Prenovljena stoletna šola v Voklem. Odprli so jo v soboto popoldne — Foto: F. Perdan
Naročnik:
Leto XXVII. Številka 10
SZDL Loka
Ustanovitelji: obč. konference
in Trtif	Radovljica, Šk
kr.K,"~ Izdaja CP Gorenja - nJ^„ lavni. tednik Anton Miklavčič Odgovorni urednik Albin Učakar
GLASILO SOCIALISTIČNE
Kranj, sreda, 6. 2. 1974 Cena 70 par
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarji* 1960 trikrat tedenskp. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah
8. februar slovenski kulturni praznik
JESENICE
kult. slovenskem kulturnem prazniku, ,8. februarju, bodo jeseniška jp ' nur"a skupnost, amatersko gledališče ter družbenopolitične organizacije LiiiKi občl,ne organizirale 7. februarja ob 19. uri v dvorani gledališča recital turnp ~~ SP m slovenske ljubezenske lirike. V uvodnem nagovoru bo o kul-Grošelj Prazniku sPregovoril predsednik občinskega sindikalnega sveta Anton
ohkW^turna skupnost Jesenice je za 8. februar pripravila prost vstop za vse šernoviH ™erno.ve in Finžgarjeve rojstne hiše, ob prazniku pa bo v Pre-HiitoJio D0nl J1 tudi dovolj značk s Prešernovim likom, razglednic in repro-
8 f ?rešer.novo Podobo ter Prešernove poezije, oktet DPn3QJaob,16- uri v Vrbi krajša proslava, na kateri bo sodeloval gimnazi £vobode France Prešeren iz Žirovnice ter recitatorji jeseniške ških Stud' £?rnu 'n o njegovem delu pa bo spregovoril eden izmed jeseni-vH;„x Uaentov- so Pred nedavnim ustanovili na Jesenicah svoj klub in se že vključujejo tudi v kulturno življenje občine.
PODold3 prazn,v bo v dvorani gledališča nastopil tudi Slovenski oktet, in sicer ska 7vp 6 l3 ^ence šol, zvečer pa za odrasle. Koncerta bo organizirala občin-
j^za kulturno-prosvetnih organizacij, kateri T k° j^urneni prazniku, 9. februarja, bo na Zabreznici proslava, na priredit«; u Predstavili besedni ustvarjalci, oktet žirovniške Svobode, na P ireaitvi pa bodo podelili tudi zlate bralne značke.
D. S.
6.	februar, sreda;	KRANJ
ob 19 30nprrsŠernOV Večer v Naklem;
ob 20 „r 6p "°V VeČer v Žabnici;
rresernov večer v Mavčičah, na Jezerskem in na Visokem.
7.	februar, četrtek;
Doiet^ r!8' iUri komemoracija pri pesnikovem grobu v Prešernovem gaju;
ob Piqln °r France Prešeren in učiteljski pevski zbor S^ane Žagar; Primes k i Se* začne Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču;
ob 20 u (S1°vensko narodno gledališče Maribor); občine Kranj™ ert Akademskega pevskega zbora v dvorani skupščine
8.	februar, petek;
fncr,™ 18y uri otvoritev razstave Podobe naših prešernoslovcev v Cerkljah <osn°vnaš0la Davorina Jenka);
rano, i vur' recital »Prešernove balade in romance« na Primskovem (dvorana zadružnega doma);	.	A
Nadaljevanje na 16. str.
Zdaj še osma šola
S sobotno otvoritvijo nove osnovne šole v naselju Vodovodni stolp v Kranju sta bili izpolnjeni dobri dve tretjini programa gradnje šol in vrtcev v kranjski občini. V tem šolskem letu je to osma nova šola v občini.
Šola ima 22 učilnic, telovadnico, kuhinjo in druge prostore. V kuhinji bodo pripravljali kosila za vse kranjske osnovne šole. Razen tega pa je v šoli tudi vrtec, kjer je prostora za 60 otrok. Gradnja tega vzgojno-izobraže-valnega objekta, ki ga je projektiral inž. arh. Roman Zaletel, zgradilo pa Splošno gradbeno podjetje Projekt, je veljala okrog 18 milijonov dinarjev.
V ponedeljek se je v šoli že začel pouk. Vanjo se je preselila tudi šola Simona Jenka, ki je začasno odstopila polovico stare šole Ekonomsko-admini-strativnemu šolskemu centru.
XIII. mednarodni spomladanski sejem od 12. do 71. aprila 1974
Ameriško letalo DC-8, kije v ponedeljek pripeljalo na Brnik iz Amerike za Ljubljanske mlekarne 90 krav in 2 bika. Več o nenavadnem dogodku v sobotnem Glasu.

Foto° F°PerJli 0m0Vn0 šol° v naselJu Vodovodni stolp v Kranju. Ob otvoritvi je bil krajši kulturni program.
Voklem
varstvo otrok. Obnova te stoletne šole je veljala okrog 1,4 milijona dinarjev, del sredstev so prispevali tudi vaščani.
A. Ž.
Prenovljena šola v
Minulo soboto popoldne se je za prebivalce Voklega, Vogel j in Prebačevega zgodil pomemben dogodek. Odprli so prenovljeno osnovno šolo v Voklem, ki je podružnica osemletke v Šenčurju. Stoletna stavba je preurejena
in povečana, zato bodo zdaj otroci Voklega, Vogelj in Prebačevega imeli v njej sodobnejši pouk.
Šola ima dve novi učilnici, kuhinjo, sanitarije, garderobe, telovadnico, centralno ogrevanje in opremo. Razen tega so v šoli uredili tudi prvi vrtec v vasi, poskrbeli pa bodo tudi za šolsko
Še dva zbora
Zdaj so že štirje zbori zvezne skupščine sprejeli predlog nove ustave SFRJ in predlog ustavnega zakona za njeno uresničitev. Konec minulega tedna sta namreč dokumenta soglasno sprejela še gospodarski in družbenopolitični zbor zvezne skupščine.
Letos več žice
V	našem največjem topilni-škem bazenu Bor letos ne predvidevajo večjih povečanj proizvodnje v primerjavi z minulim letom. Tako bodo katodnega bakra proizvedli 145 tisoč ton (toliko kot lani), v enakem razmerju pa bo tudi proizvodnja zlata, srebra in selena. Najbolj se bo proizvodnja povečala pri bakreni žici. Letos namreč ta obrat ne bo več v poskusni proizvodnji.
Še 67 milijonov
Celotna vsota razpisanega posojila za progo Beograd— Bar in luko Bar (dobrih 900 milijonov dinarjev) bi morala biti vplačana najkasneje do 30. septembra lanu Del vpisnikov posojila, med njimi tiste delovne organizacije, ki so vpisale najvišje zneske, še niso plačali svojih obveznosti. Zato so rok za vplačilo posojila preložili na 31. marec letos. Od skupnega zneska 922,4 milijona dinarjev je bilo do 21. januarja vplačanih 855,3 milijona dinarjev, z deviznimi vplačili pa 858,7 milijona dinarjev. Manjka torej še 67 milijonov dinarjev.
30-letnica OZNE
13. maja bo preteklo 30 let, ko so na ukaz vrhovnega komandanta NOV J tovariša Tita ustanovili v Drvarju oddelek za zaščito naroda (OZNA) jedro naše varnostne službe. Predsednik republike Tito je prevzel pokroviteljstvo nad to proslavo. Za letošnjo proslavo dneva varnostne službe so že ustanovili svečan odbor, ki ga bo vodil predsednik ZIS Dže-mal Biiedič.
Rekorden izvoz
Celjska Cinkarna, ki namerava letos izvoziti za več kot 18 milijonov dolarjev, kar je za skoraj 10 milijonov dolarjev več kot lani, je januarja izvozila že 1,762.300 dolarjev. To je za Cinkarno svojevrsten rekord, vendar bodo med letom izvoz kot kaže še povečali. Aprila bo namreč začela normalno obratovati tovarnd titanovega belila. Predvidevajo, da bodo samo titanovega dioksida izvozili za več kot 7 milijonov dolarjev.
Mleko bo dražje
Izvršni odbor podpisnikov sporazuma o poslovnem sodelovanju in oblikovanju cen goveda, mesa, mleka in mlečnih izdelkov je pripravil dva programa za spremembo cen mleka. Po prvem bi se cene mleka in mlečnih izdelkov povečale za 32 odstotkov, po drugem pa za 25,7 odstotka. Predloga so živinorejci poslali republiškemu izvršnemu svetu.
Dodaten obrok
Ze letos ali najkasneje v prvi polovici prihodnjega leta morajo delovne organizacije preskrbeti dodaten brezplačen obrok hrane vsakemu delavcu. Takšen sklep so sprejeli na posvetovanju republiškega sveta zveze sindikatov Srbije.
Orjak
V	koprski luki je pristal 95.000-tonski liberijski tanker Burman Jet, ki je pripeljal iz Sirije 60.500 ton nafte za Madžarsko. Del nafte bodo iz-tovorili v Kopru del pa v Plo-čah, ker v Kopru ni dovolj rezervoarjev. Ta tanker, ki je dolg 265 metrov, je največja ladja, kar jih je doslej pristalo v koprski luki
Spet združitev
Crvena zastava iz Kragu-jevca in tovarna motorjev 21. maj v Beogradu naj bi se letos spet združili. Menijo, da bi z združitvijo uskladili razvojne zmogljivosti, združili investicije in skupaj prevzeli riziko v proizvodnji.
Sreda, 6. februarja 1974
Rokovnik o poteku volilnih aktivnosti
Jesenice
Izvršni odbor republiške konference socialistične zveze je minuli teden razpravljal o volilnih pripravah in med drugim sprejel tudi rokovnik za izvedbo pred-kandidacijskih, kandidacijskih in volilnih opravil. Ker bodo temu rokovniku zaradi usklajene akcije morali prilagoditi svoje akcijske programe oziroma rokovnike za izvedbo volitev tudi v občinah, objavljamo nekatere pomembnejše naloge.
Do 15. februarja bo seja republiške kandidacijske konference, seje občinskih kandidacijskih konferenc pa morajo biti do 20. februarja. Od 22. do 28. februarja morajo biti razširjene seje vodstev osnovnih organizacij sindikata oziroma krajevnih organizacij SZDL.
Do 21. februarja je predviden sprejem zvezne ustave in zakona o volitvah. Republiška ustava naj bi bila sprejeta do 27. februarja, občinski statuti pa do 5.
marca. Razen tega naj bi bili do 5. marca sprejeti tudi statutarni sklepi oziroma statuti temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Seje temeljnih kandidacijskih konferenc morajo biti med 3. in 12. marcem, druga seja občinske kandidacijske konference pa mora biti do 15. marca.
Do 28. oziroma 31. marca morajo biti končane volitve članov delegacij v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih oziroma volitve članov delegacij v krajevnih skupnostih in delovnih skupnostih kmetijske dejavnosti.
Druga seja republiške kandidacijske konference bo do 15.
JIJS* rila.
apni
Do 30. aprila se morajo na prvi seji sestati občinske skupščine. Prva seja vseh zborov slovenske skupščine mora biti do 10. maja, prva seja vseh zborov zvezne skupščine pa do 15. maja.
Samoupravna interesna skupnost PTT
Delavski svet Podjetja za PTT promet Kranj je sklenil, da zaradi povezovanja in usklajevanja splošnih družbenih interesov na področju PTT prometa pozove nekatere upo-
Skupščina ZRVS Radovljica
Pred štirinajstimi dnevi je bila v Radovljici druga redna skupščina zveze rezervnih vojaških starešin, na kateri so razpravljali o delu v zadnjih letih, sprejeli program dela za prihodnje in izvolili novo vodstvo. Za predsednika občinskega odbora ZRVS Radovljica je bil ponovno izvoljen Boris Robič.
Na seji skupščine so poudarili, da je treba v prihodnje posvetiti večjo skrb idejnopolitičnemu in vzgojnemu izobraževanju rezervnih vojaških starešin. Razen tega jih je treba seznanjati z oblikami samozaščite. Ugotovili so tudi, da so tehnično-orientacijski pohodi po krajevnih organizacijah ZRVS v večini dobro uspeli. Res pa je, da nekatere krajevne organizacije še vedno nimajo potrebne opreme in bo v prihodnje zato za njihovo dejavnost treba zagotoviti več denarja. Sklenili so, da bodo občinski konferenci zveze komunistov priporočili naj ustanovi aktiv komunistov ZRVS. Razen tega bodo letos ustanovili tudi aktiv mladih članov ZRVS. C. Rozman
Boljše sodelovanje z zamejskimi Slovenci
Komisija za odnose ?. zamejskimi Slovenci pri občinski konferenci socialistične zveze v Radovljici je konec januarja ocenila dosedanje sodelovanje z zamejci v Avstriji in Italiji. Ugotovili so, da lani to sodelovanje ni bilo tako živahno in da kljub želji ni preraslo izmenjav posameznih kulturnih skupin in društev. Zaradi pomembnih nalog, ki v prihodnje na tem področju čakajo socialistično zvezo in druge organizacije, so na seji predlagali, da bi v občini ustanovili širši odbor ali pa konferenco za odnose z zamejskimi Slovenci in za sodelovanje z drugimi jugoslovanskimi narodi.
V prihodnje bi morali navezati še tesnejše stike s kulturnim društvom zdomcev Bled v Essnu, doma pa z Varaždinom in s prijateljskima srbskima občinama Sviljanac in Brus. Razen tega je komisija predlagala, da bi se v prihodnje tudi na Gorenjskem tesneje povezali tisti organi, ki se ukv j-jajo z odnosi z zamejskimi Slovenci.	JR
rabnike in družbenopolitične organizacije na Gorenjskem k sodelovanju za ustanovitev temeljne samoupravne interesne skupnosti. Za to se je odločil po predhodni obravnavi dopolnil zvezne in republiške ustave, družbenoekonomskih izhodišč za organizacijo samoupravnih interesnih skupnosti in na podlagi zaključkov političnega aktiva združenega PTT podjetja Ljubljana.
Samoupravna interesna skupnost bi med drugim skrbela za enoten in usklajen razvoj PTT omrežja na Gorenjskem, za izgradnjo novih zmogljivosti, za pospeševanje organizacije tehnološkega procesa in uvajanje najsodobnejših dosežkov tehnike na tem področju, za tesnejšo povezavo PTT prometa z industrijo, znanstveno-raziskovalnimi organizacijami in zavodi itd.
Da bi čimprej ustanovili samoupravno interesno skupnost so 24 delovnih organizacij, zavodov in družbenopolitičnih organizacij na Gorenjskem povabili, da izvolijo svojega delegata za iniciativni zbor. Ta zbor bo po sprejetem akcijskem programu izvolil iniciativni odbor, ki bo pripravil gradivo za ustanovno skupščino samoupravne interesne skupnosti PTT prometa za Gorenjsko.	A. Z.
Občinski odbor RK ocenil delo
Prejšnji petek je občinski odbor rdečega križa Radovljica na redni seji ocenil lansko dejavnost občinske organizacije in njenih organov in sprejel delovni in finančni načrt za letos. Lani je občinska organizacija organizirala številne akcije: krvodajalske, zdravstveno-prosvetno vzgojo, strokovno usposabljanje članov, usposabljanje voznikov motornih vozil, zbirala obleke in obutev ter pripravila razne proslave in prireditve. Največ uspehov pa so dosegli v krvodajalskih akcijah, saj je darovalo kri 1560 občanov, kar je precej več od predvidenega števila.
Posebej so opozorili, da je bilo pri organizaciji krvodajalskih akcij v zadnjem času več tehničnih težav. Čas akcij ni bil najbolj primeren, neusklajeni pa so bili tudi dogovori o prevozih. Zato si bodo prizadevali, da v prihodnje ne bo prihajalo do takšnih in podobnih napak.
Poudarili so, da bi bilo delo v minulem letu lahko še boljše, če bi organizacija imela več denarja. Lani so namreč iz občinskega proračuna dobili le 20.000 dinarjev dotacije. Za letos pa so zaprosili za 65.000 dinarjev.	JR
Ponovno obvestilo o premoženju
Komisija za ugotavljanje izvora premoženja je na zadnji seji radovljiške občinske skupščine podala poročilo o enoletnem delu. Ugotovljeno je bilo, da je bilo v prvem letu pri delu te komisije več težav. Ne le, da na tem področju nimamo nobene upravne ne sodne prakse, tudi številna nerešena strokovna vprašanja in kadrovske težave v drugih organih so oteževale postopek. Razen tega se je pokazala tudi premajhna povezanost s krajevnimi skupnostmi in krajevnimi organizacijami v občini. Skratka, na podlagi nekaterih dosedanjih ugotovitev in pomanjkljivosti bo v prihodnje treba delo te komisije bolje opredeliti.
Na poziv občanom, da predložijo obvestila o premoženjskem stanju,
so lani v radovljiški občini dobili 355 obvestil. Menili so, da je to veliko premalo in da je v občini okrog 1200 občanov, ki bi morali predložiti taka obvestila. Komisija je v prvem letu dobila tudi devet predlogov za uvedbo posebnega postopka za ugotavljanje izvora premoženja. Proti trem obrtnikom so takšen postopek tudi uvedli in dvema odmerili 395.000 dinarjev davka od napovedanega dohodka. Za enega še zbirajo podatke. Noben postopek pa še ni končan, ker odločbe še niso pravnomočne.
Na seji so nazadnje sklenili, da bodo občane ponovno pozvali, da komisiji predložijo obvestila o premoženjskem stanju. Rok za predložitev teh obvestil je 15. april.
A. 2.
Na zadnji seji predsedstva občinske organizacije ZM Jesenice so največ razpravljali o družbenem dogovoru o štipendiranju dijakov in študentov. Poleg članov predsedstva so se seje udeležili tudi predstavniki konference mladih v izobraževanju in člani odbora kluba jeseniških študentov. Prisotni so v razpravi menili, da je družbeni dogovor o štipendiranju pomanjkljiv in da razprave o tem dokumentu potekajo preveč informativno, premalo so predvsem zajete sredine dijakov in študentov iz delavskih družin. Sklenili so, da pripombe na dokument posredujejo ustreznemu republiškemu organu. Poleg tega so na seji formirali skupino, ki bo oblikovala družbeni dogovor o štipendiranju dijakov in študentov v jeseniški občini. Na koncu so sklenili, da svoja stališča o tem dokumentu posredujejo občinski konferenci SZDL in občinskemu sindikalnemu svetu.
V krajevni skupnosti Dovje-Mojstrana so se pretekli teden sestali člani političnega aktiva. Na seji so največ govorili o primernem prostoru za mlade, kjer bi se sestajali v prostem času. Člani političnega aktiva so sklenili, da dobijo prostor v stavbi blizu osnovne šole, ki je že več let neizkoriščena. Ker bo prostor potrebno precej obnoviti, bodo s skupno akcijo zbrali finančna sredstva in material. Z obnovitvenimi deli bodo začeli konec marca.
J. Rabič
Kranj
Kranj, 5. februarja — Opoldne je bila razširjena seja izvršnega odbora občinske konference socialistične zveze. Udeležili so se je tudi predstavniki drugih družbenopolitičnih organizacij. Na seji so razpravljali o predlogu o organiziranosti kranjske občinske skupščine. Ocenili so potek evidentiranja in pregledali doslej evidentirane možne kandidate za družbenopolitični zbor občine. Dogovorili so se tudi za nadaljnji potek akcije pri oblikovanju dokončnega predloga liste. Glede priprav na volitve so posebej razpravljali o predkandidacijskih postopkih v enotni zbor združenega dela in v zbor krajevnih skupnosti.	A. Ž.
Radovljica
Izvršni odbor občinske konference socialistične zveze je v ponedeljek
____ pripravil celodnevni seminar za
predsednike krajevnih koordinacijskih odborov za priprave volitev in za predsednike krajevnih organizacij socialistične zveze v občini. Na seminarju so obravnavali vsebinske, kadrovske, politične in organizacijske priprave na volitve.
Občinska konferenca zveze mladine in radovljiška delavska univerza bosta ob koncu tedna pripravili v Bohinju seminar za vodstva mladinskih aktivov, za člane občinske konference zveze mladine in za člane organov občinske konference. Na seminarju bodo govorili o vlogi mladih v pripravah na 7. in 10. kongries zveze komunistov, o položaju delovnega človeka v združenem delu in vlogi aktivov mladih delavcev ter o drugih organizacijskih vprašanjih.	A. Ž.
Shofja Loka
Včeraj se je sestalo predsedstvo OK ZMS Škofja Loka. Obravnavali so kadrovske spremembe v občinski konferenci in občini, naloge mladinske organizacije pri izpolnjevanju ustavnih dopolnil in pred volitvami in priprave na VII. kongres ZKS in X. kongres ZKJ.
Danes ob dvanajsti uri je sklican posvet predsednikov aktivov mladih delavcev. Posvet bo v Gorenjski predilnici na Trati. Najprej si bodo udeleženci ogledali tovarno, potem se bodo pogovarjali s predsedstvom mladinskega aktiva Gorenjske predilnice in za zaključek poslušali predavanje o delavski kontroli.
Predsednik komisije za splošni ljudski odpor pa sklicuje sestanek komisije v četrtek, 7. februarja, ob 16. uri. Obravnavali bodo gradivo za občinske in regionalne posvete o splošnem ljudskem odporu. Seja bo v prostorih družbenopolitičnih organizacij na Mestnem trgu.
V četrtek, 7. februarja, ob 17. uri je sklican sestanek komisije za idejno politično delo. Predsednik komisije Andrej Perko predlaga za dnevni red razpravo o nalogah mladih pred IX. kongresom ZMS, razpravo o resoluciji za VII-kongres ZKS in pregled sklepov posveta z mentorji mladinskih organizacij na šolah.	-ib
rfi " * w
Trzic
Na zadnjem razgovoru z mladinkami in mladinci, ki so evidentirani kot možni kandidati za delegate in jih je občinska konferenca Zveze mladine v Tržiču predvidela tudi za delo v mladinski organizaciji, so razpravljali o bodoči organiziranosti Zveze mladine v občini. Po delovnih organizacijah bodo delovali aktivi mladih delavcev, ki se bodo povezovali s sindikalno organizacijo. Ti aktivi se bodo na občinski ravni povezovali v konferenco mladih delavcev na čelu s predsedstvom. Razen tega nameravajo v tržiški občini oblikovati še tri specializirane mladinske konference: konferenco mladih v krajevnih skupnostih, konferenco mladih v izobraževanju in konferenco mladih v specializiranih organizacijah-Predstavniki vseh štirih konferenc bodo po sedanjem predlogu tvorili plenum, ki bo najvišji organ Zveze mladine v občini. O predlagani novi organizaciji in kandidatih za delo v organih ZMS se bodo pogovarjali in odločali na bližnjem zasedanju občinske konference ZMS.
Na seji komiteja ZK pa so ugotovili, da je delovanje organizacije v zadnjem obdobju zelo dinamično. To velja predvsem za področje izobraževanja-Organiziran je bil seminar za nove člane ZK, v pripravi pa je politična šola-21. februarja bo zasedanje občinske konference ZKS. Na njej bodo razpravljali o poročilu občinskega štaba za ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela v občini. Predstavniki štaba sedaj obiskujejo delovne organizacije, v programu pa je tudi razgovor o tej problematiki s predstavniki delovnih organizacij in družbenopolitičnih organizacij.	-jk
Kamna gorica samostojna KS
nizacijo krajevne samouprave res bolj preučili. Vprašanje namreč ni tako nepomembno, kot trenutno nekateri mislijo. Res se sicer večkrat dogaja, da se nekateri kraji v posameznih krajevnih skupnostih počutijo nekako odrinjene in menijo, da se problemi hitreje rešujejo v središču krajevne skupnosti. Vendar to še ne bi smel biti razlog za ustanavljanje svojih krajevnih skupnosti-Razpravo bi bilo treba usmeriti v drugo smer. Kako v okviru celotne krajevne skupnosti razrešiti probleme vseh krajev? Za organizacijska razmišljanja v tej smeri pa je treba iskati osnovo v začrtanih določilih nove ustave.
Odborniki radovljiške občinske skupščine so nazadnje sicer dali soglasje, da se v Kamni gorici ustanovi krajevna skupnost, menili pa so, da je po sprejetju ustave treba drugače opredeliti tudi vlogo krajevnih skupnosti. Kamna gorica je tako postala 19. krajevna skupnost v občim-Kmalu pa bo v občini najbrž ustanovljena še ena. Za osamosvojitev in za ustanovitev svoje krajevne skupnosti so se namreč že odločili tudi na zboru občanov v Mošnjah.
A. Zalar
Konec novembra lani je bil v Kamni gorici v radovljiški občini zbor občanov, na katerem so sklenili, da se izločijo iz krajevne skupnosti Lipnica in osamosvojijo. Za to so se odločili, ker so menili, da bodo v prihodnje laže reševali posamezne probleme kraja. Takrat so sprejeli tudi statut krajevne skupnosti. Njihov sklep in statut pa so potrdile tudi krajevne družbenopolitične organizacije.
Na zadnji seji radovljiške občinske skupščine so odborniki razpravljali in sklepali o soglasju, da se v Kamni gorici ustanovi krajevna skupnost. V razpravi odborniki niso bili enotnega mnenja. Nekateri so menili, da takšno razdruževanje v krajevni samoupravi po organizacijski plati ni najboljše. Prvič to ni najbolj ekonomsko, drugič pa bi ob takšni praksi v prihodnje lahko prišlo do tega, da v nekaterih manjših krajih, kjer bi hoteli ustanoviti svoje kajevne skupnosti, ne bi bilo ni ;i toliko prebivalcev, da bi lahko ust anovili posamezne organe.
Čeprav je večina menila, da je treba podpirati in spoštovati različne pobude in odločitve občanov, bi bilo prav, da bi v prihodnje orga-
Za interese delavskega razreda
Sekretar občinske konference ZKS Jesenice o prihodnjih nalogah in usmeritvi konference — Graditi na dosedanjih osnovah in uspehih
„8eJi občinske konfe- predsenik sindikata Železarne,
Jesenice so za novega sekretarja izvolili Ludvika Kej-
jarja kl je že yeč let aktiyno
vKJjučen v družbenopolitično jeseniške občine. Lud-1K *ejžar je bil med drugim tudi
STOLPEC ZA UPOKOJENCE
Invalidska pokojnina
Vprašanje: Kdaj ima zavarovanec pravico do invalidske pokojnine?
Odgovor: Pravico do invalidske pokojnine ima zavarovanec, ki je postal invalid določene stopnje in je ob nastanku invalidnosti dopolnil predpisano pokojninsko in zavarovalno dobo. Pravico do pokojnine ima torej zavarovanec, ki je delovni invalid I. kategorije, ter II. in III. kategorije, če je star 60 let za moške in 55 let za ženske in mu zaradi starosti m več zagotovljeno drugo ustrezno delo, čeprav bi bil zanj morda še zmožen.
. "ravico do invalidske pokojnine ima tudi delovni invalid UL kategorije, ki je nezmožen opravljati svoje delo in je brez poprejšnje rehabilitacije nezmožen tudi za drugo ustrezno delo Vendar pa se pri tem upošteva, da poklicna rehabi-ni zag°tovUena, ker ni »motrna zaradi zavarovančeve prosti in njegovega zdravstvenega stanja, njegove stro-fnXne .'n, Mošne izobrazbe in
slitve na možnost zaP°' . pravico do invalidske pokoj-^,'maJotudi vojaški vojni invalid! od I. do VI. skuoine ki ne morejo več onravli iS' jega dela nad p^lovtco poineca ah°SieaSa nt' 8lede na to
Za v ar nv ^0 P%'oje zanje, ^avarovanci pa moraio iz-
ESSS" ?? " P™
ozToma , d0b°" ,Pok°jninska /ahfT zavarovalna doba se
do n?Xa Za Pridobitev pravice do pokojninske invalidnine ta-
slediV. Kaii Je .invalidnost po-izven h i°le7Ani ali Poškodbe Posledi ela" Ce Je invalidnost
ttaKnrsrefe pri deiu aii
rovan? holezn1' pridobi zava-2ec Pravico do invalidske
S?nS ne Slede na Pokojninsko dobo. V takem primeru
lL^Vai?Vancu odmeri invalidska pokojnina v višini 85 odstotkov pokojninske osnove -ne glede na pokojninsko dobo, Ki JO zavarovanec ima.
Pokojnina za vdovca
Vprašanje: Ali ima vdovec pravico do družinske pokojnine po umrli ženi?
.Odgovor: Vdovec ima pra-vieo do družinske pokojnine Po umrli ženi, če je bil ob njeni snjrti star 60 let. Ce je bil mlajši, pa le takrat, če je popolnoma nezmožen za lastno Preživljanje ali je postal nezmožen v enem letu po ženini „"J*! ali fe mu je po ženini ^mrti ostal eden ali več otrok, ki imajo pravico do družinske Pokojnine po umrli ženi, vdovec pa za te otroke skrbi. Vdo-®c\kl Postane popolnoma ne-^ožen za lastno preživljanje nea uživanjem pravice do
nri^uM Pokojnine, ki jo je Pridobil zaradi otrok, dobi pokojnino še naprej, dokler je Popolnoma nezmožen za last-oKH Preživljanje. Prav tako n S • • Pravico do družinske POkojnme, če medtem dopolni starost 60 let. Pokojnino
H,,u , di vd°vec, ki je pri-uoou pravico do družinske
POKojnme zaradi	lne ne.
^ožnosti za delo, če je med
nil finn.Je.m te Pokojnine dopol-™ M let starosti, čeprav bi po
delo °Sti P°stal zmožen za
predsednik občinskega sindikalnega sveta, predsednik občinske konference SZDL, sekretar Železarne Jesenice, član komiteja občinske konference ZK Jesenice, zdaj pa je član republiških organov kot član odbora za pripravo 7. kongresa ZKS pri CK ZKS in član komisije za SLO pri CK. Ludvik Kejžar je znan po svojih zelo konkretnih in konstruktivnih razpravah v vseh vejah družbenopolitičnega življenja.
»Občinska konferenca je pred nedavnim sprejela program svojega dela. Kakšen je ta program?«
»Komite je na eni svojih sej potrdil usmeritev programa za letošnje leto. Ta program so praktično potrdili vsi sekretarji osnovnih organizacij, sekretarji aktivov. Obenem pa smo obravnavali tudi usmeritev kratkoročnih nalog, ki so jo prav tako potrdili. Predvsem smo se odločili za samostojnost delovanja konference, zmenili o načinu dela. Domenili smo se, da vsaka komisija v letu 1974 iz orientacijskega programa ZK izbere dve najpomembnejši vprašanji, ki jih bo reševala (komisija za družbenoekonomska vpraša-
nja bo na primer obravnavala stabilizacijo gospodarstva s poudarkom na integracijskih gibanjih, uveljavljanje ustavnih dopolnil, kadrovska komisija bo ocenila stanje s posebnim poudarkom na politiko štipendiranja itd.)«
. »Na kakšnih dosedanjih uspehih bo v prihodnje delovala občinska konferenca ZKS Jesenice?«
»Že v prejšnji mandatni dobi smo naredili bistven korak k enotnosti in krepitvi ZK. Postavili smo dobre temelje, organizacijske oblike z aktivi na vseh področjih, prek katerih se lahko rešujejo temeljna vsebinska vprašanja in problemi. Ostaja pa seveda še kar precej dela, zato da bo dejavnost ZK v komuni še naprej enotna. ZK mora postati enoten organizem delovanja, tako da bomo lahko uresničili začrtani program. Izreden poudarek bomo dali predvsem medsebojnemu sodelovanju, povezovanju in dogovarjanju, delovanju komisij in kot tretje sodelovanju z ostalimi strukturami v občini kot občinsko skupščino in drugimi. Naše naloge so precejšnje, treba bo skrbeti, da bo vseh 1500 komunistov v občini, združenih v svoji organizaciji in povezanih z delom, resnično postalo avantgarda delavskega razreda: ne da bo delovalo le kot sestavni del -delavskega razreda, ampak tudi za interese delavskega razreda.«
D. S.
Že dolgo nam je znano, da samo s pri vijanjem davčnega vijaka pri občanih z nadpoprečno visokimi dohodki ni mogoče odpravljati socialnih razlik v družbi. Razslojenost je mogoče zmanjševati le z odpravljanjem vzrokov, ki omogočajo nekaterim previsoke zaslužke, druge pa puščajo na meji životarjenja. Kljub temu pa je davčna politika lahko učinkovito orožje proti tistim, ki vidijo le svojo lastnino in jo breobzirno povečujejo, pogosto na račun tujega dela. Tako je opredelila naloge davčne službe tudi 3. seja konference ZK Slovenije.
V času po konferenci smo tudi v praksi začeli uresničevati njena načela in stališča. V davčni sistem smo vpeljali veliko novosti. Bistveno smo razširili krog občanov, ki so vključeni v obdavčenje skupnega dohodka. S tem smo že začeli uresničevati načelo, da tisti, ki ima večje prejemke, tudi več prispeva za družbene potrebe. Hkrati s tem pa smo znatno zvišali olajšave za vzdrževane družinske člane, tako da obdavčitev za večje družine ne predstavlja prehudega bremena. Znatno večji kot prej so davki od premoženja ali lastnine. V davčni spisek pa smo vključili tudi stroje, orodja, inventar večje vrednosti, motorne čolne in tudi gozdove, ki so v lasti nekmetov.
Spremenjen je bil tudi sistem obdavčenja stavb. Od njih se sedaj plačuje davek na posest, poleg tega pa so obdavčeni tudi dohod :i, ki jih lastnik dobi z oddajal.. 3m stanovanj ali lokalov v hiši. Davčna oprostitev za hiše je bila znižana od 25 na 10 let od tedaj, ko je bila stavba postavljena. Oprostitev ne velja za počitniške hišice. Davek na dediščine in darila, ki je do sedaj veljal le za nepremičnine, je treba po novem plačati tudi za podarjene premičnine večjih vrednosti, in še bi lahko naštevali.
Razumljivo je, da so se ob tem zaostrile tudi kazni za davčne utaje in druge kršitve davčnih predpisov. Žal pa je uresničevanje naše davčne politike še
vedno preveč odvisno od strokovnosti in kadrovskih razmer v posameznih občinah. Tudi komisije za ugotavljanje izvora premoženja občanov so le redkokje uspešno opravile svojo nalogo.
Nestrokovno zasedena mesta v davčni službi, predvsem pa pomanjkanje davčnih inšpektorjev pesti tudi vse gorenjske občine. Večkratni razpisi ostajajo brez odmeva. Zato naj bi občinske skupščine prav sedaj, ko sprejemajo proračune, bolj mislile tudi na davčno službo. Če naj bo učinkovita, mora biti primerno strokovno zasedena. Zasedena pa bo le, če bodo sodelavci primerno stimulirani.	L. B.
Podhomci bi radi asfalt
Vas Podhom, ki je oddaljena od Bleda dva kilometra, leži na blagi osojni vzpetini tik pod hribom Ho-mom 580 metrov nad morjem. Precej raztegnjena je in ima 73 hiš ter okrog 300 prebivalcev. Spada v krajevno skupnost Gorje. V vasi ni ne trgovine, ne gostilne in vaščani kupujejo bodisi v Zasipu, na Bledu ali v Spodnjih Gorjah. Vse trgovine so precej oddaljene, ceste pa zelo slabe. Le skozi Sebenje je moč priti v Zasip po asfaltu.
Večina prebivalcev te vasi je zaposlenih v industriji, gradbeništvu, gostinstvu in turizmu. Le sedem kmetij je v Podhomu in več polkmetov — kajžarjev. Zadnje čase je tod opaziti vse več traktorjev in avtomobilov. V ta prijazen kraj pa radi prihajajo tudi turisti. Mnogo domačih in tujih pride semkaj z Bleda in se namenijo potem naprej v znano sotesko Vintgar. Domačini jih radi postrežejo.
Krajevna skupnost Bled ima domala vse ceste asfaltirane, le del ceste, ki pelje prek Blatov v Podhom, še ni asfaltiran, cesta je zelo slaba in čimprej bi jo bilo treba urediti. Prebivalci Podhoma bi sami nekaj prispevali. Nekaj pa bi bilo prav, da bi dali še kmetijska zadruga Bled, turistično društvo in krajevna skupnost na Bledu in seveda občina.
J. Ambrožič
J
Komunalni servis Kranj
razpisuje prosto delovno mesto
vodje flnačnega sektorja
Kandidat za to delovno mesto mora izpolnjevati naslednje pogoje:
a)	da ima višjo izobrazbo ekonomske smeri, 3 leta delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih, organizacijsko vodstvene sposobnosti in moralnopolitične kvalifikacije ali
b)	da ima srednjo izobrazbo, 10 let delovnih izkušenj finančno-računske stroke, organizacijsko vodstvene sposobnosti in moralnopolitične kvalifikacije
Pri izbiri ima prednost kandidat, ki je že združil delo v tej organizaciji, če izpolnjuje pogoje pod a) in b).
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Komunalni servis Kranj, Mladinska 1 — splošni sektor.
Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj razpisuje javni natečaj
Prodajamo stavbno parcelo št. 558/7 k. o. Olševek s površino 726 kv. m za gradnjo stanovanjske hiše.
Izklicna cena je 32,00 din za kv. m; za opravljeno delno komunalno ureditev (cesta, vodovod) bo treba plačati 8000 din izvajalcu. Varščino v znesku 2000 din je treba vplačati ob ponudbi na žiro račun 51500-601-10579 Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj.
Rok za pismene ponudbe je do 21. februarja 1974 do 12. ure na naslov: Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, Cesta JLA 6/V. Na ovojnico je treba še pripisati: »Ne odpiraj — natečaj«. Prednost ima, kdor ponudi višjo izklicno ceno za kv. m.
Podrobnejše informacije dobite v podjetju v uradnih urah.
Več za učinkovito davčno službo
Loki, je tdaj bo rostore nci so iz ade-
Mladini odpreti vrata šol
Tone Polajnar: nove šole naj bodo namenjene vsem mladim ljudem, ne le šolarjem
Predsednik občinske skupščine Tone Polajnar, ki je odgovarjal na vprašanja mladih, je dejal, da pri nas in tudi v škofjeloški občini vlagamo veliko denarja za potrebe mladih. Le objekti, ki so zgrajeni, žal niso dostopni vsem, čeprav naj bi rabili tudi mladini, ki je že zapustila šolske klopi. Pri tem je navedel, da je bilo v zadnjih nekaj letih v občini zgrajenih več šol. Tudi Škofja Loka je dobila novo šolo. Vse so zasedene le dopoldne. Zato je predlagal, naj se občinska konferenca mladine takoj poveže s temeljno izobraževalno skupnostjo in temeljno telesno kulturno skupnostjo ter šolskimi vodstvi. Skupaj naj sestavijo program uporabe šolskih prostorov v popoldanskem času. Seveda mladini ne bi odprli vrat prav v vse prostore — v kabinete, učilnice in skupne prostore. Na voljo naj bi jim bili prostori, ki so namenjeni za več dejavnosti. To so dvorane in telovadnice.
Ce bodo uspeli uskladiti interese in se bodo tudi mladini nad petnajst let odprla vrata šol, nikakor ne smemo misliti, da bo že vse rešeno. Delo bo moralo potekati po programu in usklajeno z delom šolarjev v popoldanskem času. In predvsem od mladine bo odvisno, če bo v šolah lahko tudi ostala. Kot je poudaril predsednik Tone Polajnar si z neprimernim vedenjem, razgrajenjem, skratka s slabo organizacijo plesov, krožkov, klubov, lahko kaj hitro zapravi ugled pri šolnikih. In si tudi ponovno zapro vrata v šolo.	L. B.
Evidentiranje in kadri
Minuli četrtek je predsedstvo občinske konference zveze mladine Radovljica ocenilo potek evidentiranja možnih kandidatov za delegacije krajevnih skupnosti in temeljnih organizacij združenega dela. Ugotovili so, da je bilo do konca januarja evidentiranih 130 mladih oziroma okrog 19 odstotkov vseh. Zato so se zavzeli, da bi v prihodnjih dneh to število še povečali. Predlagali pa so tudi kandidate za evidentiranje v družbenopolitični zbor bodoče občinske skupščine.
Predsedstvo je razpravljalo, tudi o nekaterih kadrovskih vprašanjih v mladinski organizaciji in o seminarju, ki bo konec tega tedna. Sklenili so, da bodo o kadrih več spregovorili na seji, ki bo ta teden.
M. Hudovernik
V Retečah asfaltirali vaške ceste
V Retečah pri Škofji Loki so jeseni in letošnjo zimo asfaltirali vaške poti. Del denarja je dala krajevna skupnost, večino sredstev pa so zbrali vaščani. Tudi poti, ki niso dobile asfaltne obloge, so lepo vzdrževane.
Letos nameravajo položiti asfalt na cesti, ki pelje mimo Gorenje vasi pri Škof j i Loki do Senice. Denar bo dala tovarna celuloze v Goričanah, kamor se vozi precej delavcev iz teh krajev na delo, in pa vaščani.
J. B.
Nov način plačevanja na vozilih Viatorja
S 1. februarjem so tudi pri jeseniškem podjetju Viator, ki skrbi za mestni in medkrajevni promet v jeseniški občini, uvedli nov način plačevanja vožnje. Potniki vstopajo pri sprednjih vratih in ob šoferjevem sedežu vržejo denar v posebno skrinjo. Za mestne vožnje velja enotna cena dinar, medtem ko za vožnje na Blejsko Dobravo,cene niso poenotili.
D. S.
Ena najbolj pogostih tem na sestankih mladinskih aktivov in organizacij je vprašanje primernih prostorov za delo in zabavo mladine. V manjših krajih ponavadi najdejo kotiček za sestanke, za disko klub, za sobotni ples v kulturnem domu ali v opuščeni šoli, ki so jo krajani namenili za delo družbenopolitičnih organizacij in organov krajevne skupnosti. Težje pa je v mestu, kjer vsak iz-praznen prostor takoj dobi nove uporabnike.
Tudi na tribuni mladih, ki jo je preteklo sredo pripravila občinska konferenca ZMS v Škof:' bilo eno ključnih vpra." škofjeloška mladina dot za delo in prosti čas. N. poudarili, da so si že velike vali, da bi sami poiskali prirm no rešitev, vendar so se njihova pi zadevanja vedno morala umakniti širšim interesom. Pa tudi, so dejali, brez pomoči občinske skupčine in drugih družbenopolitičnih organizacij ne bo šlo. Posebno ne, ker je za takšno akcijo potreben denar.
Spominska svečanost v Svečah
V	nedeljo, 3. februarja, so v Svečah na Koroškem slovesno počastili 30-letnico smrti narodnega heroja Matije Verdnika-To-maža. Kljub slabemu vremenu se je na pokopališču v Svečah, kjer so poleg Verdnika pokopani tudi njegovi soborci Aleš Einspieler, Florjan Križnar in Valentin Schwarz, zbralo precej ljudi.
V	kulturnem programu so sodelovali pevski zbor Blaž Arnič z Jesenic, pevski zbor Jeklar z Jesenic, igralec Miha Baloh ter pevski zbor slovenskega prosvetnega društva Zarja iz Železne Kaple. Svečanost je organizirala Zveza koroških partizanov skupaj z občinskim odborom ZZB NOV z Jesenic. Na spominski svečanosti je spregovoril predsednik zveze koroških partizanov Karel Prušnik-Gašper.
Spominske svečanosti pa niso motili žaljivi napisi pri vhodu na pokopališče, ki jih je postavil Heimatdienst.	D. S.
Odbor poslovalnice
Tobačne tovarne Ljubljana
poslovna enota Kranj
objavlja
prosto delovno mesto
prodajalke
v kiosku na Planini Pogoj:
delovno razmerje je pogodbeno, v poštev pridejo upokojenke oz. upokojenci s smislom za upravljanje trgovske dejavnosti. Prijave sprejema Odbor poslovalnice Tobačne tovarne Ljubljana poslovna enota Kranj, Oldhamska 12 do zasedbe delovnega mesta.
Posojilo za novo hladno valjamo na Jesenicah
Jeseniški železarji so za izgradnjo nove hladne valjarne dobili dodatno posojilo v višini 10 milijonov dolarjev, ki ga je odobrila mednarodna korporacija za investicije v Jugoslaviji. Odplačilni rok je 11 let,«obrestna mera pa 9,5-odstotna. Pogodbo je v Ljubljani podpisal za jeseniško železarno generalni direktor Peter Kune, za IFC iz Washingtona pa direktor za investitije Neil Paterson.	D. S.
Sreda, 6. februarja 1974
V ponedeljek, 4. februarja, so v galeriji Prešernove hiše v Kranju odprli skupinsko razstavo akademskega kiparja-medaljerja Staneta Dremlja iz Radovljice in arhitekta inž. Valentina Scagnettija iz Ljubljane. — Foto: F. Perdan
Kdaj več »kulture« v domu kulture na Ja-vorniku ?
Kulturni dom na Javorniku so postavili pred več leti, a ne tako dolgo nazaj, da bi domu lahko očitali nefunkcionalnost ali morebitno sedanjo dotrajanost prostorov. Nasprotno! Prostori, večina prostorov je še dobro ohranjenih iz preprostega razloga — še nikoli jih niso uporabljali. x
Ko so dom postavili — tudi s samostojnimi prispevki občanov in nemalo udarniškimi urami — so bili člani raznih društev in organizacij tega terena resnično veseli novih prostorov in predvidene živahne dejavnosti na vseh področjih. A je žal vsa ta leta do danes v kulturnem domu na Javorniku le nekaj prostorov, ki pa jih družbenopolitične organizacije, dramska sekcija in še kdo uporabljajo za svoje sestanke. Večina neizkoriščenega prostora — predvsem v zgornjem delu ter v kleti — pa ni niti še primerno dograjenega. Edino, ki od postavitve doma le nekaj ima, je hotelsko podjetje Gorenjka, ki si je uredilo restavracijo.
V kulturnem domu je lepo urejena dvorana, ki rabi za občasne proslave, so garderobe, na obeh straneh dvorane tudi dva klubska prostora, in to je vse. V klubskih prostorih so skoraj vsak dan sestanki in seje krajevnih organizacij, na odru vaje dramske skupine. Toda — na Javorniku in na Koroški Beli so nekje tudi društva in klubi, ki bi radi zaživeli, je nekje tudi vaška knjižnica, ki se stiska v nemogočih prostorskih razmerah!
Strelska družina Triglav, na primer. Člani te družine so se bili po več kot treh letih zbrali na več sestankih, bili so pripravljeni, da se zagrizejo v delo in dejavnost oživijo. Trdno prepričani seveda, da so kulturni dom gradili po načrtu in za strelsko dejavnost namenili primerne prostore v kleti. Na zadnjem sestanku so razočarani in jezni opustili svojo misel, ker so bili spodnji prostori premajhni, sosednji kletni prostor pa bi bilo treba temeljito preurediti.
Mnogo besed in pogovorov je že steklo zaradi galerije, ki naj bi jo uredili v zgornjih prostorih kultur-
nega doma, več hudih besed1 zaradi knjižnice na Beli pa čitalnice itd. Zdi se skoraj neverjetno, da jeseniška likovna skupina razstavlja v neprimerni mali dvorani delavskega doma pri Jelenu, medtem ko se na Javorniku kar ponujajo lepi prostori, ki bi jih bilo moč dobiti z ureditvijo zgornjih prostorov.
Se nekaj! Mladi s tega terena so polni dobre volje in resnične pripravljenosti za delo ustanovili svoj mladinski aktiv, da, celo dva! Vem, da so bili mladi pripravljeni delati tudi v drugih organizacijah in društvih in četudi bi se bili omejili le na delovanje znotraj svoje organizacije in aktiva bi jim v tako velikem kulturnem domu skoraj morali dati svoje prostore. Trdno verjamem, da so bili pripravljeni tudi z lastnimi rokami dokončati še morda neurejene prostore. Tako pa so mladi plesali — da, če hočete, tudi zabavo jim je treba omogočiti — v vhodni veži v kulturni dom! Kot v posmeh so si iskali svoje klubske prostore ćelo v neki komaj začeti gradnji na Javorniku!
Ob vsem tem je seveda jasno, da bo potrebna širša skupna akcija vseh, če hočemo, da bo v kulturnem domu na Javorniku kaj več »kulture«. Zaradi vseh tistih, ki so na tem terenu resnično pripravljeni delati ali pa delajo zdaj z omejenimi možnostmi. In ni jih tako malo! Za popolno dograditev doma bo seveda potrebno še precej denarja — predvsem in najprej za popravilo strehe, ki menda že pušča — ki pa ga bo moč zagotoviti le s širšim dogovorom. Javorničani sami tega denarja ne morejo zbrati. Ob morebitni širši skupni akciji pa bo seveda nujno treba upoštevati tudi širše interese »kulture« v občini nasploh in se ne zapirati v neke ozke, lokalistične inteK se. Ti pa so marsikje, ne le na Jnvorniku, tudi drugje v občini, včasih odločilni zaviralni moment. Posebno v sedanjem obdobju novih in bistveno kvalitetnejših odnosov v kulturi naj bi razne očitne nepravilnosti odpravljalo dogovarjanje in medsebojno sporazumevanje.	D. Sedej
Pred kratkim je imelo kulturno-umetniško društvo Janko Krmelj iz Reteč redni letni občni zbor. Pregledali so delo v preteklem letu in se pogovorili o programu dela za letos.
Med najbolj aktivne skupine v društvu sodi nedvomno tamburaški orkester Bisernica. Lani so veliko nastopali doma in na tujem. Na Poljskem so gostovali skupaj s fol-
Pesniška zbirka Benjamina Gracerja
Pred nedavnim je kulturno-umet-niški klub Tone Cufar, ki deluje pri DPD Svoboda Tone Cufar na Jesenicah, izdal že osmo knjižico, in sicer pesniško zbirko mladega pesnika, člana kluba, Benjamina Gracerja. Pesniška zbirka nosi naslov V mraku, opremo in ilustracije pa je prispeval akademski slikar Roman Savinšek.	D. S.
Sreda, 6. februarja 1974
Kipar - medaljer in arhitekt -kaligraf razstavljata v počastitev Prešernovega spomina
Pregledali delo v preteklem letu
Kulturno-umetniško društvo v Retečah je imelo svoj redni letni občni zbor — pripravljajo proslavo v počastitev slovenskega kulturnega praznika — nastopil bo igralec Jože Zupan
klorno skupino Sava iz Kranja. Povsod, kjer so bili, so poželi veliko priznanja. Lani so začeli skrbeti za podmladek. K sodelovanju so povabili pionirje. Prijavilo se jih je toliko, da so osnovali samostojen ansambel.
Letos je ponovno steklo delo tudi v dramski skupini. Pobudo je prevzela mladinska organizacija. Člani skupine že pripravljajo prvi nastop. Na oder so sklenili postaviti več enodejank domačih oziroma ljudskih pisateljev.
Kulturno-umetniško društvo Janko Krmelj skrbi tudi za knjižnico, ki je kar dobro založena s knjigami domačih in znanih tujih piscev.
Prav v teh dneh se zelo aktivno pripravljajo na proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku. Proslava bo v nedeljo, 10. februarja, popoldne v kulturnem domu. Nastopil bo tamburaški orkester, moški pevski zbor, ki ga prav tako sestavljajo domačini, šolski otroški pevski zbor, recitatorji in člani dramske skupine. Poleg domačinov bo na odru nastopil znani dramski igralec Jože Zupan. Občinstvu se bo predstavil z odlomki iz del, ki jih je uspešno zaigral v svoji dolgi igralski karieri.
J. B.
V ponedeljek, 4. t. m., je bila v galerijskih prostorih Prešernovega spominskega muzeja v Kranju odprta izjemno zanimiva razstava del dveh avtorjev kiparja-medaljerja Staneta Dremlja in arhitekta-kaligrafa Valentina Scagnettija. Oba razstavljata dela, ki so po večini vezana na prešernovsko tematiko. Počastitev pesnikovega spomina je v njunih delih zares pietetna in plemenita. Vsak od avtorjev je na svojem področju mojster, vendar je vsa razstava ubrana na enoten prikaz pesnikovih upodobitev in na kaligrafsko predstavitev njegovih pesnitev. Prešernovo ime in misel družita oba, tako različna likovna oblikovalca v eno samo spoštljivo počastitev.
Zaradi bogatega delovnega opusa, ki ga avtorja v tako obsežnem izboru to pot prvič predstavljata širši javnosti, oba na kratko predstavljam.
Stane Dremelj, akademski kipar-medaljer, rojen 1906 na Vrhniki, sodi v vrsto redkih slovenskih umetnikov, ki so se povsem posvetili stroki, ki zahteva podrobno in precizno delo, likovno varčnost in določeno mero čustvene in intimne poetičnosti. Dremljevih prednikov v našem medaljerstvu je tako malo, da jih zlahka naštejemo: Franc Andrej Šega (1711—1787), Anton Sever (1886—1965) in še aktivni Vladimir Stoviček (rojen 1896).
Svojo umetniško pot je Dremelj pričel v Buhovi podobarski delavnici na Vrhniki. Potem je nadaljeval učenje na Srednji tehniški šoli pri prof. Alojzu Repiču, Francetu Kralju in Antonu Severju. Študije je končal na Akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu pri prof. Antonu Kršiniču in Ivanu Kerdiču. Svoje znanje je nato izpopolnjeval na študijskih potovanjih po Italiji, kjer se je navdušil najbolj za antične ka-meje in renesančne medalje.
Tako mu je bila že v mladosti začrtana nadaljnja življenjska naloga: njegove plakete so pravzaprav miniaturne plastike v raznih žlahtnih materialih — v zlatu, srebru, bronu in marmorju. Dremljeve plakete in kameje iz slonove kosti kažejo na njegovo oblikovalno sposobnost in sodijo po svoji dognanosti v najvišjo umetniško kvaliteto.
S pričujočo se nam razstavo odkriva poseben svet drobnih stvaritev, h katerim poleg medaljerstva prištevamo še rezanje dragih kamnov (gliptika), oblikovanje kovancev, plastično graviranje v kovino ali pečatništvo (sfragistika) ter izdelavo bidermajerskih broš in spon — vse sama minuciozna in krhka plastika.
Stane Dremelj pa se je v svojem delovnem opusu izkazal tudi kot portretist naših velikih mož (Prešeren, Cop, Janša, Linhart in dr.), ki so na spominskih medaljah znani v vsem slovenskem svetu.
Valentin Scagnetti, dipl. inž. arh., rojen 1909 v Krškem, je svoje življenje posvetil mimo poklica še slikarstvu, grafiki in kaligrafiji. V teh likovnih zvrsteh, ki se na Scagnettijevih listih estetsko prepletajo in dopolnjujejo, terja posebno kaligrafija dobršno mero samodiscipline in preciznosti.
Drobne grafične umetnine, ki so kot navidezen okras nasute med tekstom ali ob straneh, inicialke z bogato motiviko, barvitost, požlaht-njena s pozlato — vse to daje listom ne le pestrost in estetsko ustreznost, pač pa tudi visoko likovno, umetniško vrednost. Scagnettijevo delo je med našimi ilustratorji in knjižnimi opremljevalci nekaj izjemno žlahtnega. »To je resnična kultura, ki vzdrži tudi mednarodna merila, stvaritev, ki ima vrednost zrelega umetniškega dela in žive domisel-
niskegi nosti« (E. Cevc).
Seveda je treba poudariti, da risba ob pisavi ne želi biti kaka točna ilustracija. Pač pa je bolj spremljava, parafraza k tekstu, dostikrat le okvir, poudarek, popestritev. — Risar ob literarni umetnini ustvarja po svoje, svobodno, enakovredno in noče biti podrejen opisovalec vsebine. Scagnettijeve risbe so v bistvu pravzaprav duhovite glose, obrobne alegorije, ki tekst bogate in mu dajejo novo vsebino — saj so mu več kot le ogledalo.
Nenavadno za arhitekta je Scagnettijevo »poznavanje anatomije skoraj do avtomatizma« (J. Mese-snel). Zato so njegovi teksti tako razkošno porisani s figurami v živem ritmu, nikoli v statiki.
Svojevrstna počastitev pesnika Prešerna je zaobjeta v Scagnettije-
vih kaligrafijah, nič manj spoštovanja vzbujajoč pa je lepopiščev odnos do Shakespearja in njegovih angleških sonetov. Tako druži njegovo delo oba slovstvena velikana z mavričnim mostom lepote in duha.
Vsa slovesnost ob otvoritvi razstave je bila obeležena z ugotovitvijo, da prav v teh dneh poteka deset let od ustanovitve Prešernovega spominskega muzeja kot oddelka Gorenjskega muzeja v Kranju. Torej od dne, ko so se odprla vrata zgornjega nadstropja te hiše in ko je bilo prikazano javnosti nekdanje Prešernovo stanovanje in njegova odvetniška pisarna. Vse v kolikor možni avtentični predstavitvi z dosegljivo izvirno stanovanjsko in pisarniško opremo. V prostorih, ki jih ni bilo moč tako opremiti, pa so nameščene vitrine s pesnikovimi rokopisi in prvotiski, z biografskimi listinami, z izborom knjig s prešernoslovskega področja, s posmrtnimi objavami Poezij, z izborom Prešerna v prevodih, v leposlovju in glasbi.
Seveda, ves ta dosedanji prikaz pesnika kot človeka in umetnika še zdaleč ni popoln. Skušati bo treba zato v prihodnjem desetletju muzej izpopolnjevati, seveda le v izmerah, ki jih bodo dopuščale okoliščine, gmotna sredstva in ne nazadnje tudi človeške moči.
Vsekakor bo treba že v bližnji prihodnosti najti možnosti za oblikovanje sklada, iz katerega bi hišo Prešernove smrti (kakor tudi druge po-
dobne kulturne spomenike) trajno, ne stihijsko, vzdrževali. Doslej se je stvari le krpalo — če je bilo za to sploh kaj proračunskih sredstev ...
Gotovo pa je, da je kljub vsakovrstnim stiskam in zagatam, ki so se stavljale dosedanjemu delu na pot, Prešernov spominski muzej le zvesto in uspešno opravljal svoje poslanstvo; tako na raziskovalnem, muzeo-loškem kot tudi na vzgojnem področju. Muzej si je v preteklih letih ogledalo čez 42.000 ragistriranih obiskovalcev iz vse Slovenije, pa tudi iz zamejstva, celo z drugih celin. — Tu, v spodnjih galerijskih prostorih pa se je v teku let zvrstilo poleg likovnih tudi 19 literarnozgodovin-skih razstav (med drugimi tudi Prešeren v svetovnem slovstvu, Prešer-noslovci, Julija Primčeva in njen rod, Josipina Turnograjska, Cbeli-čarji, Zdravljica, Ob 100-letnici Jurčičevega Desetega brata, Simon Jenko in vajevci, Tomo Zupan in njegovo delo za Prešerna, Prešeren v upodobitvah, Ilustracije Prešernovih pesnitev, Prešernov Kranj, Sonetni venec idr.).
Ko stopa Prešernov spominski muzej v drugo desetletje svojega življenja, mu gotovo vsi pesnikovi častilci žele, da bi se še nadalje izpopolnjeval z novimi najdbami prešer-nin in da bi slej ko prej prerasel v institut, v znanstveno ustanovo, katere edina raziskovalna tema bi bil — pesnik dr. France Prešeren, njegov rod, njegovo delo in njegov čas.
Črtomir Zoreč
V Tržiču razstava ilustracij Prešernovih pesnitev
V počastitev slovenskega kulturnega praznika in ob 125-letnici Prešernove smrti bodo v četrtek, 7. februarja, ob 17. uri v paviljonu NOB v Tržiču odprli razstavo ilustracij Prešernovih pesnitev, ki jo je tržiški galeriji posredoval Prešernov spominski muzej v Kranju in kranjska Osrednja knjižnica. Ob odprtju razstave bo koncert slovenskega godalnega kvarteta in tenorista Mitje Gregorača.
Prešernove pesmi so tako neusahljiv vir bogastva doživetij, da se ob njih pogosto ustavljamo. Tako se je ob njih ustavila tudi precejšnja vrsta slovenskih likovnih umetnikov, ki so Prešernove pesnitve ilustrirali in to vse od konca preteklega stoletja pa do današnjih dni. Ko so namreč Prešernove pesmi nastajale, so vse izšle neilustrirane, verjetno spričo skromnih razmer, v katerih je pesnik živel. V zadnjih sto letih pa so številni slikarji in grafiki upodabljali Prešernove balade in romance, sonete in razne pesmi, najpogosteje pa Krst pri Savici, naš prvi in še danes najpomembnejši ep.
Med starejšimi ilustratorji Prešernovih poezij srečamo Simona Ogri-na, Janeza Šubica, Adolfa Karpel-lusa, Frana Tratnika, Antona Koželja in Ivana Groharja, kasneje pa Ivana Vavpotiča, Maksima Gasparija, Hinka Smrekarja, Elka Justina, Toneta Kralja, Rajka Slapernika; njim pa slede še Miha Maleš, Riko Debenjak, Dore Klemenčič, Tine Gorjup, Božidar Jakac, Gabrijel Stupica, Vladimir Lakovič, Janez Vidic.
S tem smo pa našteli le tiste avtorje, katerih dela so razstavljena, kajti število umetnikov, ki so ilustrirali Prešernove pesmi je še dokaj večje, četudi je število ilustriranih pe^mi razmeroma majhno.
Upamo, da bo razstava pritegnila v paviljon NOB številne Tržičane, saj ob bogati kulturni dediščini tudi sami kulturno rastemo in se bogatimo.	S. R.
Stanovanjsko
podjetje
Jesenice
C. maršala Tita 18 objavlja
prosto delovno mesto
gradbenega nadzornika II
Pogoji za opravljanje dela so:
—	srednja šolska izobrazba — gradbena smer
—	dve leti delovnih izkušenj
Osebni dohodek se določi po samoupravnem sporazumu o medsebojni delitvi sredstev za OD. Nastop dela je možen takoj. Prijave z dokazili o zahtevani izobrazbi pošljite do 20. februarja 1974.
V Mestni hiši v Kranju so v ponedeljek odprli razstavo slikarske skupil »DHLM« iz Prekmurja. Svoja dela imajo razstavljena Ladislav Danč, Šteforl Hauko, Lojze Logar in Franc Mesarič. Razstava bo odprta do 8. marca-— Foto: F. Perdan
Še enkrat: Upokojenci brez pokojnin
oJ. Januarja smo v Glasu objavili sestavek z naslovom Upokojenci orez pokojnin, kjer smo opisali primera dveh zavarovancev, ki po
n?DfJ ,m^fcih P« odhodu v pokoj še nista dobila prve pokojnine. Na isti
Doffn-iJe. bil° obja^jeno tudi pojasnilo kranjske podružnice skupil pokojninskega in invalidskega
zavarovanja SRS.
nr?!fa.V?k' v katerem na željo obeh ™lh .upokojencev nismo ob-ffl- Pravih imen in s katerim smo
h?imS°P,OZOriti na nJun in na pro-ES? * katerega, je zbudil odmev in tudi užaljenost med zaposlenimi v kranjski podružnici. Želeli so, da bi točnost podatkov o Mariji in Ivanu n celoten potek postopka preverili m Pojasnili vzroke za zamudo pri
?MimT !fplač4!u Prve Pokojnine. (Mimogrede: Ta mesec sta oba upokojenca dobila prvo izplačilo pokojnine za vse mesece nazaj).
kranjske podružnice skupnosti pokojninskega in invalidskega nnl °Vanja SRS tovarišem Kaci-E torej preverili podatke. UgotoVlll smo, da so objavljeni podatki o postopku in čakalni dobi na . lzPlačllo Pokojnine točni in nndo • -Šnakoli udaljenost med za-mestu "Fla^ Po.^fužnici najbrž ni na s!n^Ug*0t?vlh smo tudi, da kranjsko podružnico zadeva izplačilo prve pokojnine le do trenutka, ko zava-dirJč1- oziroma upokojencu in rP v Ljubljani pošljejo odloč-blj'aniaJPreJ Pa teČe Post°Pek v Lju-
Vodja kranjske podružnice tovariš 7 Jac£\JexP°vedal, da je zakonski rok la5/® Pokojnine oziroma za »zdajo odločbe 60 dni. Niso redki
od&k1' x ko zavarovanci dobijo odločbe že v 14 dneh, večina pa vse-
u ™ku 60 dni- Morda je le 3^2° odstotkov primerov, ko
rLlSJ-u° I?rve Pokojnine zaradi različnih vzrokov zavleče. Med temi
®?P?le« Podatkov o delovni dobi, po-
srnSm VuP°dje,tju' P°le8 morebitnih sprememb predpisov tudi takšni, ki so Povsem tehnične narave in se
sHKt°iv nepopolno zasedenih mestih v Službi, bolezni in drugi.
»Najprej moram povedati, da v lanskem prvem polletju zaradi ne-naa? sprememb v statutu nismo v nHLE0! xŽnici mogli rešiti nobe-atT	? Pokojnine - ne staro-
u^mske ali invalidske. Ta čas smo upravičencem izplačevali akon-1Je- Julija pa je bilo izplačevanje
SEM TER TJA PO CERKLJANSKEM
pokojnin preneseno v Ljubljano na direkcijo. Nadalje moram povedati, da se res lahko zgodi, da upokojenec dobi odločbo o pokojnini nekaj dni prej kot direkcija. Od direkcije v Ljubljani smo namreč dobili navodilo, da moramo s podružnic pošiljati kopije odločb enkrat tedensko skupaj. Mi jih na primer pošiljamo vsak petek. Da je v naši službi pri omenjenih dveh upokojencih prišlo do zakasnitve, pa je kriva še bolezen nekaterih zaposlenih in zato tudi težave zaradi pomanjkanja strojepisk. Verjamem, da v takšnih primerih upokojenci težko čakajo na prvo pokojnino in se opravičujem. Upam pa, da tudi zavarovanci razumejo naše težave. Res je namreč, da imamo v naši službi še vedno precej kadrovskih in tudi drugih predvsem tehničnih težav.«
Da bi težave upokojencev, ki nekaj mesecev ne dobijo prve pokojnine vsaj delno ublažili, podružnica odobrava tudi izplačevanje akontacij, če je le iz predloženih podatkov o delovni dobi razvidno,
da je zavarovanec upravičen do invalidske, starostne ali družinske pokojnine.
Menda je v objavljenem zapisu povzročil še največ užaljenosti podnaslov: Včasih bi bilo najbolje, da bi človek po 40 letih dela takoj odšel na pokopališče. Ne vem, zakaj v službi užaljenost, če si prizadevajo, da bi bilo vse najbolje in prav. Verjamem, da morajo delati tako kot določajo predpisi, rad verjamem, da imajo podobne težave kot v drugih službah in v podjetjih. Toda po drugi strani je tudi res, da tisti, ki je že tako ali tako v težavah, včasih težko razume, da se mora ravno pri njem kaj zatakniti. Najbrž bi bila lahko še najbolj na mestu tale ugotovitev: Povsod velja določen red. Zanj pa je treba zagotoviti tudi ustrezne pogoje; tako kadrovske kot tehnične. In takšne materialne, kadrovske, tehnične in druge pogoje bi bilo treba zagotoviti tudi službi pokojninskega in invalidskega zavarovanja. A. Žalar
Komisija za volitve in imenovanja
SKUPŠČINE OBČINE ŠKOFJA LOKA
razpisuje naslednja prosta delovna mesta ravnateljev:
1.	OSNOVNE ŠOLE »PETER KAVČIČ« ŠKOFJA LOKA
2.	OSNOVNE ŠOLE ŽELEZNIKI
3.	POSEBNE OSNOVNE ŠOLE ŠKOFJA LOKA
4.	GIMNAZIJE ŠKOFJA LOKA
Poleg splošnih pogojev za sprejem na vodilno delovno mesto mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1. in 2.: da ima višjo ali visoko izobrazbo pedagoške smeri, opravljeni strokovni izpit in najmanj 5 let vzgojne izobraževalne prakse;
pod 3.: da izpolnjuje pogoje delavca osnovne šole za duševno nezadostno razvite otroke, da ima višjo ali visoko izobrazbo ustreznega visokošolskega zavoda, strokovni izpit ter najmanj 5 let vzgojno izobraževalne prakse;
pod 4.: da ima visoko izobrazbo pedagoške smeri, opravljeni ustrezni strokovni izpit za učitelje srednje šole ter vsaj 5 let vzgojne izobraževalne prakse.
Za vsa razpisana delovna mesta morajo kandidati imeti organiza-cisjke sposobnosti in biti moralno politično neoporečni.
Kandidati naj prijave kolkovane z 1,— din, z dokazili o strokovnosti, življenjepisom in opisom dosedanjih službovanj, pošljejo komisiji za volitve in imenovanja skupščine občine Škofja Loka v 15 dneh od dneva objave razpisa.
cenjeni potrošniki Počakajte z nakupom pohištva 15. februarja
prip*a


popust . . .
dostava, posojilo brez porokov
(53. zapis)
Iz pisem, ki jih dobivam, pa tudi iz pogovorov s številnimi Cerkljani, mi je postalo očitno, da opisi krajev domačine močno zanimajo. In da je hudo, če tega ali onega zaslužnega rojaka nisem omenil v zapisih. To je res narobe, kajti hitel sem, da bi opise cerkljanskih krajev »spravil pod streho« do konca preteklega leta. Zdaj pa sem dobil možnost, zapise nadaljevati in tako bom lahko popravil vse zamujeno, prezrto in pozabljeno. Tako se bom npr. spet vrnil v Velesovo, da opišem znamenitega Ivana Cebulja, svetovno* znanega poliglota (govoril je menda kar 14 jezikov!). Mož je bil misijonar pri severnoameriških Indijancih in delovni tovariš ter naslednik slovitega Friderika Barage. Živel pa je Ce-bulj, p. d. Virškov Janez, v letih 1832—1898. — Vendar moram za zdaj le ostati v bližini že opisanega Zaloga. vlahOVCAH
Seveda ime kraja ne prihaja od Lahov, pač pa po staroselcih, ki so jih slovenski naselniki našli v teh krajih in jih po vsem ozemlju imenovali Vlahe ali Lahe (od tod najbrž tudi ime štajerskega Laškega; Laško se imenuje tudi zaselek severno od Baši j a na slemenih pod Goro sv. Lovrenca, Laško je ime kraju pod Laškim vrhom pri Bukovščici nad Selško dolino, poznamo tudi Laški rovt in vrsto krajev, ki jim pravijo Lašči).
Da pa utegne ime Lahovče prav to domnevo potrditi, so očiten namig na staroselce izkopanine (rimski vrči in žare), ki so jih našli v začetku tega stoletja blizu Lahovč na njivi Kalvariji, ob poti proti Vodicam.
Vaščani tega kraja se imenujejo Lahovce, vaščanke pa so Lahovčan-ke. Je pa tudi v Lahovčah opaziti upadanje prebivalstva v preteklih petdesetih letih; sedaj živi tu le še 332 domačinov. Sicer pa se je število ~ rklj "
prebivalstva celotnega Cerkljanske-pra Ser
2000 prebivalcev, prav tako Pred-elo
dvor, Kranj pa celo za 20.000! Za bogatorodno in nikoli revno področje je to upadanje števila prebivalstva prav porazno.
, VAŠKA IMENA .
Ko tako paberkujem za krajevnimi in ledinskimi imeni, se mi odkriva prav zanimiv svet. Tujec ve le za Lahovče, domačin pa ve tudi za Pod Budno (del vasi, kjer stoji gostilna), polju proti Zalogu pravi Pod Vogam (Logom!), onstran velike ceste proti jugu je Ilovica, še bolj južno pa je — Lačenberg; na vzhodu vasi proti Nasovčam so Novine itd.
Polkrožna gručasta vas stoji povečini na levem bregu potoka Reke, le nekaj hiš je na desnem bregu, še manj pa jih je pod cesto Brnik—Mengeš. Nenavaden pojav je občasni potoček Voje, ki pa ima vodo le ob velikem deževju. Ta potoček pa se ne izliva v Reko, kot bi pričakovali, pač pa v Pšato, ki teče' severno od Lahovč proti jugovzhodu.
Vas je seve pretežno poljedelska, posebno reji goveje živine se Lahovci že od nekdaj posvečajo. Na bližnjem polju so velika gospodarska poslopja s hlevi za številno
čredo živine, ki jo oskrbuje Kmetij-sko-živilski kombinat Kranj. Precej prebivalcev, skoro iz vsake hiše kdo, je zaposlenih v Kranju, največ seve v tovarnah.
VARJJH PRED .OGNJEM. . ..
-r ekoč, ko se ni bilo gasilskih
društev, je gasil požare le sve-
ti Florijan; poleg Martina in Jurija gotovo najbolj popularni ljudski svetnik. Tisoč in tisočkrat naslikan na pročeljih hiš, v vaških znamenjih in na panjskih končnicah. Vojščak v oklepu, ki z vrčem vode gasi gorečo hišo...
No, tega svetnika časte v podružnični cerkvi v Lahovčah, ki so jo zgradili že v 17. stoletju, prenovili pa 1. 1830.
Cerkev je zidana v psevdoroman-skem slogu, ima pa starost dokumentarno na dveh vzidanih kamnitih ploščah: ladjo in zvonik so sezidali 1. 1698, prezbiterij (svetišče z oltarjem) pa je starejši, iz 1. 1642. Cerkev je kar velika: po dolžini 20 m, na širino pa 11 m. Križev pot je delo kranjskega slikarja Leopolda Layerja, oltarji in kipi so iz delavnice Jurija Tavčarja, znanega gorenjskega podobarja onih časov.
Sv. Florijan (po naše Cvetko) je bil po pripovedi cerkvene zgodovine vojaški poveljnik v eni od rimskih legij, ki so bile nastavljene v Noriku (v sedanji Zgornji Avstriji). Ker je vojščak prevzel krščansko vero, se je seve zameril svojim tovarišem, zvestim starim bogovom. Zgrabili so zato Florijana, mu privezali kamen na vrat in ga vrgli v reko Anižo (sedaj Enns) pri Lorchu v Avstriji. To je bilo okrog 1. 300.
Pokopališče ob cerkvi so Lahovci uredili šele 1. 1855, ko je tod okrog razsajala kolera in mrliče niso hoteli pokopavati v Cerkljah — zaradi nalezljivosti? Bilo pa je menda tako hudo, da so imeli v enem samem mesecu (septembra 1. 1855) v vasi kar 88 mrličev! Moj prijazni in mnogovedo-či dopisnik Janez Polajnar iz Cerkelj mi sporoča, da je tudi na Brnikih razsajala v istem letu strašna kužna bolezen in da so tudi tamkaj morali zato urediti svoje pokopališče. Podatek o 105 umrlih osebah v enem mesecu 1. 1855 velja seve za obe vasi skupaj.
No, sedaj pa Lahovče (prav na južnem koncu vasi je začetek letališča ali pa konec vzletne steze) in bližnji Brnik slove vse drugače, kajti prav tu, na tem lepem končku slovenske zemlje, so moderna vhodna vrata v našo domovino... Tu pristajajo velika letala z vsega sveta!
V	prihodnjem zapisu bom opisal š>e življenjsko pot Ivana Belca (1856—1889), časnikarja in pisatelj a-sociologa, ki je bil nekaj let duhovnik v Lahovčah — včasih je bilo njegovo delo in ime močno znano, kdo ve danes še zanj? Na pisateljevem rojstnem domu v Radomljah ni plošče, pač pa je Belčevo ime vklesano na nagrobniku pri Sv. Duhu nad Krškim.
V	zapisu se bom, kot doslej pri vseh vaseh, spomnil seveda tudi padlih za svobodo na tem področju. Tu, v Lahovčah je obeležje, ki pove, da so 4. oktobra 1944 v boju pri Lahovčah padli štirje partizani iz Šlandrove brigade.	C. Z.
IVO ZORMAN	, 83
Sraga moja Iza
potDanes se mi zdijo prva povojna leta kakor strma, a ravna vedel !fneC' Potiskali smo svoj voz navkreber, in čeprav smo oa mnogi samo udobno sede na njem in da nekateri slutil^0' Sm°	vanj nismo dvomili. Za robom smo
Kanaan^*1"10' nekakšno obljubljeno deželo, kakor Izraelci
zrnPa^ Je nepodkupljiv sodnik, kakor veter odnaša pleve in čisti ven!* H1 Potlej se čudiš, kako malo ti je ostalo v pesti, ko si
Še ZSjel zvrhano Prgišče, bilo oM^vf^ vem za zbeganost in negotovost, ko za robom ni prav	ene.dežele. Vera, ki smo jo oznanjali, ni bila čisto
oltari ii oznanja^ Pa smo jo s tako gorečnostjo. Sohe na naših izko, i so se zamajale... pozlata se je luščila z njih... in Ukazalo se je, da so zadaj votle.
2 s°ne so zadaj votle,« mi je nekoč rekel oče. Pravo jruge smo vedeli, za svoje pa smo bili prepričani, da so »TW S0.prve» ki niso lažne.
Tod 8mo ki^ Prepričani,« mi je takrat rekel oče. teklost-3 S-e	Prestar, preveč ukoreninjen v pre-
zdavna1''	mu bil mogel verjeti. In očetove sohe so že
Hrvato1	očeh ležale pred oltarji... kraljevina Srbov,
g v fn Slovencev ... in tudi oltarji so že razpadli, živijo mmJam se ljudi, ki se jim je od jutra do večera osulo Petnajst l ° ed'no» ki so ga znali živeti. Pet... deset... Postavil • vdanosti in odrekanja ... mogočnega spomenika še
Tak - km' naJ ^ se ga odrekli in ga zrušili. zarotnik'ei/i nk°- Kar umolknil je, še na cesti je šepetal kot Ustavil •• or X časih podtalnega bojevanja. Na trgu me je »VerPriJe me je za gumb pri suknjiču in tiho vprašal: *erJameš?«
TinaJ?<< -86"1 s.e izmikal odgovoru. sti resn'°Vl so gabili po zavihu, kakor bi mi hoteli izgreb-sapa. 1C°' nJe8°v pogled je bil prediren in glas kakor ostra
>>To je izdaja. Prodali bi nas.«
»Komu?«
»Sovražnikom.«
»Ne vem,« sem se izmikal.
Tinko pa je stisnil roke v pesti in me plameneče pogledal in v njegovih besedah sta bila vera in obup.
»Se nas je nekaj... še bomo nekateri ostali zvesti.«
Potem meje opomnil:
»Še kaj pomisliš na Antona?«
»Večkrat.«
»Ta bi bil danes z nami,« je rekel s prepričanjem.
Najbrž je pozabil, kaj mi je svojčas govoril o njem, tudi Tinko je rad pozabljal, in se je skliceval na vsakega, ki mu ni mogel ugovarjati. Mrtvi se še nikoli niso upirali.
Spominjam se tudi ljudi, ki jih nobena reč ni presenetila. Za take se je zdelo, da so vse že vnaprej vedeli ali vsaj slutili. Pa niso. Nekateri se vsaj z nogami nikoli ne odtrgajo od stvarnosti, tudi kadar se zasanjajo.
Tak je bil Gašper, ki nam je govoril v sejni sobi, pod liso, ki je ostala na steni za sneto sliko, in ki je neusmiljeno zahteval:
»Sedaj je čas, da se odločiš.«
»Seveda,« sem rekel nekoliko negotovo.
Gašper pa me je opomnil:
»Predrago smo plačali, kar imamo. S človeškimi življenji. Z življenji najboljših. Kaj pomisliš na Antona?«
»Večkrat.«
»Anton je bil med prvimi. Dolžni smo njegovemu spominu ...«
Tudi Gašper se je skliceval na Antona, tudi Gašper je pozabil,kar mije govoril nekoč.
Spominjam se ljudi, ki so nam privoščili. Koliko prikritega posmeha, ki pa mi ni ušel! Nekateri so bili prepričani, da je le prišel njihov čas, in so čakali samo še, da jih pokličejo.
Tak je bil stric Josip, ki je pritekel prvi dan, da je napasel škodoželjno radovednost. In nemara tudi zato, ker je upal pri meni izvedeti kaj več.
»Kaj pa boljševizem?« meje vprašal. »Ne bo nič?«
Stric Josip ni hodil pogosto v našo hišo. Moralo je priti kaj posebnega ... kak pogreb ... ali nesreča. Zato se mi je zdel kakor mrhovinar. V križastem suknjiču s pletenimi gumbi, ki je bil še na njegovih mršavih ramenih videti staromoden, je prisijal v izbo kakor spomin na davno minule čase.
»Trgovino so mi vaši skoraj raznesli,« mi je oponesel.
Kakor bi bila še zmeraj njegova. Ali pa kakor da bo jutri spet. Ob nepričakovanih dogodkih se mu je zvrtelo ... in kdove če se že ni videl za mizico z blagajno na ročico... driiin ... koliko, gospa... in kovanci dežujejo v en predal in bankovci v drugega.
»Zlepa ne bo več taka, kakor je bila,« je rekel.
»Taka nikoli več.«
»Res ne,« je moral priznati tudi stric Josip. »Star sem. Ampak Karla bi lahko, Karla je še mlada.«
Se je zato oženil?
Ali zato, da je imel gospodinjo, ki mu zanjo ni bilo creba plačevati?
O stričevi poroki smo imeli kaj ugibati. Oženil se je naskrivaj, nekam potuhnjeno, tudi v cerkvi. Nikomur ni povedal, nikogar ni vabil. Šele ko je bilo vse opravljeno, je razposlal sporočila, bele kartončke, na katerih je bilo skrbno izpisano s tušem:
Karla JEMEC in Josip HEISINGER poročena HEISINGER
Karla Heisinger!
Ob stričevem sporočilu sem se spomnil Gašperjevih vabil na svatovanje. Zelo so si bila podobna.
Časi so se zares spreminjali, Čeprav ne tako, kakor je upal stric Josip. Če so se nekatere navade spet uveljavljale, so se uveljavljale z drugimi ljudmi. Cas pa je tekel naprej, čas se ne vrača, še ustavlja se ne. Vsako leto je pustilo svojo sled, ničesar ni bilo mogoče izbrisati, kakor bi bil rad stric Josip.
»Toliko ste se gnali,« je rekel, »nič koliko škode ...«
In meje še on opomnil na Antona:
»... nič koliko mladih življenj. Tudi Anton bi lahko še živel. Anton bi znal spraviti trgovino na noge.«
Spominjam se ljudi, ki so si oddahnili, kakor da se je nevarnost, ki jim je ves čas grozila, izkazala za prazen strah.
Tako si je oddahnil tudi Stane.
»Sedaj nas menda ne boste več silili v kolhoze,« mi je dejal.
Roman je izdal Zavod Borec. 13elo je bilo letos nagrajeno s Kajuhovo nagrado in z nagrado vstaje slovenskega naroda.
13
Sreda, 6. februarja 1974
kino
Mali oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din; naročniki imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo.
prodam
Poceni prodam OMARO in POSTELJO z vložkom. Mihelčič, Ul. 1. avgusta 3, Kranj	595
Prodam domače črno VINO. Can-der, Kokrica, Dežmanova 16 674 Prodam dva PRAŠIĆA za zakol, 100 kg težka. Čepon, Zg. Plavž 9, Jesenice	675 Po zelo ugodni ceni prodam ban-kine in 100 puntov za »plato« ter 20 špirovcev po 7,5 m. Ziganja vas 59
676
Prodam KRAVO po izbiri ali brejo junico. Zg. Besnica 74 677 Prodam večjo količino REPE. Šenčur, Pipanova 40	678
Prodam PRAŠIČA od 80 do 90 kg težkega. Sp. Duplje 51	679
Prodam 1 leto starega BIKA si-mentalca, vzameva v zameno tudi teleta. Zg. Besnica 48	680
Prodam TELEVIZOR PANORAMA, starega 2 leti za 2300 din. Za-bret, Planina 60 Kranj	681
Prodam PIŠČANCE za zakol. Cena: 17 din žive teže. Kovor 77, Tržič
682
Prodam več PRAŠIČEV, nad 50 kg težke. Kokrica, Pokopališka 4, Kranj	683
ir

RAZSTAVA
^__J!
(T
POHIŠTVO
BREST MARLES MEBLO

V:
(T
J
\\
v delavskem domu v KRANJU odi. do 11. februarja odprto vsak dan od 10. do 19. ure, tudi ob nedeljah
dostava na dom montaža kredit do 15.000 din
murka

H
j)
Prodam TELEVIZIJO znamke GRAND RIS za 1200. din. Pivk Ančka, Zasavska 6, Kranj	684
Prodam dvodelno OMARO, KREDENCO, SKRINJO za posteljno perilo, žensko KOLO in OTROŠKO KOLO. Kosi Milan, fotograf, Jenkova 10, Kranj	685 Prodam KONJA za vsa kmečka de-xd in ZASTAVO 750. Strahinj 59, Naklo 686 Prodam težkega, delovnega KONJA, starega 7 let. Klane 15, Komenda 687 Prodam PRAŠIČA za zakol. Breg ob Savi 11 688 Ugodno prodam malo rabljen KAVC. Bergelj, Pot na Jošta 8, Stražišče, Kranj 689 Prodam 2 do 3 kub. m smrekovih PLOHOV. Hrenko Franc, Kamno-gorišk a 57, Ljubljana 690
Izdaja CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Ulica Moše Pijadeja 1. Stavek: ĆP »Gorenjski tisk« Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mofie Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malooglasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 60 din, polletna 30 din, cena za 1 številko 70 par. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Babni vrt 6, Golnik	691 Prodam 2000 kg sladkega SENA. Štefan j a gora 27, Cerklje 692 Prodam SENO, SLAMO in FIŽOL Zg. Brnik 21, Cerklje 693 Prodam 2 mesnata PRAŠIČA po 90 kg težka. Praprotna polica 8, Cerklje 694 Prodam KRAVO s teličkom. Drolc, Sidraž 1, Cerklje > 695 Prodam PRAŠIČKE, plemenskega BIKA in eno klaftro suhih bukovih DRV. Šenturska gora 6, Cerklje
696
kupim
Kupim ekscenter STISKALNICO od 20—25 ton pritiska. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Preša« 650 Kupim KOZARCE za vlaganje, velikost 4 do 8 litrov, širina grla 110 do 115 mm. Kovor 77, Tržič 706 Kupim ročni MLIN »ŠROTER«, primož, kovaški prenosni ogenj, nakovalo. Komar Jure, Srednja vas 21, Kamnik	707
Kupim mesnatega, 130 kg težkega PRAŠIČA. Trstenik 1, Golnik 708 Kupim dobro ohranjen BETONSKI MEŠALEC. Kern Janez, Pan-geršica 6, Golnik	709
vozila
Prodam dobro ohranjen VW, letnik 1965. Dogon Miroslav, Golniška 81, Kokrica, Kranj	604
Prodam SPAČKA in rezervne dele. Cimprič, Golniška 115, Kokrica
697
Prodam osebni avto TRABANT STANDARD, letnik 1970. Suha 30
698
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. Krožna ul. 15, Kranj	699
Prodam VW 1300. Dvorje 22, Cerklje	700 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1968. Zadraga 11, Duplje 701 Ugodno prodam TAUNUS 17 M in karamboliran FIAT 1300. Geč Stane, Bistrica 171, Tržič 702 Zaradi selitve prodam FIAT 750. Ogled v sredo in od petka dalje popoldne. Grmičeva31, Cirče, Kranj
703
Prodam malo rabljeno BCS KOSILNICO. Pšata 15, Cerklje 704 Prodam ZASTAVO 1300, letnik 1967, registrirano do konca leta. Zg. Brnik 93	705
zaposlitve
Iščem DELAVKO za redno zaposlitev. Uranič Francka, Hrastje 98, Kranj	655
Sprejmem SOBOSLIKARSKE in PLESKARSKE delavce in vajence. Flerin, pleskar, Kranj, Kidričeva 36, tel. 21-820	536
Zaposlim DELAVKO v kemični čistilnici v Kranju. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom na naslov Erbežnik Lado, Ljubljana, Tugomirjeva 12	714
Sodelavko za pomoč v kuhinji
v popoldanskem času zaposli za nedoločen čas restavracija Park Kranj.
Podrobnejše informacije dobite na gornjem naslovu.
Zaposlim DELAVCA v keramični stroki. Viktor Konjedič, keramik, Delavska 39, Kranj	715
Iščem ŽENSKO za varstvo enoletnega otroka od 13. ure do 19.30 Bergelj, Škofjeloška 19, Kranj 716 Dober narodno-zabavni ansambel išče ANGAŽMA za pustovanje. Informacije na tel. 24-568	717 Zaposlim dva PLESKARJA. Možnost priučitve. Rihtaršič, soboslikar-stvo, Golniška 13, Kranj 718
stanovanja
Dekleti iščeta SOBO ali GARSONJERO v Kranju. Ponudbe pod »Nujno«	710
Mati s triletno hčerko išče SOBO z možnostjo kuhanja in pranja v Kranju ali okolici. Ponudbe pod »V bližini vrtca«	711
Nujno iščem SOBO ter KUHINJO v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe pod »Predplačilo«	712 Sestri iščeta SOBO ali manjše stanovanje, možnost kuhanja in pranja, lahko plačata vnaprej. Ponudbe pod »Kranj« 713
Inštrumentalni ansambel za pustovanje
išče restavracija Park Kranj.
Rezervne dele za traktorje, akumulatorje, vseh vrst traktorskih in avtomobilskih gum, nudi po tovarniških cenah trgovina v Kranju, na Koroški cesti, nasproti restavracije Park. Podjetja, ki so večji potrošniki navedenih artiklov, dobijo še posebne rabate. KŽK, Agromehanika, Kranj	423
posesti
Prodam nedograjeno DVOSTA-NOVANJSKO HIŠO z garažo in 750 kv. m ZEMLJE. Ogled v nedeljo dopoldan. Hrastje 94	719
Prodam NJIVO, 1 ha, dobro zagnojeno za oranje. Valter Ana, Ziga-nja vas 24	*	720
Rejci perutnine
Kmetijska zadruga Naklo
prodaja enodnevne piščance
vsak torek od 6. do 12. ure dopoldan v valilnici Naklo. Večja naročila predhodno javite pismeno ali na telefon 47-024.
KZ Naklo — valilnica
Mladinska knjiga
Kranj, Titov trg 1
objavlja prbsto delovno mesto
trgovskega pomočnika-ce
za vodenje skladišča. Delovni čas od 7. do 14,30
prireditve
MLADINSKI AKTIV TRBOJE prireja vsako soboto MLADINSKI PLES, s pričetkom ob 19. uri. Igra ansambel »TURISTI«. Vabljeni 337
obvestila
Lesene in plastične ROLETE in ŽALUZIJE naročite zastopniku ŠPILERJU, Gradnikova 9, Radovljica, tel. 75-610 ali pišite, pridem na dom	502
Cenjene goste obveščamo, da bo gostišče pri JANCETU v soboto 9. 2. 1974 zaprto	721
ostalo
Preklicujem in obžalujem, kar sem izrekla 10. 1. 1974 o Javornik Doroteji s Trstenika 7 in se ji zahvaljujem za odstop od kazenskega pregona in obljubljam, da jo bom v bodoče pustila pri miru. Štefe Francka Pangeršica št. 8, Golnik
722
Tovarna obutve
Tržič
razglaša prosto delovno mesto
revizorja
Po pravilniku o organizaciji podjetja se zahteva izpolnjevanje naslednjih pogojev:
—	ekonomska ali druga srednja šola in pet let delovnih izkušenj ali dveletna administrativna šola in 9 let delovnih izkušenj,
—	poskusno delo traja tri mesece,
—	poln delovni čas,
—	prednost imajo moški kandidati z odsluženim vojaškim rokom.
Prijave sprejema kadrovski oddelek podjetja do vključno 20. februarja 1974.
Odbor za medsebojna razmerja pri
Zavarovalnici Sava-PE Kranj
ponovno objavlja
naslednja prosta delovna mesta:
1.	cenilca A O škod
2.	administratorja
v likvidaciji AO škod
Poleg splošnih pogojev se za posamezno delovno mesto zahtevajo še naslednji posebni pogoji:
pod tč. 1.: višja šolska izobrazba — zaželena pravna smer in tri leta delovnih izkušenj ali srednja šolska izobrazba in 6 let delovnih izkušenj;
pod tč. 2.: dveletna administrativna šola in dve leti delovnih izkušenj.
Prošnje opremljene z dokazili o šolski izobrazbi in delovnih izkušnjah sprejema odbor za medsebojna razmerja pri Zavarovalnici Sava-PE Kranj, do vključno 15. februarja 1974. Prošenj brez predloženih dokazil o šolski izobrazbi in delovnih izkušnjah odbor ne bo obravnaval.
Kranj CENTER
6.	februarja ameriški barvni film ROPARJI VLAKA ob 16. in 18. uri, premiera amer. barv. filma VZLJUBILA BOS MOJO MAMO ob 20. uri
7.	februarja amer. barv. film VZLJUBILA BOS MOJO MAMO ob 16., 18. in 20. uri
8.	februarja amer. barv. film SUPER FLY ob 16. in 18. uri, ob 20. uri nastopa IVICA ŠER-FEZI z NOVIMI FOSILI
Kranj STORŽlC
6. februarja ital. barv. film NUNA IZ MONZE ob 16., 18. in 20. uri
8. februarja amer. barv. film VZLJUBILA BOŠ MOJO MAMO ob 16., 18. in 20. uri
Tržič
6. februarja francoski barv. film POLICIJSKO IZSILJEVANJE ob 18. in 20. uri
Kamnik DOM
6.	februarja franc. barv. CS film DVOBOJ PO SVETU ob 18. in 20. uri
7.	februarja angl. barv. film UPOR V AVTOBUSU ob 18. in 20. uri
8.	februarja ob 17. uri nastopa IVICA ŠER-FEZI z NOVIMI FOSILI
Duplica
6.	februarja mehiš. barv. film LA GENERALA ob 19. uri
7.	februarja mehiš. barv. film LA GENERALA ob 19. uri
Škofja Loka SORA
6.	februarja amer. barv. film TOLPA COLA YOUNGERJA IN JESSE JAMESA ob 18. in 20. uri
7.	februarja špan. barv. film MARTA ob 20. uri
8.	februarja špan. barv. film MARTA ob 18. in 20. uri
Železniki OBZORJE
6. februarja angl. barv. film SINJEBRADEC ob 20. uri
8. februarja angl. barv. film SINJEBRADEC ob 20. uri
Radovljica
6.	februarja angl. barv. film ŠKANDAL NEKE LADY ob 20. uri
7.	februarja amer. barv. film JEZA V NOĆI ob 20. uri
8.	februarja ital.-franc. barv. film UBIJ VSE IN VRNI SE SAM ob 20. uri
Jesenice RADIO
6.	februarja amer. barv. VV film SODOMA IN GOMORA
8. februarja ital. barv. film V MILANU UBIJAJO OB SOBOTAH
Jesenice PLAVŽ
7.	februarja ameriški barvni film JAGODE INKRI
8.	februarja ameriški barvni VV film SODOMA IN GOMORA
Kranjska gora
6.	februarja ital. barv. CS film PRIZNANJE POLICIJSKEGA KOMISARJA
7.	februarja amer. barv. VV film SODOMA IN GOMORA
ČETRTEK, 7. februarja, ob 19.30 — Primož Kozak: AFERA; gostuje Slovensko narodno gledališče Maribor; otvoritev Tedna slovenske drame 74;
PETEK, 8. februarja, ob 19.30 — Svetina-Povše: UKANA, predstava Prešernovega gledališča Kranj.
er<>š/t *
Zahvala
Ob kratki in hudi bolezni nas je za vedno zapustil mož, oče, stari oče, brat in stric
Ciril Kuhar
Toplo se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in -pomoč v najhujšem trenutku. Najlepše se zahvaljujemo zboru upokojencev iz Kranja za odpete žalostinke in č. duhovščini za pogrebni obred.
Žalujoči: žena Marija, sinovi Zdravko, Jernej,
Miro z družino in vse ostalo sorodstvo.
Kranj, 5. februarja 1974
Zahvala
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame in tete
Marije Mavri
roj. Šolar
se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in sosedom, ki so nam pomagali v tako težkih trenutkih. Iskreno hvalo smo dolžni Piškurjevi mami, dr. Koširju in g. župniku.
Žalujoči: mož Janez, sin Ivan z družino in ostalo sorodstvo
Škofja Loka, Bled, Maribor, 5. februarja 1974
* CENENI^
Zimska razprodaja do 16. februarja 1974 Jugoslovanski kupci kupujejo pri nas za
16 % ceneje
TRGOVINA
Obiščite nas!
Ikaufmaus
ITfometter)
feriach-neben 0 e r kirche
BOROVLJE-PRI CERKVI__
Državno mladinsko prvenstvo v alpskih disciplinah
Kolajne devetim klubom
Sneg, sneg, sneg. To je problem letošnjih tekmovanj v vseh treh smučarskih disciplinah. Odpovedi fčxnih prvenstev se vrstijo kot po tekočem traku. Toda za nekatere pa le najde sneg. Tako je bilo v 2? m nedelJ° na Soriški planini nI ???avno mladinsko prvenstvo v tipskih disciplinah, ki so ga Jeseni-aniiz Kranjske gore prenesli v ta zimski center.
Jeseničani so bili primorani, da podajo roko smučarskim delavcem ' Železnikov, da s skupnimi močmi organizirajo to najvišje jugoslovansko tekmovanje, na katerem je nastopilo 150 tekmovalcev in tekmo-0,.f vseh jugoslovanskih smučarjih klubov, razen Črnogorcev.
ua je bilo tekmovanje odlično organizirano, priča že podatek, da je ^estno podjetje Kranj splužilo »v™ za to prvenstvo cesto na friško planino, izkazal pa se je tudi Pokrovitelj podjetje Elim z Jesenic, ki je prvi deseterici iz vsake discipli-
Ee izročil priznanja, zmagovalcem a umetniške slike. Otvoritve in za-„J^nega dela tekmovanja pa so se udeležili tudi direktor jeseniške železarne mgr. Kune, predsednik SD Jesenic Homovec ter predsednik SD Železniki Polajnar.
_ Zanimivo je še, da so letos kolajne odšle y 9 klubov, največ zlatih pa je osvojil ravenški Fužin ar 3, sledijo pa i?.u Jesenice 2, Transturist, Radovljica in Železniki pol.
Kezultatis — slalom: mlajše mladinke: 1. Gortnar (Železniki) ,» 2- Urh (Radovljica) 103,77, 3. jvavalar (Novinar) 109,24, 4. Križaj Aržič) 110,60; starejše mladinke: Kotnik (Fužinar) 108,15, 2. Creš-(Branik) 108,26, 3. Stanovnik '^turist) 116,09, 5. Fon (Bled) mlajši mladinci: 1. Strel
šd Sava Kranj vabi na letni občni zbor društva v Petek, 8. februarja, ob 18. uri v prostorih doma Partizan v Stražišču.
Na SP Šte-fančič, Norčič, Jurman, Pre-lovšek
Po vseh zapletih in dveh dodatnih izbirnih tekmah v •jianici so v nedeljo končno določili reprezentanco skakalcev, ki nas bo zastopala svetovnem prvenstvu v fiasičnih disciplinah v Fa-jH.nu na Švedskem. Izbira ni oila lahka, saj je bilo kandidatov za potovanje več. Na zadnjih dveh izbirnih tekmah pa se je prerinil med najboljše vojak Bogdan Norčič, ki je kljub pomanjkanju treninga (saj ni skakal dva meseca) dosegel so-udne rezultate. Na prvi iz-mmi tekmi je bil četrti, na j^ugi pa drugi. Po trenutni «>rmi naših skakalcev je to-rej povsem zaslužen njegov odhod v Falun. . Ker pa Norčič služi vojaški rok, je njegov odhod na Svedsko še negotov, saj mora dobiti še dovoljenje vojaških oblasti za tekmovanje v tujini. Zaradi tega določili za rezervo Marjana Mesca, ki se na dveh jzbirnih tekmah v Planici f11 posebej izkazal in je zato jzpadel iz reprezentance. Ce 01 upoštevali selektorji njegove mednarodne rezultate, 01 vsekakor tudi Mesec za-8»užil mesto v reprezentanci« saj ima tudi letos boljše mednarodne rezultate kot ^felovšek. Sploh smo mne-JJJa, da bi bilo v tem primeru najbolj pravilno, da bi Potovalo na svetovno j^venstvo pet potnikov. *makega mnenja je bil na ££ed2adnji seji komisije za ®koke SZJ tudi zvezni tre-*jer Ludvik Zaje, ki je dejal, ^a bi odpotovala petčlan-ka ekipa, če bi se na izbir-*J11} tekmah v Planici med "aJboljše uvrstil tudi Bog-Norčič. Ce je odpoto-na Japonsko na olim-
SW 1 igre V SaPP°r° Pet k^akalcev, bi vsekakor lah-IV?^ sedaj enako število *alun.	D. Humer
(Transturist) 99,52, 2. Oblak(Jesenice) 100,00, 3. Popenko (Branik) 100,13, 4. Zibler (Tržič) 100,38.....
7.	Kankelj (Železniki) 103,30, 8. Terseglav (Jesenice) 103,99; starejši mladinci: 1. Šoberl (Jesnice) 94,30, 2. Orgin (Jesenice) 94,76, 3. Holcl (Fužinar) 96,03, 4. Polajnar (Tržič) 96,89, 5. Novak (Transturist) 99,73,... 10. Malej (Jesenice) 103,64;
veleslalom: mlajše mladinke: 1. Urh (Radovljica) 1:23,05, 2. Križaj (Tržič) 1:24,20, 3. Gortnar (Železniki) 1:25,11, 5. Zupan (Radovljica) 1:29,61; starejše mladinke: 1. Kotnik (Fužinar) 1:25,45, 2. Fon (Bled) 1:32,40, 3. Bogataj (Tržič) 1:33,25, 5. Stanovnik (Transturist) 1:43,09; mlajši mladinci: 1. Holcl (Fužinar) 1:16,98, 2. Krel (Transturist) 1:17,71, 3. Popenko (Branik) 1:17,87, 4. Zibler (Tržič) 1:18,57,...
8.	Vodopivec (Transturist) 1:21,01; starejši mladinci: 1. Ogrin (Jesenice) 1:14,19, 2. Šoberl (Jesenice) 1:14,50, 3. Holcl (Fužinar) 1:14,98, 4. Kuralt 1:19,39, 5. Novak (oba Transturist) 1:19,69,... 7. Logar (Železniki) 1:20,38, 9. Karničar (Jezersko) 1:23,26, 10. Šemerl (Radovljica) 1:23,68.	.dh
I. zvezna hokejska liga
Jesenice: Medveščak 11:1
Jesenice, I. zvezna hokejska liga, Jesenice : Medveščak 11:1 (1:0, 6:0, 4:1), športna dvorana pod Mežakljo, gledalcev 2000, sodnika Kaltnekar, E. Petelin (oba Ljubljana).
Strelci za Jesenice: Beravs 3, R Smole j, Poljanšek po 2, M. Jan, S. Košir, Mlakar, T. Košir po 1.
Jesenice: Knez, S. Košir, Jug, F. Smolej, B. Jan, I. Jan, Ravnik, Beravs, R Smolej, Mlakar, Hafner, Felc, Poljanšek, Skrjanc, T. Košir, M. Jan, Eržen.
V primeri s pokalno tekmo so tokrat igralci Medveščaka zaigrali bolje. Uspešno so se upirali razigranemu napadu Jeseničanov.
Lestvica — skupina A:
Olimpija	7 6 0 1 62:15 12
Jesenice	7 5 0 2 61:14 10
Medveščak	7 3 0 4 19:43 6
Slavija	7 0 0 7 20:90 0
Pari prihodnjega kola: Olimpija : Jesenice, Medveščak : Slavija.
-dh
II. zvezna hokejska liga — zahod
Tivoli : Triglav 5 : 11
Ljubljana, II. zvezna hokejska liga — zahod, Tivoli : Triglav 5:11 (1:3, 1:4, 3:4), hala Tivoli, gledalcev 300, sodnika Reinold in Grgec (oba Zagreb).
Strelci za Triglav: Gros 4, Sajo-vic 3, Nadižar 2, Hudobivnik in Lavrič po 1.
Triglav: Frfolja, Konc, Koleša, Hudobivnik, Adlešič, Zagore, Gros, Nadižar, Sajovic, Kovač, Pavlica, Lavrič, Grah, Šparovec.
Kranjski hokejisti so v zadnjem kolu zasluženo premagali ekipo Tivolija in se jim tako oddolžili za poraz iz prvega dela.	-dh
Slovenska moška kegljaška liga
Zgodovinski rezultat
V nadaljevanju moške kegljaške republiške lige so se Triglavani tokrat pomerili v Mariboru z domačim Branikom. Bila je to enkratna predstava, pa tudi rezultat bo šel v zgodovino kegljaškega športa, saj sta moštvi podrli enako število kegljev. Remi je prav gotovo v kegljanju edinstven.
Branik 7111 (Steržaj 984), Triglav 7111 (Pavlin 857, Jenkole 884, Jereb 880, Bregar 863, Kordež 843, Prijon 885, Ambrožič 918, Turk 981).
Konstruktor : Triglav 7186:7143
Na težkem kegljišču Konstruktorja so kegljači TViglava dosegli svoj najboljši rezultat, toda kljub temu so morali priznati premoč domačim kegl jačem.
Konstruktor 7186 (Žnidarič 937), Triglav 7143 (Pavlin 890, Jereb 900, Bregar 879, Vehovec 833, Jenkole 851, Prijon 900, Ambrožič 923, Turk 967).
Pari prihodnjega kola (6. februarja): Rudar : Triglav, Jesenice : Ljubljana.	-dh
Nogometni klub Triglav Kranj vabi vse svoje člane ter ljubitelje nogometa na redno letno konferenco. Leta bo jutri, 7. februarja, ob 17. uri v sejni dvorani zavarovalnice Sava Kranj.
Državno prvenstvo v klasičnih disciplinah
Največ Triglavu
Filip Kalan (Gorje) in Milena Kordež (Triglav) sta junaka 29. državnega prvenstva v smučarskih tekih, ki ga je organiziral SK Fužinar na Pungratu na Pohorju. Med 170 tekmovalci in tekmovalkami iz 20 klubov Jugoslavije, razen Crne gore, je največ odličij osvojil kranjski Triglav, med njimi kar 5 zlatih.
Rezultati: starejše mladinke (5 km): 1. Fister (Triglav) 29:34,4; starejši mladinci (10 km): 1. Zupan (Triglav) 35:19,9, 2. Djuričič (Jesenice) 35:22,4, 3. Nastran (Alp-les) 35:40,5, 4. Kordež (Plamen) 35:51,8, 5. Pokljukar (Gorje) 36:20,1; mlajši člani (15 km): 1. Tajnikar (Olimpija) 54:17,2, 2. Šolar 57:04,8, 3. Kolander (oba JLA) 58:09,2; članice (10 km): 1. Kordež (Triglav) 38:57,5, 2. Pavlič (Lovrenc) 39:31,6, 3. Bešter (Triglav) 42:17,8; člani (15 km): 1. Kalan (Gorje) 53:37,0, 2. Jelene (Triglav) 54:47,9, 3. Mlinar (Jesenice) 57:15,3; članice (5 km): 1. Kordež (Triglav) 25:05,5, 2. Bešter (Triglav) 25:43,1, 3. Pavlič (Lovrenc) 25:52,5;
štafete — člani (3 x 10 km): 1.
Triglav (Lotrič, Gortner, Jelene) 1,39:24,6, 2. Olimpija 1,41:01,4, 3.
Fužinar 1,44:02,0, 4. Jesenice 1,45: 01,8, 5. Alples 1,49:15,1; mlajši člani (3x10 km): 1. JLA (Šolar, Rebršak, Kolander) 1,43:04,4, 2. Triglav 1,58:45,6, 3. Vojvodina 2,00:31,2; starejši mladinci (3x5 km): 1. Triglav (Bešter, Kavčič, Zupan) 1,10:06,8, 2. Lovrenc 1,11:09,9,3. Maribor 1,12:20,0.
-dh
Trije tekači in kombinatorec
Določena je tudi tekaška odprava za letošnje svetovno prvenstvo v klasičnih disciplinah v Falunu. Za barve Jugoslavije bodo nastopili tekači Filip Kalan, Pavle Dornik in Maks Jelene, v klasični kombinaciji pa kombinatorec Janez Gorjanc. Vodja ekipe je Gregor Klančnik, trener pa naš dolgoletni tekač ter zvezni trener Alojz Ker-štajn.	-dh
Mladinsko vaterpolsko moštvo Triglava — od leve proti desni stojijo: trener Didić, Perkovič, Svegelj, M. Planinšek, R. Planinšek, Čalič, tehnični vodja Chvatal, čepijo: J. Stariha, Wagner, B. Stariha, Čermelj, Leskovar in Kra-šovec — so na letošnjem mladinskem vaterpolskem turnirju za mladinski pokal SFRJ v Kranju osvojili prvo mesto in brez izgubljene točke postali finalist. Da je to odličen mladinski kader, nam pove že podatek, da v petih letih na takih in podobnih turnirjih v tridesetih srečanjih še niso okusili poraza. Z njihovo igro so navdušili tudi članskega zveznega trenerja Orlića, (dh) — Foto: F. Perdan
Polfinale za mladinski vaterpolski pokal
SFRJ
Razburkan kranjski bazen
Tridnevne borbe ene od treh skupin polfinala za letošnji jugoslovanski mladinski vaterpolski pokal v Kranju so za nami. Najuspešnejša sta bila kranjski Triglav in beograjski Partizan, ki sta se uvrstila v finale. Le-ta bo od 12. do 14. maja v hotelu Amfora na Hvaru. Turnir šesterice v kranjskem bazenu je pokazal, da se za kvaliteto jugoslovanskega vaterpola ni treba bati, saj so vsa moštva pokazala dobro igro.
Že pred začetkom je bilo jasno, da bodo glavno vlogo odigrale ekipe Mladosti, Partizana in domačega TViglava. Izkazalo se je, da se strokovnjaki niso zmotili, saj so prav ta tri moštva pokazala vse, kar se lahko vidi v vaterpolski igri. Srečanja med njimi so bila na taki visoki ravni, da so tudi Orlić kot zvezni trener ter drugi ostali brez besed nad njihovo kvaliteto. Brez primere pa je tudi, da se je turnir odvijal brez kakršnihkoli pritožb, saj tudi disciplinski sodnik na tem tekmovanju ni imel kaj iskati. Disciplina vseh nastopajočih je bila na višku prireditve.
Od trojice, ki je imela največ možnosti za zaključni del, se je najbolj odrezal prav gostitelj, ki je kljub slabi predstavi v prvem kolu v vseh naslednjih pokazal največ in brez poraza zasluženo osvojil prvo mesto. Veliko »smolo« so imeli igralci Mladosti, ki so obe srečanji s Partizanom in Triglavom izgubili le z golom razlike. Drugi slovenski predstavnik Kamnik je bil brez dobljene tekme zadnji. Čeprav so se prvič predstavili v zveznem merilu, so se srčno borili in vsekakor zaslužijo pohvalo.
Po mnenju vseh, ki so prvenstvo spremljali, je bil najkvalitetnejši igralec prav Triglavan Janez Šve-gelj, ki je obenem tudi mladinski državni reprezentant do 18 let.
Izidi — 2. kolo: Mladost : Kamnik 13:2 (4:0, 1:0, 4:1, 4:1), Partizan : Primorje 6:4 (1:0, 2:1, 2:2, 1:1) Triglav : Crvena zvezda 8:2 (1:0, 3:0, 0:1, 4:1); 3. kolo: Triglav : Mladost 7:6 (2:3, 2:1, 1:1, 2:1), Kamnik : Primorje 2:6 (1:1, 1:1, 0:1, 0:3), Csvena zvezda : Partizan 1:8 (0:1, 0:1, 1:2, 0:4); 4. kolo: Kamnik : Triglav 3:19 (0:3, 1:6, 0:7, 2:3), Partizan : Mladost 9:8 (2:2, 2:2, 2:3, 3:1), Primorje : Crvena zvezda 6:4 (0:1, 2:1, 2:2, 2:0); 5. kolo: Triglav : Partizan 6:3 (2:2, 1:1, 2:0, 1:0), Mladost : Primorje 11:3 (2:2, 3:1, 3:0, 3:0), Crvena zve-,zda : Kamnik 7:4 (3:1, 0:2, 3:0, 1:1).
Lestvica
Triglav	5 5 0 0 49:19 10
Partizan	5
Mladost	5
Primorje	5 Crvena zvezda 5
Kamnik	5
Najboljši strelci: Stariha 16, Calič (oba Triglav) 13, Bratuša 12, Aleksič 10, Vukovič (vsi Partizan) 9 itd.
Po končanem tekmovanju smo po prikazanih igrah izbrali najboljše za moštvo turnirja. Po naših ocenah bi najidealnejša ekipa bila: Ilić (Mladost), Polic (Mladost), Calič ' (Triglav), Abramović (Partizan), Stariha (Triglav), Švegelj (Triglav), Vu-
kovič (Partizan), Strgar (Triglav), Ekel (Mladost), Aleksič (Partizan) ter Cermelj (Triglav).
Sodniška trojka Grkinič (Beograd), Oman (Triglav), Pičulin (Kranj) je odlično opravila svojo nalogo.	D. Humer
Tekstiliada na Soriški planini
16. tekstiliada delavcev tekstilne industrije Slovenije bo v soboto, 9. februarja, na Soriški planini in ne na Starem vrhu, kot je bilo prvotno določeno. Sprememba je nastala zaradi pomanjkanja snega na Starem vrhu. Uradni trening bo v petek, svečana otvoritev tekstiliade 74 pa bo v soboto ob 9.30 pred litostrojsko kočo na Soriški planini. Ob 10.30 bo start v veleslalomu na vseh treh progah.
J. J.
V	Avstraliji Štru-
kelj 19.
V	avstralskem mestu Waikerie se je končalo Štirinajsto svetovno prvenstvo v jadralnem letenju. V standardnem razredu sta tekmovala tudi dva jugoslovanska jadralna pilota Franc Štrukelj in Janez Pintar, oba člana Alpskega letalskega centra iz Lesc. V posameznih disciplinah sta dosegla tudi nekaj vidnejših mest, Štrukelj je bil enkrat osmi in enkrat deveti, Pintar pa štirinajsti. V standardnem razredu je v skupni uvrstitvi osvojil letošnje svetovno prvenstvo Zahodni Nemec Reich-mann z 9325 točkami, Štrukelj je bil s 7550 točkami devetnajsti, Pintar pa enaintrideseti s 6429 točkami.
M. H.
Tudi v kranjski Iskri planinska sekcija
V	torek, 19. februarja, ob 18. uri bo v dvorani delavskega samoupravljanja Iskre — Elektromehanike Kranj ustanovni občni zbor sekcije Planinskega društva Kranj. Občni zbor bo združen s planinskim predavanjem.
Nova sekcija bo skrbela za organiziran obisk gora in za razvedrilo članov delovnega kolektiva. Za planinstvo bo skušala navdušiti čim več mladih. Planinski izleti bodo pripravljeni tako, da bodo prišli na svoj račun tako manj izkušeni planinci kot tudi oni, ki so že usposobljeni za zahtevnejše izlete. Sekcija namerava v svojo dejavnost vključiti tudi upokojence in otroke svojih članov. Matično planinsko društvo bo lahko med člani sekcije našlo kandidate za alpinistični odsek, gorsko reševalno službo in druge dejavnosti PD Kranj.	L P.
jfi^ w m
1LH
Sreda, 6. februarja 1974
Evidentiranje možnih kandidatov za nove organe upravljanja in odločanja ter priprave na volitve so tudi v gorenjskih občinah v središču političnega dogajanja. Ob tem so se ponovno oživile razprave o družbeni aktivnosti žensk in v zvezi s tem tudi želje in zahteve, da se čimveč predstavnic šibkejšega spola vključi med možne kandidate. Deloma je to uspelo. Deloma zato, ker ženske na Gorenjskem zasedajo že skoraj polovico delovnih mest. Med predlaganimi kandidati pa jih je slaba četrtina. Več so jih predlagali le v Tržiču, kjer naj bi zasedle 30 odstotkov delegatskih sedežev, in manj v Škofji Loki, kjer naj bi po mnenju predlagalcev lahko imele 15 odstotkov delegatskih mest. Kje so vzroki za neaktivnost? O tem smo se pogovarjali s tremi občankami v Škofji Loki, Šenčurju in v Kran ju.
Milica Mitič, ekonomistka, doma je iz Škofje Loke:
»Mislim, da bi morali vzrok za manjšo aktivnost žensk iskati predvsem v njihovi izobrazbi. Dovolj je, da pogledamo strukturo delavcev v nekem podjetju. Kaj hitro ugotovimo, da večino nekvalificiranih, slabše plačanih in manj zahtevnih delovnih mest zasedajo ženske, medtem ko je vodstvo zaupano močnejšemu spolu. Ker ne morejo odločati v neposredni proizvodnji, se tudi ne marajo vključevati v samoupravljanje, niti ne sodelujejo v organizacijah na terenu.
Drugo, kar nedvomno vpliva na aktivnost, je dvojna zaposlenost žena. Po končanem delu v tovarni, šoli, uradu, čaka ženo še gospodinjstvo in otroci. Čeprav neradi priznamo, je pri nas še veliko patriarhalnih odnosov. Dela so pogosto še ločena na moška in ženska, na škodo slednjih, seveda.«
Vida Miklič, predmetna učiteljica in pomočnica ravnatelja na osnovni šoli v Šenčurju: »Poleg rednega dela na šoli, ki ga ni malo, sodelujem tudi v raznih krajevnih organizacijah. To si najbrž lahko »privoščim« zato, ker nimam družine. Prav sedaj je krajevna organizacija SZDL predlagala možne kandidate za bližajoče se volitve. Med
njimi naj bi bila vsaj tretjina žensk, vendar jih toliko nismo uspeli zbrati. Mislim, da pri evidentiranju in vključevanju žensk v družbeno delo.grešimo prav pri predlogih. Največkrat predlagamo le tiste, ki so že nekje aktivne in tiste, ki so izobražene. Premalo pa se oziramo .na preproste kmečke žene in delavke. Niti ne povabimo jih ne. Prepričana pa sem, da bi bila marsikatera pripravljena delati. Saj tudi na zbore volivcev prihajajo, celo v večjem številu kot moški in tudi zelo zavzeto razpravljajo o problemih.«
Pepca Stanič, upokojenka, doma na Delavski cesti v Kranju: »Ce se spomnim nazaj, v leta po vojni, smo bile ženske na terenu zelo aktivne. Kaj vse smo pomagale urejati. Skrbele smo za otroško varstvo, za urejeno okolje, za ostarele občane, skratka, pomagale smo reševati vsa vprašanja svojega kraja. Sčasoma je ta aktivnost zamirala in sedaj je na terenu aktivno le še društvo RK. Kje je vzrok? Stare organizacije so bile raz-puščene in organizirane na občinskem nivoju. V njih sodelujejo voljeni predstavniki, ti pa so največkrat moški. Ce bi bile organizacije manjše, lahko bi bile to tudi organizacije za družbeno aktivnost žensk, bi se aktivnost nedvomno poživila. Seveda bi morale v svoj program dela vključiti predvsem krajevne probleme, ki ženske zanimajo. Potem bi prav gotovo sodelovale. In tudi odločale.« L. Bogataj
V Tržiču podpisali družbeni dogovor o kmetijski zemljiški skupnosti
8. februar slovenski DOL.IK za kV'' kulturni praznik
Nadaljevanje s 1. str.
9.	februar, sobota;
ob 19. uri Prešernov večer na Beli;
ob 19. uri recital »Prešernove balade in romance« na Kokrici;
ob 19. uri Večer s koroškimi pesniki v Stražišču (osnovna šola Lucijana Seljaka); sodelujejo:MilkaHartmanova. Andrei Kokot in Valentin Polanšek; poje oktet Sava;
ob 19.30 Bevk-Grabnar: Kaplan Martin Cedermac (uprizoritev Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta);
10.	februar, nedelja;
ob 15. uri Prešernova ura na Podblici;
ob 19. uri recital »Prešernove balade in romance« v Besnici;
ob 16. uri Slovensko amatersko gledališče iz Trsta uprizori Dlako v jajcu (dvorana Prešernovega gledališča);
11.	februar, ponedeljek;
ob 19.30 — Branko Miklavc: Pomarančnik, Pavle Lužan: Zeleni volk (Slovensko narodno gledališče Drama, Ljubljana);
ob 19. uri Prešernov večer v Predosljah;
ob 19.30 igralska družina Prešernovega gledališča v Kranju uprizori Toneta Svetine Ukano (v priredbi Janeza Povšeta);
12.	februar, torek;
ob 15. uri Minolli-Griin:. Vilinček z Lune (uprizoritev Mladinskega gledališča);
ob 19.30 Ervin Fritz: Kralj Malhus (Slovensko ljudsko gledališče Celje);
turni praznik
V soboto, 2. februarja, so v maji dvorani delavskega doma na Jesenicah odprli kolektivno slikarsko razstavo članov likovne skupine Dolik, ki deluje pri DPD Svoboda Tone Čufar. Februarska razstava jeseniških likovnikov je tradicionalna, saj jo vsako leto ob tem času pripravijo v okviru prireditev za kulturni praznik Slovencev, 8. febru ar.
S štiriinštiridesetimi deli se občinstvu predstavlja petnajst aktivnih članov Dolika, in sicer: Tone Tomazin, Dana dr. Bem, Franc Dolinšek, Zdravko Kotnik, Franc Kreuzer, dr. Aleks Gala, Janez Ambrožič, Nika Hafner, Tine Mar-keš, Branko Šifrer, Rudi Reichman, Janko Korošec, Roman Savinšek in Pavel Lužnik.
Na otvoritvi razstave je v kulturnem programu nastopil pevski zbor Jeklar in pesnica Marija Mencinger.
J. Rabič
Uvod v
13. februar, sreda;
ob 19.30 Taras Kermavner: Crtomirke (Eksperimentalno gledališče Glej a i	1	1
Ljubljana) in Peter Božič: Kako srečen dan (gledališče Pekarna Ljubljana); |£(|£|| SlOVCIlSKC
14« fcbru&r Č6trt6k*	1
ob 19.30 Tone Partljič: Ščuke pa ni (Primorsko dramsko gledališče Nova	{^31116
Gorica);
V Tržiču so v ponedeljek podpisali družbeni dogovor o oblikovanju in financiranju občinske kmetijske zemljiške skupnosti. Dogovor so podpisali predsednik skupščine občine, predsednik občinske konference SZDL, direktor tržiškega gozdnega
obrata, direktor kmetijske zadruge ter predsedniki 13 krajevnih skupnosti iz tržiške občine. Podpisniki so že izvolili delegate za skupščino skupnosti, ki se bo sestala v bližnji prihodnosti.
-jk
15.	februar, petek;
ob 19.30- Janez Žmavc: Podstrešje (uprizore- slušatelji AGRFTV Ljubljana);
16.	februar, sobota;
ob 19.30 Ivan Cankar: Za narodov blagor (Mestno gledališče Ljubljana);
22. februar, petek;
ob 19. uri recital »Prešernove balade in romance« v galerijskih prostorih Prešernove hiše v Kranju; zaključna prireditev ob 125. obletnici smrti pesnika doktorja Franceta Prešerna v Kranju.
RADOVLJICA
Komisija za proslave in prireditve pri občinski konferenci socialistične zveze Radovljica je skupaj s kulturno skupnostjo, zvezo kulturno-prosvetnih organizacij in delavsko univerzo sprejela polletni program pomembnejših proslav v občini.
Prva takšna proslava bo v soboto, 9. februarja, ob 19. uri v festivalni dvorani na Bledu, ko bodo počastili 125-letnico smrti Franceta Prešerna in 30-letnico I. kongresa slovenskih kulturnih delavcev v Semiču. Poleg pevcev iz Krope, recitatorjev z Bleda in orkestra glasbene šole Radovljica bodo nastopili tudi pevski zbor iz Radiš na Koroškem in iz Lijes v beneški Sloveniji ter prvakinja SNG Zlata Ognjanovič.
Slovenski kulturni praznik bodo proslavili tudi v vseh krajevnih skupnostih v občini ter v šolah. Delavska univerza pa bo pripravila nastop v vojašnici v Bohinjski Beli.
JR
ŠKOFJA LOKA
Iz Škofje Loke so nam sporočili, da bodo v počastitev slovenskega kulturnega praznika proslave po vseh šolah. V nedeljo popoldne bo proslava v Retečah. Na njej bodo nastopili: tamburaški orkester »Bisernica«, moški in otroški pevski zbor, recitatorji, člani domače dramske skupine ter gledališki in filmski igralec Jože Zupan. Za prosvetne delavce pa bodo 8. februarja v Škofji Loki pripravili družabno srečanje s predavanjem in krajšim kulturnim programom. Osrednja proslava ob Prešernovem dnevu bo 15. februarja v Selški dolini, ko bodo v Železnikih odprli kulturni dom.	-jg
TRŽIČ
V tržiški občini bo nedvomno osrednja prireditev ob 8. februarju, slovenskem kulturnem prazniku, svečana podelitev Prešernovih nagrad petim nagrajencem iz gorenjskih občin. Prireditev bo v soboto, 9. februarja, ob 18. uri v dvorani nove osnovne šole v Bistrici pri Tržiču. Za kulturni program bodo poskrbeli člani letošnjega tržiškega Prešernovega nagrajenca, občinske Zveze kulturno-prosvetnih organizacij. V petek bo v Tržiču gostovanje Slovenskega gledališča iz Trsta. Tržačani se bodo predstavili s Kaplanom Martinom Ćedermacem. V paviljonu bodo jutri odprli slikarsko razstavo, razen tega pa bodo v petek proslave na vseh osnovnih šolah. Na Bračičevi šoli bodo izdali slavnostno številko šolskega glasila Stezice, v katerem sodeluje 100 učencev, na osnovno šolo v Križah pa bodo na praznični dan povabili v goste prešernoslovca Črtomira Zorca. V Križah bo tudi rokometni turnir gorenjskih osnovnih šol.	-jk
I I^L/OI ^t/C/
Neprevidno čez cesto
V	ponedeljek, 4. februarja, ob 15. uri se je na Jesenicah pred Železarno pripetila prometna nezgoda. Marija Tarman (roj. 1943) iz Kranjske gore je zunaj prehoda za pešce prečkala cesto, pri tem pa jo je zadel avtomobil, ki ga je vozil Mirko Lojevec (roj. 1951) iz Dovjega. Tarmanova je bila v nesreči lažje ranjena.
Zbil pešca
V	petek, 1. februarja, nekaj po 22. uri je na cesti prvega reda na Jesenicah voznik osebnega avtomobila avstrijske registracije Djojo Petrovič (roj. 1952) peljal proti železniški postaji. Na prehodu za pešce pa je zadel Nenada Kon-diča (roj. 1936) z Jesenic in Zorko Knafelj (roj. 1932) tudi z Jesenic. V nesreči je bila Knafljeva huje ranjena, Kondič pa lažje. Oba so prepeljali v jeseniško bolnišnico.
Zaneslo prikolico
Na cesti drugega reda med Cerkljami in Zg. Brnikom je v soboto, 2. februarja, dopoldne zaneslo zaradi neprimerne hitrosti prikolico tovornjaka, ki ga je vozil Jože Ujčič (roj. 1936) iz Ilirske Bistrice. Koje v ostrem desnem ovinku prikolico zaneslo v levo, je le-ta oplazila levo stran osebnega avtomobila, ki ga je iz nasprotne smeri pripeljal voznik Miro Maček (roj. 1931) iz Ljubljane. Ranjen ni bil nihče, škode na vozilih pa je za 20.000 din.
Zaneslo avtobus
Na Jelenovem klancu v Kranju je v soboto, 2. februarja, popoldne zaradi neprimerne hitrosti na spolzki cesti zaneslo v ovinku na levi vozni pas avtobus, ki ga je vozil Franc Hribar (roj. 1914) iz Ljubljane. Pri tem je oplazil osebni avtomobil Jožeta Ograjška iz Kranja, nato pa še trčil v avtomobil Jakoba Dolenca iz Kranja. Ranjen ni bil nihče, škode na avtomobilih pa je za 16.000 din.
Gostovanje ptujskega amaterskega gledališča v Kranju, Šenčurju in na Kokrici je pravzaprav vljudnostno vračanje obiska, ki so ga pred kratkim imeli člani PG s Kreflovo kmetijo v Ptuju, Ormožu in v Ljutomeru. Sicer je pa predstava Hlapca Jerneja izzvenela tudi kot nekakšen uvod v teden slovenske drame, ki se bo pričel pojutrišnjem. Ptujčani pravijo, da bodo naslednje leto sodelovali tudi v rednem programu tedna in upajmo, da jim bo to tudi uspelo. PG prav tako skuša prodreti na Borštnikova srečanja v Mariboru, razgovor pa, ki ga bodo imeli te dni gledališčniki v Kranju, bo morda tudi osvetlil ozadja in sploh kriterije ali nekakšen statut, ki bo jasno govoril o tem, kdo na katerem srečanju lahko prisostvuje.
Ptujsko amatersko gledališče j® zelo delovno gledališče. Poleg Hlapca Jerneja imajo ali pa še bodo pripravili Marijo Stuart, Svetlobo n ad dolino, Tri vaške svetnike, Otroke Apokalipse in Vilinčka z Lune. Ce pri tem pomislimo še na dotacijo, ki se suče okoli dveh starih milijonov, potem je treba priznati, da je njihov program dovolj obširen, širok in namenjen za vse plasti obiskovalcev. Stalnih igralcev je šestnajst, največ-Pravijo: garaško delo je to, ne zgolj iz zabave, pač pa v zabaVo, amaterizem prehaja v profesionalizem; niso pa dovolj cenjeni. O kakovosti njihovih del ne morem pisati, razen o Hlapcu Jerneju, ki smo ga videli v petek v kranjskem gledališču.
Predstava je presenetila predvsem s sceno oziroma scensko zamislijo-Ta zamisel, priredba teksta in glasbena spremljava so delo Franja P°* točnika. Namesto kulis je bilo na odru filmsko platno in vsi nastopajoči, razen Jerneja in napovedovalke, so izvajali svoj del kreacij za platnom, tako da smo videli le nji* hove sence. Zal, zaradi projekcije reflektorjev, z nasprotne strani. (Ko so gledali v parter, smo jih videh. kako gledajo v ozadje odra.) To je motilo, najbolj posrečeno pa ni bil izbran tudi glas napovedovalke (Martine Lešnik), pa tudi sicer tempo predstave ni bil dovolj razgibano izkoriščen. Naslovno vlogo je odigral Lojze Matjašič, ki pravkar praznuje 25-letnico gledališkega udejstvovanja, odigral pa jo je solidno in v slogu realističnega prikazovanja figure. Morda je le njegov glasovni spekter prešibak, da bi bolj navezal občinstvo nase, ker je v resnici vsa predstava odvisna v glavnem le od njega. Poleg Matja-šiča bi omenil še Marjana Šneber-gerja (študenta) in na kreacij0 župnika ter krčmarja.
Kot je Cankarjev Hlapec JerneJ umetnina, je bil vendar napisan za njegov predvolilni boj, je socialno-kritičen tekst, in je aktualen še danes. Toda bolj kot pravno, ga mo-ramo gledati kot umetniško občutje; Ptujska predstava pa pravzaprav n' imela (umetniško) idejnega koncepta, zato je tudi njen umetniški potencial na sorazmerno poprečn ravni.
Mimo vsega omenjenega pa je g0' štovanje bilo upravičeno, ne le za' radi prvega obiska Ptujčanov v Kranju, pač pa še bolj zaradi tega< ker smo lahko spoznali hotenja l0 zmožnosti prav tako amaterskega gledališča z drugega konca Slove' nije. In zapisati moram, da povsem enakovredni tako eni kakor
drUgl"	Janez Poštrak