Savinjski vestnik CELJE, 17. maja 195S Glasilo osvobodilne fronte mesta celja, okrajev celja-okolice in SoStanja LETO V., STEV. 20 — CENA 6 DIN Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Maslo. Naslov uredništva: Celje, TitOT trg 1. Poštni predal 123. Telefon 7. Čekovni račun št. 620-1-90322-12 pri Narodni banki FLRJ v Celju. Tiska Celjska tiskarna v Ce- lju, četrtletna naročnina 75, polletna 150, eeloletna 300 din. Savinjski vestnik izhaja vsako soboto. 15. maj dan zmage jugoslovanskih narodov Letos prvič smo praznovali dan zma- ge 15. maja. Doslej smo praznovali 9. maj, dan, ko so nemške oborožene sile položile orožje pred silami združenih narodov, ki so končno potolkle sile fa- šizma. Toda 9. maja za našo Armado boj še ni bil končan, kajti nemške čete so se pri nas borile še dalje z name- nom, da bi preprečile želje in hotenje našega revolucionarnega ljudstva. Ven- dar jim je naša Armada prekrižala ta načrt. Z lastnimi silami je potolkla in razorožila vse nemške divizije na na- šem ozemlju. Ze 1. maja je osvobodila Trst in od tam prodrla na Koroško in osvobodila tudi naše koroške rojake. Tako je izpolnila svojo največjo zgo- dovinsko nalogo: osvoboditev vsega našega življa izpod fašističnega jarma. Medtem ko so zavezniške vojske že paradirale, so se zadnji boji pri nas )cončali šele 15. maja. Zato tudi naši fiarodi praznujejo ta dan kot — dan zmage. Izvojevana zmaga je terjala mnogo ijelikih žrtev in delež Jugoslavije v tem boju ni bil majhen. Štiri leta smo vezali številne sovražnikove sile, ki bi se sicer borile na drugih frontah in 1,700.000 žrtev dovolj glasno priča o tem. Zal zavezniki našim žrtvam in uspehom niso dali tistega priznanja, ki smo ga zaslužili. Z Jugoslavijo so imeli svoje namene. V začetku so podpirali četnike in belogardiste, pozneje so si delili Jugoslavijo na pol. Niso nam pri- znali niti tisto, kar smo si z lastno krvjo priborili. Da ohranimo mir, smo se umaknili iz Trsta in Koroške. Igra proti našim koristim se še vedno na- daljuje. Prav te dni je v Londonu pod- pisan sporazum, po katerem je dobila •premagana Italija v Trstu nove pra- vice. Toda naši narodi ne bodo nikdar pri- znali sklepov, ki so bili sprejeti brez našega sodelovanja in so proti našim interesom. Zemlja, za katero so ba- rantali v Londonu, je naša. Za to zemljo smo med zadnjo vojno prelili ogromno krvi. Zavezniki, zlasti pa italijanska vla- da naj vedo, da naši narodi praznu- jejo 15. maj — dan zmage — kot zma- govalci, ne pa kot premaganci! pionirji ii. Četrti so prosla- vili dan pomladi V nedeljo, dne 11. maja, so se zbrali pio- nirji II. četrti ob 9. uri prod bivšo terensko pisarno v Stanetovi ulici, da skupno prosla- vijo Dan pomladi v naravi. Z avtobusom so se odpeljali v Šmartno v Kožni dolini do ekonomije Tovarne emajlirane posode. Do- bre volje, smeha, petja n gre ni zmanjkalo ves dan. Nato so se podali prav do vasi, ogle- dali so lepo okolico, po povratku na, ekono- mijo pa so rade volje pojedli vse, kar jim je Pionirski svet II. četrti pripravil. Ob 15. uri so se odpeljali nazaj proti domu. MARŠAL TITO o SKLEPIH LONDONSKIH POGAJANJ Po vsem tem, kar se je zadnji čas dogodilo, moramo biti ne le izredno odločni, temveč tudi oprezni v nedeljo, dne 11. maja so v Zrenja- ninu odkrili v navzočnosti tov. Tita in približno 120.000 ljudi spomenik narod- nemu heroju Žarku Zrenjaninu. Na velikem zborovanju je govoril tudi maršal Tito. Tovariš Tito je najprej pozdravil prebivalce Zrenjanina ter ljudstvo Vojvodine in orisal lik Žarka Zrenjanina. Nato je govoril o hrabri preteklosti sinov Vojvodine, ki so že leta 1941 ugrabili za orožje skupno z drugimi jugoslovanskimi narodi. Maršal Tito je nato poudaril, da je najpo- membnejša pridobitev osvobodilne voj- ne — bratstvo in enotnost naših na- rodov. Nato se je spomnil naših so- roJakov onstran meje, ki životarijo v mraku in ki jih preganjajo s sredstvi, kakršna je uporabljal Hitler, in z me- todami, ki so prešle čez meje Sovjetske zveze v države, v katerih le-ta vlada. Maršal Tito ie nato obširneje govoril o naših odnosih z Italijo in poudaril, da so v Londonu grobo kršili mirovno pogodbo ter prizadejali novo težko kri- vico narodom naše države. Ko je pre- bral nekatere značilne odlomke iz De Gasperijevega govora o londonski kon- ferenci, je dejal, da nas nihče ne more prevariti s takimi triki, saj smo že precej tega doživeli in preizkusili. — Maršal Tito je nadaljeval: Ne moremo verjeti takšnim trikom. Mednarodna, javnost bo nekega dne spoznala, kako je s to stvarjo in se bo zgrozila spričo takšnih dejstev. Ta nje- gova izjava je samo za zunanjo upo- rabo, saj on in njegova vlada ter itali- janski vladajoči krogi sploh, tamkajšnje razne fašistične in informbirojske klike itd. skušajo naprtiti vso krivdo za po- slabšanje odnosov med nami in Italijo na. naš hrbet, saj že ves svet sedaj za- trjuje, da smo stalno zahtevali, da bi prišlo do sporazuma, da smo stalno da- jali predloge, in sicer dobre predloge, kako naj bi ta vprašania rešili. Njim pa niso potrebni dobri odnosi z nami. In ne samo njim — tukaj je glavni činitelj Vatikan, katoliška cerkev, ta je pobudnik, tega se zelo dobro zave-' damo. Tu ne gre samo za ped zemlje, za Trst, marveč za vso Jugoslavijo, za to, da bi to socialistično Jugoslavijo na neki način razbili, saj so katoliška cer- kev in reakcionarni krogi v katoliški cerkvi tisti najreakcionarnejši elementi v vsem svetu, ki nastopajo v vseh lini- jah proti nam v Evropi, Ameriki in povsod. Le-ti so nam doslej mnogo ško- dovali in nam bodo še škodovali. • Rad bi povedal, ker nisem mogel to storiti včeraj, našim katoliškim duhov- nikom, ki večidel gledajo samo Rim in ne našega ljudstva ter koristi svoje države, da sodimo, da je vsakdo, pa naj si bo na kakršnemkoli cerkvenem položaju, ki ne varuje koristi svojega ljudstva in ki ni s svojim ljudstvom — agent tuje politike. (Tako je.) Agentom tuje politike pa ne moremo dovoliti, da bi rovarili, kajti vidite, tovariši in to- varfšice, tudi tista Kominforma s seve- ra hoče obdržati agente v naši sredini, mi pa jih zapiramo in ne bomo dovolili nobenemu Informbiroju ali Rimu, da b| jima to pri nas uspevalo. (Tako je.) Nd tem mestu poudarjam, da je slehern^ državljan naše države dolžan predvsen* varovati koristi svoje države in svojeg^ ljudstva. j MARŠAL TITO O SKLEPIH LONDONSKIH POGAJANJ ' Dovolite mi, tovariši in tovarišice, da preberem sedaj nekatere sklepe lon- donskih pogajan.!. Tukaj je seveda marsikaj leno nrikrito, vendar pa se dajo razkriti mesta, iz katerih je raz- vidno, da se tisto, kar je De Gasperi tako sladkobno nriznal, skriva za temi formulacijami. Prešel bom takoj na drugo točko. »Tri vlade so se ravnale po postavki, ki je vsem skupna, da morajo biti nam- reč priprave takšne, da ne prejudicirajo dokončne rešitve tržaškega vprašanja kot celote in da prav tako jamčijo vsem prebivalcem cone A ... (tu se ne ome- nja cona B, le-to omenja samo De Gasperi) — človečanske pravice in te- meljne svoboščine, ne glede na narod- nost, spol, jezik in vero. Torej oni tu pokažejo, da je točno tisto, kar pravi De Gasperi. On pa nravi, da ne prejudicirajo. Da, ne prejudicira- jo — za koga? Za Ttanjo. Se pravi, da s tem, kar so sedaj dosegli, še ni re- čeno, da v prihodnje ne bodo dosegli še več. Tako je s to stvarjo, v tem je trik. Saj je De Gasperi dovolj jasno povedal, da so odločno stopili na tržaška tla' in da. bodo sedaj nadalje napadali, saj imajo londonski rov in londonski bunker. Tako je s to stvarjo. Potem- takem, kadar se govori o pravicah, o tem, da bodo varovali pravice vseh nacionalnosti in prepričanj, jaz tega ne verujem, ne verujem, da jih bodo varovali, saj so dali vso oblast Italija- nom v roke. ITALIJA JE DOBILA PROSTE ROKE V TRSTU In še več. Rekli so, da bodo prišli na- mesto sedahjega osebja na položaje Italijani. To pomeni, da bodo odpustili že tako nizko število Slovencev in na- prednih Italijanov, ki so z njimi. S tem je dobila Italija proste roke. O vseh vprašanjih odločajo direktorji, ki jih predlaga italijanska vlada in jih po- stavlja vojaški poveljnik. Vojaški po- veljnik ima v resnici samo majhno for- malno delo, brez pravega pomena, saj bodo italijanski direktorji lahko delali karkoli bodo hoteli. Dalje, tovariši in tovarišice. Šesti od- stavek se glasi: Italijanska vlada bo predlagala, po- veljnik cone pa bo postavil starejšega upravnega direktorja. Starejši upravni direktor bo odgovoren poveljniku cone in bo po navodilih le-tega upravljal po dveh direktorjih in voditeljih civilno upravo, kakor je rečeno v dveh na- slednjih točkah. Pod svojo upravo bo imel: a) Ravnateljstvo za notranje zadeve, oddelek za delo, oddelek za socialno pomoč, urad za zdravstvo, prosvetni urad, urad za cenzus in gasilsko službo. (To je vse, tovariši, znotraj. Umljivo je, da niso dodali še k temu pečenje ko- stanja. [Smeh.] Drugega tako in tako ni potreba. Trst so izročili Italiji. To je jasno.) b) Ravnateljstvo za finance in gospo- darstvo, ki bo imelo naslednje oddelke: oddelek za trgovino, oddelek za proiz- vodnjo, finančni oddelek, trahsportni oddelek, oddelek za javna dela in službe (razen gradbenih del in nastanitve ame- riških in britanskih čet). Britanci in Američani bržkone ne bodo prišli sedaj pod poveljstvo Italijanov. To vemo, to nam je jasno. Tovariši, Trst in ljudje, ki žive v njem, so izročeni na milost in nemilost fašističnim in polfašističnim reakcionar- nim elementom, ki se bodo sedaj vgne- zdili v Trstu. Točka 7 se glasi: »Italijanska vlada bo predlagala, poveljnik cone pa bo po- stavil v teh ravnateljstvih, oddelkih in uradih samo Italijane. (Vidite torej, to je, kar sem vam že poprej povedal: Italijane!) ... v zadostnem številu... (Mi pa zares ne dvomimo, da jih bw nizko število) ... da bi zagotovili učin- kovito poslovanje ravnateljev, oddel- kov in uradov, omenjenih v točki 6. Po starejšem upravnem direktorju bodo odgovorni poveljniku cone.« Ta odgo- vornost je čisto formalna, odgovorni bodo Rimu. »Osebe, ki bodo prišle na te položaje — je rečeno nadalje v tej točki lahko zamenja v skladu s tem paragrafom in paragrafom štev. 6 poveljnik cone, ki bo zahteval od italijanske vlade, naj predlaga njihove namestnike.« Seveda ne bo prišlo tu do nikakršnih sprememb. SPRICO NAPADOV NA KORISTI NAŠE DRŽAVE To je slika londonskega sporazuma in ves ta sporazum od A do Ž naše ljudstvo ogorčeno zavrača kot napad na interese naše dežele in kot napad na koristi samih Tržačanov, katerih želja niso hoteli poslušati. Tako je torej s temi londonskimi sklepi, tovariši in to- varišice. Ko že govorimo o Tržaškem svobod- nem ozemlju, moramo reči, da so že leta 1945 in tudi že prej govorili o Trstu. Pred razmejitvijo niso govorili o nobe- nih conah, marveč samoto mestu Trstu. Na pariški mirovni konferenci ni bilo sporno vprašanje cona B, pač pa mesto Trst. Trst je bil sporen in so ga imeli zavezniki pod svojo upravo. Ker pa ni bil dosežen sporazum med nami in Ita- lijo, so ustvarili Svobodno tržaško ozemlje, se pravi — sklenili so, da bo Trst svoboden kot mesto in da bo imel noleg tega še oskrbovalno cono. Del, ki je pripadel mestu, ni bil poprej sporen. Govorili so samo o mestu Trstu, saj je ta del izven mesta naš po vseh pravilih in po vseh pravicah in sploh ne prihaja v poštev. Samo v primeru, da bi Trst v resnici dobil guvernerja in da bi po- stal svobodno ozemlje in svobodno me- sto z določeno cono, samo tedaj bi pri- volili v to, da se odcepi del od našega telesa, od našega nacionalnega ozemlja. A sedaj Italijani ne zahtevajo samo Trsta, temveč več. Mi poznamo njihovo požrešnost, ki je nenasitna. Ne gre samo za to. Po vsem tem, kar se je zadnji čas dogodilo, moramo biti ne le izredno odločni, temveč tudi oprezni. Ne gre za nikakšno svobodno ozemlje, za prejudiciranje svobodnega ozemlja. Gre samo za mesto Trst in ne za kakršno koli cono B. Gre samo za mesto Trst, niti ne za cono A, kjer so po večini samo slovenske vasi. Gre za to, ali je to prejudiciranje ali ne. To je prejudiciranje in s tem je prekršena mirovna, pogodba. Pridržujemo si pravico spričo takšnih napadov na koristi naše države, da lahko ukrenemo vse potrebno v prid naše države, ki v resnici ne bo ničesar prejudicirala in kršila mirovne pogodbe, marveč bo ukrenila vse potrebno, da bi bile zavarovane vsaj do neke mere koristi naše države. Tako je s to* stvarjo. Jaz vam, tovariši in tovarišice, obljub- ljam, da bo naša vlada budno sprem- ljala vse, kar se dogaja in da bo pravo- časno ukrenila vse, kar je potrebno.« Ob letošnji Titovi štaieti v torek 20. maja bodo oživele vse steze, planinska pota, ceste in ulice naših vasi, in- dustrijskih naselij in mest po tekačih Titove štafete. Že tradicionalna Titova štafeta ima v letošnjem letu ob jubilejnem 60.i rojstnem dnevu marSala Tita in zaradi zapleteniii po- litičnih doRodkov v svetu, ki se pri nas od- ražajo predvsem ob tržaškem vprašanju, še poseben pomen. Prav zaradi tega bo ta pri- reditev letos pokazala, kako strnjeno in enot- no je naše ljudstvo ob svojem ljubljenem voditelju tov. Titu, kako ljubi svojo svobodo in neodvisnost. Naše ljudstvo bo 20. maja to dokazovalo s prisrčnimi sprejemi tekačev Titove štafete skozi posamezne kraje, s po- zdravnimi čestitkami maršalu Titu in z ma- nifestacijskimi mitingi ob prihodu štafet. Po vseh okrajih celjskega zaledja so izve- dene 70 zajlnje priprave za brezhibno izvedbo te veličastne prireditve. V celotnem okrožju 'Basa dolžina vseh prog preko 910 km. v šta- feti pa'bo nastopilo preko 7000 tekačev. V okrain Celje-okolica bo potekala glavna proga iz Konjic, Celja, Iraškega, Kimskih To- Plic na Zidani most in nato naprej proti Ljubljani. Na to progo bo navezanih 26 lo- kalnih prog, ki bodo povezale vse kraje tega okraja. Oglejmo si te proge: Vitonje—Nova cerkev—glavna cesta, Dobrna—Višnja vas— fflavna cesta, Pramlje—Blagovna—T.jnbečna— glavna cesta, Šmartno v Rožni dolini—Celje, Kozie—Pilštanj—Prevorje—Šentjurij—Štore— "-Celje, Ponikva—Št. Vid—Grobelno—Št. Jurij, Dobie—Jezerce—Vodice—Črnolica—Šent -lurij, 'Svetina—Celjska koča—Celje, Vransko—Šempe- ter v Sav. dol.—Žalec—Petrovče—Celje, Sveti Andraž—Polzela—T)obrt<»ša vas, T^etuš—Bra- slovče—Polzpla, Gomilsko—glav. cesta. Ojstri- ^—št. Jurij ob Taboru—Kapla, Mrzlica— Marija Reka—Prebold—T.atkova vas, Zabu- kovca—Žalec, Šešče—Griže, Gotovlje—Žalec, Vrbje—Žalec. T^iboje—Petrovče. Velika Pire- sica—Arja vas—Petrovče, Št. Rupert—T^aško. Sv. T.enart—Lahomno, Šmohor—Laško. št. Vid Pi"! Planini—.Turklošter—Rimske Toplice. V šoštanjskem okraju bo glavna proga pote- J^L^ od Doliča—Velenje—Šoštanj—Gorenje— *Io7irje—Bočna—Gornji grad na f^rnilec. — ^trnnske proire pa potekajo iz Savinjskega Sedla—Logarske doline—Ljubnega—Radmirja ^ Gornji grad, iz Podvolovljeka na Luče, iz *^adnhe na Luče, iz Knezove planine na Ro- 5''vilec, Št. Jošt—Zg. Dolič—Plešivc—Šo- štanj, Ravne—Šoštanj, Topolščica^Šoštanj, '-»kovic—Šoštanj, Gora Oljka—Gorenje, Ka- ljeni vrh—Mozirje, Rečica ob Sav.—Nazarje, "lionina—Radmirje, Kozjak—Paka, št. Janž """Velenje in št. Ilj—Velenje. V samem mestu Celju bodo pred poslopje "I-O, kjer se bo ob 8.30 uri vršil svečan ^Prejem tekačev Titove štafete z manifesta- ^'jskim mitingom, prinesli pozdrave mar- ^1« Titu tekači iz vseh celjskih podjetij, to- **^n in ustanov. Srednješolska mladina bo P|"'nesla pozdrave iz naših šol, dočim bodo P'onirji sodelovali v štafeti na lokalnih pro- in bodo prinesli pozdrave iz vseh mar- antnih točk mesta Celja in iz sedežev kra- ^evnih in terenskih organizacij OF ter ostalih ,'^^Jiizaci j. Te lokalne proge v glavnem po- 'ajo iz: Medlog—Babno—Lava—MLO, Čret ~~Zavodna—MLO, Zagrad—Breg—MLO, Anski vrli—Lisce—MLO, Zg. Hudinja—Sp. Hudinja MLO in iz Dobrave—Lopata—Dolgo polje— MLO. Poleg štafete, ki jo bodo izvedli v območju našega okrožja pripadniki »Partizana«, obvez- niki predvojaške vzgoje in mladina pa se bo na glavnih progah tej štafeti priključila tudi posebna štafeta gasilcev skupno z PLZ. Obe štafeti bodo na teh progah tekli skupno iz kraja v kraj in tudi na ta način izrazili po- vezanost in moč naših organizacij. Prav tako veličastno kot v omenjenih okra- jih bodo ta praznik proslavljali tudi v kr- škem in trboveljskem okraju. Zato lahko sma- tramo letošnjo Titovo štafeto kot nov po- memben mejnik pri ocenitvi organizacijske moči naših terenskih organizacij, obenem pa kot prireditev, ki zbliža vse krajevne organi- zacije v trdno skupnost. Učenci v gospodarstvu so obiskali naša podejtja Iz vseh petih šol: iz Šentjurij a, Bra- slovč, Žalca, Prebolda in Laškega so se pripeljali v Celje učenci v gospodarstvu, da bi videli kaj novega, nekaj, kar jim bo koristilo pri njihovem teoretičnem in praktičnem učenju. Obiskali so Tovarno emajlirane po- sode, Tkalnico hlačevine, Tovarno po- hištva ter muzej v Celju. O vtisih, ki so si jih nabrali pri tako obširnem ogledu, spričo tolikih novosti še niso mogli tega dne ničesar povedati. Šele ko se bodo malo odpočili, ko se jim bodo misli uredile, bodo o Celju in o vsem, kar so videli, mnogo in mnogim pripovedovali in verjetno tudi marsikaj napisali. Nekateri od njih bodo pozneje, ko bodo že položili pomočniški ali mojstr- ski izpit, morda tudi prišli v eno od teh tovarn. Tedaj jim ne bo več popolnoma nova in pri vstopu v njo kakor tudi pri delu se bodo še spominjali tega zadnje- ga in še mnogih drugih obiskov. Ne samo učenci, vsi naši državljani bi si morali ogledati naša podjetja, de- lovne ljudi neposredno pri ustvarjanju, ker edino na ta način bodo dobili pravo sliko o tem, kar pri nas ustvarjamo in znali bodo tudi vse naše skupne napore pravilno ceniti. K. V TEDNU POŠTE2 V Šoštanjskem okraju Za Teden pošte, ki se vrši po vsej državi od 11. do 18. maja, so se tudi pošte v šoštanjskem okraju dobro pri- pravile. Že zunanji izgled vseh pošt je precej drugačen kakor ostale dni. Vse pošte so okusno okrašene, tako zuna- njost zgradb, v katerih se pošte naha- jajo, kakor tudi notranjost uradnih pro- storov. Pošte so okrašene z zelenjem, cvetjem, zastavicami, venci, pred pošta- mi so postavljeni mlaji, med kalerimi so razni napisi, ki poudarjajo važnost p. 1.1, službe, kakor: »Pošta, telegraf in telefon so živčevje našega gospodar- stva«, »Pošta, telegraf in telefon vežejo vse narode sveta« in podobno. Tudi no- tranjost pošt je primerno urejena in okrašena. Po doslej dobljenih podatkih so najlepše urejene in okrašene pošte Šoštanj, Velenje, Gornji grad in Rečica ob Savinji. Na teren pa je odšla po- sebna komisija, sestavljena iz članov uprave in sindikata, ki bo ugotovila, katera pošta je najlepše urejena. Naj- lepše urejeni pošti bo dano posebno priznanje. V začetku Tedna pošte je začela po- slovati v novih uradnih prostorih pošta Mozirje. Preselila se je iz starih, tem- nih in nehigienskih prostorov v nove, svetle in zračne prostore, ki so med najlepšimi ne samo v okraju Šoštanj, temveč v vsej Sloveniji. Pošta je pre- jela popolnoma novo in moderno opre- mo. Uslužbencem se ni potrebno več stiskati v tesnih prostorih za visoko leseno ograjo, ki je delila prostor za stranke od uradnega prostora. V novih prostorih deli prostor za stranke od uradnega prostora samo širok bančni pult, uslužbenci pa lahko stranke vi- dijo in se z njimi na primeren in do- stojen način pogovorijo. Tudi pošte Rečica ob Savinji, Solčava in Gornji grad so za Teden pošte pre- cej preurejene. Pohvaliti je potrebno posebno uslužbence pošte Rečica ob Savinji, ki so sami z lastnimi močmi nabavili in preskrbeli ves potrebni ma- terial za preureditev pošte, tako da pošta ni imela nobenih izdatkov za ma- terial. Zelo se je izkazala mlada uprav- nica te pošte, tov. Pavla Jeraj, ki je vložila mnogo truda v opravljeno delo. Tekmovanje pošt, bodisi po upravni liniji, bodisi po liniji delavskega uprav- ljanja, je pokazalo tudi nekaj vidnih uspehov. Predvsem je uspelo zmanjšati stroške, a poleg zmanjšanih stroškov dvigniti kvaliteto dela odnosno p. 1.1, uslug. N. pr.: 1. maja 1.1. je bila ukinje- na pomožna pošta Nova Štifta in uve- dena v to območje dnevna dostava. Poprej je prihajala pomožna pošta samo vsak drugi dan. S tem smo prihranili izdatke za pomožno pošto in ustregli prebivalcem, ki so želeli imeti dnevno poštno zvezo. Dostavo v ta kraj vrši uslužbenec pošte Gornji grad, ki doslej ni bil dovolj zaposlen. V našem okraju smo zmanjšali število uslužbencev po poštah za tri, ne da bi pri tem trpela kvaliteta dela. Vso pozornost smo posvetili tudi po- litično-ideološkemu dvigu našega član- stva. Po občnem zboru, ki se je vršil februarja t. L, se je delo precej raz- mahnilo. Vsi uslužbenci po vseh poštah so predelali družbeni plan. Ob vsaki priliki se poudarja važnost štednje in zmanjšanja izdatkov, kar uslužbenci pravilno razumejo. In še in še bi lahko naštevali veliko primerov, ki govorijo o naporih ko- lektiva, ki dela na območju okrajne pošte Šoštanj. Ves kolektiv pa ima pred očmi samo eno misel: čimveč doprinesti v borbi naših narodov za lepšo bo- dočnost. D. J. ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE V PREBOLDU V spomin na partijsko konferenco, ki se je vršila pred 20 leti, na kateri je prisostvoval med ostalimi vodilnimi funkcionarji KP Slovenije tudi maršal Tito, bo dne 25. maja v Preboldu velika spominska svečanost. Ob 9. uri dopoldne bo odkritje spo- minske plošče na Šmihlovi zidanici nad Grajsko vasjo, kjer se je konferenca vr- šila. Po odkritju plošče in slavnostnem govoru člana CK KPS bo sledil ob so- delovanju domačih pevskih društev in godbe kulturni program. Popoldne bo akademija PD »Psirti- zan« iz Prebolda na prostem pred Do- mom kulture v Breboldu. Po akademiji prosta zabava. Vse organizacije, društva ter vse de- lovne ljudi, zlasti iz Savinjske doline, že sedaj obveščamo, da se te zgodovin- ske svečanosti polnoštevilno udeleže. . Pripravljalni odbor OB PROTITUBERKULOZNEM TEDNV Sodelujmo vsi V boju proti jetiki Jetika! Slehernik se ustraši te besede, mno- go jetičnikov skrbno prikriva v lastno po^ gubo svojo obolelost. Naravnost čudno pa je, kako brezbrižni smo cesto proti tej nalez- ljivi ljudski bolezni, ki preži iz raznih za«, sed na naše zdravje. Ena teh skrajno nevar- nih zased so izpljunki tuberkuloznih oseb, ki so polni bacilov jetike, katere raznaša ve- ter in mimo idoči vdihavajo. Zato se v letos-' niem protituberkuloznem tednu, ki traja od 11. do 18. maja, zlasti borimo proti grdi in nekulturni razvadi pljuvanja po tleh. V Celju opozarjamo prebivalstvo po zvoč- niku in v kinu, naj se vzdržuje pljuvanja po tleh. 1'pamo, da ta glas ne bo naletel na glu- h?. ušesa. Pokažimo, da smo kulturni! V tem tednu so bila po šolah predavanja o ietiki, učenci pa pišejo naloge o njej. Xajr boljšp, bo poslana Glavnemu odboru v Ljub- ljano, ki bo tri najboljše nagradil. Priredili bomo poučen film o jetiki, dalje bomo priredili centralno poljudno znanstveno predavanje. V prodaji so značke po 2 in 5 din. Z do- hodki bodo kupili sanitetni material in nu- dili pomoč revnim .jetičnim bolnikom. Zato Celjani, ne odklanjajte značk! stran 2 »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 17. maja 1952 Stev. 20 Laško v majskih dneh... Letošnja vigred, mladostna kot vse- lej, je Laščanom, ki se tudi niso izpre- menili, prinesla vse, česar še nobeno leto ni pozabila: zelenja, brstja, cvetja in ... stara blažena pesem ... in lju- bezni. Le-to je začudo, tudi letos, kakor že nekaj let sem, raztrosila med posa- meznike, za celoto pa ni skoraj nič ostalo. Zakaj bi torej tam, kjer že lju- bezen sanjavo vzdihuje, brskal še pi- sun. Pustimo jih in voščimo jim srečo, mi pa rajši z Amorjevimi strelicami ob- sipljemo »veliko« srce vseh Laščanov, ki ga pomlad ne gane. LE DOL SE VSEDI... na zeleno trato ali v cestni prah, pre- dragi popotnik, kajti v Laškem so klo- pi redkost. Teh par klopi pred postajo in dve tri v parku pred Telovadnim domom so kaj kmalu zasedene. Konč- no, če je človek preveč lirično razpolo- žen, se nerad nastavlja na jezike in oči ljudem. Včasih se zgodi, da je človek dobre volje, kdo bi mu to zameril, ven- dar pa mu srce ne dovoli, da bi se šel hahljati na klopi k spomeniku padlim žrtvam. Pacienti zdravilišča Laško so navad- no taki ljudje, da težko hodijo, pa ima- jo od zdravilišča do mesta bore malo prilike za počivanje. Ob levem bregu Savinje proti Jagočam so nekoč ime- novali laško promenado. Tudi tam je komaj nekaj sedežev za mamice, ki pri- peljejo svoje nadebudneže na zrak in sonce. Penzionistovska klop za trafiko je izginila neznano kam, prav tako pa premnoge klopice na razglednih točkah ob vznožju in na Humu. HUMSKI ROPARJI Njihova sezona se pravkar odpira. Svoje pohode izvršujejo po navadi v dvoje, posamič, pa tudi v večjih gru- čah. Njihov zunanji izgled večji del zelo malo sliči na kriminalne tipe, saj so med njimi dostikrat čedni obrazki in sanjavooke osebice. Od prelestne okolice in presunljivih čarov sprem- stva prevzeli »hajduki« se z vso vne- mo, brez pomisleka na nevarnost hum- skih skal in škodo, ki jo povzročajo, za- podijo med redko planinsko cvetje in s tem zasujejo svoje ideale kot grobove najdražjih. Kaj bi bilo lepše, če bi ta- krat pomislili malo na Kajuha in tisti njegov verz: »Samo en cvet...« S tem dekle ne bi bilo nič manj ganjeno, »haj- duk« nič manj junaški in pozoren, Hum pa veliko manj oropan bogastva, ki ga postavlja v prirodne znamenitosti. Bilo bi dobro, da se naši laški miličniki po- stavijo v vlogo hudega »zmaja« ter z denarno kaznijo, ne z žveplom obsuje- jo te vročekrvne »viteze«. IZBIRA MED »IZBIRAMI«... Laški lokali imajo nekaj dobrih, pre- cej pa slabih napisnih plošč. Svetlobni napis si je privoščilo kino podjetje, po- nekod pa so zadovoljni s takimi napi- si, da bi jih z najmočnejšo lučjo ne pre- bral ... Pa vam v Laškem ugotovijo, da »Po- trošniška zadruga« ne vleče. Treba bo poiskati novo, privlačno ime. Na te »Potrošniške zadruge« se ljudje kar niso mogli navaditi. Vsaka je bila »Po- trošniška«, a le po številkah so jih spravili vsaksebi. Ljudje pa, kadar imajo denar, niso razpoloženi za čita- nje, in ko že imajo denar, si rajši kaj kupijo. Tako so ne glede na številka »Potrošniške zadruge« šli kar k »Els-^ bacherju«, »Obalu« in »Derganu« .. .| Pa pravijo Laščani: nova trgovina, novd ime. Izbirali so in izbirali in končnoj izbrali »Izbiro«. Ime jim je bilo tako všeč, da so takoj zopet krstili tri lokale' s tem imenom, vsaksebi pa so jih zopet spravili s številkami. Ljudje pa, ne glede na asortiment in številko, hodijo k »Elsbacherju« in »Obalu«. Sicer pa ime nekdanjega »lodn šefa« Andreja še kar korajžno kljubuje času, saj je pre- živela tista vrsta črk že nekaj nasled- nikov. ... IN ŠE KAJ »Dom Zveze borcev« bo kar lep okra- sek za Laško, ko bo dokončan. Na nekdanjem graščinskem vrtu so sedaj nasadili oziroma bodo nasadili rožice, pa bo treba misliti na nov prostor za tržnico, ki je v Laškem močno potrebna. Laška železniška postaja bo s časom dobila s svojimi podporniki čisto rudar-j ski videz. Nekdanja gostilna s stranii proti Celju zgovorno dokazuje, da v. Laškem »ni« stanovanjske krize. Sum- ljivi romb na mladinskem domu ni kdo ve kaj posrečen fasadni okrasek za da- našnji čas, pa bi bilo prav, da bi ga vzel vrag, kot je obe letni pokališči. Po vsem tem sodeč bi ne bilo napak, če bi se Laščani po dolgem času zopet zaljubili v svoje mesto in ga ozaljšali, kot ga je njegova vdana nevesta Pomlad. OKREŠELJ - odprt Okrešelj je bil pred vojno našim in tujim I planincem izredno priljubljen. Po vojni pa je ; stopil v senco obmejnih predpisov in vse do I leta 1950 je sameval, odprt le redkim izlet-! nikom, ki so si izkrčili pot. Leta 1950 so se I ovire nekoliko zmanjšale, tako da je PD Celje na hitro roko odprlo znani Frischaufov dom,; ki leži v srcu te najlepše krnice naših Alp.i Toda pla^ninci se še niso navadili starih' poti. S štajerske strani je bil obisk še kar precejšen, s kamniške pa se je le redko kdo i spustil z Jermanovih vrat, čeprav je od tam! do Okrešlja komaj pol ure. Naslednje leto je bilo sicer v tem pogledu nekaj bolje, ven-1 dar je bilo še čutiti strah pred kazanjem »papirjev« in »pravic«. V začetku sezone je; kazalo, da sloh ne bo nič. PD Celje je zato i evakuiralo Dom na Okrešlju in opremo zvo-: žilo na Raduho. Nenadoma pa se je pre-1 obrnilo in Okrešelj je bil spet na hitro odprt! in bolj povrhu oskrbovan. Obisk pa je bil V; primeri z letom 1950 kar precejšen. i Letos so se planinci oddahnili, oklepi ob-^ mejnega pasu so se razveseljivo razrahljali, ali celo odpadli raz prelepih bokov naših; gora. Okrešelj je pristopen z vseh strani s kranjske, štajerske in koroške, če namreč: Jezersko štejemo za Koroško. Pristopen J61 celo z Matkovega kota, s tiste strani, ki je i najmanj znana tudi iz predvojnega časa. j Frischaufov dom na Okrešlju (1378 m) jej zgradila Savinjska podružnica SPD leta 1908, v leth pred vojno pa ga je povečala in opre-i mla z vodovodom. Prva nosto.ianka je na: tem mestu stala že leta 1876. Dr. J. Frisch-i auf je že 1. 1893 mislil na večjo zgradbo,; vendar tudi s pomočjo ljubljanskega škofa i Missie to ni uspelo, ker je celjska sekcija' D. u. Č. A. V. preprečila brezplačno dobavo lesa. (gl. Kocbek, Savinjske Alpe str. 54 i. si.) Frischauf je nato mislil na češko pomoč, toda: stvar se je zavlekla vse do leta 1907, ko je spomladanski plaz podrl nemško postojankoi na Okrealju. Konkurenčna koča je bila li-' kvidirana in Savinjska podružnica je spo-| razumno z Osrednjim odborom SPD sklenila^ zgraditi na Okrešlju moderno planinsko za-, vetišče, ki ga je poimenovalo pod dr. Frisch-j aufu, prijatelju Slovencev. Ta prelena posto-i Janka je torej bolj kot katerakoli druga po-j vezana z bojem našega naroda za osvobo-i ditev. ; Stoji pa tudi na takem mestu, ki kar kličw po planinskem gostišču in oporišču. Dohodna; od vseh strani po lahkih ali dobro zavaro-j vanih poteh omogoča ture na vse vrhov^ Kamniških ali Savinjskih Alp. Brana, Tursk^ gora, Rinke, Skuta, so dosegljive preko Jer-! manovih Vrat ali preko Turškega žleba, Grin-; tovec preko Žrela in češke koče ali prekoi Turškega žleba. Križ po Mrzlem dolu s Sa-i vinjskega sedla, Ojstrica čez Jermanova Vra- ta ali skozi Grlo in Škarje. Posebne vrst« gora je Mrzla gora, prav malo poznana našim planincem in plezalcem. Dosežemo jo lahko čez Drni po zavarovalni in zaznamenovani poti ali čez Hudi prask v Latvico, kjer najdemo markirano pot iz Matkovega kota. To pot bo treba letos dobro pregledati in popraviti, kajti že pred vojno je bila v slabem stanju. Drži mimo Škafa, prirodne znamenitosti, le malo komu znane. Na Okrešlju je za na- vadnega planinca »dela« za 14 dni, za ple- zalca pa je to pravi raj, pravi plezalni vrt, saj je obdan od samih mogočnih sten vi. šokih od 500—1000 m in več. Od Krofičke do Bab na Jermanovih Vratih se dviga mogočni severni zid Ojstrice in Planjave, od Bab do Vrha Mrzlega dola pa stena pri steni; naj- različnejših oblik in težav. Nad vsemi seveda gospoduje Štajerska Rinka. Za Savinjskim sedlom pa se ti odpre pogled na severno ostenje Skute in Štruce, ki je po vojni ple- zalci menda še niso obiskali. S tem, da je Okrešelj odprt, se je našemu alpinizmu odprlo novo področje. Frischaufov dom je od 1. maja dalje stalno oskrbovan. Pota so pregledana, zavarovana in lahko prehodna. Snega je bilo to zimo malo, snežišča počasi izginevajo. 1. maja je bilo na Okrešlju 200 ljudi, ki so se udeležili Herletovega memoriala. Škoda le, da v Logarski dolini, ki jo je okupator leta 1944 požgal, še vedno ni obnovljen planinski dom. Res je vprašanje, kdo je odgovoren za to. Planinsko društvo Celje? Okrajni ljudski odbor v Šoštanju? Planinska zveza Slovenije? Eno drži: Slovensko planinstvo je dolžno, da osrčje Grintovcev opremi s planinskimi go- stišči. Stanje, kakor ga vidimo v Zg. Savinj- ski dolini od Solčave mimo Logarskih sester, bivšega Aleksandrovega doma in Plesnika, nam pač ni v čast. Mnogo dela je bilo štor- jenega, toda, ker tu ni bilo storjenega skoraj nič, moramo reči, da ni bilo vse prav. TELEGRAM Ženin stanuje nekaj postaj iz mesta, kjer stanuje nevesta in kjer bi morala biti poroka. Ker pa je zvečer v družbi svojih prijateljev pil fantovščino, se je zjutraj zaležal, tako da mu je vlak po- begnil. Ves v skrbeh plane na pošto in pošlje nevesti telegram: — Zadržan. Stop. Ne poroči se, do- kler ne pridem. Stop. | Kaj je novega po svetu? Iz Koreje javljajo, da so severnokorejski in kitajski ujetniki v taborišču Kodjedo iz- pustili generala Francisa Dodda, katerega so držali v taborišču za talca. Ni še znano, kaj so morali Američani obljubiti, da se je to zgodilo. — Opazovalci vojne na Koreji so mnenja, da bo na Koreji v najboljšem pri- meru še vrsta neuspešnih sestankov. — V Moskvi je pred dnevi bila ekonomska kon- ferenca, katere se je udeležila tudi indijska delegacija. Delegacija je bila zelo razočara- na in je ugotovila, da SZ ne želi pomagati slabo razvitim deželam. — V Egiptu in Su- danu je spor še vedno na dnevnem redu. Nov predlog za poravnavo tega anglo-egipt- skega spora je presenetil svet. Angleži so pripravljeni priznati Faruka za sudanskega kralja, če Sudanci v to privolijo. — Na ladji »Črna gora« se iz Anglije vrača osem begun- cev v domovino. To so višji oficirji bivše voj- ske in uradniki, ki so izjavili, da si od približno 8 tisoč jugoslovanskih beguncev v Britaniji želi velika večina nazaj v domovino. — Veleposlanik v Londonu dr. Jože Brilej je izročil britanski kraljici nova poverilna pi- sma. — V Parizu so podpisali pogodbo o ev- ropski obrambni skupnosti. — V Parizu je prenehal izhajati kominformovski tednik »Ac- tion«, zaradi finančnih težav. — Volitve v Trstu se »lepo« začenjajo. Iz Italije se selijo volivci v Trst. Zelo veliko je nesoraz- merje med številom volivcev in številom pre- bivalcev. — Truman je v svojem nedavnem govoru izjavil, da je svetovni mir zagotov- ljen, če bodo ZDA še naprej vlagale napore v obrambne svrhe in nudile ekonomsko po- moč za vzajemno varnost. — Zanimivo je, da se je rimski tisk lotil našega vojnega ata- šeja v Rimu, podpolkovnika Rudija Kodriča, Tisk mu očita, da je kot Slovenec, rojen na Goriškem, dezertiral iz italijanske vojske. Za Italijane je beg iz fašistične vojske in borbe za svobodo svojega ljudstva velik greh. — Britanski minister za civilno letalstvo Scott Mc Loy je podal ostavko. V Bolgariji je zgo- rela tekstilna tovarna »Runo«. Tovarna je bila namenoma zažgana. — V Angliji so v teku mestne volitve. Pri teh volitvah imajo laburi- sti velike uspehe. — Jugoslovanski izseljenci v ZDA v svojih protestih zoper italijansko politiko pišejo, da je popuščanje italijanskim zahtevam samo v veliko pomoč Sovjetski zve- zi. — Iz Londona javljajo, da je izguba per- zijske nafte skoraj že nadomeščena. — V Ameriki bo v kratkem izšla knjiga pokoj- nega Louisa Adamiča. Knjiga z naslovom »Orel in korenine« piše o Jugoslaviji in je zadnja v življenju tega pisatelja jugoslovan- skega rodu. ŠKODLJIVI ŠPORT Le malo je ljudi, ki se poslužujejo telefona, da bi pri tem pomislili, kako velikega po- mena za napredno človeštvo je svetovna te- lefonska žična mreža, po kateri neprestano trepečejo milijoni zvokov v vseh jezikih sveta. Telefon je najhitrejše obveščevalno sredstvo, ki zbližuje tudi najoddaljenejše kraje sveta. Telefonska mreža je živčevje vsake države. Prav je, da se ob Tednu pošte seznanimo tudi o zlonamernih poškodbah na telefonskih linijah in napravah. Največ električne ener- gije s telefonskih vodov se izgubi prav za- radi poškodovanih, oziroma razbitih izolator- jev. Izolatorji preprečujejo odvod električ- nega toka v zemljo in tako omogočajo, da pride do sprejemnega telefonskega aparata čim večja električna energija. To pa je mo- goče le tedaj, če so izolatorji čisti in ne- poškodovani. Na žalost moramo reči, da je razbijanje! izolatorjev po osvoboditvi postal pravi šport' šolske mladine in pastirjev. Za najboljšega; strelca imajo tistega, ki ob vsakem lučaju' zadene izolator. Tako smo imeli po osvobo-' ditvi vsako leto nad 10.000 izolatorjev raz-i bitih. Ne samo, da se je telefonija zaradi j slabih električnih prenosnih pogojev silno i poslabšala, razbiti izolatorji pomenijo tudi! občutno gospodarsko škodo za državo, ker jih^ ie morala spočetka uvažati za drage devize. Poštna direkcija se je zavzela pri odločujočih činiteljih, da bi zajezila škodljivi šport. 1 Deloma ji je to uspelo, v nekaterih pi-edelihi LRS pa ljudje še vedno ne razumejo, da so tudi telefonske naprave skupna ljudska imo- vina in da z razbijanjem izolatorjev škpdu-: jejo sami sebi. j Za tako početje so v prvi vrsti odgovorni, seveda starši, ki kljub predpisani odškodnini; ne čutijo moralne dolžnosti, opozoriti svojej otroke na kvarne posledice njihovega razbi- jaškega športa. V drugi vrsti bi morala tudi' vodstva šol, občinskih odborov, ljudske milice^ in množične organizacije še v večji meri vpli-i vati na šolsko mladino in druge razbijače, dni se ta škodljivi in dragi šport popolnoma one-i mogoči. 5 Ko že govormo o poškodbah na tt linijah,- moramo omeniti še poškodbe, ki nastajajo za-' radi nezadostne previdnosti pri podiranju; drevja vzdolž tt linij. Pogosti so primeri, dai posekano drevje pade na bližnji drog ali žice,; ki jih seveda potrga, drog pa včasih cel»i podre. V tem trenutku so popolnoma pre-i kinjene vse telefonske zveze po dotičnih vo-.; dih. Povzročitelj mora seveda poleg material-; ne škode, povrniti tudi izgubo na tt dohodkih, do ponovne vzpostavitve telefonskih zvez. Pre-1 kinitev navadno traja več ur pa tudi po ves' dan, posebno kadar je poškodba večjega obJ sega in kraj oddaljen od sedeža monterja tl^ linij. Temu bi se prizadeti lahko izognili, če« bi tako drevo zasekali na ta način, da padei vštric linije in ne nanjo. Kadar piha v smeri proti tt liniji močan veter, odloži previde« delavec podiranje drevja na mirnejše dni. I Izmed številnih nezgod, ki povzročajo mot-j nje v tt prometu, smo pojasnili vzroke dveU najbolj pogostih in občutnih poškodb tt linij; z namenom, da bi široka javnost posvečala, tudi do teh občekoristnih naprav potrebna; pozornost. i Drobne novice iz države Namestnik ministra za zunanje zadeve FLB Jugoslavije Veljko Vlahovič je sprejel ame- riškega veleposlanika in svetnika britanskega veleposlaništva ter jima izročil spomenico vlade FLBJ kot odgovor na spomenico lon- donske konference o udeležbi Italije pri upravi angloameriško cone STO. — Jugosla- vijo je obiskal čilski senator jugoslovanskega rodu Badomiro Tomič, ki je dal preko radia svoje vtise o Jugoslaviji. — Maršal Tito je sprejel tajnika libanonske socialistične stran- ke Klovisa Maksouda. — V Jugoslavijo je prispel odpravnik poslov indijskega velepo- slaništva dr. Jagana Natha Khosla. Med go- sti tega tedna sta tudi dva japonska sociali- sta Tadataka Sata in Jošio Domori. — Na italijansko-jugoslovanski meji so neupra- vičeno zavrnili dva naša državljana, ki sta imela namen potovati skozi Italijo. To je do- kaz vzdušja v Italiji do Jugoslavije. — Le- talska Titova štafeta je iz Reke krenila m razna partizanska letališča po HrvatsKi. Ta. štafeta je šla tudi skozi Celje — V Mariboru je v Tovarni avtomobilov začela delati nova kovačnica, ki je ena izmed največjih v jugo- vzhodni Evropi. — Izmed petih ponesrečen- cev, ki so končali mlada življenja v steni Špika, so dva nesrečneža že pripeljali v Slo vensko Bistrico, odkoder so bili vsi pone- srečenci. — V Mavrovu je pri gradnji hidro- centrale začelo delati 1300 mladincev, članov mladinskih brigad. — V Pulju so izplovili šest obalnih ladij, ki so dobile imena naših največjih pesnikov. — Zvezna vlada je dolo- čila 18. maj za zadnji termin, do katerega morajo biti prevedbe državnih uslužbencev'^ končane. — 25 tisoč prebivalcev istrskegal okrožja je demonstriralo proti sklepom Ion-| donske konference. — Maršal Tito je imel vi tem tednu dva govora. Govoril je v Krapini, ob proslavi 10-letnice ljudske vstaje v Hrvat- skem Zagorju in v Zrenjaninu ob priliki od- kritja spominske plošče narodnemu heroju Žarku Zrenjaninu. V obeh govorih je maršal Tito jasno odgovarjal na vse napade itali- janskega tiska in politiko Rima. — Pred dnevi so se iz Celovca vrnili člani slovenske delegacije učiteljev, ki so obiskali razne kra- je na Korošcem. — Naši organi so na obalj nem odseku Šibenika zaplenili dve italijansk ribiški ladji, ki sta lovili ribe kljub potekil tozadevne pogodbe z Italijo. — Dne 10. maja" je bil v Ljubljani operiran podpreds^ednik vlade Edvard Kardelj. Njegovo stanje se poi operaciji normalno razvija. OB KONCERTU tamhurašTcega orkestra in harmonikarskega zbora SKUD »France Prešeren" v Celju Tamburica je ljudsko, narodno glas- bilo južnih Slovanov. Še posebno je tamburica inštrument širokih ljudskih množic na Hrvatskem, a manj prevla- duje v Srbiji. Kakor so spremljale gusle otožno pri- povedovalno junaško pesem srbskega pevca, tako je bila tamburica zvesta spremljevalka hrvatskih veselih liričnih pesmi, narodnih plesov in veselega družabnega življenja sploh. Od tod se je zelo razširila tamburica že pred prvo svetovno vojno tudi k nam, tako da smo imeli mnogo ljudi, ki so se sami zase kratkočasili s tamburico, pa tudi veliko tamburaških zborov, ki so resno gojili skupno igro in z lepim, včasih izvrstnim uspehom oživljali s svojo godbo naše društvene in družabne pri- reditve. Mnogo je ljudi, ki odklanjajo tambu- raško godbo in jo smatrajo za potrebno zlo ali za nekak privesek k splošni glasbeni umetnosti. Ne zavedajo se pa, da se je rodila ta glasba iz ljudstva, da je zato del ljudske umetnosti, ki ima vsaj toliko pravice do življenja, kakor jo imajo narodne pesmi, ornamentika in drugi narodni proizvodi umetnosti. Slovenci smo imeli že v čitalniški dobi več tamburaških zborov, saj je imel tedaj skoraj vsak večji kraj svoj tamburaški zbor. Takrat je bila pač doba narodnega prebujenja in utrje-! vanj a domovinske zavesti med sloven-j skim ljudstvom. Zaradi tega je bila| tedaj godba tamburašev, ki so igrali] predvsem slovenske in južnoslovanskei komade, med slovenskim ljudstvom šej posebno zaželjena. V tisti dobi vidimo: kot izredno marljivega dirigenta tam-;] buraških zborov mladega učiteljiščnika,' poznejšega našega najboljšega sklada-^ telja in zborovodjo, Emila Adamiča. \ V kolikor so nam dosegljivi zapiski,^ je bil v Celju ustanovljen sokolski tam- buraški zbor v letu 1892. Vodil ga j^ dr. Albin Kapus do leta 1897, nato pj^ dr. Hinko Šuklje, dr. Vlad. Ravnikar id drugi. Okoli leta 1905 je ustanovilo! tamburaški zbor tudi delavsko podpornoj društvo v Celju. j Po prvi svetovni vojni se je tambu-: ranje v Sloveniji zelo razširilo in jej tudi v Celju delovalo več zborov. Druga: svetovna vojna je razvoj tamburaških; zborov začasno prekinila, toda kmalU; po osvoboditvi so se pričele tamburice zopet oglašati. Danes deluje v Sloveniji gotovo že nad 60 tamburaških zborov^ v Ljubljani, Celju, Mariboru, Trbov-; Ijah, Ptuju, Kočevju itd. V letu 1946 je sedanji predsednik SKUD »France Prešeren« tov. Janko; Hočevar zbral v sindikalni podružnici živilcev okrog sebe nekaj delavcev, ki so imeli veselje do tamburice, in pričel s prvimi vajami. Izredna vztrajnost zborovodje, kakor tudi vnema učencev je v *prav kratkem času izoblikovala tamburaški zbor ček, ki je — vesel prvih uspehov — pridno vadil in številčno stalno naraščal. Delo in vztrajnost sta kmalu rodila sadove, tako da je imel tamburaški zbor, ki je medtem postal sekcija SKUD »France Prešeren«, svoj prvi nastop na proslavi 29. novembra 1948. S tem prvim nastopom, ki je tedaj vsekakor uspel, tamburaši sami niso bili zadovoljni. Zaradi tega so neumor- no vadili in uspeh ni izostal. Zboro- vodja tov. Hočevar je bil s svojim uspe- hom lahko zadovoljen, kajti tamburaški zbor je pričel pogosto nastopati na raznih proslavah in prireditvah naših množičnih organizacij v Celju in izven Celja, kakor tudi pri gozdnih, hmelj- skih in drugih delovnih brigadah. Takih povsem brezplačnih nastopov beležijo Prešernovi tamburaši v zadnjih treh letih nekaj preko okrogle stotine. V službeni odsotnosti tov. Hočevarja je vodil tamburaški zbor tov. Karlov- šec, sedanji kapelnik Prešernove godbe na pihala. Ko se je vrnil tov. Hočevar iz Ljubljane, je tamburaški zbor na- rastel na 30 članov. Posvetil se je resnejši koncertni glasbi in priredil po marljivem študiju izven Celja vrsto uspelih koncertov. Posebno je uspel koncert v Ljubljani, o katerem je bila napisana v Ljubljanskem dnevniku zelo pozitivna kritika. Tako se je spremenil tamburaški zbor v tamburaški orkester. Tamburaški orkester SKUD »France Prešeren« se je udeležil tudi že več tekmovanj, ki so jih prirejale glasbene sekcije kulturno-prosvetnih društev v Sloveniji, tako v okrajnem kakor tudi v republiškem merilu. Pri zadnjem tek- movanju ob proslavi 10 letnice OF je tekmovalo v vsej republiki Sloveniji večje število tamburaških orkestrov in zborov. Med temi je bil takrat ocenjen orkester SKUD »France Prešeren« kot najboljši. V ponedeljek, dne 12. t. m. je priredil tamburaški orkester pod vodstvom di- rigenta Janka Hočevarja prvi večji koncert v Celju. Na sporedu, ki je vse- boval od venčka narodnih tudi zahtev- nejše koncertne komade, so bili zasto- pani predvsem slovenski in hrvatski skladatelji. Pripomniti je treba, da je bil koncertni program vešče izbran in skrbno naštudiran. Tamburaški orke- ster je od uspelega lanskega tekmova- nja še zelo napredoval. Orkester je sedaj dobro vigran in zveni polno kot strnjena celota. Ritem mu je lahak, tako da obvlada tudi že težje prehode brez posebnih težav. Izredno prijetno pa je poslušalce presenetila dovršena dinamika, s katero so bile podane vse točke koncertnega programa. Znano je, da je med tamburaškim orkestrom ve- čina članov, ki imajo od poklicnega dela žulj a ve roke. Zato sta lahko tako dirigent kakor tudi orkester z doseže- nim uspehom na tem koncertu še prav posebno zadovoljna. Koncert je obsegal tri dele. Prvega in tretjega je izvajal tamburaški or- kester, v drugem delu pa je nastopil harmonikarski zbor SKUD »France Prešeren«, ki je štel 11 članov pod vod- stvom tov. Cirila Rakuše. Kakor tam- burica je tudi harmonika naš ljudski inštrument, ki se je pa danes v svetu in tudi že pri nas uvrstila v resnejšo koncertno glasbo. Ne glede na razna mnenja o harmoniki je resnica ta, da godbo harmonike, posebno še godbo harmonikarskega zbora, ljudje zelo radi poslušajo. Harmonikarski zbor si je iz- bral pet zahtevnejših komadov domačih in tujih skladateljev. Vse točke so bile dobro izvedene in podane, dinamika, s katero je zbor podajal, je bila pre- pričljiva. Ce pomislimo, da so ti har- monikaši pionirji in mladinci v starosti od 10 do 18 let, lahko od njih še mnogo lepega pričakujemo. Ni namen podati tu o celotnem kon- certu strokovno oceno, to bi naj storil glasbeni strokovnjak, kar bi bilo v ko- rist nadaljnjemu delu obeh kulturno- prosvetnih kolektivov. Koncert je bil prirejen v okviru pro- slave 500 letnice mesta Celja. Obisk ni bil prav zadovoljiv, saj je bilo zase- dene komaj nekaj nad polovico dvo- rane. Napovedovalec je pravilno pri- pomnil, da je v dvorani videti zelo malo tistih, ki bi bili dolžni, da tako prireditev obiščejo. Med odrom in dvo- rano pa je bila že s prvo koncertno točko ustvarjena tista prisrčna pove- zava, ki jo je ob takih prilikah sicer tako težko doseči. Poslušalci so od točk« do točke prav do konca koncerta spon- tano izražali svoje zadovoljstvo. To p* je bila tudi za oba dirigenta in vse iZ' vajalce lepa nagrada. Bil je to res le? in prijeten naš večer. gtev. 20 »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 17. maja 1952 Stran 3 Iz Celja... STO LET POD ISTO ZASTAVO Tu v Celju nismo šli mimo dogodka, j[i ga za človeštvo predstavlja Med- narodni dan Rdečega križa. Osmega maja, ki je določen za med- jiarodni praznik RK, je bila v Celju prisrčna svečanost v sejni dvorani MLO. jjavzoči so bili predstavniki ljudske oblasti in množičnih organizacij, kakor tudi številni člani Rdečega križa. Pro- glavo so otvorili s štirimi recitacijami podmladkarjev RK. O pomenu in razvoju RK v svetu je govoril predsednik MO RK tov. Godler H/[artin, ki je opisal dolgo in za člove- gtvo tako koristno pot od prvih začetkov te človekoljubne organizacije do velike in močne armade borcev za mir in olai- gevalcev človeškega trpljenja. Orisal je zgodovino razvoja RK po vsem svetu, posebej pa je označil razvoj RK v Slo- veniji in njegovo vlogo v času NOB. ^0 organizacijo so že v preteklosti vo- dile napredne sile, ki jim je lepše živ- ljenje človekovo najbolj pri srcu. »Rdeči križ,« je dejal govornik, »je nepolitična organizacija, vendar ima pri nas posebno vlogo. Ker se vsa naša država, vse naše politične organizacije in državno vodstvo vztrajno borijo za jnir, je potrebno, da pri teh naporih sodeluje tudi naš Jugoslovanski Rdeči križ. Mi sledimo besedam velikega Pre- šerna: Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, ko, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan.« Že sto let nas pod isto zastavo druži želja za mirom, v vojnih vihrah pa nas druži v medsebojni ljubezni, požrtvo- valnosti in pomoči. V CELJU SO NAS OBISKALI LJUBLJANSKI LITERATI . Malo je v Celju mladine, za katero vemo, da stopa v vrste književnih de- lavcev. Vendar tolika življenjska raz- gibanost ne more mimo nje brez sledu in zato je verjetno, da se še skrivajo mlade oči, ki gledajo v svet. A če ga hočejo zares spoznati, morajo iz skriva- lišč, m-orajo meden j. Prvi tak poskus, izvabiti mlade knji- ževnike in jih uvesti med ljudi, je bil nastop Ljubljančanov. Sam spored je minil v prijetnem na- vdušenju. Brali so svoja dela Svete, Jerina, Drganc, Gantar, Konjar, Selan, Abram, Kavčič, Pečetova, Skorjančeva in Hudiček. V poeziji in spisih se poznajo sledovi grozot minule vojne, razgibanost da- našnjega življenja, pomladno-ljubezen- skega navdušenja, skozi vse to pa je čutiti iskanje skritega, iskanje odgovo- rov, ki jih zahtevajo življenjska vpra- šanja. Čutiti je sicer še ponekod okor- nost v izražanju in v iskanju prispodob, a mnogo je takega, da človeka stisne pri srcu in mu vtisne svoj pečat. Da pa ne bi večer ostal brez posledic in da bi dosegel namen, seznaniti celj- ske z ljubljanskimi mladimi literati, so po sporedu ostali ti skupaj, se v raz- govorih pomenili marsikaj. Ljubljančani so povabili Celjane, da jim vrnejo obisk, poleg tega pa so jih navdušili tudi za sodelovanje pri reviji »Mladi obrazi«, k| bo naslednje leto odločilno 2aorala v svet. B. Z. OLEPŠEVALNO DRUŠTVO V CELJU 8i je zadalo obširen delovni program, ka- teri je razdeljen v gradbenem, gospodarskem, propagandnem, kulturno-prosvetnem, zgodo- vinsko-umetnostnem in v higiensko-zdrav- stvenem odboru. Društvo namerava v okviru proslav za 500-letnico mesta Celja uresničiti predvsem obnovo in negovanje cvetličnih na- sadov ter gredic na vseh vrtovih pred celjski- mi šolami in hišami, ki imajo vrtove. Lepo je medtem že urejena parcela v ulici XIV. divizije. Popravljene bodo steze in pota na griču nad mestnim parkom. Na Reiterjevem hribu bodo urejene vse razgledne točke, zno- va bodo na hribu urejene ograje in klopi. Za plakatiranje bo Olepševalno društvo po me- stu postavilo več novih ličnih reklamnih ta- bel. Za kulturnejšo prodajo časopisov bo po- skrbela uprava »Slov. poročevalca« in posta- vila kiosk na celjski tržnici. Načrt je tudi letos oskrbeti adaptacijska dela na razvali- nah Starega gradu, ki iz dneva v dan bolj propadajo in je skrajni čas, da se k tem de- lom pristopi, ako hočemo ohraniti to za Ce- lje tako značilno starino pred nadaljnjim razpadanjem. Na grajskem dvorišču bi se mo- rale zasipati jame, katere je povzročalo bom- bardiranje in obnoviti starinski vodnjak na dvorišču, ki je bil poškodovan po bombah. Na Friderikovem stolpu se morajo zazidati razne vrzeli, ki so že nevarne za obiskovalce. Torej na vseh koncih in krajih dovolj nalog. Želeti je le, da se bo Olepševalnemu društvu vse te naloge posrečilo uresničiti. M. č. SLUŽBA IN DRUŽBA To velja tudi za natakarje. Natakarju ne bodi mar kakšna je družba gostov, je vesela ali čemerna. Da bi natakarji posegali v raz- položenje ljudi in z neukusnimi šalami sku- šali kaj zabeliti, je tvegano. Tega naj si bo svest natakar v Samskem domu (novi natakar), ki je gostu, ko je poleg vina zahtevali še vodo, takole povedal: — Bom že naročil gasilce. — To je pač višek vljudnosti. TO PETSTOLETNICI NI V ČAST Edino stranišče v Celju, namenjeno »široki uporabi« je pred kolodvorom, zato bi bilo prav, če bi vsaj to bilo v redu. Ker pa v tem času ljudje nimajo več nahoda, je zanje precej mučno hoditi tam okoli, kaj šele, da bi se podali v tisto »vonjavo« beznico. Če nam gre za lepoto, snago in privlačnost mesta Celja ob svečani Petstoletnici, potem vsekakor ne bi smeli štediti z razkuževal- nimi sredstvi. Tudi pogostejša škropitev ulic ne bi bila odveč. VSE OB SVOJEM ČASU Praznitev straniščnih jam je vsekakor po- trebna. Vendar vse ob svojem času. Ni dolgo od tega, ko so praznilci postavili svoj voz natančno pred trgovsko podjetje z živili (bivši Meinl) in z vnemo izvrševali svoj posel, medtem ko so gospodinje kupovale živila v trgovini in si z robci mašile nosove. Na vso »srečo« so takrat mimo hodili tudi neki tujci, ki so zmigovali z glavami: — "Pri nas tega ne delajo podnevi. — Če znajo drugod drugače, zakaj ne bi pri nas tudi drugače uredili. — SODNA KRONIKA OKRAJNEGA SODIŠČA V CELJU Cepin Ivan iz Pilštanja je v gostilni Ko- lar v Lisičnem v prepiru udaril Frančiške Zidar in jo na glavi lahko poškodoval. Za kazen bo plačal 3000 dinarjev. — Tovarniški delavec Ivan Trupkovič je 15. 2. 1952 v go- stilni Maruša v Celju brez povoda napadel in z nožem zabodel v hrbet Antona Marušo ml. ter ga telesno poškodoval. Tri mesece zapora mu jo plačilo. Istega dne je v isti gostilni cinkarniški delavec Josip Pajnogaš z nožem napadel in poškodoval delavca Karla Bizjaka. Tudi Pajnogaš bo sedel 3 mesece za rešet- kami. — Višji gospodarski pomočnik brez zaposlitve Milan Zilli in rudniški delavec Martin Čakš sta 29. 2. 1952 v bližini kamno- loma v Polulah pri Celju izzvala prepir z zakoncema Antonom Cvetrežnikom in nje- govo ženo Marto. V prepiru sta z nožem težko poškodovala Antona Cvetrežnika, da je obležal nezavesten, lahke poškodbe pa sta prizadejala njegovi ženi Marti. Milan Zilli je dobil 1 leto in 6 mesecev, Martin čakš pa 8 mesecev zapora. — Uslužbenka v Tkalnici hlačevine v Celju Zinka Toplišek je 22. 8. 1951 v pisarni železniške postaje v Celju vzela iz ročne torbice souslužbenki Ljudmili Verdnik 1600 industrijskih bonov. Nekega dne v jeseni 1951 je v pisarni železniške po- staje v Celju s pomočjo uslužbenke Ljud- mile Verdnik, ki jo je zavedla v zmoto, češ da dela zgolj prepise spričeval, na- pravila troje spričeval o dovršitvi 7. in 8, razreda realne gimnazije v Celju in matu- ritetno spričevalo ter nato 9. 1. 1952 v Žalcu ta spričevala predložila upravnici Mestne le- karne Erni šubic ob priliki vložitve prošnje za sprejem v službo, čeprav ni obtoženka ni- koli posečala ali dovršila višjih razredov gi- mnazije. Obsojena je bila zaradi tatvine in ponarejanja javnih listin na 6 mesecev za- pora. — Tekstilni delavec Jože štrozal ml. iz Braslovč je 21. 12. 1951 v poslovalnici Okrajnega magazina v Braslovčah zagrabil Alojza Rojnika, hoteč ga izvleči iz posloval- nice pod pretnjo, da ga bo ubil, 24. 12. 1951 pa je v pisarni postaje LM v Braslovčah ža- lil dežurnega miličnika Jurija Polutnika. En mesec brezplačnega bivanja za rešetkami mu je plačilo. M. Č. OBSOJEN ZARADI SOVRAŽNE PROTI- DRŽAVNE PROPAGANDE Pred okrožnim sodiščem v Celju se je za- govarjal 42-letni izučeni pekovski pomočnik Ludvik Zatler, zaposlen v Cinkarni, zaradi sovražne protidržavne propagande, ki jo je od meseca maja 1950, zlasti pa v letu 1951 ob prlik, ko je prihajal v zadružno pekarno na Trgu mučenikov v Celju in na drugih jav- nih mestih pred delavci in drugimi osebami širil s tem, da je klevctal partijske in oblast- no funkcionarje, da ne znajo voditi države, da samo zapeljujejo narod, da smo popolno- ma odvisni od Amerikancev, da se bo Slove- nija odcepila od FLRJ, da bodo prišli Rusi in napravili red, da se bo Jugoslavija raz- delila, da ni prav, da v naše tovarne priha- jajo tuji strokovnjaki itd. Z namenom, da bi izpodkopal oblast delovnega ljudstva, go- spodarski temelj socialistične graditve in da bi razbil bratstvo in enotnost narodov FLRJ, je delal propagando proti državni in družbeni ureditvi in političnim ter gospodarskim ukre- pom ljudske oblasti. Zakrivil je kaznivo de- janje sovražne propagande. Obsojen je bil na Z leti in 5 mesecev strogega zapora. M. Č. V zadnji številki smo poročali, da je bil obsojen delavec Jože Babic (pravilno Rabič) zaradi tatvine v Šmarjeti pri Celju na 9 let strogega zapora. Objavo popravljamo v to- liko, da je Rabič bil že prej kaznovan za razno tatvine na 8 let zapora. Ko je pa kazen prestajal, je pobegnil ter je zaradi ponovne tatvine bil kaznovan pri državnem sodišču v Celju z 1 letom zapora, skupaj torej 9 let. Nudimo vam vse vrste votlega in brušenega stekla, porcelan, kera- miko — Izvršujemo vsa steklarska dela — Izdelujemo okvirje, ogle- dala in brusimo šipe — Strokovna in solidna izdelava! — Oglejte si našo bogato zalogo r naši poslo- valnici! Ob polstoletnici mesta Celje CELJE v maju Pretekli petek je imela sestanek pro- pagandna komisija odbora za proslavo petstoletnice Celja, ki je določila čas in vrstni red prireditev in drugih vprašanj proslave v mesecu maju. Komisija je izbrala najboljše umetniške fotografije mesta Celja. Izbrala je 7 fotografij, iz- delek foto Pelikana. Fotografije je ko- misija odkupila in jih bo založila za razglednice. Del teh razglednic bo na najboljšem fotografskem papirju, druge pa bodo tiskane. Tako bomo v Celju imeli dobrd izbiro razglednic. V maju bo iz tiska izšel tudi centralni lepak obletnice. Eksport projekt bo izdelal prospekt mesta Celja in okolice v več jezikih, nakar bodo ti prospekti poslani v inozemstvo. V pripravi je poleg tega še brošura, ki bo vsebovala opise go- spodarske zgodovine Celja daleč v pre- teklost. V maju bodo v Celju naslednje pri- reditve: Dne 14. V. je imel pevski zbor »Ivan Cankar« koncert. Deset dni po- zneje, na večer pred rojstnim dnevom: maršala Tita, bo koncert godalnega or-i kestra istega društva. Ljudska univerza bo v tem mesecu priredila predavanje o petstoletnici. V maju pa bo tudi pro- menadni korzo. Dne 11. maja je bila v čast obletnice £rya lahkoatletska prireditev. Komisija je z veseljem ugotovila, da bodo celjski fotografi, državni in privatni sektor, organizirali v naslednjem mesecu ali najkasneje v juliju fotografsko razstavo. Razstava bo imela dvojni karakter. Prvi del bo prikazoval gospodarski raz- voj mesta, drugi pa čisto umetniško fotografijo. Pred uprizoritvijo „VIA MALE" Gledališka skupina KUD »Koželj-Rogl«, je imela v enem letu svojega obstoja že velike uspehe. Ta neumorni amaterski kolektiv je pokazal zares redko vztrajnost in željo, da bi se čim pogosteje pokazal na odru. Poleg te lastnosti se vse bolj uveljavlja tudi skrb za kvalitetnejšo igro in dober repertoar. Repertoar te družne je bil po izbiri bolj »la- hak« in prav je tako, saj se mestno gledališče in Ljudski oder ukvarjata z resnejšimi, kla- sičnimi ni težjimi stvarmi. Zato je prav, da so tokrat poskusili nekaj težjega. V času, ko se pripravljamo, oziroma že slavimo petstoletnico mesta Celja, se je dru- žina odločila za uprizoritev John Knittlove »Via Male«. Igro je zrežiral Vernik, ki se pridno udejstvuje tudi pri Mestnem in Ljud- skem gledališču. Dodati je treba pred uprizoritvijo še to, da bo zaradi odsotnosti igralca Pšeničnika, v vlogi Niklausa gostoval član Mestnega gle- dališča Janez Škof. SLICICE=IZ-PLANINE (Konec) \ Poglejmo, kako delajo tu množične organizacije. Medtem ko AFŽ »sladko« spi — radoveden sem, ali jo bo kdo^ zbudil — so ostale množične organiza-i cije kot OF, LMS in ZB delavnejšeJ je imela 27. aprila — dan ustano-j vitve OF — svečano sejo, na kateri so' pregledali dosedanje delo, pa tudi spre- jeli sklepe o bodočih nalogah. Pred nedavnim je bil občni zbor ZB, katerem so najzaslužnejši sodelavci ^ NOB pa tudi svojci padlih prejeli Odlikovanja. Na tem zboru so tudi skle- nili, da bodo do Dneva vstaje, 22. julija, postavili spomenik padlim borcem. V Qanstvo, v tem je treba to organizacijo prav pohvaliti, so sprejeli vse tiste, ki ^ajo za sprejem pogoje. Napaka tega občnega zbora pa je bila, da ni obrav- naval konkretnih nalog o bodočem delu Organizacije. Na Planini imajo tudi kmetijsko de- lovno zadrugo, o kateri smo že večkrat orali, žal nič kaj razveseljivega. V njej še vedno nahajajo člani, ki se skri- lo pod tem imenom, živijo pa kot ^etje, ki niso imeli oddaje, niso pla- ^^vali d:avkov in niso izvrševali nobe- dajatev na gospodarskem področju. *^arsikdo je bral mariborski »Toti list«, ^ je pisal, da je planinska KDZ molzna va, ki jo planinski zadružniki mol- ^ejo. Omembe vredno pa je to, da so med ^^iružniki tudi taki, ki razumejo na- ?"^ CEI^JK : ENOTNOST (LjublJ.) 13 : S V drugi finalni tekmi, ki je odločala o bo^ dočem prvaku Slovenije, je moštvo Celja petimi goli razlike premagalo svojega rivalaj Enotnost iz Ljubljane. ] Nekaj sto gledalcev je zvabilo lepo vremej na Glazijo, da podprejo svoje moštvo v bor-j bi za najvišji naslov. Mirno lahko rečemo, da je bila to borba dveh res zagrizenih na- sprotnikov, dveh, ki sta vedela, za kaj gre. Tudi tokrat je klonila Enotnost nekaj bolj- šim Celjanom, ki so pa vložili res vse sile, da so tudi tokrat zmagali. Kako je šlo? Enotnost se je prva znašla, povezala svoje vrste in tudi pretresla domačinom mrežo. Do 4:1 je bila igra v rokah Enotnosti, potem pa nenaden preokret. Domačini so zaigrali kakor je treba in znajo. Rezultat je bil kmalu izenačen in z enim golom prednosti sta moštvi odšli na odmor. V drugem polčasu je igra še pridobila na tempu. Obe moštvi staj se borili do skrajnih mej. Že je začela po-j jemati brzina, igralci Enotnosti so bili d« skrajnosti izčrpani in njihova moč je jelju naglo padati. Celjani so ravno sedaj poka-| zali, da so še pri močeh. Z lepimi in hitrimi prodori so višali rezultat in si priborili lepd zmago. Zmago so res zaslužili, zaslužili s