"PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE CI TAT EL JE PROLETAREC Official Organ Yugo»lav Federation, S. P. - - Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zve*« GLASILO PROSVETNE MATICE J. S. Z. ST. — NO. 1648. »■»•'•« M mm«. »•« 4. It07. * MN »m4 clftM * Cfctaa*. tu. UM M i« Cm*m« M Mar*« 1. !«/• ruir APH lil 1 o a DDII a / a .... ________CH1CAGQ» ILL" APRILA (April 12), 1939 fuMUkU W~kly at IM1 S.. U«.a.U Au. ♦ LETO—VOL. XXXIV. Jugoslavija čisto zajeta v osišče Rim-Berlin KDAJ SE2E ITALIJA TUDI PO DALMACIJI? — KRATKOVIDNOST VLADE V BEOGRADU IN BUKAREŠTI V ODNOSAJIH Z BOLGARIJO. — ALI JE JUGOSLAVIJA VNAPREJ P0RA2ENA? Mala Albanija — zaveznica Italije — je doživela usodo kakor lisica, ki je vzela v stan ježa. Mussolini jo je poklonil "novemu rimskemu imperiju" za "pirhe". Napadel jo je na veliki petek, kakor v posmeh velikonočnim praznikom in novemu papežu, ki je baje za mir. Vainoat Al bani jf Albanija je majhna dežela, z nekaj nad 10 tisoč kv. milj površine. Ima čez milijon prebivalcev, ki žive večinoma jako u borno. Ampak ta košček zemlje je silne strateirične vrednosti — ne za Albanijo, nego za Italijo. Naj prvo je Mussolini sklenil z njo zvezo in jo zalaenl ter izrabljal. Zdaj pa, ko se premier z marelo nekako na-vdašujfc boj proti diktatorjem, pa si je Mussolini mislil: "Ne boš me prehitel." Zavržena pogodba Italija je imela z Albanijo! 'častno" pogodbo in zvezo. Vredna ni niti "ficka'\ Zato je moral kralj Zog bežati in dan pred njim je poslal v beg svojo ženo s "prestolonaslednikom", kj je bil rojen dva dni iprej — nič kaj prijetna stvar za mater in novorojenčka.'Ampak Miis-solini ne porajta — on je mož močne volje, os Rim-Berlin mora teči kakor namazana v najboljšem olju. stalo Jadransko morje privatno jezero Italije. Nihče ne more notri, ne ven, brez njene odobritve. Obkroženo*! Jugoslavije Pred osvojitvijo Avstrije po Hitlerju je Jugoslavija v vojaškem oziru imela se velik pomen. Zdaj je zajeta. Njeno jadransko obrežje je kakor mitnica. če Italija hoče, lahko spusti ladje v jugoslovanska pristanišča. če noče, ji njenega u-kaza ne more nihče zabraniti. V slučaju, da se bi Jugoslavija Italiji uprla — od kje naj si naroča potrebščine? Jadransko morje ji je zdaj zaprto. Naj torej pomaga Rumunija! Ampak Mussilini ima s Hitlerjem dogovor, ki pravi: -Rumunija je tvoja! Ukazuj ji! Uporabi jo." Rumunija torej v kritičnem času ne bo smela drugega kot bodisi pomagati prisilno Italiji, ali pa, Če Italija te?a ne bo potrebovala, bo Hitler odločil, da je Rumunija lahko nevtralna. Grčija ogrožena MNOGO DELAVSKIH ZMAG SODNO UNIČENIH Jugoslavija obkoljena Albanija, majhna kot je, je silovito povečala mogočnost imperialistične Italije. Jugoslavija je zdaj popolnoma jetnica. Mussolini jo lahko napade ob vsem njenem obrežju, vrh tega ima v Gorici, pri Postojni, v Trstu, v Zadru in na Reki armado, ki lahko skupno z italijansko mornarico prične z ofenzivo. Z osvojitvijo Albanije je po- Drugi vir za dovoz potrebščin bi Jugoslaviji v sedanjih mejah lahko nudila edino še Grčija. Rim to dobro ve. Zato. je tudi planil v Albanijo in s tem Grčiji za hrbet Na morju ipa »o pred grškimi obrežji že zdaj italijanske vojne ladje. Bitka za Jugoslavijo je torej j skoroda v naprej izgubljena —j in to nemalo po njeni krivdi. Grehi, ki jih je storila, se maščujejo nad njo samo. Madžarska in Bolgarija v smehljaju Jugoslavija razpade v trenut-: k i, ko bosta Hitler in Mussolini zahtevala "samood ločevanje" Hrvatov in drugih "narodnih manjšin" v kraljestvu mlado-(Nadatjevanje na 3. strani.) NAVAL TOŽD IN ODSODB PROTI UNIJAM JE KUC V SOLIDARNOST Sovražnikom unij at? je posrečilo izvojevati |iroli njim razne oh»omm!1m> odreklo. V mnogokateri družini obsojenih, ali zavrženih delavcev pomenijo lake šikane in obsodbe glad. Dalje tudi prepir*; med elafii družine, ki jim porazi zagrene življenje. , Obsodbe ue pomenijo udarec aauio priza* deti uniji, nego vsem ostalim v dotičnem mestu. Razočarani člani grajajo linijske voditelje in organizatorje — ne vselej brez vzroka. Delavci morajo ostati kjer so, ali pa pustiti kar imajo in pričeti kje drugje zopet od kraja. Mladim je to mogoče — starejšim ne. fostokrat ae je dogodilo, da je vodstvo pričelo boj z družbami neprevidno, nepremišljeno, in po porazu pa ae umaknilo in pustilo delavce usodi. Takih slučajev bo vedno manj, ako se ameriške unije ZDRUŽIJO in.* skupnimi močmi aranžirajo VSAKO STAVKO lako, da se ZMANJŠA možnosti za porac na ničlo. To I K) med delavci povečalo v zaupan je v voditelje unij, o katerih zdaj mnogi ogorčeno trdijo, da jim v njihovih glavnih uradih ni sile* pa 4taj stavke dobivajo ali izgubljajo, dočim morajo posledice neuspešnih stavk trpeti zmerom in edino samo poraženi delavci. Dobro bi bilo, ee bi voditelji AFL in CIO to vzeli resno v upoštev, pa bi pot v slogo ne bila težka. Ker tega ae niso za popadli, so vpraaanje enotnosti zo|>et odložili. ŠPANIJA "ODPRAVILA" KAPITALIZEM Tesna povezanost d pa ni je z Italijo in Nemčijo je očividna v njenem pridruženju k *proti-komunistični zvezi". Prvotno sta jo sklenili Nemčija in Japonska, katerima se je kmalu (pridružila Italija, nato pa še Mančukuo in Madžarska. Zdaj Šteje "protikomunistična" liga —naperjena v resnici proti Angliji in Franciji — s Španijo vred šest držav. V nji je seveda tudi "neodvisna" Slovaška. Drug dokaz, kako močno je Španija pod Mussolinijevim vodstvom, je njeno oznanilo, da ie odpravila "kapitalizem". Tudi Italija in Nemčija trdita, da nimata več kapitalizma. Gospodarski rprogram fašistične Španije določa, da mora delati vsakdo, ki je sposoben; v zameno za delo pa mu je tisti, ki pa u posluje, dolžan plačevati dovolj za dostojno preživljanje. Vsi delavci so upravičeni do počitnic in zaščite pred iz-; koriščanjem. "Mi smo zavrgli kapitalizem," je dejal zastopnik vlade v Rurgosu, "a prav tako obsojamo marksizem .. ."j Seveda novi "ekonomeki pro-jrram" nič ne omenja prisilnega dela. v katerem je le zdaj par sto tisoč Spancev, ki morajo garati čisto zastonj kot "politični" jetniki, niti ne omenja zaposlenosti na izjemnih sodiAfcih. ki pošiljajo v vjetništvo, na prisilna garanja, v zapore in v smrt vse kar je najboljšega med ljudstvom Španije. Ampak Spanci niso ii testa. Ko se it sedanjih porazov opomorejo in masa spozna svoje fašiatične "rešitelje" za to *kar ao, bomo spet čuli o revolti —» ne proti republiki, ki je zatrta, ampak proti fa&izmu. OBSODBE ZA ODŠKODNINE, ZAPORNE IN DRUGE RAZNI TEŽAK UDAREC UNIJAM PRIJATELJI PRIVATNIH INTERESOV RAZVELJAVLJAJO POD FIRMO JUSTICE ODLOKE ZVEZNEGA DELAVSKEGA ODBORA, KER KONTROLIRAJO .POLITIČNO OBLAST PRESOJANJE DOGODKOV DOMA l\ PO (*rehi Anglije in Francije Grehi angleške torijske vlade se kruto maščujejo nad Anglijo in nad Francijo, ki je Chamberlainu slepo sledila. Chamberlain NI hotel zmage republike v Španiji. Zdaj ima Anglija in Francija proti sobi SOVRAŽNO fašistično Španijo, DEKLO Mussolinija m Hitlerja, namesto REPUBLIKANSKO Španijo, ki bi bila ZA-VEZNICA Francijo in v pomoč Annrliji proti Italiji m Nemčiji. Fašizem v Španiji je zmagal vsled enostranske "nevtralnosti'' Anglije, Francije in Zed. držav. Chamberlainova romanja k Hitlerju in njegovo prizadevanje za mir NA RAČUN Čeho-f'ovaške nito bila samo SMRTNA OBSODBA nad Masaryko-vo-Bcneševo demokratično republiko, nego tudi mogočen že* bel j y rakev, v katero hoče Hitler zabiti Veliko Britanijo in Francijo. Z izdajstvom Čehoslovaške M« Anglija in Francija izdile tudi SAME SEBE sovražniku. Anglija in Francija sta • svojo zločinsko popustljivostjo M u»fo'iniju In Hitlerju male dežele uverile, da »ta jim pripravi iena nuditi zaščito le dokler imata od tega KORISTI, v r»evarnc«ti pa skleniti "mona-kovtki m»r". Njun prestldft je vsled lega na ničli. Mussolini in Hitler sta daimc gospodarja Evrope in milijonov življenj po vsem »vetu edino po zaslugi reakcionarne torijske ANGLEŠKE vlade, kapitalizma v Franciji in PACIFIZMA francoskih centrumaikih in levičarskih strank. Anglija m Francija sta s« hoteli ogniti vojni i Hitlerjem in Mussolinijem, pa sta jima dajale daritvena jagnjeta. Zdaj je prišla vrsta nanju. Vojni z njima se ne moreta ogniti. Albanija, zaveznica Italije, dokazuje, da fašistom tudi v zavezništvo ni vrjeti. Fašisti ao črnorokarji tudi če pridejo k tebi kot prijatelji, čim se jim zazdi, ti porinejo stileto v hrbet. Španija se jc pridružila k protikomunistični zvezi. Naj-prvo sta jo sklenili Nemčija in Japonska, nato se je pridružila k njima Italija, kmalu zatem japonska vazalka Mandžurija, Madžarska in zdaj Španija. Protikomuntetična zveza pa jim je v resnici le pretveza za zvezo proti Angliji, Franciji in Zed. državam šc celo bolj ka- kor pa zaper sovjetsko Unijo. V Zed. državah se delavstvo vzlic kritičnemu položaju po svetu, ki grozi vsem deželam z vojno in s fašizmom, še zmerom ni spametovalo, da bi znalo ceniti vrednost solidarnosti. UMW in premogovniške družbe so imele pri .pogajanjih 'težke ča*e". Oboji mj v tem sistemu odvisni drug od drugega, torej bi pot v sporazum ne smela biti tako naporna. Zdaj priznavajo, namreč v Parizu vsaj. da so ga s podpiranjem generala Franca temeljito polomili. Italijanska armada (Nadaljevanje na 4. rt rani.) Marsikaka u.ipešna stavka je bila končno na sodiščih do kraja poražena. Razne sodne prepovedi so bile v neštetih slučajih odkrita pomoč kompanijam in udarec uniji, ki je delavce organizirala in jih vodila v j stavki. Obtcdbe za odškodnine Prva velika obsodba za odškodnino je bila izrečena proti uniji klcbučarskih delavcev v I Dawburyju, Conn., pred 36. le-! ti. Sodnik je odločil, da je vsak j član unije osebno odgovoren z j vso svojo imovino plačati odškodnino. ako jo unija ne bo mogla. Skupna vw>ta je znašala nad četrt milijona dolarjev. Klobučarje je tožila za odškodnino I>oewe & Co., češ, da so ji z bojkotno akcijo povzročili veliko škodo. Vri člani uniie bi bili ob svoje hiše in »prihranke, j kajti njihova unija ni imela v blagajni niti z daleč tolikšne vsote. Zato je apelirala na unije po vsi Ameriki, naj pomagajo. Odzvale so se in plačale odškodnino. razsodoe vladnega delavskega ocbora za reševanje industrial-nih fjorov, ki je bil ustanovljen na podlagi Wagnerjevega delavskega zakona. To smo viden na primer v dveh slučajih v Wau k ejranu. Stav k ar jem pri Far steel je bila storjena velika krivica ne samo pri kompaniji, ne'ro tuli na sodišču, ki je stav-1 arje cblodilo na težke kazni. Hib je oči vidno, da sodnik ni laz^odil na podlagi pravice,ampak izdal tako razsodbo vsled njecrove naklonjenosti do kom-panije. Višje sodne instance so to krivično obsodbo potrdile in razveljavile odloke delavskega odbora. Stavkarji so morali v ;ečo in plačati globo. Eksekutiva S. P. prične zborovati 14. aprila v Detroitu Ameriška socialistična stranka je na preizkušnji. To je pokazala njena eksekutiva na svojem zborovanju prve dni fe-bmarja v Chicagu. Tako kot je ne more iti dalje, je aklenila. Prihodnja seja eksekutive se prične 14. aprila v Detroitu. Na nji bo izvoljeno novo uredništvo, v kolikor ne bodo prejšnji z nova odobreni. Svoboda v Španiji Nad pol milijona žen v Španiji ne sme niti pisati svojim možem in matere ne sinovom, ki jih je "osvobojena" Španija vr-irla v koncentracijske kempe. V začetku aprila je bila takih jetnikov v Španiji že nad pol milijona. •—>Uf. rsx-r .i1.1 jiis^S; Novi poskusi za zgraditev skupne delavske stranke Lansko jesen je pričel konfe-rirati z vodilnimi progresivnimi voditelji newyoriki župan La Guardia o možnostih za ustanovitev "tretje" stranke v tem let-tu. Pomenki so se neugodno končali posebno zaradi ipora-zov, ki sd jih doživele progresivne struje In stranke novem-bta prošlo leto v kongresnih In gove merski h volitvah. Bivši wisconsinski governer Philip LaFollette, ki je bil lani poražen, je še pred LaGuardi-jevimi posvetovanji ustanovil za celico take skupne stranke posebno organizacijo, ki jo je nazval National Projrressives of America. Po porazu se je nekam ^razočarano umaknil. O-gladl pa se je o bodočih možnostih za samostojno dclavako- farmar.«ko politično akcijo spet 2. aprila t. 1. na banketu tednika "New Leader" v New Yor-ku. Eden glavnih govornikov je bil na tem sestanku, ki se ga je udeležilo nad 700 ljudi — večinoma odborniki unij, voditelji ameriške delavske stranke, progTesivci in člani Socialdemokratske federacije, Louis VValdman, voditelj takozvane "stare garde", ki je bila v socialistični stranki do razkola leta 1036. VValdman je apeliral na predstavnike delavcev in farmarjev, da naj ustanove v tem letu skupno stranko in jo pripravijo, da bo mogla prihod-nje leto »poseči v predsedniško in kongresne volitve z vsemi mečmi zda j razdruženih delavskih, farmarskih in progresiv- nih (liberalnih) skupin. Takoj za VValdmanom jc govoril na tem banketu l^iFollet-te. ki se za tako stranko ni prav nič ogrel — morda valed pre-plasenja nad porazom svoje progresivne stranke v Wi.*con-•inu novembra lansko .leto. W a Id man je svoj nasvet mojstrsko utemeljil. Navzoč je bil tudi voditelj unije ILGW David Dubinsky, ki se je točil od CIO in z njim vred omenjena unija iz razloga, da ne AFL in še manj pa CJO rosno delujeta za slcro delavstva. Nedvomno bo letos Še mnogo poskusov pridobiti reprezentativne ljudi za sklicanje konference v svrho ustanovitve mo-i čne stranke delovnega ljudstva. Nn tem sestanku, kakršnega j priredi New Leader vsako leto, Jc bilo razvidno, da ne delavski, ne farmarski, ne liberalni kroti ne zaupajo komunistom, čeprav t o taktiko spremenili tako. da agitirajo za demokrate. V.*! bi radi novo združeno delavsko farmarsko politično gibanje, a izgleda, da je pomislekov med mnogimi še toliko, da bo to še dolgo težka naloga, največ vsled progresivcev, ki hočeth takoj zmagati, če pa so poraženi, se »pogreznejo v ma-lodušnost. Iniciativo za uspešno delavsko politično gibanje bodo torej morale vzeti napredne unije, kajti od progresivnih politikov Je ne morejo pričakovati. Nauk delavstvu Obeodba nad klobučarji v Danburyju je bila unijam težko svarilo, kako nevarna so jim sodidča, delodajalci pa so se potem še bolj pobrigali, da je to važno sredstvo — sodni aparat — ostal pod njihovim vplivom in »politično kontrolo. Le v malokaterem slučaju je izšla unija zmagovita iz sodne dvorane. Kompanijam je bilo lahko dobiti drastično sodno prepoved, ki je svobodno kre-tanje stavkarjev onemogočila in protektirala stavkokaze s sodnim dekretom in z oboroženo oblastjo. Toda ker delavstvo še zmerom zanemarja svojo — to je — delavsko politično akcijo, imajo vpliv nad sodišči privatni interesi prav tako kakor so ga imeli v času obsodbe nad danburyskimi klobučarji. Tudi delavski zakon ne pomaga Sodišča imajo tolikšno moč. da lahko razveljavljajo celo Težka odškodnina Največjo obsodbo za odškodnino v zgodovini te dežele je iz-jrrk' ) proti uniji nogavičarjev, pripadajoča k^CIO. federalno -odi; e v Philadelphiji, ki je dne 3. aprila t. 1. prisodilo Apex Hosiery kompaniji $711,-9S0. ki jih mora plačati unija. Sodišče ie ugotovilo, da je dru-utrpela vsled stavke 237,-dolarjev faktične škode, za Icazon (pa mora unija plačati i trikrat to vsoto, torej nad se-| Jem .sto tisoč dolarjev. Sodi&če je svojo obsodbo oprlo na argument. da so delavci s sedečo 1 stavko kršili zakone in so vsled temi odgovorni poravnati družbi >kodo in plačati par sto ti-soJ dolarjev po vrhu "za ka-! zen". Stavka, radi katere se je sodna obravnava vršila, se je *;dila maja lansko leto in je trajala nad tri tedne. Razlika me.l t:> in danbury.sko obsodbo je v tem. da je v philadelphij-; ski odtrovorna plačati odškodnino unija kot taka, dočim je obsodba v I)anburyju pred 36. leti določala, da so za odškodnino cdtjrovorni tudi posamezni Člani. Obsodba v Philadeltphiji torej ne pomeni, da bodo posamezni člani ob svoje hiše, ako jih imajo, pomeni pa, da bodo morali odškodnino plačati z izrednimi ase«menti v ta namen, (Nadaljevanje na 5. strani.; Vsebina Majskega Glasa bo za vse zanimiva O "zelencih", ki so prišli v le deželo pred mnogimi leti in se nekateri i*med njih lotili težavnega dela v naših naselbinah proti "zelenstvu", bo imel v prihodnjem Majskem Glasu zanimivo črtico Frank Česen iz Detroita. Anton Garden je napisal daljšo študijo o oboroževanju, ki obremenjuje v»e dr žele, ne da bi kiteri koristilo. V resnici jim je silovito poslabšalo življemke razmere. Kaj naj bo v tem pravilno stališče socialistov? Joteph Drasler je v angleški del Majskega Glasi pridobil lepo zbirko angleških spiscv cd naših domačih in drugih avtorjev. Zgodovino današnje Španije opisuje v tem Majskem Glasu Joško Oven. Ant. Shular je nipisnl zanimivo črtico "Safety First". V prejšnji številki smo omenili Molkov literarni spis, "Mitrana potuje skozi mrak"' Anton Zaitz je za ta M. G. naoisal kratko, zanimivo črtico, enako več drugih sotrudnikov. Frank Zaitz bo zaatopan s članki in z zgodovinskim opisom našega pokret a. Chas. Pcgorelec bo poročal o gospodarskem delu in Joseph Drasler o naporih za pril jubitev socialističnega štiva med mladino. Majski Glas bo izbrano ilustriran in tiskan na finem papirju. Sodelujte, da se ga razširi v vse naselbine in v vsako staiMvvanje, kjer žive slovenski delavci. if i « r__r___ , a mmmw L i—,— • _.. >~ tfe^* , r ■ NEMČIJA MORA ZAVLADATI NAD SVETOM PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Iidajl Jugoslovanska Delavska Tiskovna Drušba, Ckicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih driavah za celo leto $3.00; za pol leta $1.75, sa četrt leta $1.00. Inozemstvo: za eelo leto $3.60) za pol leta $9.00. Vzi rokupiM m i^flu^i morajo hiti v nalem urad« najpozneje • !<> pondeljku _popoldne j^i priobči ta v v Številki tahojaga tadna. PROLE+Aftfefc Publuthed every Wcdnestlay by the Jugoslav Workmen'z PublUhing Co., Ine. Established 1900. Editor...................................................................Frank ZaiU. Buzinesz Mu nage r.......................................Charle« Pogorelec. Avst. Editor and Aszt. Businesa Manager........Joseph Draper SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Si* Month« $1.75: Thre« Months $1.00. Foreign Countrie«, One Vear $3.50; Six Month* $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lavvndale Ave. CHICAGO, ILL. Telcphon«: KOCKWELL 2S64. —— Zed. države na pragu nove vojne Zed. države imajo ne samo "new deal" nego tudi novo oboroževanje, kakršnega Se niso imele v tolikšni meri nikdar v mirnem času. Pacifisti se hudujejo in protestirajo, dasi v isti sapi od Francije in Angiije zahtevajo, da naj kaj storita proti Mussoliniju in Hitlerju, kar pomeni, da so za pacifizem samo doma, od drugih pa pričakujejo tkoka v ogenj. Naša republika je po geografski legi napadom sovražnikov najmanj izpostavljena velesila. Zato je to gorostasno oboroževanje res nesmiselno. Ampak — Zed. države so imperialistična velesila, s posestmi po vsem Pacifiku, z»interesi po vsi centralni in južni Ameriki. Republikanci v kongresu zahtevajo politiko izolacije (ne vsi) in pa pripravljanje na "obrambo". Pacifisti jih v marsičem posnema jo. Ogradimo se le '.proti morebitnim napadom, drugače nas ostali svet prav nič ne briga. Ko je profesor Paul Douglas v debati z Normanom Thoma-som pred nekaj meseci slednjega vprašal, ali mu je kaj, ali mu ni, za obrambo dežel, kot je Cehoslovaška, je Thomas izbega-val. Enako izbegavajo, poleg pacifistov, vsi, ki so za izolacijsko politiko te dežele (dokler niso interesi multimilijonarjev v nevarnosti), in prav tako vlogo sta igrala Pariz in London — sebi v škodo in fašizmu v korist. ' Nevtralnost" Zed. držav je pomagala fašizmu v Španiji. Mar se naj v očigled tega dejstva navdušujemo za oboroževanje? Ne! Kakor r.am ni bila v korist prošla svetovna vojna, nam ne bo ta, ki je danes na pragu. Oziroma se v miniaturi že par let vrši. Stroške prosle svetovne vojne je plačalo ljudstvo v krvi in z blagom. Bo jih in jih plačuje sedaj. Torej čemu ne bi bili proti vojni? Kako da ne bi smeli nasprotovati oboroževanju Zed. držav z vsemi svojimi močmi? Pametna vpraševanja, le, da si »pacifisti nanje odgovarjajo jako nespametno. Zed. države se oborožujejo, ker imajo "VZROKE". Vzrok je sedanji sistem, vzrok je imperialistična oblika Zed. držav, vzrok je, ker je ta dežela ustvarila svoje blagostanje kot imperialistična sila in bo kot taka branila interese svojega posedujoče??« sloja do skrajnosti. Napaka pacifistov je, celo socialističnih pacifistov, da smatrajo svoje gibanje kot kako Salvation Army. Pridigaš, poješ in moliš, pa izvršiš vso svojo dolžnost. Tako so mislili pacifisti tudi v Franciji — v Angliji itd. Pa ne gre. Dokler moraš hoditi med roparji, boš hodil — ako le mogoče — oborožen, da boš zmagal ti, ne pa ropar. Nesreča je, da to pomeni ropanje drug drugega. Kdor zmaga, obere premaganca. , Da, borba proti militarizmu je potrebna. Ampak ne na podlagi načela, če te kdo udari na levo lice, nastavi mu še drugega. To ne drži. Kadarkoli si ogrožen, se boš boril in ti bo žal, če ne boš vsaj toliko (pripravljen kakor nasprotnik. To je na-turni zakon. Oboroževanje je blaznost. Trošenje milijard za klanje in rušenje je prav gotovo zločin. Ampak dokler bodo tu vzroki, bo oboroževanje v cvetju, in odevetavalo bo v klanju in rušenju. Naloga socialistov torej ni zastopati zgolj pacifizem, za-popaden v boju proti oboroževanju, ampak naš glavni boj mora biti namenjen borbi ZA ODPRAVO VZROKOV. Ce je v ta namen potrebna oborožena sila, je treba to priznati namesto mižati z glavo zataknjeno v pesku. Nemci re» stradajo masla, masti In ie marsikaj drugega, kar potrebujejo njihovi želodci, toda aa drobovje topov jo vse »bomo poskrbljeno. Ko jo pred dobrim tednom spustil Adolf Hitler najoovejio nemško vojao ladjo e mor jo. jo irsžsss oznanil, do jo t« iole začetek. Kajti vso dežele in vso ljudstva so bodo moralo sprijasniti s resnico, da nemški narod potreba jo svoj prostor na solncu, torej ao noj vsi, ki so mu v napet je. umokaojo. Z manifestacijami, kakor jo no gornji sliki, bujska maso v — klavnico. Na gornji sliki na desni jo Hitler oanožen s sulico. socialistični elementi v tej de-| želi zdaj zunaj bodisi socialistične stranke ali pa social-de-moftratn<. pritegnile pod svoje okrilje one, |ii so socialisti po mišlje-ijju, toda Izven vsake organizacije, ali pa razdruženi v malih .-kuplnah. Tako enotnost j« po mojem mnenju mogoče doječi edino z zgraditvijo delavske stranke, neglede, kakšno ime bo imela. V času svojega funkcioniranja je socialistična stranka razširila svoje nauke v zelo široke ljudske plasti. Ampak rastlina iz semena, ki smo ga vsejali, ni več ortodoksnl socializem, kakor smo ga mi razumeli v naših mlajših letih, ampak mešanic.*) raznovrstnih idej, ki danes pa- Književni ve^lnik "Cankarjev Glasnik", april- številk "Proletarca" o knjigi *ka številka, ima sledečo vse- z gornjim naslovom, ki jo bino: Ura bije (članek); Noč je po virih Dragotina Lončar-na Triglavu (John Dyn2ley ja priredil v angleščini An-Prince); Stolp ene misli (Ivan thony J. Klančar v Clevelandu. Vuk); Dachau (članek o kon- Zdaj smo prejeli tudi knjigo, centracijskem taboru v Nem- ki je lično delo. O prevodu sa-čiji); Prevajalske opazke (An- mem več pozneje. Dragoiin ton J. Klančar); Mraz in živ- Lončar je pisal veliko v sociali-ljenje; Obujen spomin (Igra v stične "Kaše Zapiske" in v dru-2. dejanjih, E. K.) ; Žensko po- ge znanstvene revije. Zgodovi-glavje; Bog brez cerkv$; Drej-, no SJovencev je Obravnaval četova pot (pesnitev, nadalje-j-odalnopolitičncza staliftča, tavanje, K. K.) kri v shrkmhaH; to si je prevajalec izbral za Nemški plen v AVstrtJfT Jojki- svoje delo res dobro gradivo, na zmota (E. K.); Književ- To zanimivo knjigo v angleščl-nost; Za gospodinje. Vrh teh ni, vezano v platno, se dobi pri ima ta številka tudi Članek •) kampanji za "C. G." Naroča se na 6411 St. Clair Ave., Cleveland, O. Naročnina 13 na leto. Jubilejna številka "Pr os ve te" k 36-letnici SNPJ je izšla 5. a-prila na 20. straneh. Izmed teh ima foto/ravurska priloga 12 strani. V nji ima glavni urednik Ivan Molek pregled zgodo- prevajalcu Anthonvju Klan-čarju, 1047 E. 67th St., Cleveland. O. "Majski Glas." — V založbi Proletarca izide v kratkem revija "Majski Glas" v obsegu 84 strani. Posamezen izvod stane 25 centov. "Izseljenski Veztnik", glasilo Rafaelove družbe, 3. številka, vsebuje običajno agitacljsko Res čudno in še zmerom nepojasnjeno Francoska vlada zatrjuje, da Ji Rueija noče pomagati skrbeti za begunce iz lojali*tične Španije, cfočim je FVancijia samo v zadnjih nekaj tednih potro£Ja v ta namen sedem milijonov dolarj-cfv v ameriški veljavi. Tudi »e mnogi začudeno vprašujejo, kako da preganjani Židje ne dobe zavetja v sovjetski Uniji. Hitlerjeve! zatrjujejo, da bi Židje vzlic nedobrodošlemu razpoloženju v tretjem rajhd rajše ostali v njemu, kot pa Ali v USSR, kjer baje proti Židom ni nikakih predsodkov več. Drtftfi vir — nagla^an iz Moskve, pravi, da je Rusija prispevala v pomoč beguncem iz ftpanije 5 milijonov rubljev. Pariz cinično ugotavlja, da je ta vsota zadostovala za njihovo preskrbo komaj 18 ur. Bilo tako ali tako, vendar je res, da je Rusija prve mesece španski republiki veliko pomagala, Skoda le, da nI mogla vztrajati. Ameriški naciji in demokracija Nem&ko-ameriAki 'bund, ki je Hitlerjeva organizacija za njegovo pro,pagando v Zed. državah, pravi, da ima samo med ameriškimi Nemci in njihovimi potomci dvajset milijonov pristašev. N »dal j ni Motili* se mu pridružujejo, ker je bund za "čistočo" bele rase, proti Židom, za izvrženje Židov ii iluib, trgovine in industrije, in pa za mir, svobodo in demokracijo. Sploh je n c-nušk o»am eri.5 k i bund tako ameriško patriotičen, da imajo še celo komunisti na tetn polju v konkurenci z njim velike teižkoče. Ubogi "amerikanizem" mora pač vse preneML Neveden delavec nikoli ne graja kftpltall«ttčfllh Itotov, pomaga pa z največjo naslado in navdušenjem sovražnikom delavskega razreda blatiti delavske liste. Sedonji položaj finske socialistične federacije Njen tajnik izjavlja, da je vzlic razkolom v socialistični stranki ohranila svojo prejšnjo moč Piše FRANK ZAITZ družbo. I)a»j t nujajo razne delavske skupine na političnem in industrialnem j polju motne in vrtoglave, imam v te delavske sile vendarle veliko zaupanje. Izven komunistov imamo močne delavske to- Fincev je v Ameriki približno toliko kakor Slovencev. V delavskem gibanju so jačji nego mi, ker je bilo med njimi veliko manj nazadnjaštva kakor med našim ljudstvom. V času razkola v socialistični stranki leta 1936 je imela finska federacija nad tisoč dobrih članov. Razprtije in "kavkusč" je z gnjevom opazovala. Ko ji je bilo tega zadosti, je odstopila in sklenila v bodoče delovati v trnjem delokrogu in v spfo-šnem pa z vsemi, katerim bi mogla koristiti v kampanjah 2a neodvisno delavsko politično akcijo in za unije. K social-demokratski federaciji se nI nobenkrat pridružila, dasi jo je vabila. Smatrala je. da je za zvezo socialistov finske narodnosti v Ameriki najboljše, Če se ne pridruži nobeni frakciji. Tajnik JSZ Charles Pogorelec jo je nedavno vprašal, kakšne so v nji posledice strankinih sporov. Odgovoril mu je tajnik finske federacije W. N. Refvo med drugim sledeče: "Zares me Je razveselilo, ko sem spet po tako dolgem času prejel tvoje pismo. Da, veliko se je spremenilo po tisti usodni konvenicij 8. P. v Clevelandu, med tem marsikaj kar nam lahko služi v korist. "Kar se tiče naše federacije, Ti je znano, da je izstopila iz S. P. junija 1&36. Od tedaj je neodvisna — in bo skoro gotovo tudi ostala. Razkol v socialistični stranki ni naši federaciji nič škodoval; kolikor jaz vem, smo izgubili samo tri člane radi tega. in sicer v Ashta- r k< l buli, O. Za našo federacijo je J boljše, da niso v nji. Ml držimo naše članstvo skupaj izredno dobro neglede na splošno apa-| ti jo in brezbrižnost, ki prevladuje drugod. Nismo rasli v tem Času, ampak tudi nismo rasli, dokler smo bili s SIV Mislim a, da hi izgntflli člane in brž-one t Ml propadli, ako bi se na&a federacija ne ločila od SP. Vidiš, mi smo našim čla-hom prerokovali, da SP ne bo nikoli več imela prestidža kot ga je imela nekoč in Če se od nje ne ločimo,, bomo prav tako tudi mi izgubili prestidž in člane. Uvideli smo, da elementi, kakršni so bili pripuščam v stranko, in dobili v nji kontrolo, ne morejo zgraditi ničesar, kajti edino, kar bodo zmogli, je nadaljevanje s prepirom med njimi samimi. To ne more privesti drugam kot do tolikšne impotence SP, da bo izginila i političnega pozorišča. 2e takrat smo bili uverjeni, da bo tudi socialistična stranka države Wiaconsin postala apateti-čna napram SP, čeprav ostane v nji. Vse to se je res dogodilo. Posledica tega je, da naše članstvo zdaj boljše razume to situacijo tn zato naša federacija funkcionira mnogo boljše nego prej. Kar se tiče načrtov za enotnost, moram reči, da ni skoroda kaj več zediniti. Tudi če se doseže zedinjenje med socialističnima skupinama in se komuniste v SP porazi, kaj bo ostalo? Social demokratska federacija je prav tako mrtva kot SP. Edinstvo socialistov je temeljni fcakOn, ampak dejstvo Je, da so Vuk, Louis Jartz, in več drugih,; Vzajemnost, ki deluje po vsi posebno iz vrst mladinskega Sloveniji, je bilo sklenjeno, da oddelka SNPJ. Naslov Mladin- .......... se s pomočjo volila iz Albina skega lista je 2657 S. Lawndale prepehiha zapuščine izda de- Ave., Chicago, Iti. lavsko pesmarico, ki bo služila Revija "Njiva", ki izhaja v "današnji generaciji inotrokom Raenos Airesu, ima v svoji zad- otrok živečega rodu. Tako bo nji številki zanimiv članek o ostal tudi trajen spomin na Al- Nekaj misli o občevanju z ljudmi Vedeti moraš vedno, da ti nisi sam na svetu. Ti in vsi drugi skupaj tvorijo sedaj živeč ljudski red; zato ne precenjuj samega sebe. Pa tudi podcenjevati se ne smeš. Ce hočeš biti mož, lahko zmoreš mnogo več kakor mnogo drugih In si lahko drugim ljudem nekaj. 'Tesar ne želiš, da bi ti drugi storili, ne stori ti drugim." Tvoj prijatelj, tvoja žena, tvoj mož so' hill tudi "drugi ljudje", dokler jih nisi imel ali imela. Ne pozabi nikdar tega, kadar gre za "druge". Ce sam osebno nisi za neko stvar, je tudi drugim ne oznanja) ali ukazuj. Pojdi vedno najprej v sebe, preden hočeš planiti *ves iz sebe". Govoriti in povedati nI isto. Govoriti moreš samo z jezikom; poveš pa lahko tudi z očmi, s kretnjo, z molkom. Ljubezen do bližnjega zahteva ipogum, ker zahteva vedno nove žrtve. Kajti ta ljubezen se mora izražati tudi v tem, da si upaA povedati prijatelju, da mu smrdi iz ust. Nikdar se pred drugimi javno ne slači, tudi duševno ne. Vsak dan se vadi v občevanju s samim seboj-, kajtf to je najholjia priprava za občevanje t drugimi. Ce bi bil človek sam na svetu, ne hI nikdar lagal. P^edrtnort Je podivjanost ali posurovelost v ravnanju z ljudmi ali njihovimi stvarmi. (Iz revije "Svoboda".) Slovje 35-letnice SNPJ Chicago, III. — V nedeljo 16'. Aprila priredi čikaška federacija SNPJ slavje 35-letnlce svoje jednote. Prične se ob 3. |>op. v dvorani SNPJ, 2657 S. Lawn-dale ave. Spored bo bogat pevskih In drugih točk. Nastopita na primer pevska zbora "Sava" ln "Prešeren", soloist Cukale, plesalka Mary Lou Gracner, sestri Pluth v petju ln godbi, in vprižorjena bo Molkova enode-Janka "Dete Je živo". Napisal Jo Je nalaAč za slavja 35-letnice SNPJ. Govornika bosta D. J. Lotrich v angleškem in Fred A. Vider v slovenskem jeziku. Vstopnice v ipredprodaji so po S5c ln pri blagajni 40c. Po končanem sporedu bo prosta zabava v obeh dvoranah. bodočnosti slovenske naselbine v omenjenem mestu, Radova-nov članek "Kam plove Evropa", razpravo o društvenem delovanju Slovencev v Argentini in več drugih spisov. V nji je zastopan Ivan Molek s črtico "Izkušnje Filipa Boba". "Hrvatska Tamburica." — V Zagrebu izhaja že četrto leto revija -'Hrvatska Tamburica", ki pravi, da je edini časopis te vrste na vsem svetu. Namen mu je širjenje in izpopolnjevanje tamburaške glasbe. TamburaSke zbore zalaga z notami, ki so prirejene zanje, in jim daje navodila. Naslov, "Hrvatska Tamburica", MedVeAčak 8, Zagreb, Jugoslavija. Revija "Svoboda", marčna številka, je izšla s sledečo vsebino: Sanje in dejanje (Ro-main Rolland); Prešeren in cenzura; Delavka v ameriški tovarni cigar (Marija Leitner); Pozabljenje Martina Privldn«!-ka (Etbin Kristan) ; človek poleg človeka; Nekaj misli o občevanju z ljudmi; Igralski abecednik (I. M. Rappoport). Poleg teh spisov je v nji mnogo krajših notic in poročil o aktivnostih slovenskih delavskih društev na kulturnem polju. Posamezna številka Svobode stane lftc. Dobi se jo v knjigarni Proletarca. Naročnina za Ameriko znaAa $1. Naročnine sprejema "Proletarec". The Slovenest A Social Hia-tory. — Omenili smo že pod tem naslovom v eni prejšnjih bina Prepeluha". Tako poroča o tem sklepu zbora "Vzajemnosti", ki se je vršil v Ljubljeni, revija "Vzajemna Svoboda". vine SNPJ od počet ka njene u- ? ta no vit ve do danes, sotrudniki I gradivo v prid cerkve In duhov-„ „ lt . ,pa so večinima sedanji članijščine med izseljenci in v Slove- Z *dnm;! Kavnega odbora. Priloga je li- niji. Zavzema se v tej številki LuH6 "aJ čno veje™- J* »zborno tiskana tudi v prid onih izseljencev, ki hIutbo človeško, na fjnem papirju, in njena vse- imajo prihranke, imovine, ali ' .. bina je bogat prhpevek k zgo- doto v Jugoslaviji, »na je vsled Dan so ideje, ki nam jih po-|dovini ne samo SNPJ, ampak k strogih deviznih predpisov ne zgodovini življenja našega na- morejo dobiti iz države. Poseb-roda v tej deželi v splošnem. no so prizadeti oni, ki so svoje Mladinski list, apriiska števil- prihranke pošiljali v shranitev ka, ima na naslovni strani ris-| atarokrajsklm denarnim zavo-bo "Pomlad", delo Josepha Zu- dom, zdaj, ko bi jih vsled sta-Il# . pančiča iz Pittsburgha, Pa. S rosti ali pa brezposelnosti po- lke vsepovsod po deželi, ki stre-jčlanki in črticami v angleškem trcbovali, jih jim pa banke nč •me ustanovitvi stranke, ki lin slovenskem jeziku so zaUo- .-mejo poslati. naj se imenuje delavska, far- pani urednik Ivan Mo!ek, Kat- Delav.ka ptzm*rica Na zad-marska-delavska ali kakorkoli. ka 7uuančič Marv Jutrir Ivan i ... . i Prej ali slej se bodo te skupine * ^u.paf!C,5vMar> Ju™ ,v?n nji skupščin, kulturne zveze zedinile in združile. Upam, da • bodo med njimi tudi socialistične skupine, kar jih še bo. Jugoslovanski socialistični i zvezi ne svetujem ničesar. Kar je bilo previdnost za nas, bi bi-1 lo morda vaši zvezi v kvar — posebno še v sedanjih Časih. | Vendar pa menim, da se bo^te v sedanjih okolščinah za svoje delo laglje ohranili izven kot pa v SP. Sodružno, W. N. Retvo " V teh časih je potrebno, da smo seznanjeni z vsemi dejstvi z vseh strani. Zato objavljamo to pismo. Finska federacija je imela pred našo to prednost, da ni imela glevnega urada v Chicagu, ali v Nevr Vorku, zato je strupena atmosfera frakcij* skih bojev, aarotniških "kavku-sov" in privatnih "obiskov" ni megla okusiti. To dejstvo tudi pojasni, čemu je izgubila samo — tri člane. Naši glavni klubi pa so delovali In delujejo v velikih mestih. Marsikakega našega člana so pritegnili tuji vplivi, ki so zdaj že zavrženi, ali izključeni iz SP, a napravili so vendarle Škodo, kakor so jo na primer dotlčrti vplivi napravili v stranki sami. Tako smo morali nazadovati — hočeS nočeš — v vsakem slučaju. Vprašanje zdaj je le. ali smo se iz izkušenj dovolj naučili, ali pa naj nadaljujemo tako, da bomo VSE izgubili. Kdor hoče na ta vprašanja odgovarjati, ne sme imeti frted očmi zgolj stare serttimente, nego se poglobiti v odgovornost, kar pomeni, da lahko on prevzame odgovornost in delo za nadaljevanje funkcij JSZ in za ohranitev njenih publikacij in za obrambo tradicij, ki so nam lahko vsem v čast in v ponos. Le na ta način bo naša rafcprava res konstruktivna. Glos iz Milwouketjd Milwaur Wi*s. — V tem dopisu hočem izvršiti dvoje: zahvaliti se vsem, ki so pripor mogli, da je kartna zabava kluba št. 37 dne 12. marca po-voljno izpadla. Klubova blagajna se je z njo opomogla čez tri desetake, kar je že fep prebitek. V imenu kluba se za ta usipeh iskreno zahvaljujem nabiralcem in darovalcem. (Na željo večine darovalcev njim imen ne Omenjamo.) Prav tako hvaležni smo udeležencem, ki so z obilnim posetom in s sodelovanjem na prireditvi pripomogli do uspeha. Vsem iskrena hvala. * Prihodnja seja našega kluba v četrtek 13. aprila bo zelo važna. Prične se ob 8. zvečer pri tajniku Josipu Rožiču, 1101 So. lst street. Razpravljali bomo, dali naj še ostanemo v Farmer-Labor Progressive Federation. Poleg tega bo važna zadeva rS2prava o prihodnjem rednem zboru J. S. Z., ki se bo vršil meseca septembra. Torej pridite na to sejo vsi in to vsaj do 8. zvečer. Jacob Roalč, tajnik. Obnovite naročnine, čim vaiti poteče. S tem nam veliko frri* hranite. ii MAJSKI GLAS" "MAJSKI GLAS" je revija, ki je načelno posvečena delavskemu gibanju in n#i1acijl za socializem.- Znano je vam, da je vas njegova vsebina še vselej zadovoljila. Tako vas bo tudi letos. Sodelujte v agitaciji, da bo spet čimbolj razširjena — da pride, ako le mogoče, v vaši naselbini v stanovanje vsakega rojaka. Cena za poanmezon izvod je 25c. Za večja naročila so cene sledeče: 10 iztisov....... ,$ 2.40 25 iztisov... . . ... 5.75 50 iztisov.......... 11.00 75 iztisov------- .$15.75 100 iztisov...... . 20.00 250 iztisov........ 47.50 Naročila pošljite čimprej! Potrudite se za naročila v društvih, v klubih, med posamezniki, v unijah in kjerkoli mogoče. Z vašim sodelovanjem bo ta revija tudi letos uspeh, v ponos vsem, ki verujejd v izobrazbo in napredek delovnega ljudstva. Naročila pošljite na naslov "MAJSKI Glas", 2301 So. Lanmdftle Ave., Chicago, IH. + PREKO ATLANTIKA PO 31. LETIH FRANK ZAITZ smel omeniti. V teh h Pa h ho pr-1 kali no-bencga rojaku. Z neka- n XXX. Dunaj — .starodavno, slovito o-sarsko mesto! Prestolnica llabdjuržanov! Njihove palače so še vse kakor so bile. Njihovi krasni vrtovi negovani kakor vanje tpo Dunaju je bil poln. In vodnik, velik, močan "blondi-nec", je govoril, predaval, odgovarjal na v prašanja in se potil. . Peljali smo se skozi židovski nekod. V Sch&nbrunnu, v Bel-j predel, žalostna slika. Človek, vederu in v drugih njihovih ra- ki samo čita o njih, si jih sko-jih in gajih, v palačah in vilah, roda ne more določno predsta-zdaj šetajo turisti. Plačajo viti. Treba jih je videti in šele vstopnino in vodnika. Pa jim ko smo zrli po tem pokopališču pojasnuje iz zgodovine mogo- * ve\:kimi čačkami popacane t*ne monarhije, ki je ni več. Ne- h?Ae, okna in vrata, smo obču-kje v Belgiji živi zadnja av- tili — zares občutili tragedijo strijska cesarica Cita, o kateri | 'Zidov na Dunaju, je pred letom vse utihnilo. Z njo je sin Otto, ki se je na polnijo matere zatrdno nadejal. da postane vladar vsaj okrnjene Avstrije. Hitler je njemu, njegovi materi kakor žlahti bivšega nemškega kajzerja račune enostavno prekrila! na Milo je že pozno dopoldne, ko mo se vozili po židovski četrti. Ulice prazne. Izložbena okna zanemarjena, kakor da so vsi, ki žive v teh hišah, izumrli. Na marsikakem oknu, na vratih, ali na stenah, je bila groteskna i i ba žida in pod njo napis podlagi pravila, da v enem in'-JUD", in ob straneh psovke istem cesarstvu ni prodora za "Mar naciji mislijo, da se bo dva vladar,a. Cita in Otto staU:daj prebivalstvu Dunaja bolj-vsled tc ra morala utihnit,. Am- ;e godilo?" sem pomislil. Žagar pak palače, postelje, kočije, so * bane. parki in vse drugo, kar so imeli njuni predniki, je na Dunaju še zmerom kakor bilo. vedan !M Citi in Otonu. Enako v Schdnbrunnu. votno živele družine delavcev social-demokratske stranke. Po klerikalnem puču so bile izgnane in novi reiim je naselil vanje svoje ljudi. Tiste dni, ko smo bili mi na Dunaju, pa je Hitlerjeva komanda izgnala ven iz stanovanjskih palač klerikalce in selila v nje svoje (nacijske) birokrate. Bil je krasen solnčni dan, ko smo se vozili v teh krajih. Nam štirim — morda smo bili edini socialisti v tem busu — pa je bilo težko. Po končani vožnji smo Ae nekaj časa šetali po vročini, sli v katedralo sv. Štefana, v še par drugih znamenitih krajev, nato pa smo sklenili, da bo dobro kaj jesti in morda tudi pivo ne bo škodovalo. Seveda, v Figaro nikakor ne več! Torej za spremembo kam bolj ven v prole-tarski predel, bomo videli, kako žive ljudje tam. Kes, kmalu smo dobili še dokaj čedno restavracijo, ki pa se ji je vendar vsepovsod poznalo, da imoviti ljudje ne zahajajo vanjo. Naročili smo piva in vsak svojo porcijo. Jaz nekakšen "ajmoht", ki pa me je takoj, ko sem ga videl pred seboj, spomnil na konjsko meso. Natakar mi je zagotovil, da je pristna govedina. Dobro. Bomo jedli vseeno. Žagar se je svoje porcije kmalu naveličal. Dvig terimi smo se srečali »lučajno in z njimi govorili kot tujci s tujci. Z Angelo sva imela nekaj naslovov Slovencev na Dunaju, a na nasvet ljudi v Ljubljani in Mariboru jih nisva skušala niti iskati. Na dnevnem redu so bile one dni hišne preiskave. Naciji | ho zahtevali o vsakem točno izvedeti ne le kaj je zdaj, nego kaj je bil prej. In vrh tega, lju-dje so revni, pomagal bi jim rad, pa ne moreš. Dunaja nam je bilo zadosti. Pospravili smo svoje stvari, jih naložili v avto, in Žagar, ki se je vsedel k volanu, je zapel svojo italijansko popevko o rdečem banderu, da se mu je por-ter hotela "Pošta", ki je nam pomagal odnašati prtljago, kar čudil. Ko je porter dobil napitnino, mu je Tone rekel, "Hi, avto, poženi, kajti zdaj gremo pa v tvojo deželo, na češko f Imaš kaj pozdravov?" Porter, Čeh po rodu, je veselo zamahnil —- kdo ve. kaj si je mislil, in izginil nazaj v hotel. (Dalje prihodnjič.) DEŽNIK7' TOREJ IZGUBIL VELJAVO JUGOSLAVIJA CISTO ZAJETA V OSISČE RIM-BERLIN (Nadaljevanje s 1. strani.* letnega Petra. Madžarska bo |K>tem zahtevala svoje in bo nil je glavo in se oziral okrog j dobila P^ toliko, kot ji bosta tjavendan. Peggy je jedla svo- dovolila Mussolini in Hitler, jo solato, Angela pa zbijala aa-! R(>ltfarija ima še tudi obračun, le. Pristopil je k Žagarju nata- ki bi ga pametna vlada — če bi kar in ga vprašal, če lahko o- kdaj taka v Beogradu obstoja-stanke nese onemu človeku, killa. lahko davno poravnala.. P<>»lal še dva oglasa v Majski sedi sam pri bližnji mizi. OzrlilMoino i*. da ima Mussolini v|Glas-# Chicago, lil. Ta naselbina je li sam pri bližnji mizi. Ozrli j Možno je, da ima Mussolini v o se tja. Postaran človek pri-,tch »vojih manevrih in v nena- in Angela sta vodnika vpraševala, čemu vse to, pa je znal še dokaj spretno odgovarjati ta-JeJko. da ni ničesar pojasnil. ..... I Grozotni vtisi so nam užitek Zanimiv Je na primer napis dopoldneva čisto zagrenili. Pa pn vhodu v dvorec Belvedere: je dejal Žagar: "Popoldne, ali Judom tn psom vstop prepo- pa jutri, gremo v židovski pre-A prepovedan je tudi (|el z našo karo." Peggy je za- |čtla ugovarjati: "Ti vpiješ, poješ bogvekaj in nas lahko vse j smo se tja. rostaran Človek pri , Pred vsako znamenito ,pala-; spraviš v zagate. Lahko nas'jaznega obraza, razumne vna-čo, pred muzeji itd., je biia na primejo tudi za Žide. Mnogim njosti, je zamišljeno zrl pred-vehki oglaševalni deski glava se to primeri. Saj si videl do-žida — "tipičnega" žida v o-! volj! Kaj hočeš več!" Vztrajal gromni obliki, povečana vsaj .je, da bomo šli še enkrat v ta petkrat nad naravno velikostjo, kraj, in če nihče z njim, bo šel!je rekel" Tone. Mož je ostanke Grd, zločest, razoran obraz "ti-Sam. Sklenili smo, da gTemo vsi.'kar pomel s krožnika. "Nesi mu ljudje zmožni prodati sebe p lenega" žida, ki je pripravljen Toda Dunaj je velik in je nam i ie moj 'ajmohr ", sem dejal na-' *v°i nar°d za skledo leče, ka-za trideset srebrnikov prodati zmanjkalo časa. |takarju, "na, pa še solato," je ves svet In če jih ne dobi 30, j Schonbrunn in Belvedere sta rckla in tudi Peggy je vzame, kolikor se mu ponudi, zanimiva posebno za one ki so I bila vesela, da se je lahko izne-Na glavi te karikature je klo- bili vzgojeni v Avstriji in se v bila svoje porcije. "Daj mu tudi buk, kakršnega nosijo stari, or- „j0 vračajo po dolgih letih 1 vrč P»va " ie rekel Žagar. Mož todoksni ž kije v Evropi in ve,* Vodnik razkazuje postelje ce-tzraz očituje zavratnost inzlo-|Harja Franca-Jožefa, prestolo-bo. Pri sliki pa je napisano z naslednika Rudolfa. Na sliki v irtdi j* angleški premier Neville Chamberlain, ko j« v enemu tvnjik nedavnih govorov isjavil, da je potrpežljivosti Anglije konec, in da »e odtlej prične resnična saičita sa male in velike naroda. Le malokdo verjame tem aagetovitvam, kar so k večjemu le malo boljše, kakor Hitlerjeva in Mussolinijeva sagotovila. GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA Zbral Charles Pogorelec Bridgeport, O. Jože Snoy je' tudi v bodoče koraka naprej! Johnstown, Pa. Andrew Vi- drich je poslal 2 naročnini in dva oglasa za Majski Glas, se. Simpatičen, da se je nam zdel že prvi hip kakor iskren prijatelj. "Seveda, le nesi mu," in ogromnimi črkami "JUD". cesarice « . ... „, , . Elizabete itd. In v velikih hle- To je bilo po Hitlerjevem za- vih na dvoru so dvorne kočije s vzetju Avstrije. Židovska kolo- konji. Kočije so še prav take nija na Dunaju je velika. Ozi-jkakor takrat, kajti pazijo na-roma, bila je. Žkije so imeli tr- nje kakor na zenico v ^^ u govine lahko povsod. Ko so I>u- konji so umetni, dasi kakor da naj okupirali naciji, je na ži- bi bili živi< "Tll( v tej kodjji se dovske prodajalne navalila dr- je vozil Napoleon Bonaparte, hal, jih oropala in popackala z napisi po šipah in vratih z židovskimi in nemškimi črkami, ki ipomenijo najgrše psovke. Ži-dje jih dolgo niso smeli izbrisati. Naš vodnik jc govoril angleščino prilično dobro. A o Dunaju — tako se mi je zdelo, ni vedel kdovekaj. Seveda, bil je Dunajčan, toda nacij, ki je bil šele uposlen namesto prejšnjega vodnika na dotičnem busu. Morda je bil prejšnji vodnik Žid; mogoče, kar jc verjetnejše, je bH prejšnji kak član Suš-nikove stranke. Naciji so odslovili prve kot druge in najeli svoje ljudi. Službe so čudodelen magnet. Prinašajo kruh. Vse se peha za službami, posebno za takimi, ki so smatrane za dobre in ugledne. Tone Žagar se je zanimal posebno za razdejane židovske trgovine. Naš bus za razgledo- tolmači vodnik. V tej se je peljal h poroki Franc Jožef. Velik, velik kos zgodovine je v teh kočijah, shranjenih v dvornih hlevih. Milijone ljudi je delalo, da je omogočilo visoki avstro-ogrski aristokraciji in Haib«l>ur-žanom pomp, ki je stal obilo znoja in gorja. Po zrušitvi monarhije ima Dunaj zdaj tretjega gosipodar-ja. Socialiste so vrgli klerikalci s pomočjo Mussolinija z oboroženo silo. Klerikalce je vrgel z odobritvijo Mussolinija s služb in z diktature Hitler prav tako z oboroženo silo. Da, vozili smo se tudi mimo delavskih stanovanjskih palač, ki jih je zgradila socialistična uprava dunajskega mesta. Zares lepe palače! "So jih že popravili?" smo vprašali vodnika. *Da, bile so takoj po bombardiranju (popravljene Še pod Dollfussom." Zareklo se mu je. Dollfussa in Sušnika zdaj ne bi je pojedel vse z največjim užitkom. |( Ko sem nekaj časa pozneje pravil nekje o tem incidentu, mi je rekel nekdo: "Bržkone je bil kak social-demokrat Leta 1934 so jih vrgli klerikalci iz služb in zdaj stradajo. Marši-kak učen človek sedi v takih restavracijah in čaka ostankov. Natakarji — ki so tudi večinoma socialisti, z njimi simpatizi-rajo in jim pomagajo. Toda v takih restavracijah le redkoko-mu kaj ostane od obeda. V boljše lokale pa ne sme nihče, kajti ostanki v njih gredo v pomije, v kolikor jih usiuibcnci sami ne ipojedo." Tisti stari sodrug — nedvom no je bil sodrug, mi je še danes pred očmi. Prijazno je nas po zdravi j al, ko smo šli iz restavracije, in jedel. Poznalo se mu je, da je prezgodaj osivel, kdo-ve — kaj je vse moral prestati v tem času. In še bolj sem vzljubil naše sodruge v Mariboru in okolici, ki so leta 1934 delili svoja skromna kosilca z ljudmi, ki so za nekaj časa prfbežali iz Avstrije v zavetje Jugoslavije, pa se morali spet vrniti v miiosf: in nemilost novih gospodarjev. Usoda zanje je kruta, človek bi kričal, če bi kaj pomagalo. Ampak kričanje nič ne zaleže. Tudi na Dunaju nismo obis- kor pravi povest. Velika sprememba Dokler je bila Avstrija še samostojna in neoborožena, dokler je mala antanta (Jugoslavija, Cehoslovaška in ftumuni-ia) res pomenila močno silo, je bila vlada v Beogradu samozavestna, in to po pravici. Italija se je Jugoslavije bala mnogo let. Zdaj pa jo Mussolini lahko stre v 24 urah, ne toliko z oboroženo močjo, ampak z novo, "moralno" strategijo osi Rim-Berlin. Zahteva plebiscit za Hrvate, se dogovori s Hrvati, s klerikalci v Ljubljani, če ae mu bo zdelo vredno — in konec bo države Slovencev, Hrvatov in povedani vojni za osvojitev Al- to P01 v teJ koloni slabo zasto- Podbojev France gori s hriba banije tajen sporazum s kleri- P«na. Le upravnik je dobil ne- pa tudi dve naročnini, 6 ogla-kalci v Sloveniji in s hrvatskimi kaJ naročnin, pa še ta ne ka j sov in naročilo za 50 iztisov separatisti — morda celo z dr. posebnega, vsega skupaj 7. j Majskega Glasa, ki so jih naro-Mačkom. Slučaj Slovaške nam Canonaburg, Pa. Marko Te- čila društva iz Conemaugha namreč živo priča, da so mali kave^ se je podal odločno na Poročajo, da se je Um nahajai delo in rezultat je 15 oglasov na agitaciji Jure iz Pittsbur-za Majski Glas. Good. Marko!;gha. Pomagal mu je neki bivši Al!iquippa, Pa. Iz te naselbine | zastopnik Proletarca, ki ima pa smo včasih bolj pogostoma ču-!to slabo navado, da nakolekta-li. Posebno sta se oglašala naša ni denar ne izroči kamor spa-vrla sodruga Yerant in Smre- j da. Znana stvar je. da komuni-kar. Slednji je pred kratkem sti delajo isto že več let. O tem poslal dve naročnini, druge bo bi znal več povedati bivši Sac-pa Vera nt, mi je pisal. Toda co-Vanzetti obrambni odbor Yerantu se zdravje le polago-ipa tudi Tom Moonev bi lahko ma zboljšuje. Bil je pobit v avt- kaj dodal k temu, da o vsoti, ki ni nezgodi, ne po svoji krivdi |so jo bili nabrali za po suši pri-namreč. Vsi, ki ga pozna-' zadete v Ruaiji in porabili za mo in cenimo, mu želimo sko- svojo propagando tu. ali bolje rajšnjega okrevanja, da bo zo- rečeno za razbijanje delavske-pet čil, zdrav in vesel med na-jga in socialističnega pokreta. mi. To je iskrena želja vseh so-jNaprejev J. K. je pred dvema drugov, ki ga poznajo. Pueblo, Colo. Frank Boltezar je poslal eno naročnino, zdaj pa pričakujemo naročilo za Majski Glas, katerega zaeno z ;m n n u m n m n u n n i •■v.v.v.vgasss H* Jugoslovanske revije, kakršna je MAJSKI GLAS, ne dobite za enako vsoto, niti ne s tako bogato vsebino. Ni je, ki bi se ji mogla primerjati. Ne v Jugoslaviji, ne v nozemstvu, ji ni mogel doslej še nihče tekmovati. Majski Glas je bil in bo v ponos delavskemu gibanju in triumfalni uspeh v naši delavski literaturi. Izide koncem aprila. Zavedni delavci, razširite ga, da pride če le mogoče v stan vsakega rojaka. Kajti namenjen je delavski izobrazbi in resnemu delu za delavski pokret med našim narodom. inffffrfffffffffrffnn.-.'.-.-rr.T.TfmrTrn.'..-.-,,,i ,1.1.1..7.' Srbov, kakor je bila na sličen drugimi našimi somišljeniki način pokončana republika če- tam vsako leto proda lepo šte-hov, Slovakov in Rusinov. ! vilo. Girard, O. John Kosin je poslal 4 naročnine, John Tancek leti dolžil nedolžne delavce (Slovence) skebarije v jeklarski stavki. Nam se zdi, da je .opravljanje drugega denarja v svoj žep še malo grše kot ske-bati. Sygan, Pa. Lorenc Kaučič je IZ KANSASA Dasi je 1. aprila potekla pre-mogarska pogodba, vendar kansašKi premogarji delajo kar naorej, namreč na podlagi stare pogodbe, dokler ne bo narejena nova. Sicer se pa itak dela ves čas. celo po zimi le po dva ali tri dni na teden. Zasedanje kansaške legisla-t u re, ki je trajalo par mesecev, je zaključeno. Zadnja seja je tra jala ves dan in vso noč. Glasom poročil, so se poslanci kar kepali z raznimi sprejetimi in nesprejetimi tpredlogi. So pač stvar vzeli za šalo, toda navadni volilec bo moral stvar vzeti bolj resno. Sedanji governer je republikanec, pa se razlikuje od prejšnjega, ki je bil demokrat, le po imenu. Kdor je v svoji naivnosti pričakoval, da bo novi governer kaj boljši ali pa slabši od prejšnjega, se bo moral še učiti. Dokler bodo na krmilu bogati advokat je, pa najsibodo republikanci ali demokrati, bo delavec bore malo upoštevan. Novi governer je pognal iz uradov na cesto tropo demokratov, ki jih je bil uposlil prejšnji governer, in preskrbel službe svojim podrepnikom. In če pri prihodnjih volitvah pride na krmilo demokrat, bo isto naredi! z republikanci. Kaj koristi to premenjavanje političar-jev pri koritih, delavcem in farmarjem, je več kot morem jaz za po pasti. "Sale tax" ostane, dasi je sedanji governer v kampanji "sveto" obljubljal, da se mora odpraviti davek na živila in zvišati starostna podpora. Torej manj davkov in več denarne podpor* potrebnim. Tekom sedanjega zasedanja je pa priznal. da volk sit in koza cela ne more biti, pa je priporočal, da naj prodajni davek ostane. Le "tokens" se odpravi s 1. julijem in nadomesti s pravimi ameriškimi krajcarji. Sicer pa ti "tokensi" niso prenapačen "denar". Tiste z hiknjami v sredi se da lepo nabrati na Špa-go in druge, v velikosti deseti-ce. se pa da izvesti za "dajm", če imaš namreč **fcrečo". Naš nekdanji "kozji dohtar" Brinkley, ki je bil skoro postal naš kansaški governer, še vedno straši po jugozapadu. Ker je pred nekaj leti v Kansasu izgubil zaradi mazaštva zdravniško licenco in so mu zaprli njegovo bolnišnico v Milfordu, je ipa odšel v Mexico in tam pričel svoj kozji biznes. Postavil je zelo močno radijsko postajo, s katere je oglašal svoj kšeft in zabavljal ter kazal fige oblastim v Kansasu fige čez mejo. Nauki, ki ne bi »meli biti šaman j Silno veliko se bi male dežele paAd,Va " Majski G,as' lahko učile s teh dogodkov. A Akuron' O—Vsem Ustim, ki izgleda, da se nikakor nočejo ^ ,da izmotati iz vloge žoge. Zato so premetavane semintja sebi in svetovnemu miru v škodo. Italija se veseli svoje "nove zmage". časti ji ni prinesla, ampak roparjem ni za Čast, nego za plen. To bi morali vsaj v Londonu in Parizu že dolgo tega razumeti, namesto igrati toliko let policaja, ki zmerom zami-ži, kadar bi moral aretirati zločinca. TISKOVNI FOND PROLETARCA VII. IZKAZ kar je Max Kotnik naročil ko-|in poslal zadnje vsote za kole-ledarjev od nas jih je tudi po-j dar in knjige Cankarjeve dru- po.s!a! 4 oglase m Majski Glas.(Počasi se je zopet zmuzai: na-Herminie, Pa. Tone Zornik za j čez "Uncle Samovo" mejo, poroča, da za nekaj tednov ne odprl bolnišnico ter postavil rabo mogel nikamor, ker bo za- dio postajo v Texasu. Biznes je posljen z društvi in pa okrog uspeval, pa je odprl še eno bol-doma. Poslal je eno naročnino šteno plačal. Zakaj torfcj trditve proti njemu, ki ne temelje na resnici? žbo. Jenner«, Pa. Joseph' Tursich je bil pred kratkim na obisku Detroit, Mich. Peter Benedict! Pr» Antonu Vidrichu in drugih je poslal dva oglasa v Majski Glas in dolar podpore listu. Jože Klarich pa je poslal dve naročnini. Waukegan, lil. Martin Jud-nich je poslal vsoto $1.50 podpore listu, ki jo je prispevala Helen Jerebova. Martin pravi, da se v kratkem morda oglasi z nekaj novimi naročninami. Moon Run, Pa. Jacob Am-brozich je poslal 10 oglasov za Majski Glas. Pravi, da to še ni frVOjih znancih na Uoydelki Imeli so se prav dobro in v tem veselem razpoloženju tudi na Proletarca niso pozabili (kot je bila nekoč navada pri takih za bavah in obiskih). Stvar je sprožil Tone Vidrich ter zbral $2.25, katero vsoto je poslal u-pravi Joe Tursich. Med drugim omenja, da se bo treba večkrat spomniti lista, ne samo s podporo, pač pa tudi z novimi naročninami, priporočil nam je r Clavaland, O. "N«pr*jM št. 6 SNPJ Anton Jankovich 60c, skupaj $5.60. Chicago, III. Po $1: Fred A. Vider in John Sprohar, nkupaj $2.00. Herminie, Pa. Louift GUtftar 2fx. Ljron., III. Martin Potokar $1.00. Moon Run. Pa. Nabrano na konferenci klubov J&Z In društev P. M $8.50. (PotilaI Jacob Ambrotich.) Detroit, Mich Peter Benedict $1, Wa«kagan, III. Helen Jereb $1.50. (Poslal Miirtin Judnlch.) McKee« Ročka, Pa 4 *»<*h $1 10 Cleveland, O. Klub "Delavec" št. 2H JSZ $3; Joe Fabjancich $1; po 25c: J os. Levcr, Fr. GustinčM, Andy M a rc in Anton želetnik, skupaj $6, (Poslal Joseph Levtr.) • Jenner«, Pn. Nabrano v veseli dru* ibi pri Antonu Vidrichu na Uoydellu $2.25; prispevali so po 26c: Anton Vidrich, Anton Zalar ml., Frank Kre-»cvlch. Katarina Krescvlch. Jacob Strel, France* Strel, John ivlcalj, Joe Tursich in Mary Tursich. (Poslal Joe Tursich.* vse. Priložil je tudi $1.40 pod-lnaJ pošljemo pobotno knjižico pore listu. Cleveland, O. John Bozich je poslal 41/4 naročnine ter tri o-glase za Majski Glas, dva je dobil A. Bozich, Jennie Daga-rin pa še tri oglase in naročnine. Pri agitaciji za oglase *ta ji pomagala Ivan Babnik. Frank Suhadolnik ter Barbiče-vi. Joše I/ever tu noče zaostati. Jacob Ambro- Poslal je 6 oglasov za Maiski Glas in $5.00 podpore listu. Pa naše lojalno društvo "Naprej" št. 5 SNPJ tudi še vedno koraka naprej, in po svojih starih tradicijah še vedno podpira stvari, ki so vredne podpore. Kot drugim društvom smo tudi njim poslali vabilo na naročbo Majskega Glasa, ker pa to nalogo rajše prepuste klirbu št. 27 JSZ, so namesto naročila po- Tonetu Vidrichu na Lloyctell, in ta kot zvest naročnik lista in naš dober somišljenik (istotako njegova soproga) bo gotovo storil kolikor bo največ mogel, da bo ta naselbina zope^t aktivno zastopana v našem gibanju kot je bilo nekoč. Priporočilo smo seveda drage volje izvršili. Zdaj pa ima besedo Tone Vidrich. Prebivalstvo USSR Iz podatkov o zadnjem »ljudskem štetju v USSR je razvidno. da ima 170,000,000 prebivalcev. Velika zmago Največja Hitlerjeva zmaga v tem letu je njegovo podjar-mljenje Rumunije pod drktatu- Skupaj v tem iikasu $2* 40. prej »l*li *r> podpore listi i. "Napre-ftnjt Itkaz $328.96, skupaj $3B7.$8. vse priznanje, naj le takoiro nemškega gospodarstva. niŠnico v Little Rocku, Arkansas. Pred nekaj časom je bil v glasilu zdravniške zveze na-zvan kot mazač in šarlatan. Vložil je tožbo proti zdravniški zvezi za četrt milijona dolarjev. Zadeva se pred »par tedni prala na sodišču v Del Rio, Te-xasu, v kateri je Brinkley popolnoma pogorel. Na razpravi je trdil, da so se njegovi dohodki znižali zaradi omenjenega članka v letu 1938 na "borih" 810 tisoč dolarjev, medtem ko so v letu 1937 znašali milijon in sto tisoč dolarjev. Pravi, da je izvršil za časa svoje zdravniške prakse nad 15.000 operacij. Za operacijo računa od $750 do $1,500. S cepljenjem kozjih žlez moškim, .pravi, da je prenehal že pred leti, ker ima zdaj zato novejša kemična sredstva na razpolago. časopisje je poročalo, da se je na obravnavi kar svetil v diamantih. Na koše raznih •»arkastičnih opazk in šal je bilo že izrečenih in zapisanih na njegov račun, toda razni "suck-erji" še vedno dere jo k temu •^čiidodelniku" in "dobrotniku". Seveda, operacijo, ki stane od $750 do $1,550, si morejo privoščiti le petični ljudje. Na primer naše podporne organizacije ne plačujejo dovolj svojim članom, za take operacije, da bi se "pomladili". Omenjam vse to, ker je to najboljši dokaz, kako mogočna in uspešna je propaganda potom radijskega oglašanja. A. Shular. idiMriir 1 ■ ,..V.» .. * 4 Kolelarec, April 12, 1939 SLAVJE 35 LETHIC E SNPJ |irirf'u ,ed*r*rM<| ^^ ^^^ ^^^ Pričetek ob 3. popoldne VSTOPNICE V PREDPRODAJI 35cf PRI BLAGAJNI 40c. M IM I IO IU. AIMIILA v dvorani S. N. P. J. Na sporedu petje, govori in simbolična igra 2657 SOUTH LAWNDALE AVE. "DETE JE ŽIVO" po končanem sporedu plesna in prosta zabava KOMENTARJI "Ameriška Domovina" je vedno rada v slabi tovaršiji. Njena urednika v izdaji z dne 3. aprila izjavljata med drugim: "Mi smo držali z nacionalisti in zmagali, čeprav nismo v ta namen nabrali niti enega niklja." To bo menda vzrok, čemu ge-neralisimo Francisco Franco Pircu in Debevcu ni poslal čestitke, kakor jo je Hitlerju, Mussoliniju in Kolumbovim vitezom, papežu in raznim katoliškim skupinam v Zed. državah, ki so mu gmotno in "moralno" pomajale. Pire in Debe-vec sta torej "zmagala" in s tem priznala, da sta stoodstotno na strani Hitlerja in Musso-linija, vzlic temu tudi trdita, da sta za Koosevelta. dasi je ta proti fašizmu in njegovim pod- repnikom v Ameriki. * Earl Brovvder je na shodu 3. aprila v Chicagu oletju. Telefonirajte po enega naših refrigerneijskih inženirjev, da 'vam pomaga izbrati opremo, ki jo potrebujete — izložl*»nik, ki ima v sebi refrigeracijo — refrigerator za ohranjevanje — hladilnik za pijače — hladilnik za vodo. Nikakih stroškov ali obveznosti. Vprašajte za ugoden načrt za plačevanje na obroke. C0MM0NWEALTH EDISON C0MPANY 72 Wea« Adam. Street — RANdolph 1200, Local 143 mmmmmmmmmtmmmmmmmmmmmmmmmmm^mmm^mmmmmmrn Zlemberger o socialistični stranki Piliey Forfc, O. —*ker se sedaj v Proletarcu razpravlja o bodočnosti JSZ in njenem »bo-ni, naj bo tudi meni dovoljeno izraziti svoje mnenje. Pridružujem se onim, da naj naša zveza ostane za kar je bila u-ntanovljena. Pomislimo nazaj pred £0, leti. ko smo se ločili od Socialist Party fn samoatojni postali. Polovico članov in klubov smo izgubili in kmalu bi se druga taka organizacija ustanovila, ako bi se ne bili zopet nazaj pridružili. Ravno tako bi se sedaj zgodilo, ako bi mednarodno socialistično stranko zapustili in postali narodni socialisti, kakor nekateri želijo. Ravno tako nisem zato, da bi capljali za staro gardo, ki je Socialist Party zapustila in postala samostojna. Meni se zdi. da so pri omenjeni gardi noma Judje na vodstvu. Ker v Evropi Jude preganjajo, so tudi tukaj konservativni postali, da se laglje smehljajo demo- prireditvijo zadovoljili vse. CtkesUvaski poslanik Vladimir Mnogi, ki bodo prišli, bodo Hurfc« * w..hi.,tonu r Izdaj prvič čuli Vadnalov kvar- republik* precej 1 tet in mnogi tudi prvi slovenski Conkoriev glasnik — mora re*a lahko nagovori za stvar • . B —le priliti je treba malo dobre naprej! padcu čehoslovaške pi blicitete, kar ja kratkomalo isjavil, Cleveland, O. — Se par številk in Cankarjev glasnik bo zaključil drugo leto svojega življenja. S tem bo dokazal o-nim, ki mu niso ob njegovem koncert v tej deželi. Naši rojaki so že mnogokrat pokazali, da se zanimajo za kulturne pri-! začetku prisodili leto obstoja, reditve in za delavska slavja. | da ima mesečnik lahko še dolgo To smo videli tudi na priredbi življenje med ameriškim Slo- društva marca. št. 13 SNPJ dne 2f>. VLADIMIR HURBAN da tvojega urada mm ko isrolil nam iktmii poslaništvu, čatudi j* lo sahte valo. S to poteso ja storil avo j« mu na Brezposelnost je v resnici velika. Dne 3. aprila, ko to pišem, pogodba med UMW in premogovniškimi družbami se ni bila podpisana. Stara je potekla j zadnji dan v marcu. Premogar-ji so vsled tega ostali doma. Odborniki unije so delavcem zatrjevali, da pričakujejo sklenitev pogodbe v čimkrajšem času. ))asi se nam tudi v bodoče ne obeta nič dobrega, je nam razvedrilo še toliko bolj potrebno. Torej pridite vsi od blizu in daleč na koncert in slavje v soboto 29. aprila. Kdo so člani Vadnalovega kvarteta, mi ni treba opisavati, ker so to v naših listih že dostikrat storili drugi. Kjerkoli | nastopijo, povsod žanjejo priznanje. V kvartetu so trije bratje in sestra, za ples pa jih bo rodu lo dobro, da se ja marsikdo res začel zanimati sanj. Ampak poloiaja igralo, pet. Vsi SO člani SNPJ. m« ni isp*«Mo»ii. Cehi »o dane. pod Dopisovanje za araniiranje jarmljeni valiko bolj, kol pa »o bili pod Avstrijo. Kadar »o češki poslanci prišli na Dunaj, so rakli lahko marsikaj, ta kar bi jim danes, pod Hitlerjem, sa enake besede odlelala (lava. kratski kapitalistični stranki in združenja s Socialist Partv bra- < nijo. V Zed. državah potrebujemo precej močno soc. stranko, posebno sedal, ko tako mikastijo in skubejo delavske zakone. Ko bi bila *ociaW<*fčna stranka močna, bi protestirala in preprečila lomiti delavske zakone. Pred vojno je bila socialistična stranka ugledna in spoštovana tudi pri v&jih glavah. Ko je 1. 1912 kandidiral Theodor Roosevelt na Independent tike-tu, je zajel ves svoj program iz soc a listič neg a, in enako je zajemal iz socialističnega programa Woodnr*r Wilson. Ravno tako zajema iz njega sedanji predsednik Roosevelt in z njim vred druge stranke. Zato moramo skrbeti, da socialistična stranka spet postane močna in ugfedna. Ako pa jo bomo zanemarili, bo pa vse delavske zakone in druge pridobitve vrag vzel. Nace žlemberger, član kluba Neprej JSZ v Brklgeportu, O. Mojniška slavnost in drugo Bridgeport, O. — Kot že sporočano, bo na tukajšnjem majskem slavju predvajal koncertne točke Vadnalov kvartet iz Clevelanda. To slavje prireja klub Naprej št. 11 JSZ v soboto večer 29. aprila v društveni dvorani na Boydsvillu. Na sporedu bodo med drugimi sledeče pevske in glasbene točke. Marseljeza; Venček narodnih pesmi; Pesmico bom zapel; Micka, micka; The Gay Ranch-er; Slboney: Pesem o mačku; Romona; Ljubavna pesem; Lovska koračnica; Stara Iju-bav; Imam dekle Tirolko. Po končanem sporedu bo prosta in plesna zabava. Plesalcem bo igral Vadnalov kvartet. Seveda bo med programom tudi govor o pomenu Prvega majnika. Tega slavja ne prirejamo radi dobička, ki ga vsled visokih stroškov tudi pričakovati ne moremo. Klub Naprej si je, u-poštevajoč, da ima le malo članov, nadel torej težko nalogo in pa odgovornost kriti stroAke, ki bodo, kot že povdarjam, jako visoki. Naš namen je predvsem nuditi ailtMiaeain iW« več kulturnega ulitka in prvovrstno zabavo. Velik uspeh kluba je že v tem, da bo to prvi slovenski koncert v teh krajih, in npam, da ne ho tudi zadnji. Naš delavski praznik bomo to- njihovih nastopov vodi njihova mati. Tudi ona je delovna v ženskemu društvu SNPJ in pomaga pri raznih drugih aktivnostih. Klub "'Naprej" bo na tej prireditvi torej res nudil vsem sijajen užitek. Na čitatelje v tem okraju apeliram, da naj povabijo s sabo v soboto 29. aprila znance in prijatelje, ki morda ne bodo brali tega povabila. ♦ Seja kluba Naprej JSZ se bo vršila v nedeljo 16. aprila. U-deležite se je, kajti treba bo urediti vse, kar je še potrebno, za našo prej omenjeno prireditev. Verjemite, da le ako se lotimo nalog vsi člani kluba, bomo delo lahko uspešno izvršili in zadovoljili občinstvo. * Priredba druttva št. 13 SNPJ 25. marca, na kateri so bile predvajane slike SNPJ, je izborno uspela. Ze dolgo ni bilo v naši dvorani tolikšne udeležbe. a V industrialnem oziru je pri nas mrtvilo. Omenil sem že, da ker pogodba med operatorji in l'MW 1. aprila še ni bila podpisana, je bilo vse delo v rovih ustavljeno, tovarne pa itak izginjajo, ali pa so zaprte. Pri društvu pa se poživljamo. To je prav, kajti kar je progresivnega, mora skupaj držati, pa bomo res napredovali. Dne 3. aprila sem se udeležil seje društva št. 649 SNPJ, v katerem so me lepo sprejeli. Razpravljali smo o načrtih za skupno delo z društ. št. 13 SNPJ in jih tudi sprejeli. Joseph Snoy. venci, — ako bodemo pokazali za to le malo volje in zanimanja ter razumeli, da kadar gre za dobro stvar — z besedo ali dejanjem — je popolni uspeh mogoč le potom skupnega dela. Do sedaj so naša društva in posamezniki pokazali precej zanimanja za Glasnik — eni več drugi manj — posebno pa so se odlikovala pri graditvi Cankarjeve ustanove in Cankarjevega gjasnika naša kulturna društva. Podprla sta Cankarjev glasnik gmotno in moralno. Upamo, da ostaneta trdna pri našem delu tudi v bo-boče. Raz/umljivo, da smo ob času naše prve kampanje za Cankarjev glasnik pridobili tudi nekaj takih naročnikov, ki nimajo zanimanja do boljšega čtiva. Nekaj takih smo izgubili. fttevilo je sicer majhno in take vrzeli se zamašijo sproti z novimi naročniki. Problem za upravo je vsled onih, katerim se Glasnik dopade, ki pa zaradi brezdelja ne morejo poravnati naročnino pravočasno. Za take slučaje je nam dosedaj* služil tiskovni sklad in bo seveda tudi volje za to agritacijsko delo, pa bo šlo. Cankarjeva ustanova je ustanovljena na kultumo-prosvetni kolektivni podlagi in Cankarjev glasnik vrši svoj izobraževalni del v tem smislu. Torej prijatelji, agitirajmo vsi za Cankarjev glasnik in s tem glasno povemo na levo in desno, da ima ta mesečnik za leposlovje in pouk dovolj prostora in pravico do življenja na prosvetnem polju med Slovenci v tej deželi. Cenjeni čitatelj: poagitiraj tudi ti med svojimi prijatelji in znanci za Cankarjev glasnik! Louis Kaferle. Presojanje dogodkov doma in po svetu (Nadaljevanje s 1. strani.) je ne samo ostala v Španiji, nego jo Mussoiini celo jača za e-ventuelni spe ;>ad s Francijo, v katerem hoče izvojevati svoje "pravice za Italijo". Albanija je bila posest rimskega'Cesarstva že 229. leta pr. K. Tako pravijo v Rimu. Torej če je bila italijanska že takrat, čemu se zgražati? če Mussoiini to pravilo razširi nad ostalimi kraji Evrope, Azije in Afrike, ki so bili včasi rimljanska posest, bo Italija kmalu najmogočnejša država na svetu. Vrhovna komanda armade in mornarice Zed. držav se . . ^P .zdaj ubija s skrbjo, kako v slu- v bodoče če mu bomo pravoča- čaju vojne nadome«tiU sedanje sno obračali dovolj pozornosti. ostarele generale in admirale z Predvsem je potrebno, da pomnožimo število naročnikov in tako pocenimo tisk in režijske stroške, in da tako damo dobro podlago Cankarjevemu glasniku za tretji letnik. V ta namen je sedaj v teku kampanja za nove naročnike na Cankarjev glasnik. Traja do 31. maja t. I. Za one. ki bodo za časa te kampanje pridobili novih naročnikov, je odbor določil lepe nagrade. Priglasite se upravni-štvu Cankarjevega glasnika za podrobnejša pojasnila. Da se kampanja zaključi s čim boljšim uspehom, je potreba, da gremo na agitacijo tudi vsi dosedanji naročniki, ki čutimo potrebo Glasnika za izobrazbo slovenskega ljudstva v tej deželi. Recimo in da se ob-vežemo, da bo pridobil vsak dosedanji naročnik vsaj enega novega naročnika za časa izredne kampanje. To ni nobena težava, to stori zlahka skoraj slednji — mimogrede — ker vsak novimi, sposobnimi močmi. Jugoslavija bo prihodnja na vrsti. Tako trdijo v Moskvi. V resnici je že zdaj vsa v kleščah Mussolinija in Hitlerja, da se ne more nikamor več ganiti. Zanimiv tamburoški koncert Chicago, — V sredo 12. aprila ob 8:30 bo v Hrvatski bratski dvorani, 1802 So. Racine Ave. koncert, na katerem bo igral Duquesne University Tamburitza Orchestra -V njemu so dijaki omenjene univerze, ki bodo na tem koncertu svirali slovenske, hrvatske, srbske in ruske skladbe. Vstopnice pri blagajni so po 40c in 5c ceneje v predprodaji. Dirigent tega tamburaškega zbora, ki ima po Ameriki že velik sloves, je Matija L. Gouze. ima znanca ali prijatelja, kate- hranite. Obnovite naročnino, čim vam poteče. S tem nam veliko pri- PATRIOTI v FILMIH NE PA V PRAKSI Zvesna vlada potrebuje denarja. Zalo nala«a tudi carine posebno na Stvari, ki jih oanačujemo aa "luksus Anton 2agar o agitaciji xo s. p. V našem uradu je bil v četrtek prosli teden Anton 2agar iz Waukegana s svojim bratom in prijateljem. Toni je pravil, da Je bil par dni na agitaciji z ameriškimi sodrugi v LaSallu in okoliških krajih, kjer so dobili precej novih naročnikov listu Socialist Call in pa nekaj novih članov soc. stranki. te vrste poaeti so potrebni, kajti angleške socialistične postojanke v lllinoisu bo treba ob- ^^ ^ ^ H ' ^^BBBB noviti od kraja, ker so sedanje »M »»»• M M......M »4 n m i.................mm večinoma pasivne, oziroma jih ;; - - - - v mnogih krajih sploh ni. Raz- j veseljivo je. da so mladi sodro i; gl spet pričeli z agitacijo. T« in lam carlnarji koga aalote, ki uv«is v to deselo sa tisoče dolarjev vrednosti slatain, dracoeenih oblek itd.. na ta način, da oblasti ne opa-sijo. A včasi tefa ali onega le isslede. Eden ismed tek je "komedljont" Jack Bennjr, ki sasluii več v enem tednu kot petdeset stalno uposlenik premogarjev v istem času. In še koliko po vrhu! Pa je ta fant utihotapljal v to de-ielo t* Francije dragulje "sa svojo iono", in tako počno tudi nešteti drugi. ki se rede v isobilju pod varstvom strica Sama. Bennjr, in pred njim sena uekaga bogatega sodnika, sta bila obsojena. "Ni pravično, da goljufala lo deielo, ki vama nudi kruka v la* kem isobilju," je dejal mos, ki is.-e-ka sodbe, 1« je oosodil Brnnjrja na 110,000 globe in nekaj nad leto dn| zapora. Zaporno kasen je takoj suspendiral in ostane samo na papirju. Ampak dntični obsojeni sodnik in Benny imata vendarle madei. Benny, ki se na komedije rasume, pa jo v iali dejal: "Veliko je grešni, kov, . I« redkokateri je kasnovan." 9 tem j« mnogo povodni in čo si koča Uncle Sam ras povečali dobodke, naj Ml potrudi, da ie od drugih iatirj* laka knsni. en Vojna" v Brazijili V Braziliji sta si v trgovski ji vojni /edinjene države in t Nemčija. V Argentini so v slični vojni zmagali Hitlerjevi agenti. ZA IJtfNE TISKOVINE I VSEH VRST PO ZMKRNIH CENAH SR VEDNO OBRNITE NA UNTJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HAI.STEI) STREET, CHICAGO ILL. Tel, Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS ......................................... T- IVAN VUK: = ZGODBA Z MANEVROV (DROBEC IZ SPOMINOV) SAMO ENOTNA POT DELAVSKEGA GIBANJA JE PRAVA Delovcem nad vse potrebno razmišljanje (Nadaljevanje in konec.) Odšel je k polkovniku in mu to povedal. Kakor mi je pravil, se je stari grešnik najprej od srca nasmejal tej zgodbi. Nato pa se naenkrat zresnil. Gotovo se je spomnil tudi svojih mladeničih grehov in je hotel zdaj. ko se ni šlo za njegovo kozo, biti korekten. Zapovedal je, da se imajo na dvorišču takoj uvrstiti vsi korporali in tudi četo-vodje. Ni izključeno, je rekel, da je krivec najbrž med tem lahko napredoval za četovodjo. Ni minulo dobre četrt ure. bili so na dvorišču zbrani v strumni vrsti vsi korporali in četovodje bivšega cesarskega in kraljevskega sedeminosem-de?d zadaj. Nekaterim, korpule.it-nim je celo snemala kapo z glave in gledala frizuro. Mora! je biti avtor otroka korenja** korporal. Zakaj pri drobnih se je komaj ustavljala. Naposled ji je obviselo oko na močnem, korenjaškem kor-poralu. "Najbrž bo ta-le", je rekla nekako bojazljivo in pogledala polkovnika kakor da gu prosi pomoči. Ali ni bil pravi. Imel je sicer tudi nekak mali romanček v neki vasi, ali odigra) se je na "Kakor se plačuje kmetom, če se naredi na manevrih kakšna akoda". je rekla. "Kaj se je vam naredila kakšna škoda?" sem jo gledal. "Otroka sem dobila", je rekla. "Raj veste. Očeta se ni .ia-Mo. Ali manever ga je prinesel in manever ga je vzel. Zato em oškodovana. "Kdo vas pa je to naučil?" pa. Kmo k njim moja razredu z ozirom na položaj v *0pr(>KII in jaz ter Mr. in Mrs. "Ki* U 7H,i i* vnm* *Iove*ki <*™ibi. Ti. delavec, si Prank Kresevich ter Mr. 8trel s „ 7 ,aj ' Je p a?a j popolnoma v enakem položaju. 9oprc^o. Imeli smo se imenitno kakor vsi tvoji tovariši in tova- m ct?]u ^peli *mo par sloven-rišice. Iste potrebe imaš, Ut« Lfcjh mi. V potekanju po-krivice so ti gede. Kako toresj ; men;kav in jaj me vpraša Mr. Vidrich za kvoder. "Kdaj pa si la Cilka. 'Ne vem", sem rekel in izbe-vaval njen pogled, "Morate povedati", je za-j prihajaš do tega, da se prefa-prosila In me pogledala tako raš in grdiš drug drugega. Ce lepo, da sem omahnil. Kaj bi imaš zdravo pamet, vendar te-ludi ne. Saj nisem to jaz, ain-jga ne boš delal, ker s tem v ve-pak moj prijatelj. In če je on se je na »protnikov škoduješ te kradel fige. naj še poskrbi za sebi. Zakaj, če ni deJavstvo neplačilo. In sem dal naslov. Na i dinjeno, enotno, se mu bo na-fttajerskem tam in tam, v icj /protnik % vedno lahko smejal, in tej vasi." j Marks je utemeljil znansive- - Znanec je srknil iz kozarca, m socializem. Pri tem je pa kozolcu. In lani je bil še "/e- «< smehljal, mi pa smo ga r.a- sJ>o»nal, da si svoje pravice »z-freiter". Ona pa »če korpo- peto gledali. vojuje delavec samo, če se ze- rala. "Kai se je zgodilo", smo j dl2}» ®d1*11*1' , Ta klic pa pomeni še neke Kopach. Blaine: John Vit«e. Bridgeport: Joseph Snoy. Cleveland: John Krebelj, John Bo. zich in Jrnnie Dafrarin. Girardi John Kosin in Jehn Bo^atay. Glcncoe: Albina Kravanja. LI»bon-Power Point: Jacob Bergant. Powkaton Pomk: John Kralj. Pinojr Fork: Nace Zlemberger. ali pa pustiti unijo in jo s tem 1Jo*u 1L'v*r-upropastiti. Kompanija bo na1 Warr#4,: JoMt>ph dobičku v mi ga dal shraniti, da ga zahtevaš?" sem se pošalil, nevedoč, kaj namerava. Tudi njegova 1 A|u^aju soproga gs je pokarala. Češ. kaj "fehtaš", saj imamo še nekaj svojih kvodrov. če ti jih bo Drastična obsodba v Phila- trf ba. Ne ona ne jaz nisva ve- delPhl-»i ni k» ie dela. čemu je začel vpraševati 1 unij* v Prot,,h Par mesecih. 'prvem kot drugem Val obsodb "*Ta le bo", je zopet rekla in \prašali. pokazala s prstom na močnega četovodjo. Ali tudi ta ni bil. Se le pred kratkim je bil prestavljen od nekega drugega polka z rume-nimi pogoni. "Kofajžno dekle je bilo tista Cilka", je rekel. "Niso v-c taksne. In če bi bile vse takŠ;**, Bog nam pomagajl Odpeljala se je, pomislite, v Prlekijo, tam okrog Ljutomera, kjer je bil Ves dopoldan je pregledo- Lojzek in ga poiskala. Nič ni vala Cilka cesarske in kraljevske korporale, ali niti eden ni priznal avtorstva za malega dečka, ležečega v svežnju. Polkovnik je odredil, da se da Cilki, materi in otroku vojaška menaža. Glasno je cmo-kal trimesečni dečko vojaško menažo. Videlo se je, da je pravo vojaško dete. Samo occ pomagalo. Gledali so jo grdo. on se je skrival — nič ni pomagalo. Otroka je imela s seooj in govorila, da ostane, če ni drugače, pri njih. Mati njegova se je pa strašno žalostila, čeS, moj sin, pa je nekaj takega naredil. In nič ni pomagalo. Vzela sta se. , Tako, je končal moj znanec, ta ni. Zbrali so zanj nekaj sre- je tisti zatjnj| manever mojega brnih kron in to vojaško "e*s-, prijateija v cesarski in kraljev-pres" zaročenko poslali k do- Hki voja*ki sIuioi imvi & mobrancem. Saj imajo tudi oni ben seibna ambicioznost (strettnu-harstvo)in razkrajajoče atru-jarstvo. Predstavniki hi zaupniki organizacije .«0 Vodilmi ši-cer v delavskem gibanju. V bl«»tvu so pft enaki tovarišem in tovarfšicam. Vsak pa, k\ si je imel priliko iprkfobitl več duhovnih zakladov, je dolžan te porabljati v prid celote in edfci-stva. Razumljivo je, da imajo ljudje ražttčne nazore in mnenja o poaamezmih vprašanjih. Toda vsi tf nazori in vprašanja se morajo stekati v eno strugo zedinjenega delavstva. Hodit* Uverjeni. da bo takO zedinjeno delavstvo, ki ima tudi voljo, da se duhovno Izobra- •e kar po dvakrat poročajo s eno in isto soprogo, otroci pa se hodijo krstiti peS, torej jtti ni treba nositi, kakor so nas nosili botri in botrice. Kam ljudstvo drvi, je meni velika uganka. Seznam prispevkov sem »poslal zaeno z vsoto upravništvu in imena bodo objavljena v ta-kozvanem seznamu. (Op. Pri-občena so na drugem mestu v tej Številki.) — Joe Turtich. Konferenca JSZ in v Chicagu Chicago. — Tajnik konference klubov JSZ in društev Prosvetne matice za VVisconsin in Illinois, s. Anton Garden, je poročal, da se naše prihodnje zborovanje vrši v nedeljq 28. nrjaja v Slovenskem delavskem centru. PHčne se dopoldne, in zftto je potrebno, da pridete vsi do 10. ure, kajti popoldne bomo Imeli predavanje o, bodočnosti aocia listič nega gibanja, na katerega je za govornika (povabljen Jo*eph Martinek. Yse pridružene organizacije v ?heboyganu, Mi|waukeeju, No. Chicagu, VVaukeganu, Ciceru, Chicagu In v vseh drti^ih na-st thfnah tri^a okrožja vabimo, aa pošljejo zastopnike na to v leva^no fcboro\vanJ*. Vbj/le nepotrebne Vo^rte so tžHc obot-olevanju postale nepotrebne, vsaj kar se llftlerjA tiče, ker donele vse. kar hoče, brez njih. Z Id to ha begu /Jata kovina Ae vedno beži iS Rvrope v Zed. države. Tisti, ki jo pošiljajo, tudi lahko beže, kamor si ftalel«. Težave imajo le oni mttijoni, ki nimajo slata. Newyorška zakonodaja je pred dobrim letom sprejela zakon, v katerem se od časopisov, k( ustavno izhajajo, zahteva tudi odgovornost za vsebino, ki jo prinašajo. Do pojava komunističnih listov so vsi drugi navajali svoje prave naslove 111 svoje funkcionarje. Komunistični listi se po tem pravilu niso ravnali. Tega se praktično spo-minjs lahko marsikdo tudi med Jugoslovani, na primer Blaž Novak, bivši bolniški tajnik SNPJ, ki je skuhal proti prednici "Napreja" iskati pravico, pa iti mogel.iztaknlti drugega nego samo 4*Dclavsko Slovenijo", pa prav nobene odgovorne o*ebe. Vsie, ki so bile označene za odgovorne, so Živele bogvtf kje. ne pa na naslovih, ki so bili navedeni v listih. Temu izbe^a-vanju, odgovornosti je newyor-Ska država storila konec vsaj kar se tiče listov, ki izhajajo v njenih mejah. Ni jih malo. "Daily Worker" se je nekaj časa branil publicirati, kdo je zanj odgovoren, a končno se je le moral podati. Takoj so začele deževati tožbe proti njemu. Od tistega časa piše Daily Worker veliko bolj odgovorno in poptaja celo ugleden list. To*bo sa odškodnino proti Dail.v WorXerju v vsoti $150,-000 so vloilli tudi odborniki Southern Tenant Farmers' unije. Vseh tožb ima, sli Je v zadnjem poldrugem letu imel na grbi za več ato tisoč dolarjev odškodnine. Njegovi odvetniki so ga večinoma rešiti obsodb. Kadar vam kali spis v Proletarcu ne ugaja, pomnit*, da ja to lisi ta misleča litatelje, ne aa cenaorjel ORECON. Orogon Citjr: Frank Strvasnik. PENNSYLVANIA. Aliquippa: Geo. Smrtkar, Bartol Y»-rant. , . Bargettstown Slovan: Joseph Krmcl. Crafton-Moon Run: Jennie Jerala in Jacob Tomt*c. Canon« kurg-S traka ne: John T«rC«lj J Jacob Pav^U In Marko Trkavc. $ Cuddy: John J^nko. E šport: Jc.v Brit i. Foroat C»ty. Frank Rataic in Antho- ny Drasler, Jr. Point Marion: Tonv Zupančič. Anten ftornik. Imperial: Frank Augu&tin. Johnitown ia okolica: Andrew Vi- drich. John Rak in Uija Bubalo. Lat rabe: John in Mary Fradel. Lawranra: Louia Brit t. Likrarrt Nick Triller. Meadowlanda: Martin BaitC. Park Hiti - Conemaugh: Frank Pod boy. Skaron: Joseph C vel bar. St. Mickaol: Frank Kunstek. 3ygan: Lovrenc Kavčič. W«it Newton: Joa. Zorko. Ynltoat Rudolf Fradel. Potovalni aastopnik Proletarca, A-meriskejfa druiinakega koledarja in Majskega Class ta sapadno Pen no Anton Zornik, Herminie Pa. UTAH. Helper in okolica: Jofteph Skerl. WASMINGfON. Enumclaw: Ciril ltrmenc. Seattle: Lucas Debeljak. VVEST VIRGINIA. Star Cltyt I^a*rence Selak. Tkomast I/^nhart Werdinek. VVISCONSIN. Milwa«kee: Jakob Rosie, Leonard .. Alpner. Skeboygan: Fr. Stih. Wo»i Allia: Anton YerRhin. Willard: Mike KrulU. WYOMING. • 1 Kemmerer in okollcat Anton Tratnik in John H. Krxi*nik. Ročk Springs: John Jereb. V 1 ledecem »eanam« ie prirodke klekov JSZ, koef«r«a£aUi organiaa-cij ia »ocialiati^aik kulturnik dre-lleet APRIL CLEVELAND, O. -r- Keeoeel aoc "Zarj*" ia prvomajeka protlaea kla- ka it. 27 JSZ t »•daljo 30. *»ril« y SND aa St. Clair Atooho. DETROIT. MICH. —r Prveeiajika proslava klubov 114 It ItS JSZ • »o delovanjem soc. pevskega akora "Svoboda" v nedeljo SO. apriU ok 3. pop. v Slov. del. doma na LiveraoU Ave. SPRINGFIELD. ILL. — Prvoma^ •ka proslava kluka it.,47 JSZ V nedeljo 30. aprila v Slovenskem domu. MAJ CHICAGO. ILL. — Prvomajska proslava socialistlča* stranko v pon del jok 1. maja v Deeglae Park avditoriju, Kedsio in Ogdon Avo. VVAUKEGAN, ILL. Majaka pro-slava kluka It. 45 v nedeljo 7. Maja v SND. — Govornik Josko 0*Oa. CHICAGO. ILL.—Kencort "Savo", v soboto 20. maja v dvorani SNPJ. CHICAGO. ILL. — Konferenca klubov JSZ in dreitov Prosvetne matice aa saverni Illinois im Wi*coaahi v nedeljo 2S. maja v Slov. dol. cantru. JUNIJ _j CLEVELAND. O. — Piknik kleka it. 27 JSZ in "Zarja" v nedeljo 2S. junija na Močilnikarjovi farmi. JULIJ ~. t 1 CHICAGO, ILL. — Ptkaik v korist Proletarca v torok 4. julija pri Ke-gl« v Willaw SpHngsu. VVAUKEGAN. ILL. — Piknik kla-ka it. 45 JSZ v nodoljo 30 julija. CLEVELAND. O. — Piknik soc kluka "Delavec" it. 2S JSZ «a Zor novi farmi, Bradlaf Rd., Broaklyn, v nedeljo 30. julija. AVGUST Cananskerf, Pa. — Piknik kleka it. 11S in Konforanoo JSZ aa cap. Penno 20. avgusta na Drenikovem parku v Strabane, Pa. OKTOBER CHICAGO. iLL. — Dramska predstava kleka It. 1 JSt e nedeljo St. ektekra v dvaraal SNPJ. NOVSMBER CHICAGO. ILL. — Koncert "Savo" v nedeljo 2S. novemkra v dvorani SNPJ, .......... CLEVELAND. O. er- koncert soc. Zarje fla Zahvalni dan SO. nov. v SND na St. CUir Ae«. DECEMBER CLEVELAND, O. — Plesaa veseli-oa kJuka it. 49 JSZ mm boMni dan 25. dacombra v Slav. del. domu aa W*tetloo Bd. CHICAGO, ILL. Silvestreva aa-bava kluka it< 1 dna 31. dac. 1S39 v dvorani SNl^J. 1940 MAREC CHICAGO. ILL. -T- Priredba p. korist Proletarca v nedeljo 4. marca v dvorani SNPJ. JUNIJ CHICAGO. ILL. Piknik V korist Proletarca v nedeljo SO. jeetja na Keglovem vrtu v Willow Springsu. ■ . m . . .i . . -........r ... t .i, ^ Ste naročnino na "Proletarca" Ž« obnovili? PRISTOPAJTE K ! SLOVENSKI NARODNI ; PODPORNI JEDNOT1 ; NAROČITK SI DNEVNIK j 4R0SVETA" i Stane ma c*la leto iS.00. pol leta S3.00 »j n p • I Itntanavljajte oova društva. tVaet članov(tc) Jt treba sa novo druAtvo. Naslov xa list in ka tajništvo je: 2687 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. m MILLER'S CAFE S20S St. Clair Ave., Cleveland. O. Fino pivo, vino in žganje. Vsak petek ribja večerja, ob sobotah kokošja. — Fina postrežba. Dobra godba. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: At 37*4 W. 26th Street Tel. Crawfer4 2212 At lato W. Cermak Rd 4:30—5:00 p. m. Daily Tal. Caeal 1100 Weouiid to pound sise/green in C"lor, and with a fairly smooth or pebbled skin. If an avocano needs a little more time to soften before serving, plače it on a shelf in a room at normal temperature. Refrigeration retards aoft-ening. To haetrn the ripening procesa, vrap the fruit in a cloth for as long aa neces*ary. Peel ne more of the fleah than is to be uaed for one mcal. The flesh of an avocado that ls just right for a salad vrill atay hrigbt for an hour or ao, but in time it la bound to darken. The part of th« fruit that you don*t uae should be put in the kebox, but never directly on ice or near ke coils. FOLLOVV THESE PAINT RULES Rulea for puint brush vielders are aimple but important, declarea the Consumers' Guide, publkation of the Consumers' Counsel Division of the AAA. First lesson in the consumers' paint textbook b to use paiuts for the pur-posea for whkh they are intended. Follow the manufacturer'a advice. Hose paints aren't meant for interior walla and ceilings, and fine interior enamel is likely to prove disastrous on the outaide of a front door. Second, paints vith overboastful labels and advertising, claiming aup-erlative merit for practically aH kinds of service, should be regarded with su^picion. Stick to paints that are re-coromended for specific surfaces not those that boast they are good for anything. Third. add nothing to the paint but what the manufacturer recommenda on the label. Concoctions that claim to make paints go farther, last longer, and ivear better rar. Jy make the paint any better than ft ia in ita prepartd state. Fourth, vhen you do over an old painted surface, b»- sure to use the same type of paint uaed originali)' for best results.. Exceptions to this rule hold only -when proven. C. Sa RECOG.MZES FR Duce's Bloody Grip On Jugoslavia Thightening i * — Fast-moving events in Europe laat \veek had a direct bearing upon the aecurity of Jugoslavia. Once II Dnce is entrenehed in Albania the axis can hit Jugoslavia on aix fronta by mov. ing Nouth from Ostmark and Hun-gary, east from Italy and the Adri-atk, north from Albania, and srest from Bulgaria, ali of vvhom have some grievances against Jugoslavia. At the same time Nazi agenta would touch off internal warfare in the north by arming the Germana and dissatiafied 3,000,000 Croata. Thouaanda of Italian troops have been reported arriving in Spain last week, inereasing the already strsined tenaion on the French frontier. Only a mlracle can prevent the trouble which some of the best informed writera reported laat week as being immanent. Cenentlisaimo Franeo'a interna* tional faacist army had hardly co«-plcted the enalavement of former Republican Spafo wher| the U. S. state department announced H had granted the laaeist negime full and unconditional (kplomatic recognition.; The ^govcctimeafs extraordtnary action ia of apecial signifkance wben one remembers Ithat it took len* than sixteen minute* to recognise Franco vrhile it took sixteen yaat s to give the { Sovict Unkn diptomatk recognition The government is also taking its sweet time iiv recogaiaing Italy's con-quest of Ethiopia and Japan's sub jugation of Manchulruo.* As a mater.vi cvarae it was also anaounred tftat thia precipitate action was actuated by a desire to protect certain A^erkan interest* in that eountry. ^ At the same time Republicana, So-cialiats. Communists, trade unionists and others wert being executed by the seore. Thousands of the most valiant fighter* of the Loyalist cause vrere being roundcd up for court mar-tial. The United Press reported that "some 1,500 red crlminal*" faced certain execution in Madrid alone. 150,-000 Loyaliat aoldiers vrho had aur-rendered vrere being shippcd to con-ccntration camp* or preaaed in the forced labor senrice. To this state department. which had previously issued pronounci-mentos about "libcrt.v, democracy and humanity,M vras coldhr silent. 0bv|4u*ly "liberty, dem«xracy and humanity" are balanced against "Amerkan interest*" the latter al-ways looms more importantly in the rye« of F. U. R., Mr. Hult and the Nevr Dcakrs. From Ni*w York City came a report that certain liberal friends of the president vrere grievou?iy ahocked. The self-claimed stalararts of demo-cracy , the Communtata. through their atooge organizations, issued appeals attempting to soften the hearts of their VVaahington friends. A government vrhich had asaiated French and Britiah imperialism stran-glc Loyalist Spain could not bc ex- pected to follow any other course. American, French and British demo?-racy murdered the Loyalist regime. The> joined the fascist imperialiats at the final blo«Hl feast. They vrill be offkially represented at the ritea. —Rocialiat Call. LEARN TO LAUGH A good laugh ia better than medicine. Whcn you laugh vou free your biain and telcase nerve tension. I^augh heai tily in order to exercise unused muscles. Laughter gives buoyancy to your špirit. It is a sound tonic. LEARN to smile. Smiles enoble your countenence. Thcy remove vrrin- ARCHUCHT I'..... Donalo j Lotrich Meir^era of the Executive Committee of the JSF and the Directora of the Jugoalav Workmen s Pisblishing Company devoted <|Uite some time to the problem of our paper and our periodicala at last Friday's meeting. Comrade Pogorelec gave a detailed report of the incoine and disburse-ments for 1038 vhich report vras »at-isfactory if ve take conditions iato consideration. Hovever, there is need for improving the circulation of ali of our publications and need for inereasing the incomc from ali of these aources. Our supportera are asked to step up their pace just a bit more and accure at least two hundred addition neverthclefs, hov short-minded the religionista are and »t the same time proves hov little they knov about their ovn religion, for, they are sup-I>osed to revere the one v ho despised hypocracy and murders. Is there danger ahead for Jugoslavia? Since Hitler and Mussolini are bordering that littie country from three sides? A good deal of talk is going the rounds that Jugoslavia vrill bc next to be gobbled up by this in-famous, destruetive cliquc. Hov much truth there is to these stories, one .T ncw"**»u b»c ri be rs during th7nčxt doea not poviti« cerUia neverthe-nine months. This vili considerably ^ Musol.nl s intentions are the bolster up our oganization and give «f Hitler, and that us a wKler rang,. of readers for our1 |fcy "-01 °"Iy waunt tou f°[\tro1 t,he mesaage. EfforU are Ining made to Mates but that they also stimula te more interest in our local w,H,,t ^ «wn and run them. Our peo-organrzations and to actively support pl# ,n not h*ve »«uch the coming convention. There isn't j any reason vhataoevcr vhy our ranks should not be increaaed. In the face of vhat is happen in g throughout the vorld, the laboring people vili have to undemtand that unity i* of auper importance and the Socialiat* should knov that they are called upon to lead and guidc the ranks of the masaes. Hitler has again *hovn that he ia playing both ends against the middle. With his instructions, Musbolini'* Italian fascist* are nov tramping Al-banians, the poor people of a small country on the Adriatk Sea. Thus, thcy are going to get a vedge in be-tveen the Balkan countries and use pre* s ure from both sides to get then freedom nov. They are under a dk-tatorahip not quite as severe aa that of the Italian or German, and the chances are that thej vili not be able to offcr very much reaistance to Hitler or Mussolini because of internal disunity and dissatiafaction. The. standard of living ia conaiderably lover than in America, and vith a promiffc to improve their condition. even if the promise ia never fulfilled, they may yet become vaaaala of the hated dietatora. This coming 8unday, April 16th, the Chicago Diatrkt Federation of SNPJ vili hold a large manifestation to celei»rate the 36th Anniversary of the founding of the Slovene National Benefit Soeiet.v. Admirsion to the program vhich vili begin at 3 P. M. to ca pit u late to tue Rome-Berlin axis ia 35c in advance. At the door, ticketa and the anti-Communist alliance. vili be 40c. VVc expect to have a very There ia very little that Chamberlain good program and ve hope that a and his English alliea can do to atop large crovd ia on hand. We aak our Mussolini in Albania. Chamberlain good friends and comradea to parti-did cvcrything he could to aaaure th« cipate in this vorthvhile and im-Fascitt vktory in Spain. Prior to that, portant celebration, Sunday, April he even helped to break up the lGth, at the SNPJ Hali. Csechoslovak state. AH the vhile that _____ HitleiJs armed forces have taken one country after the other, Chamberlain j WeStCTli Felt Works tried to appcase the dktators. It ia,c ., c . doubtful that the dictators vili Mrike bettled nov cease their bold adventurea. i Even an alliance against the dictators Chicaga, III.—The National Labor ould have very little effect at this Relations Board's recent!y approved kles and add sparkle to the eye. They U,JT» . ""'t ? advertise good nature and vin friend- t,me- the k,nd of i aettlement ending the 20 month dis- Smiles are man-made *** whlch Puu nk opponenta on the pute betw cen the Weatern Felt ly responses. sunshine. LEARN to be cheerful. Teli a helpful story. LEARN to keep your troubles to yourself. The vorld is too busy to linger over your ills and sorrevs. Don't burden others vith your com-plaints. If you cannot see any good in the vorld keep the bad to yourself. Words of Wisdom Booka are the true lcvellera. They j give to ali, vho vili faithfully use them, tho *ociety, tho Mniritoaj pre-sence, of the greatest and best of our race. —- Channing. defense and once they are defendini; j ^ ", ~ " V ^ 7 " " * Vi,> their positions, the so-called De- *orks- 4114 Ogden Avenue. largeat mocracies are on the losing side de- independent felt company in the spite tlKMr armamenU and armed ; United States, and the Textilc Work-strength. Organizing Committee, a CIO • ...... affiliatc headed by Sidney Hillman, B .. . -President of the Amalgamated Cloth-Keligionutt* decried Mussolini'* war ing Workers of Amerka, vent into on Albania not berauae it vas un- effect. Christian or murderoua, but because The settleinent, in addition to a it came on a Christian holida.v. This signed tvo-ycar contract entered into vould imply that it ia alright to kili betveen the Company and the Union any other time but on a religiou* holi- provides for the disestablishment of altogether vrong. WHY DO WE READ? Some read to think — these are rar«; some to vrite—theae ar« common; and some to talk—and theae form the great majority. — C. C. Colton. vhich is 1 W ho lesa le slaughtering of human beings 1» just as vrong on MooHhv as it is on Sunday. Whcther it is done !iy Catholics, Protestant*, or Atheiat*. For them it ia a matter of apoiling their religious holida.v. But it proves discstabliahment of a coni pa ny union and the reinstate-ment of 80 vorkers vho had been denied rccmployracnt by tho Compnuy follov ing a 56 day strike that began June K, 1937, Thirty thousand dollars in back pay vas avarded the cighty TWOC members. COAL MINERS STRIKE THE UNWELCOME GUE8T i. three 2. 3. 4. 5. ONE-MINUTE TEST What Auatrian composcr'.« aon* vere composers? What it patina? What ia a toucan? What la the Great Divide? What ia polyandry? ONE-MINUTE TEST ANSWERS 1. Johann Strausa, vhose aona vere Johann II., Eduard and Joa«ph. 2. An Incruatation or film, uaual-ly gr«en, • on the aurface of old bronse. It adds artistk value to the artkle. 3. A tropical bird vith a very large beak. 4. The Rocky Mountain vater-ahed. 6. A voman's pos«ts*ion of mor« than one htisband. _________338,000 MEN OUT AS LABOR CONTRACT FAILS OF EDITOR'S NOTE RENEWAL CUeeland, O. — S. T. Your articlc j Three fourths of the aoft coal received too late for publkation and t m in in g industry waa brought to a atandstill laat week vrhen 338,000 mmers of the Appal-achian region refused to report for work because re presen t tieea of the CIO*ffiliated Unit- held over for next iaaue. LITTLE ESSAVS IN | " S(X.IALISM By John M. Work There ia no vhite race. Oh yes, there is a race that is called vhite. But it is not. Ali the races of humankind are colored. Not even the moat anemic member of the so-called vhite race, in des-perato need of a blood-building diet. ed Mine VVorkers of America ijl whitc» though he may be a and employera had failed to1 1thin 1tt?8€ of u> who ^ . * w hBVC H hemoglobin count. a free on a new contract. t. . Th, shutdovn affecled moatlv ^iite"^ZZ ult^ Pennavlvania and West Virginia and If vou a^ a m^r' „f tho and other atatea. dovn a piece of vhite paper and thei ; , Askad Clo.ed Skop la>' y°ur h"nd upon or beaide it? Nov compare the color of the paper vith Union rcpreaentativea, headed by the color of your hand. You vili find John L. Levis asked a closed ahop there ia no rcscmhlancc in color. The nnd ellmlnatlon of preaent penalt.v paper is vhite but your hand i« more proviaiona againat atrikea for the du- nearl.v the color of nut butter or ateved aprkota, or if you are femi-nine it may be somovhat like the ration of the contract. They had agreed to a employer demand for a tvo-year term extcnaion of the vage color of pineapple juice. and hour terms of the old contract on condition that theae propoaala vere ac«epted. The expircd contract provided a 35-hour five-day veek vith a vage Thia prorca that you are not vhite. True, you are not a member of the black race, nor the brovn rac«, nor the copper-colored rac«, nor the yel-lov race. You are a member of the acalc of $« a day in the North and ruddy race. Ali "vhite" people $5.60 ln the South JOINT ACTION »r« members of the ruddy race, aa John Clark Ridpath pointed out, in hia Great Race* of Mankind, long ago. You are a colored person. 80 am I. Why do I bring that op? For the reaaon that if ve realiso If the individual Is a vage-earner. and he viahes to ha v« a voke in de- ....................... ciding hour, and vork. eonditiona of that allThc "raceV are coloredpirhaps vorit and ratei1 of p«yt by Unding vre of the ruddy race vili not f«el ao together vith other vage-earner« he conceited and vili not have ao much has the b«n«fit of the povrer created absurd prejudice againat the other by joint action. ! colored racea. nf "®«t.-CaHFle. k b|iM, indeed.—I>1ekin«.