.  .                                           — 139 —
Grom, blisek in strela.
Blizu nekega gozda se je pasla čreda ovac. Vroč, eoparen dan je bil in solnce je pripekalo na vse strani. Zdaj se privlečejo v soparni zrak temne megle in se zdnižijo v sivočern oblak, ki preti s hudo nesrečo. Bliski švi-gajo, grom bohni, oblak verši in vre. Že padajo debele težke kaplje in kmalu je vse nebo prepreženo s černosivimi oblaki. Pastir požene ovce v gozd, da bi se zavaroval preteče nevihte. Ovce se stisnejo v gost germ, a pastir stopi pod velik hrast ter mirno čaka,  da prestane huda ura.   Nevihta je zmirom
* hujša, dež je začel nalivati, kakor da bi se bili oblaki utergali, strele se kri-žajo po temnem oblaku in bliska se, kakor da bi bilo vse v ognji in plamenu.
' Zdaj se strašno zabliska, groru zabobni in. glej nesreče! v tem Mpu trešdi v drevo ter ošini siromašnega pastirja tako hudo, da se pri tej priči na zemljo zveme.
Že se je mragilo, a pastirja še nij dom6v z oveami. nKaj, ko bi se mu bila kaka nesreča zgodila?" rek6 stari o8e in kmalu hite vsi proti gozdu iskat
šedši,   naj- ^^^^^^^^Km^KBSmBJmj&itiffSmlB^^^KKU mVL ^ ^° ' dsjo na svo- ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^K^HMhH^^^^^^^^^^B   ^ pravem jo veiiko ža- ^^^^^^^^^^^^^^B^^^^Hn^h|e^9^^^^^^|h ^asu v po-losfc in za- j^^^^^^^^^^^HNJ^^^SIiBESttl^^^^^H mo^ prisko- . -   čudenje     ^^^^H^^^^E^^^^^^S^^^^^^^jB^H   ^> ^e^e^
pastirja     wtUf^^^^^^^^^BmilK^m^w^MWf^^^mV^ na ^e^' a^ mertvega    ^BB^j^pM|^^^^^^B^^^B^B^^B|i||[i|pHBp ga z merz-
pod   dreve-  ¦P^^^^MffljjBBJ^a^Ba^^^BHHRB ^0 y0^° P°
da ovac in 'Sfe^aB3ii^WHHIHI^^^MBIBBPPWwBggg pil, morda venumuto-      ^Sgr^fitii^? •"¦'¦-'¦•>                                                      bi gabilse
smerti otel. Še bolje je, ako se od strele zadeti človek zakoplje v zemljo tako, .da mu samo glava moli iz zemlje. Že večkrat se je zgodilo, da je od strele zadet človek, katerega so se zemljo zakrili, za nekaj časa zopet začel sopstL
Ko so nesrečnega pastirja prinesli dom6v, začele so stare babe razne stvari čenčati o njegovej smerti. Nekatere so rekle, da je njegove smerti kriv hudobni dui, ki se je ob hudej uri skril pod oni hrast, druge zopet, da ga je sv. Elija sovražil in strelil vanj. Pripovedovalo se je mnogo in uganjevalo o tej nesreči, a nihče nij. znal povedati pravega vzroka, še manj, kako postan« strela, dokler ie pride slučajno gospod učitelj med nje, in jim začae razkla-dati to stvar ovako:
nPoslušajte me, dragi moji, povedati vam hočem, kaj je strela, in pre-pričali se bodete, da niti hudobni diihovi niti sv. Elija nemajo pri hudej uri nobenega .opravila."              - ,            .*-;      ,
¦ ...    — 140 —
Ako vzamete kos peSatnega voska ali stekleno palieo in te reči dergnete ob sukno, ali kako drugo, bodisi volneno ali svileno tkanfno, terjepotlej der-žite nad drobne papirnate odrezke, bezgov steržen, lase i. t. d., čudili se bo-dete, kako urno smukajo te drobne in lehke stvarce na pečatni vosek, ter po-tem zopet odlet&vajo. Ako bi pa vzeli velik kos pečatnega voska ali kako večjo steklcno palico, in. bi jo prav dobro dergaili s kako sukneno ali volneno kerpo, zapazili bi v temi na njih neko svetlobo. In če bi se potlej teli reči dotaknili s perstom, švignila bi iz njib. mala iskrica, ki bi vas nekoliko zbodla ali vščipnila. Z dergnjenjem se je v pečatnein vosku in steklenej palici zbu-dila aeka moč, ki drobne kosce papirja in druge lehke stvari na se vleče in zopet odganja.   Ta čudna moč se zove elektrika.
Elektriko so Ijudje poznali že pred Kristusovim rojstvom. A najpred so to mo<5 zasledili na jantara. Jautar je taka smola, nabajajoea se najveškrat v obližji rujavega premoga. Ta smola se je naredila iz dreves propalih gozdov, ki je je v starodavnih časih zemlja pokrila, in od katerih nam nij druzega ostalo nego ta lepo rumena in terda smola, ki se izdehvje v raznoverstne le-poče in umetnine.
Še le v sedemnajstem stoletji je prišlo na dan, da tudi druge stvari z deTgnjenjem postajajo električne.
Elektrika ima to posebnost, da se da iz električnih stvari izvdbiti in v drnge prenesti. Vse take stvari, M elektriko tatro sprejemajo in jo tudi prav hitrozopetrazširjajoinoddajejo, imenujemo dobre električne prevodnike. K njim se štejejo: človeška in živalska trupla, voda ia kovine. Zopet druge stvari sprejemajo elektriko bolj počasi in je ne oddajejo dalje. Take stvari imenujemo slabe električne prevodnike. Tu sem štejemo: pečatni vo-sek, jantar, steklo, suha drevesa, vse smole, svilo in žveplo.
Marsikateri izmed vas si bode mislil, da se ta prečudna moč nahaja samo v n|taterili stvareh. A temu nij tako, marveč elektrika se nahaja v vsakej stvan, ker se vsaka stvar dade spraviti v električno stanje. ¦ Največ elektrike se nahaja v zrak\i, a ne vidimo je, dokler se je mnogo ne nabere in se ne zgosti v iskro. Saj tudi vode ne vidimo, kedar se izpreminja v soparje in se vzdignje k višku.
Ker vam je zdaj znano, da je mnogo elektrike v zraku, lehko si saini tolmačite, odkod pride elektrika v oblake? Kedar se namreč voda izpreminja y soparje, takrat se tudi elektrika se soparji vred vzdigiije v zrak ter se ondi zdražuje v velike oblake, ki je imenujemo viharae ali h.udowrne oblake. Ako se dva električna oblaka sestaneta, preskoSi električna iskra iz jednega oblaka v dmgi ter pusti za soboj svetleči trag, in mi pravimo, da se je za-bliskalo. Blisek nij tedaj nič druzega nego preskakovanje velikanskih mno-gokrat po ve6 milj dolgih električnih isker iz oblaka na oblak.
Ako se električni oblak bliža našej zemlji, švigne iskra iz oblaka na zemljo, iu mi pravimo. da je treščilo ali da je strela udarila. Najrajše treska v Tisoke stolpe, hiše, drevesa in splob. take stvari, ki so viharnemu oblaku najbliže. Kedar koli preskoSi električna iskra iz jednega oblaka v drugi skozi zrak, čujemo nekakov prask ali pok, ki se med oblaki, gorami in šumami odbija in vsled tegaodjekuje (odmeva).  To odjekovanje imemijemo germenje.
Tudi to ste že videli, da se najpred zabliska ia še le potem zagermL
-   - 141 -
To pride odtod, ker nam svetloba mnogo hitreje pride do očes, nego zv6k (glas) do ušes. Da je temu v resnici tako, tega se lehko tudi sami prepričate, Der-?i*, varja, ki derva cepi, ridite od daleč najpred se sekiro mahniti, in še^l^aekaj časa pozneje slišite mahljaj. Kedar iz puške streljate, slišite v istem trenotji pok, ko ste puško sprožili; ako pa stoji kdo daleS od vas, vidi najpred ogenj na prašnici, in še le potem zasliši pok.
Kdor ne verjame, da sevvihamem oblaku nahaja elektrika, naj spustiv zrak papimatega p6zoja (zmaja) s kovinsko šibko na glavi. Na spodnjem koncu vervce, skozi katero je kovinska žica (drat) napeljana, obesi se železna krogljica. P6zoj se mora deržati za drugo svileno vervco. Ako se tak p6zoj vzdigne do primerne višine v zrak, videli boste električne iskre švigati s kr6g-ljice. Te iskre so olb hudem vrememi tako velike, da bi cel6 človeka lehko ubile.
Povedal vam sem, da se nahajajo stvari, ki prevajajo elektriko, in to so vse kovine. Da se zavanijemo pred strelo, treba nam je na hišno streho po-staviti železen drog, ki ima na koncu iz kotlovine narejeno in pozlačeno siilico. Strela šine v ta nastavljeni drog, in se odpelje po železnej ali kotlovinskej šini v zemljo, in se ne dotakne poslopja. Znam, da ste že vsi videli na visokih hišah take železne droge, ki je strelovode imemijemo.
Na velikih poslopjih nij dosti samo jeden strelovod, kajti učeni ljudje so našli, da strelovod samo take predmete obvaruje pred strelo, katerih daljava od strelovoda ne iznaša preko dvakratne njegove višave. Ysled tega morajo velika poslopja po več strelovodov imeti, no vsi ti strelovodi morajo med soboj spojeni biti.
Kedar električni oblak preko takega poslopja prehaja, na katerem je stre-lovod, takrat ta oblačno elektriko privlači na se in hudoumi oblak mimo pre-ide. Ako je pa v viharnem oblaku mnogo elektrike, in električna iskra pre-skoSi iz oblaka, takrat trešči v strelovod in strela se odpelje po napeljanej šini doli v zemljo.
Ker si ne more vsak .nab&viti (preskerbeti) strelovoda, zato Tam hočem povedati, kaj vam je treba storiti ob hudem vremenu, bodi si doma ali na polji, da vas ne zadene tolika nesreča, kakor našega ubogega pastirja. Kedar ste ob hudej uri v gozdu ali na polji, ne hodite nikoli pod visoka drevesa, ker v visoke stvari rado trešči. Voda je tudi dober električen prevodnik, zato je nevarno stati ob reki ali kakej drngej vodi, kedar germi. Ne tecite nikdar ob hudem vremenu, ker tek6č se človek znoji, in kedar ste zn6jni, vzdiguje se para iz vas, a para je dober električen prevodnik. Ne gonite prenaglo žitone s paše, ne jezdite prehitro konja, niti se ne vozite prehitro ob hudem vremenu, ker vas bi znala strela ubiti. Ako yas je mnogo v hiši, ne odpirajte oken, ker bi po izhajajočej pari lebko strela udarila v sobo. V sobi stojte daleg od stene in peči, ker strela udari najrajše v visoke predmete, a diinaik je naj-višji predmet nahiši, lehko bi trešžilo vanj, strelabi prišla skozi dimnik do peči in odtod bi se razišla po zidovji. Tudi ne delajte ognja na ognjišži, kedar germi, dim vleče strelo na se. Da si je huda ura večkrat strašna in tudi napravi mnogo škode, ipak je od drnge strani zopet ze!6 koristna. Blisk in germenje nam zrak čisti kiižnih soparjev, zemljo prctresa in napaja z blagodejnim dežjem, pomnožuje rast in rodovitnost. Huda ura je tedaj velika dobrota božja, ako-ravno nas navdaja se strahom in trepetom.                                             — 6.