih aktov in o drugih vprašanjih, ki jih obravnava republiška skupščina in drugi organi. 233. člen Z občinami, organi, organizacijami zunaj Jugoslavije, ki imajo sorodno značilnost in podobno zgodovinsko preteklost se lahko to sodelovanje manifestira v obliki izmenjave listin o pobratenju ali v drugi slovesni obliki v okviru sprejete zunanje politike Socialistične federativne republike Jugoslavije in mednarodnih pogodb. VIII. SPREMEMBA STATUTA OBČINE 234. člen Predlog, da se začne postopek za spremembo statuta občine lahko da vsak zbor občinske skupščine ali občinski izvršni svet. 235. člen O predlogu, da se začne postopek za spremembo statuta odločajo vsi zbori na skupni seji. Ob odločitvi zbori ugotovijo, ali gre za bistvene oziroma pomembne načelne spremembe statuta ali pa zgolj za terminološke, organizacijske ali usklajevalne spremembe (npr. spremembe glede posameznih organizacijskih vprašanj, spremembe v nazivih organov ali organizacij, spremembe zaradi prilagoditve kasnejšim zakonitim predpisom itd.). 236. člen Na podlagi sprejetega predloga, da se z.čne postopek za spremembo statuta zaradi bistvenih oziroma pomembnih načelnih določb izvolijo zbori na skupni seji komisijo za pripravo sprememb statuta. Ko komisija predloži osnutek sprememb statuta, zbori odločijo, ali se sprejme in da v javno razpravo. Po končani javni razpravi predlaga komisija vsem zborom predlog sprememb statuta. O tem predlogu da svoje stališče tudi občinski izvršni svet. O spremembi statuta odločajo vsi zbori skupščine enakopravno. Sprememba je sprejeta, če zanjo glasujeta 2/3 delegatov vsakega zbora. 237. člen Na podlagi sprejetega predloga, da se začne postopek za spremembo statuta zaradi nebistvenih oziroma manj pomembnih vprašanj določijo zbori že na isti seji osnutek sprememb, ki se objavi v časopisu s pozivom, da organizacije in občani lahko nanj dajo v 8 dneh pripombe in predloge. Po preteku roka obravnava osnutek in dane predloge občinski izvršni svet ter poda svoje stališče. O spremembi odločajo nato vsi zbori enakopravno, kot je navedeno v zadnjem odstavku predhodnega člena. 238. člen 3. člen če med zbori ni soglasja o predlogu sprememb statuta, imenujejo zbori skupno komisijo, sestavljeno iz enakega števila članov vsakega zbora in občinskega izvršnega sveta in ji poverijo sestavo predloga za rešitev spornih vprašanj. Če se skupna komisija ne sporazume, se predlog sprememb odloži za šest mesecev. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 239. člen Dosedanji predstojniki občinskih upravnih organov opravljajo svojo funkcijo do konstituiranja nove občinske skupščine in njenih organov v skladu ^ tem statutom. v 240. člen Z uveljavitvijo tega statuta preneha veljati statut občine Slovenske Konjice. (Uradni vestnik Celje, št. 13-154/70). 241. člen Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 011-3/73-1 Slovenske Konjice, dne 8. marca 1974. Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r. 237. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 55. členu zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS. št. 7-46/74) na seji občinskega zbora • in na seji zbora delovnih skupnosti dne 8. marca 1974 sprejela ODLOK o delegiranju delegatov v zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Slovenske Konjice 1. člen Število delegatskih mest zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine je določeno v sorazmerju s številom delovnih ljudi v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih zaradi zagotovitve ustrezne zastopanosti delovnih ljudi določenih področij združenega dela oziroma območij. 2. člen Delegacije temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti delegirajo iz svojega sestava enega ali več delegatov v zbor združenega dela oziroma v zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine v skladu z določili 4. člena tega odloka glede na vprašanja, ki se obravnavajo v zboru. Dve ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti povezanih z delom in drugimi skupnimi interesi v združenem delu v procesu reprodukcije oziroma z interesi v občini, ki jim po 4. členu tega odloka ne pripada delegatsko mesto v zboru združenega dela oziroma v zboru krajevnih skupnosti, se združujejo v konferenco delegacij oziroma v zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine, obravnavanja vprašanj iz pristojnosti občinske skupščine, določanja skupnih smernic za delegate in zaradi uresničevanja drugih svojih pravic in dolžnosti v zvezi z opravljanjem funkcij občinske skupščine. Konferenca delegacij iz prejšnjega odstavka +ega člena se oblikuje s sporazumi, ki jih sklenejo temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, ki so te delegacije izvolile na podlagi tega odloka. S sporazumom o oblikovanju konference delegacij se ureja zlasti: način in postopek oblikovanja konference, pravice in dolžnosti konference, pošiljanje delegatov v zbore občinske skupščine, način sprejemanja stališč in smernic za delegate, razmerja med konferenco delegacij in delegacijami oziroma temeljnimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, materialni pogoji za delo konference, opravljanje strokovnih, administrativnih in tehničnih nalog za konferenco, sedež konference in druga vprašanja, pomembna za delo konference delegacij. 4. člen Delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti na območju občine Slovenske Konjice imajo v občinski skupščini naslednje število delegatskih mest oziroma oblikujejo za več temeljnih, organizacij konferenco delegacij, in sicer: Zap. št. Naziv delegacije Število deleset- skih mest Številka delegatske konference I Zbor združenega dela: a) Gospodarstvo: 1 Konus TOZD Usnjarna 1 2 Konus TOZD Tehnična konfekc. 3 Konus TOZD Koterm x 4 Konus TOZD Konit 5 Konus TOZD Ekstremultus 6 Konus TOZD Netkani tekstili 1 7 Konus TOZD KO-KO 1 8 Konus Skupne službe 1 9 Konus TOZD Obutev — Loče 10 OZD Opekama Loče 1 11 OZD Kovaška , industrija Zreče 4 12 OZD Comet Zreče 13 OZD Kom. stan. podj. Zreče 14 Delovna skupnost KS Zreče ' 1 15 OZD Tki Vitanje 16 OZD Kovinar Vitanje 17 Delovna skupnost KS Vitanje 18 OZD Merx — trgovina Vitanje 1 1 2 3 4 Zap. gt. Naziv delegacije Število delegat- skih mest Številka delegatske konference 19 LIP TOZD Slov. Konjice 2 20 LIP TOZD Vitanje 21 Delovna skupnost LIP Konjice 22 OZD Tapetništvo in Mizarstvo 23 OZD Mizarstvo -Skala« 1 6 24 Kostroj TOZD Strojna 25 Kostroj TOZD Plastika 1 7 26 Dravinjski dom, TOZD Trgovina 27 Drav. dom TOZD Gostinstvo 28 Ekspozitura SDK 29 Ekspozitura Lj. banke 1 8 30 OZD Veterinarska postaja 31 OZD Kongrad 32 OZD Pekarna »Rogla« 33 OZD Ingrad 34 OZD Imp 35 OZD Stan. kom. podjetje 1 9 36 OZD Elektro-radio 37 OZD pošte v občini ** 38 OZD Merx — Mlin 39 OZD Elektro Maribor 40 OZD Frizerski salon 41 OZD Petrol 42 OZD Dinos 43 Del. skupn. KS Konjice ■■ V 44 OZD AMD Konjice 45 OZD Ribogojnica Stranice 1 46 OZD Semenarna Ljubljana 47 OZD Slovenija-avto 48 OZD Varteks 49 OZD Ona-on 50 OZD Borovo 51 Cestno podj. Celje, obrat Sl. K. 52 OZD poslovalnica Tobak 1 10 b) Kultura in prosveta 53 OZD Sola D. Jereba 54 OZD II. osn. šola 55 OZD Delavska univerza 56 OZD Vzgojno-varstveni zavod 57 OZD Občinska knjižnica 58 OZD Glasbena šola 59 Delovna skupnost TIS 1 n 60 OZD Sola Zreče 61 OZD Sola Vitanje 1 12 62 OZD Sola Loče 1 — c. ) Zdravstvo in socialno varstvo 63 TOZD Zdravstvena postaja Konj ice 64 OZD Lekarna Konjice 65 OZD Lambrehtov dom 66 OZD Socialno zavarovanje 67 Delovna skupnost RK 1 13 č) Kmetijstvo in gozdarstvo s kooperanti 68 Kmetijska zadruga s kooperanti 4 69 GG Vitanje —obrat 70 GG Vitanje TOZD —; kooperanti 1 14 71 GG TOZD Konjice s kooperanti X — gt. Naziv delegacije ' d) Občinska skupnost obrtnikov in obrtnih delavcev 72 Obrtniki in podobna dejavnost e) Državni organi, družb, polit, organizacije, vojaške osebe 73 Občinska uprava 74 Postaja milice 75 Občinsko sod., družb. pol. org. II. Zbor krajevnih skupnosti 76 Slovenske Konjice 77 Rezina 78 Vešenik — Brdo 79 Stranice 80 Špitalič 81 Soj ek — Kamna gora 82 2iče 83 Draža vas 84 Tepanje 85 Sp. Grušovje 86 Dobrava — Gabrovlje 87 2eče 88 Polene 89 Zreče 90 Resnik 91 Skomarje 92 Gorenje 93 Vitanje 94 Jernej 95 Zbelovo 96 Loče 97 Konjiška vas 5. člen 4 Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi V Uradnem listu SRS. St. 021-3/73-1 Slovenske Konjice, dne 8. marca 1974. Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice Franjo Tepej, dipl. inž. L r. 238. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 29. členu zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 7-46/74) na seji občinskega zbora in na seji zbor,a delovnih skupnosti dne 8. marca 1974 sprejela ODLOK o načinu oblikovanja skupnosti obrtnikov in obrtnih delavcev za volitve delegacije 1. člen Delovni ljudje na območju občine Slovenske Konjice, ki delajo v obrtni ali drugi podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih obstoji lastninska pra- mest konference 16 17 18 19 20 21 22 vica, oblikujejo skupaj z delavci, s, katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva skupnost za volitve delegacije. Skupnost tvori območje občine Slovenske Konjice, v kateri se voli ena delegacija, ki šteje 5 delegatskih mest. 2. člen Člane volilne komisije za območje iz 1. člena tega odloka imenuje občinska skupščina s posebno odločbo. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 013-3/74-1 Slovenske Konjice, dne 8. marca 1974. Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice Franjo Tepej, dipl. inž. L r. 239. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 15. členu zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 7-46/74) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 15. februarja 1974 izdala ODLOČBO o imenovanju članov občinske volilne komisije Slovenske Konjice I Za člane občinske volilne komisije Slovenske Konjice se imenujejo: za predsednika: 1. Lilijana Kladnik, predsednica občinskega sodišča v Slovenskih Konjicah; za namestnika: Franci Marguč, sodnik občinskega sodišča v Slov. Konjicah; za člane: 2. Truda Nemeš, dipl. pravnica, tajnik skup-IČine občine za namestnika: Ivan Samec, načelnik oddelka za notranje zadeve občinske skupščine 3. Majda Groleger, pravnica, industrijski kombinat »Konus« za namestnika: Ivan Sovič, vodja krajevne pisarne in matičar Loče 4. Boris Podvršnik, kmetijski inšpektor občinske skupščine za namestnika: Anica B r u m e c, referent za splošne gospodarske zadeve občinske skupščine za tajnika: 5. Ivan Marguč, referent za normativne zadeve občinske skupščine za namestnika: Gvido Hauptman, šef oddelka za NO občinske skupščine. II Dosedanji člani občinske volilne komisije, ki niso imenovani s to odločbo, se razrešijo dolžnosti člana občinske volilne komisije. III Ta odločba velja od dneva izdaje, objavi pa se v Uradnem listu SRS. St. 013-2/74-1 Slovenske Konjice, dne 15. februarja 1974. Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r. 240. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 15. členu zakona o volitvah delegacij in delegiranja delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 7-46/74) na predlog občinskega vodstva SZDL na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 8. marca 1974 izdala ODLOČBO o imenovanju članov volilne komisije za volitve delegacije v skupnosti obrtnikov in obrtnih delavcev na območju občine Slovenske Konjice 1 Za člane volilne komisije za volitve delegacije v skupnosti obrtnikov in obrtnih delavcev na občinskem območju se imenujejo: 1. za predsednika: Otmar M e d v e n, Prevrat 6 namestnik: Anton Kuk, Slov. Konjice, Oplotniška cesta 2. za tajnika: Vladimir Keber, Slov. Konjice, Celjska 9 namestnik: Jože Kuzman, Slov. Konjice, Liptovska uHea 3. za člana: Vili Padežnik, Sp. Zreče 3 namestnik: Nežika V a 1 a n d , Loče pri Poljčanah. 2 Volilna komisija iz 1. točke te odločbe: 1. opravlja neposredno tehnično delo v zvezi s pripravljanjem volitev članov delegacije, 2. ugotavlja ali je kandidatna lista za volitve članov delegacije sestavljena v skladu z zakonom, 3. imenuje volilne odbore na voliščih za volitve članov delegacije, opravlja instruktažo teh odborov, skrbi za pravilnost njihovega dela in nadzoruje njihovo delo, 4. ugotavlja izid glasovanja na voliščih in razglaša ter daje poročila o izidu volitev in glasovanja, 5. opravlja druge naloge, ki jih določa zakon. 3 Ta odločba velja od dneva izdaje, objavi pa se v Uradnem listu SRS. Št. 013-3/74-1 Slovenske Konjice, dne 8. marca 1974. Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r. 241. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 116. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-154/70) in 3. ter 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS. št. 7-31/73) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 8. marca 1974 sprejela ODLOK o obveznem fluorografiranju prebivalstva v občini Slovenske Konjice 1. člen Zaradi pravočasnega odkrivanja, preprečevanja in zdravljenja tuberkuloze in drugih pljučnih bolezni ter bolezni prsnega koša, se izvede v letu 1974 v občini Slovenske Konjice obvezno fluorografiranje vseh prebivalcev, starih nad 24 let. 2. člen . ) Fluorografiranje se bo izvedlo po programu, ki ga določi svet za zdravstvo in socialno varstvo skupščine občine Slovenske Konjice. 3. člen Fluorografiranje je za občane brezplačno Stroški fluorografiranja gredo v breme skupnosti zdravstvenega zavarovanja Celje in občine Slovenske Konjice. 4. člen Fluorografirane osebe so dolžne priti na kontrolni pregled, če to zahteva zdravstvena organizacija, ki je v občini izvedla fluorografiranje. 5 člen Svet za zdravstvo in socialno varstvo skupščine občine Slovenske Konjice je pooblaščen, da izda navodilo in odredi ukrepe za izvajanje tega odloka. 6. člen Z denarno kaznijo do 300 dinarjev se kaznuje za prekršek, kdor se neupravičeno ne udeleži fluorografiranja, kontrolnega pregleda ali kako drugače ovira izvršitev določil tega odloka ali na njegovi podlagi izdanih navodil in ukrepov. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 510-1/71-2 Slovenske Konjice, dne 8. marca 1974. Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r. skupščina občine Senjur pri celju 242. Na podlagi 55. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 7-46/74) in na podlagi 128. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20/64. 18/67, 4/69 in Uradni list SRS, št. 13''73) je skupščina občine Šentjur pri Celju na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. februarja 1974 sprejela ODLOK o delegiranju delegatov v zbore skupščine občine Šentjur pri Celju 1. člen Skupščino občine Šentjur pri Celju sestavljajo: zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor. 2. člen Zbor združenega dela sestavlja 29 delegatov, od tega: — 18 delegatov temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti na področju gospodarstva; — 3 delegate temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja prosvetno-kultume dejavnosti; — 1 delegat s področja socialno-zdravstvene dejavnosti; — 6 delegatov delovnih ljudi, ki delajo s svojimi delovnimi sredstvi v kmetijstvu, obrtnih in drugih dejavnostih in delavcev, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva; — 1 delegat delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih • organizacij ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot temeljne organizacije združenega dela. - 3. člen Delegacijo oblikujejo tudi delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki ni na območju občine, v kateri ’ je sedež te organizacije. 4. člen Število delegatov, ki jih delegacije oziroma konference delegacij temeljnih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter krajevnih skupnosti pošiljajo v zbore občinske skupščine, je določeno sorazmerno s številom delovnih ljudi in občanov v teh organizacijah oziroma skupnostih, vendar tako, da je zagotovljena ustrezna zastopanost posameznih področij družbenega dela oziroma posameznih območij. Dve ali več temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti, povezanih z delom in drugimi skupnimi interesi v združenem delu in v procesu reprodukcije oziroma z interesi v občini, ki jim je glede na merila iz prvega odstavka tega člena ne pripada delegatsko mesto v zboru združenega dela, se združujejo v konferenco delegacij. Konferenca delegacij delegira v zbor združenega dela toliko delegatov, kolikor ji pripada delegatskih mest. 5. člen Ža delegiranje delegatov v zbor združenega dela se delegatska mesta razdelijo sorazmerno številu zaposlenih in sicer: Število delegatskih mest — tovarna »Alpos« 3 — lesna industrija »Bohor« 2 — Kmetijski kombinat Šentjur TOZD lastna pioizvodnja 1 — Kmetijski kombinat Šentjur TOZD klavnica in TOZD trgovina 1 — Kmetijski kombinat Šentjur TOZD transport in delovna skupnost skupnih služb 1 — tovarna lahke obutve »Tolo« 2 — Stanovanjsko komunalno podjetje Elektro Celje — nadzorništvo Šentjur, Pošte Šentjur, Dimnikarstvo 1 — Elegant Celje — obrat Šentjur 1 — »Toper« Celje — obrat »Moda« Šentjur 1 — »Žičnica« Celje — obrat Šentjur 1 — Kmetijski kombinat Šentjur — TOZD obrat za kooperacijo in veterinarska postaja 4 — Gozdno gospodarstvo Celje — obrat Šentjur, kmetje lastniki gozdov in zaposleni v družbenem sektorju 1 — obrtniki 1 — POZD »Tajfun« Planina 1 — Osnovna šola Šentjur. Kmetijski šolski center Celje — šola za kmetovalce Šentjur Varstvena ustanova Število delegatskih mest — Osnovna šola Planina, Slivnica 1 — Osnovna šola Ponikva in Dramlje 1 — »Merx« Celje — TOZD Šentjur, PETROL — črpalka Šentjur, Ljubljanska banka — Ekspozitura Šentjur, zavarovalnica Sava — poslovna enota Šentjur 1 — zdravstveni dom Šentjur, Lekarna Šentjur 1 — Slovenija ceste delovišče Slatina, GRADIS — delovišče Slatina. ZTP Maribor — nadzorništvo in vzdrževanje proge Šentjur, Grobelno in Ponikva, Cestno podjetje Celje — TOZD CD Šentjur 2 — Upravni organ občinske skupščine, Postaja milice, sodnik za prekrške, družbenopolitične organizacije 1 6. člen Za delegiranje delegatov v zbor krajevnih skupnosti se delegatska mesta razdelijo sorazmerno šte- vilu prebivalcev in sicer: — krajevna skupnost Šentjur — trg 2 — krajevna skupnost Šentjur — okolica 3 — krajevna skupnost Blagovna 1 — krajevna skupnost Dramlje 2 — krajevna skupnost Ponikva 3 — krajevna skupnost Slivnica 3 — krajevna skupnost Loka pri Žusmu 1 — krajevna skupnost Prevorje T — krajevna skupnost Kalobje 1 — krajevna skupnost Dobje pri Planini 2 — krajevna skupnost Planina pri Sevnici 2 7. člen Družbenopolitični zbor občinske skupščine šteje 25 članov in ga na podlagi dogovora sestavljajo delegati družbenopolitičnih organizacij. 8. člen Ta odlok velja dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 011-6/74-1 Šentjur pri Celju, dne 26. februarja 1974. Predsednik skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r. SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC 243. Skupščina občine Žalec izdaja na podlagi 115č člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17/68 in 24/69), 14. in 15. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 7/74) ter po sklepu seje odbornikov obeh zborov z dne 5. marca 1974 ODLOČBO Imenuje se občinska volilna komisija v naslednjem sestavu: 1. Jože Cerjak, sodnik občinskega sodišča Žalec, predsednik 2. Stane Plausteiner, sodnik občinskega sodišča Žalec, namestnik 3. Ivanka K r a g 1, analitik za kadrovske zadeve v upravi občinske skupščine, tajnik 4. Draga Mirnik, referent za splošne zadeve v upravi občinske skupščine, namestnik 5. Franc Lednik, svetovalec v upravi občinske skupščine, član 6. Ciril Prezelj, načelnik oddelka za notranje zadeve v upravi občinske skupščine, namestnik 7. Marija Nahtigal, svetovalec za samoupravne akte v upravi občinske skupščine, član 8 Štefka K a u d i k , delovni inšpektor v upravi občinske skupščine, namestnik 9. Franc V e r d e v , inšpektor in referent za požarno varnost v upravi občinske skupščine, član 10. Milena Virtič, referent za kadre v upravi občinske skupščine, namestnik St. 020-41/73-1/4 Žalec, dne 5. marca 1974. Predsednik skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r. ' V odredbi o višini poprečnega čistega mesečnega osebnega dohodka v letu 1973 (Uradni list SRS, št. 8/74) se je pri primerjanju z izvirnikom ugotovila napaka. zaradi tega dajemo POPRAVEK V odredbi o višini poprečnega čistega mesečnega osebnega dohodka v letu 1973 se v drugi vrsti številka »2441« nadomesti s pravilno številko »2241«. St. 010-2'74 Ljubljana, dne 12. marca 1974. Direktor Zavoda SRS za statistiko Pri primerjanju odloka z dejanskim stanjem se je ugotovilo, da je iz besedila odloka o določitvi okolišev in števila delegatskih mest posameznih delegacij oziroma konference delegacij v zbore skupščine občine Ljubljana Bežigrad, objavljenega v Uradnem listu SRS, št. 8/74 izpadlo spodaj navedeno besedilo, zato se daje POPRAVEK odloka o določitvi okolišev in števila delegatskih mest posameznih delegacij oziroma konference delegacij v zbore skupščine občine Ljubljana Bežigrad V 5. členu odloka o določitvi okolišev in števila delegatskih mest posameznih delegacij oziroma konference delegacij v zbore skupščine občine Ljubljana Bežigrad se za tekstom: »eno delegatsko mesto pripada: Žito, Samova 10« doda besedilo: »Medex, Ljubljana, Linhartova 49 a«. V istem členu odloka se za tekstom »eno delegatsko mesto pripada: SGP Bežigrad, Podmilščakova 24« doda besedilo: »Hidroinženiring, Slovenčeva 25«. V 6. členu odloka o določitvi okolišev in števila delegatskih mest posameznih delegacij oziroma konference delegacij v zbore skupščine občine Ljubljana Bežigrad se za tekstom: Eno delegatsko mesto pripada: Osnovna šola Maksa Pečarja, Črnuče. Titova 306 na koncu seznama osnovnih šol doda besedilo: »Zavod za šolstvo SRS, Parmova 33«. Iz tajništva skupščine občine Ljubljana Bežigrad. Ljubljana, dne 14. marca 1974. Tajnik skupščine občine Ljubljana Bežigrad Ivan Levstek 1. r. V odloku o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 1-13/74) se je pri primerjanju Z izvirnikom ugotovila napaka, zato dajemo POPRAVEK odloka o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve tako. da se v 3. členu za besedo »SRS« postavi pika. besede »uporablja pa se od 1. januarja 1974« pa se črtajo. St. 421-4/73-4 Sevnica, dne 12. marca 1974. Tajnik skupščine občine Sevnica Ignac Vintar 1. r. Franta Komel 1. r. VSEBINA Stran 7«. Odlok o pomilostitvi obsojenih oseb - 349 77. Odlok o kilometrini, dnevnicah in nagradah sodnikom porotnikom okrožnih sodišč, okrožnih gospodarskih sodišč. Višjega gospodarskega sodišča v Ljubljani in Vrhovnega sodišča SR Slovenije 349 78. Pravilnik za izvajanje zakona o orožju 343 Stran 228. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta (Grosuplje) 308 229. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje šolske telovadnice in otroškega vrtca (Grosuplje) 388 230. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje telovadnice, otroškovarstvene ustanove, komunalnega urejanja naselij in ureditve prevoza šolskih otrok (Grosuplje) 389 AKTI REPUBLIŠKE VOLILNE KOMISIJE 79. Navodilo o glasovanju delovnih ljudi in občanov, ki služijo vojaški rok ali so na vojaških vajah 354 231. Družbeni dogovor o enotnih osnovah kadrovske politike v organizacijah združenega dela (Lenart) 389 232. Statut občine Ljubljana Center 395 SPLOSNI AKTI REPUBLIŠKIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ 80. Sporazum o spremembi zadržanih cen za mlečne izdelke 355 81. Sklep o zaključnem računu sklada starostnega zavarovanja kmetov za leto 1973 356 PREDPIŠI OBČINSKIH SKUPŠČIN 233. Odlok o določitvi števila delegatskih mest, oblikovanju konference delegacij in oblikovanju skupne delegacije zaradi delegiranja delegatov v občinsko skupščino Sevnica * 419 234. Odlok o prispevku za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč (Sevnica) 422 235. Odlok o spremembah odloka o cenah za geodetske tehnične storitve (Sevnica) 423 216. Odlok o spremembi odloka o prispevku zaradi spre- membe namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča, ki se ne bo več uporabljalo za kmetijske ali gozdne proizvode (Brežice) 356 217. Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti (Brežice) 356 218. Odlok o spremembi odloka o delni nadomestitvi stanarine (Brežice) 357 219. Sklep o imenovanju članov in namestnikov članov občinske volilne komisije (Brežice) 357 220. Odlok o obvezni, splošni in občasni deratizaciji v občini (Brežice) 357 221. Odlok o spremembi odloka o zazidalnem načrtu OTOK (Celje) 358 222. Odlok o določitvi števila delegatskih mest v zborih in o določitvi konferenc delegacij ter skupin delegatov skupščine občine Cerknica 359 223. Sklep o imenovanju občinske volilne komisije Cerknica) 360 224. Sklep o imenovanju volilne komisije (Cerknica) 360 225. Statut občine Grosuplje 361 226. Odlok o določitvi okolišev in števila delegatskih mest po okoliših za zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Grosuplje 384 227. Odlok o upravljanju, uporabi in vzdrževanju kanali - zacije v občini Grosuplje 386 236. Statut občine Slovenske Konjice 423 237. Odlok o delegiranju delegatov v zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Slovenske Konjice 450 238. Odlok o načinu oblikovanja skupnosti obrtnikov in obrtnih delavcev za volitve delegacij (Slovenske Konjice) 451 239. Odločba o imenovanju članov občinske volilne komisije Slovenske Konjice 452 240. Odločba o imenovanju članov volilne komisije za volitve delegacije v skupnosti obrtnikov in obrtnih delavcev na območju občine Slovenske Konjice 452 241. Odlok o obveznem fluorografiranju prebivalstva v občini Slovenske Konjice 453 242. Odlok o delegiranju delegatov v zbore skupščine občine Šentjur pri Celju / 453 243. Odločba o imenovanju občinske volilne komisije (Žalec) 455 — Popravek odredbe o višini poprečnega čistega mesečnega osebnega dohodka v letu 1973 455 — Popravek odloka o določitvi okolišev in števila delegatskih mest posameznih delegacij oziroma konference delegacij v zbore skupščine občine Ljubljana Bežigrad 453 — Popravek odloka o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Sevnica) 455 I Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor In odgovorni urednik Milan Biber — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1974 110 din, inozemstvo 200 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo In uprava: Ljubljana. Veselova 11, poštni predal 379/VII — Telefon: direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo: 20 701, prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju sekretariata za Informacije v Izvršnem svetu skupščine SR Slovenije. §t 421-1/72