PROSVETA .TEAB XX VIL J« IM« « gasilo slovenske narodne podpnemr jednote ■MMtUr Juutn U. IUI, »t UM I Uradnllki 1» apravnlikt praatafi/ MftT S. Uwitote Krm. Offioa of PabHaatioa» 1667 Soutk LawixUl« Am TtkphoM, KnMI 6606 mank i. utt. Komentarji LfcTwj»p«) ""UvU porui»! . • ■ ^^rneri^itisk •iT ie Nikola Tesla, ^ovanski elektroteh-[Z Yorku, ob priliki L 78. rojenega dne pove- Lrterjem, da je odkril iartcov", ki lahko t «no na meji deželein ¿„ovražen napad. Sila Jov se lahko projecira lh 200 milj in seže sto u obe strani in ob tej ste-nubijejo letala, tanki, , }«dje, sploh vsaka oboro- lil* j, je rekel, da bo to svoje De iiročil Ligi narodov, ki j porabi v korist svetov- ajra tfilki listi so to objavili komentarja. Ce je kdo tiril kasneje, nam ni zna-[godnih pripomb bi se vae-oe manjkalo, če bi Tesla d« bo svoje najnovejša f, ki imajo takšno moč, jruzenim državam, da bi »vidno steno ogradile od itrani, zlasti na pacifični , kjer džingoti vidijo ne-t japonske invazije. d pa se je Tesla slabo po-ko je naznanil, da bo r izročil Ligi narodov, ki ri republikanski stranki iretu le posmehovanje in Najbrž so pa ameriški i objavili kar tako — kalmi objavijo vest o "še itroju" za perpetuum ; ali če Voliva naznani io "konec sveta", fesle smo imeli precej «nja, največ zaradi tega, nož vse svoje znanstveno je velrko delal in malo . Mož je res iznašel mno-ttičnega na polju elektri-Siisonu je pomagal razvi-ij njegovih iznajdb. Zad-i - odkar se je postaral i pa tudi Tesle prijela boli veliko več klepeče ka-fedi. Ob vsakem svojem « dnevu napove kakšno Ino reč", potem je pa vse > prihodnjega rojstnega ► spet pride nova napoved, lova najnovejša napoved "> nekaj in lahko ni nič. to tem, ve le Tesla in 1 zaupniki. Zdi se nam ki «vet Teslo bolj upošte-^ njegovim besedam več ¡¡•do M mož bil tiho in IPrcj efektivno demon-ivojo "električno steno", « prepustil drugim, naj o tem. In _ believe me ^Mija, kaj govorjenja, « bi odmeval po vsem 61 bilo dosti Aeaaptaaaa far maitof at sp^lal ^---------- ... ., ■ ( hicago, III., četrtek, 19. julija (July 19), 1934. SubecrlpMoa 66.00 Ysarlf $TK V*—NUMBER 140 POUCtlA IN PODJETNIKI ZDROBILI STAVKO I Odpoklicana je bila po 17 tednih boja. Boj proti uniji financi rail podjetniki Philadelphia. — (FP) — Po 17 tednih boja 900 delavcev pri SKF kompaniji, ki izdeluje jeklene krogljice (roller bearings) je bila odpoklicana ena najbolj kontestiranih stavk zadnjega časa. Stavka se je pričela za priznanje nove unije in drugih delavskih zahtev, bila je pa zdrobljena po "united fronti" policije in asociacije kovinar skih podjetnikov. Mesto je dalo družbi 300 po licajev, ki so stražili tovarno noč in dan. Izvršenih je bilo mnogo aretacij in tudi več glav je bilo razbitih. Izmed ranjen cev je bil eden obstreljen, dva pa je z nožem oklal neki delovodja. Kompaniji je šel na roko tudi sodnik O'Hara, ki je za aretirance določil izredno visoko varščino. Najznačilneje v tej stavki je pa dejstvo, da je družbo finan cirala v veliki meri podjetniška asociacija. Dokazi so na razpolago, ki dokazujejo, da je asociacija garantirala družbi pretežno večino stroškov, ako ne vseh, za boj proti uniji. Teh stroškov ima družba nad dva mi lijona. Normalno uposluje le 900 delavcev, med stavko je pa najela 3000 skebov, katerim je plačevala višje mezde ko prej dela v cem in jim oskrbela varno trans-portacijo z dela in na delo. Unije so sicer priskočile stav karjem finančno in moralno na pomoč, ampak ne v dovolj velikem obsegu proti veliki represiji. Zmaga bi bila mogoča le s tako akcijo kakor se ¿o je delavstvo poslužilo v Toledu, Mil-waukeeju, Minneapoiisu in v par drugih krajih. Družba ni dala nič na posredovanje vladnega delavskega odbora, ki je skušal zbarantati kompromis. Stavkarjem je končno le obljubila, da jih sprejme na delo "po potrebi". Anti-Fric-tion Bearing Workers unija pravi, da bo pričela ponovno s kampanjo za organiziranje. Brezposelaostno zavarovanje zagotovljeno Član Rooaeveltovega odbora napoveduje sprejetje zadevne zakonodaje v prihodnjem kongresu Brez-v eni New York. — (FP) -* da je rZ kar ie TV« ' Pogostno zavarovanje ■*> ¡n Liga narodom I drUffi °bHki b° uve,jav,r° to» električno steno p J ^ v P^odnjem zasedanju kon- ^made- in vso stvar * izjllVil V "V°jem ^ v Ujnoati Kdo na & FU P°lkovnik Roberi G E,bert' član komiteja za brezposelnost a*w< * l)a Je dandanes? Franca! Vse druge de-z Mussolinijevo Itral>anti. /J« naj zgodi, da A-»earsta za preži-* karkoli, ki je na ta k„ on. Hearst bi ¡7Jkl dolgove od J, AriKlij<' - v"« do "» obresti - in Smehljali, bi raz-*m«risko boj no v ^ancoske in an-j ''K* narodov g* ir,,t' ^eriškemu i eulovo električno »te, »V* I«. ^»jdba je vredna toda ne hi tkvJ* ves «vet kit k,: n ,n dokler ne '«Ur* u km ^ Os ft k, , o. fl »treh »Mi a ščitila I»red bomba-temveč tudi *** rdeče Judje, Irci v«ka federaci-*a socialno r ki in v U na-J"i»iiko vlado. no zavarovanje in Hseveltove-ga industrijskega svetovalnega odbora. Elbert je rekel, da britski sistem, katerega nasprotniki socialne zakonodaje zaničljivo nazi-vajo "dole", je bil eden najvažnejših faktorjev pri vzdrževanju kupne sile angleškega prebivalstva v dobi depresije. Ako bi bil sličen sistem uveljavljen v Združenih državah, je naglasil Elbert, bi ne bilo prišlo do tako divjih špekulacij na borzi tik pred polomom in ljudstvo ne bi občutilo groznih posledic depresije, ki je prišla po polomu borze. Strela ubila trideset oseb v Jugoslaviji ————- • Trikratno utrganje oblaka je povzročilo ogromno Rkodo v moravski dolini 1103, Act of Oct. S. 1917, authorised oa Jona 14, 1911. Belgrad, 18. jul.—Strašno neurje s trikratnim utrganjem oblaka, treskanjem strele in debelo točo je včeraj zadelo mora v sko dolino. Bliski strele so pobili čez 30 oseb in poklali cele črede ovac, dočim sta toča in poplava uničili kmetske pridelke. Velike nevihte so bile tudi v drugih krajih Jugoslavije in škoda je ogromna. Varšava, 18. jul. — Petdeset oseb je utonilo v eni največjih povodnji v zgodovini Poljske. I»-gube življenja so bile v okolici Krakova. Nov» razstrelil« v švsMjl DolIfuHHov ultimat teroriatom je potekel Dunaj, 18. jul.—Ultimat Doli fussove klerofašistične vlade, ki se je glasil, da po preteku petih dni zadene smrtna kazen vsakogar, pri katerem najdejo eksplozive, je danes potekel, toda še včeraj je bila cela vrsta eks plozij v Avstriji. Najhujša raz-strelba je bila v Unterkirchenu v Spodnji Avstriji, kjer se je bomba razletela v cerkvi in druga je demolirala farovž. V Braunauju ob bavarski meji je policija zaplenila 96 funtov dinamita in več oseb je bilo aretiranih. Iz Štajerske poročajo, da je bila v premogovniku Hart ukradena večja zaloga dinamita. Jamski uradnik je bil aretiran. Delavskema sovražnik« preti proseknoija VVhalen in več drugih demokratskih politikov v New Yorku In) prišlo pred aodftftče New York. — (PF)—Grover A. Whalen, bivši policijski komisar in velik nasprotnik delavstva, Ibo prišel pred sodišče zaeno 7> nekaterimi drugimi vplivnimi demokratskimi politiki. Vsi so zapleteni v neke sleparske finančne transakcije, ki ifvirajo iz časa, ko je bil Whalen upravnik pomožnega policijskega sklada. To stvar je odkril drugi pomožni policijski komisar Harold L. Allen. Whalen je bii policijski komisar, ko je mestu županoval Jimmy Walker. Slednji jo moral resigniratl p« preiskavi, ki je odkrila, da j# prejemal podkupnino za koncesije, ki jih je dajal bizniškim interesom. Walker je • po re-signaciji odšel v Evropo, kjer se še sedaj nahaja. Allen pravi, da v pomožnem skladu, katerega je upravljal Whalen, ni denarja za iz plače-vanje podpor vdovam, sirotam in drugim od policajev, ki so bili ubiti v službi, odvisnim ose Vse reakcionarne sile navalile na stavkarje loaja proti poljedelskim f stavkarjem ea vzhodu l ^^^^ Laatnik industrijske farme v 1 New Jerse.vju naščuval kme-• te in oblaMti proti delavcem, ki so zastavkall valed redukcije plač Bridgeton, N. J, — (FP) — Uprava 3200 akrov velike Sea-brookove farme za zelenjavo se je zatekla k rdečemu strašilu proti 350 delavcem, ki so zastavkall vsled odpovedi unijske pogodbe in znižanja plač. Lastnik te industrijske farme oziroma njen predsednik C. F. Sea brook je odpovedal unij-rfko pogodbo, češ, da določa previsoko plačo — 30c na uro. Pripravljen je plačati od 16 do 20 centov. Proti stavkarjem je organiziral večjo kampanjo v ča-sopisj u in tudi farmarje ter male biznismane v tolpe "čuječ-nikov". V velikem oglasu v Bridgeton Evening News pravi, "ako ni nesnaga takoj zadušena, bodo prihodnji mesec, ko bo največja aetona, agitatorji paralizirali farmarsko delo v vsem južnem delu države". Na shodu več sto farmarjev je bil na pobudo Sea-brooka organiziran odbor "ču-ječnikov", katerih naloga je pregnati — komuniste iz okraja. Ker je prišlo že do večjega nasilja, je Civil Liberties unija poslala v ta kraj preiskovalno komisijo, ki je poleg drugega u-gotovila, da je naailja provoci-rala policija in deputišerifi. Ko-misija se je obrnila tudi na go-vernerja Moora, katerega urgi-ra, naj preišče situacijo in prepreči grozeče krvolitje. Sea-brook je namreč tako naščuval farmarje in male biznismane, da< nameravajo naskočiti stavkarje, "če se ne vrnejo na delo pod družbinimi pogoji," kakor se je izrazil lastnik garaža David Jaggers. Seabrook je dobil od vlade $200,000 posojila, ki igra važno vlogo v tem sporu. Vodstvo re-konstrukcijske finančne korpo-racije je baje namignilo lastnikom te industrijske farme, da morajo znižati izdatke, z drugo besedo: znižati plače, Pred sklenitvijo unijske pogodbe meseca aprila je družba plačevala Iftc na uro, h kateri plači bi se zopet rada vrnila. IMavci žive v Seabrookovi kem-pi, ki se lahko kosa z najbolj razbitimi kompanijskimi kem-pami v deželi. '" Kontrolira šolo in sploh vse javne aktivnosti. Mestece in razmere v njem so slika pravega fevdalizma. Ameriški kapitulMI grude tovarne v Kanadi Toronto, Kanada. — Da se izognejo carinskim zidovom in Stavkovni odbor je pod silnim pritiskom vsak sovražnih sil odglaaoval, da se sporno vprašanje pristaniščnih delavcev in mornarjev prepusti raznodiitu. Istočasno se je nadaljnjih 40,000 delavcev pridružilo generalni stavki. Naval "¿ujetnikov" na komunistične lokale. Boaa NKA, Johnson, pozval delavce, naj prenehajo s stavko.—Boji na drugih frontah Farmarska orianlzaeija podprla stavkarje Izjavila ja, da ho atala na atra-ni delavcav, ki ho v boju aa i/Jadjšanje avojega položaja Washington, D. C. — Pravkar je bila odkrita evidenca o tesni zvezi med reprezentanti bizniških interesov In mogočnimi paroplovnimi družbami ob pacifični obali, katere cilj je «lo-mitev stavke pristaniščnih in drugih delavcev. Ti interesi so pričeli zbirati velik fond, ii katerega naj bi se črpala sredstva za razbijanje stavke. To dejstvo Je prišlo na dan, ko so openšaparjl naredili napako s tem, da so poslali apel tudi zadružni farmarski organizaciji, katere glavni stan Je v Chicagu, naj prispeva v fond. Ta organizacija je Farmers' National Grain Corp., kateri načeluje C. E. Huff, dolgoletni voditelj organiziranih farmarjev. Tej organizaciji je trgovska zbornica v Portlandu, Ore., naslovila apel, naj prispeva tisoč dolarjev in s tem pomaga zdrobiti atavko ob pacifični o-bali, poleg tega pa je omenila, da so druge blznlškr firme prispevale slične vsote. Apel je vseboval tudi prikrito grožnjo, da se bo farmarska organizacija izpostavila ostri kritiki, ako odkloni podporo. Na to grožnjo je Huff takoj odgovoril v telegramu, ki ga Je poslal |Mslružnici svoje organizacije v Portlandu. V telegramu avetuje podružnici, naj obvesti trgovsko zbornico, da njegova organizacija ne bo prispevala niti centa v sklad, s pomočjo katerega nameravajo open-šaparski interesi ubiti organizirani poskus delavstva, ki Je šlo v boj za izboljšanje svojega položaja. V odgovoru tudi poudarja prijateljske odnošaje med organiziranimi farmarji in delavci, ki se vzdržujejo že leta, in da farmarska organizacija tudi v bodoče zagovarjala to fundamentals» načelo. Jikaika dražba kaže eele delavskemu odbere Pravi, da na ho vzela nazaj v službo «»dudovljen* delavce Chicago. Chicago Motor Coach Company je v torek ob. vestila federalni delavski odbor, da ne ne bo pokorila njegovemu dobijo, gotove privilegije na ( briUkih in kanadskih tržiščih, (Ku0ku / drugimi besedami Je bam. V tem skladu bi moralo j so ameriški kapitalisti zgradili' ri.kla, da m- pok i ha ua Kooae-biti nad dva milijona dolarjev, • nad dvesto tovarn v Kanadi, veltovo administracijo in NKA na razpolago pa je samo $58,-192. Po izjavi Allena so za U» odgovorni Whalen, Joseph V. Mc-Kee, ki Je bil nekaj časa new-yorški Župan, in John O'Brien, bivši vrhovni mestni inšpektor. Ti trije so bili člani eksekutlv-nega odseka, ki je imel kontrolo nad policijskim skladom. Whalen je kupil hipoteke v vaotl pol (»dkar traja depresija, se glasi poročilo kanadske industrijske komisije. Ameriški kapital je postavil nad ato tovarn samo v tororiU akem industrijskem okrožju, ki izdelujejo krog 80 različnih produktov. Investicije, ki so jih ameriški kapitalisti vložili v ta podjetja, znašajo nad sto milijonov dolarjev. "Preroki" ao ae ušteli New York. — Mračni preroki, ki so napovedovali, da bo ^ ^ ^ ................... vladna regulacija poslovanja' JJJJJ^^'IcitffT je imel O'Brien j borze uničila vrednoat vrednostnih papirjev, ao bili iznenadeni po poročilu, ki ga je izdala borza in katero se glasi, da *#' j' vrednost papirjev v mesecu juniju zvišala za $623,480.000 milijona dolarjev od New York Title 1. Mortgage Co. v smNlu |>r. Vargas izvoljen za frr*di»ed dogovora z Morganovo finančno! nlka lira/Ill je Itio de Janeiro, 18. Jul.—I>r. p«»žicijo direktorja. Vrednost | otulio Vargas. Je bil šele vče- Družba je odslovila 15 delavcev zaradi unijskih aktivnosti, De. lavcl so se pritožili na delavaki odbor, ki je afero prelakal In dognal, da je družba prekršila zakon Nire, aekcijo 7-A, In odredil je, da mora družba vzeti odslovi jene delavce nazaj v aluž-bo. Družba je pa zdaj odgovori-la, da tega ne atori in delavski odbor, če hoče, im- lahko |*iatavl na glavo. Družba obratuje avtobuae Zele/nitr podtodlr profil Washington, D. C. — V prvih teh hipotek je ailno padla v tej raJ Uvoljen za ustavnega pred- petih rrvseHh t. I. ae »mtk I» krizi in nimajo aedaj akoro ao- aednlka Brazilije. Brez malega I«nice prvega razred« fis.i,- bene cene ^Allen je namignil. \ Atiri leta je bil začasni p red ae d- »77.« 4 o dohodkov v primeri z da ao Whalen in njegovi politlč- nik, ko je zmagal v revoluciji v, $94,918,'IHil v lati dobi linekega ni prijatelji napravili precej de- jeaeni leU 1930 narja pri tej transakciji In je ustavodajna ÄÄr'^ * ................. Ulysses Grant MacAlexaader. pred sodišče publike. Izvolila ga je let«, glasi |M»ročilo ielezjii konvencija, ki je škrga ekonomskega biroja. To stavo re- |»om*ni, da prof iti železnic I podvojili v dobi enega leta. San Franclnco, Cal., 18. jul.— Harry Kridgea, vodja stavkujo* čih pristaniščnih delavcev, je danes izjavil, da je centralni stavkovni odbor sinoči sklepal o arbitraži proti volji organizacija pristaniščnih delavcev. Prista-niščni delavci vedo, da je ves boj zaman, če prepuste razsodišču vprašanje kontrole delavskih posredovalnic v pristaniščih, Je ra-kel Bridges. - San Pranclaco, Cal., 18. jul.— Vse sovražne sile so včeraj navalile na stavkujoče unije v koncentriranem namenu, da zdrobe generalni štrajk v San Francia-cu in okolici predno ae razširi na druga meata ob Pacifiku. Kljub dejatvu, da se je včeraj pridružilo stavki nadaljnjih 40,000 delavcev v okraju Alamedl, je velika nevarnost, da bodo aovražna sile uspele In generalna stavka bo izpuhtela v nič, ne da bi prinesla zmago prlatanlščnim In mornarskim delavcem. . Centralni atavkovnl odlair, ki vodi veliko delavako vojno, Je včeraj atorll več umikov, fttevl-lo odprtih restavracij Je zvišal od prvotnih 19 na 50 in dal Je celo vrato drugih konceaij, ki ift> zalo oslabile delavsko fronto. Največjo koncesijo Je pa odbor dal sinoči, ko je sklenil z 207 glasovi proti 180, da centralni odbor smatra, da mora biti sporno vprašanje med priataniščni-mi delavci in ludijskimi družbami rešeno po razsodišču. Manjšina odbora se jo krčevito borila, da Izključi iz arbitraže vprašanje kontrole delavskih posro-dovalnic v pristaniščih, a bila je |>oražena. Resolucija arbitraže, katero Je sprejel centralni odbor, gre zdaj pred delodajalce In če jo ti aprejmejo, bo generalna atavka l^ikoj odpoklicana. IJmlk je bil storjen |kh1 atraš-nlm navalom vseh reakcionarnih sil proti organiziranemu delavstvu, ki Je kratkomalo obdolže-no, da "ae je pustilo za|>eljati od komuniatov in tuJezemcevrST izrabljajo generalni štrajk v avr-ho rdeče revolucije". To olidol-Žltev t rotil j«» oblasti, ki ao mobilizirale vae |K»liciJske in vojaška sile, da "zdrobe prihajajočo revolucijo", trobi jo ves organiziran kapitaliatičnl aparat javnega mnenja in vse civilne organizacije, ki sovražijo radlkallzem vaake vrste. Pojavile ao ae tudi tolpe "¿ujetnikov", to Je privatna policije, ki si je nama vzela oblaat, da terorizira |m» fašiatov-sko vae neljube ji ljudi iu dela v splošnem konfuzijo. TI "čuječnlki" so včeraj na avojo |»est napadli več lokalov v San Franclacu, ki »o jih označili za "komunistična gnezda". Razbili ao okna, uničili pohištvo in pretepli mnogo oseb. Okrog 120 "revolucionarjev" Je bilo aretiranih. Istisasiio je prišel sem v letalu gen. Hugh H. Johnson, administrator NKA. ki je takoj taja* vil, da to ni Več stavka, temveč "revolucija in civilna vojna ", ki mora prenehati. V Portland Ja dos|»el senator Wagner, da tam prepreči generalni štrajk. V Han Fram'iacu Je bilo včeraj več nemirov, ki pa im» bili po|»olm»rna nepotrebni — vsekakor m» jih izzvali kapitalistični provokatorji kajti «tavkarjl so dovolili, da je prišlo v fnesto toliko živil in drugih polreltščin, da ni vel nosnega ^»manjkanja, Minneapoll» IM jul - Tu J« za sla v kalo 70**1 voznikov tovornih avtov, katere so delodajalci ogoljufali za mezdni |M»viš»k po (Dal)» n« 1 lireoi.) w i I PBOSVETA PROSVETA thk fnlhjhtehment GLASIM» IN I AHTNINA SLOVBWSKE NAROIINK COliPORNI JSDMOTK Oraw -I * N.tt.aal «•••ill dMUviUI «I ¡¿.iruirna d rt«»* O«»«» Chirk««) ii. K.>.»4.. »' «« " V* Ma II M /nrt I*». u Chicago in Clear« 17.M r« Irto. »ni » H » aatnalv» |1» W mulnu-ript :<>ii : for Um UniUl Slat«« <«c*pt ChkMoi «« "i P" y«-ar, ChlMgu ar>4 Cierfu 17 M »nrr /»«r. foraian •uMtriM H« V" Om o* Um; v p«, iliiiflum.-iltoW «• ** vračaj". A.lwrtuii.i; r»<«» «n a»r«WMr«U. Manu-•rrtfrt« will »ul >*tur»ad. NmI»v ,aa) kar •"»» • H"*4*®; ^ pkosveta l$H-it ti«. Uwadala A»«* CMc«««. IIHwSa. M KM llUt OF THK KBUSBATKO FSKS8 1M Datum v okl«i<»J". na »rimar (Juna «0. I»I«|. i»>l*U v«»«*« ""«»» »• »«a,ovu meni, , da aa vam lial na uaUvi. ■_ n' —- ——wmrwmtszr. Domač drobiž Obiski razstave Glasom iz naselbin Zanimive beležke is raznih krajev S stavkovne fronte na zapadu I je pričel vabiti stavkarje, naj ' San Francisco, Calif. - Leto «e mu pridružijo Kapitelistič-za letom, iz dneva v dan je tra-( no časopisje mu je ševeda peb jalo zatiranje in izkoriščanje ^o s^vo ter ga poviševalo pristaniščnih delavcev v prista- kot najbo^šega delavakega vo-1 San Franeisca. I Zgcriilo se je da so ga San Francisco se ponaša z stavkarji ; pošteno na«e«tili. On, enim največjih pomorih pri- kot ponižen kompan.jski kužek, staniAč ob obali Tihega oceana., J« «veda ime pri sebi orožje in Izkoriščanje pomolskih trpinov pnčel je streljati. Policija ga ae je zadnja leta še povečalo, Je P"Jela, ker ni imel dovolje-odkar je v deželi nastopila brez- »ja, da sme nositi orožje, in s poselnost. Povešenih glav in u-( tem je zatonila tudi njegova padlih obrazov so tavali ob obrežju; brezupno so zrli v l>o-| Cas je naglo potekal pomor dočnost Kadarkoli se je komu »ke družbe pa so izgubljale mi postrečilo, da je dobil delo, je »Jone dan za dnem. In baš to bil vesel dasiravno je moral po- jih je bolelo. Pritisnile so na rabiti vse svoje moči, kajti de- governerja države California, lati so morali z nadčloveško si- da država trpi velikansko lo bolj ko nema živina. Ali naj- ^odo, ker ne prejema najemnine hujše trpljenje in ponižanje je pomorskega pristana. K temu bilo zanje izzivanje od strani moram dodati, da je pristanišče delodajalcev, ki so od rtjih za- San Francisca državno, od ka- htevali, da so morali vsak dan terc*a družbe Plačujejo najemnino državi. rovanje jako Važno, je ^treba,' da se ga udeležite v obilnem Številu. Važna točka bo o »bodoiem zboru JSZ in o volitvah delegatov. Na razpravi bodo tudi pri* hodnje volitve za kongresnlke. Torej je treba, da se o tem razpravlja in da vsi glasujemo za delavske kandidate. Po konča« nem zborovanju se bo vršil pik «i nik v Drevnikovem parku, ki ga priredi klub št. 118 v korist konferenčne blagajne za izdat ke delegatov. Uljudno ste vabljeni, da se u-deležite v obilnem Številu zborovanja in popoldne piknika, ker bo dovolj zabave za vse, stare in mlade. Ob enakih priredbah pose t vrnemo. Na svidenje 5. avgusta! Jacob Ambrožič, tajnik. tam čakati. *t 5S i) a h i r a v n o «o parobrodne C hicago -- Cikaiko razsUvo ^^ ^^ ^ ^ in urad SNPJ so obiskali: Matt l'anian z ženo, Koundup, Mont. Kadioprogram društva SNPJ v Jolietu Joliet, III. — Prihodnjo soboto, 21. julija, ob sedmih zvečer (čikaški čas) bo s postaje WC-LS (1*110 kilociklov) oddajan program društva št. 115 SNPJ ob priliki društvene 25-letnice in ;J0-Ietnice SNPJ. Na progra-,iiu bodo slovenske točke, med katerimi bo tudi govor br. gl. tajnika SNPJ, F* A. Vidra. Program bo slišen po vsej Čikaški okolici. Kdor želi slišati ta program, naj poišče omenjeno postajo na svojem sprejemniku. Ae o umrlem članu Jacksville, (Klans. — Dodatno poročilo o umrlem Geo. Bogataju, članu društva št. 281 SNPJ: pokojnik je umrl za ra- ze industrijcev. To je bil le pe- Narodne noše in delavstvo West Allis. Wis. — Lokaln list se je zopet spodtaknil ob in- ternacionalce v poročilu o pik niku za milvvauški slovenski dom. Uveriti hoče čitatelje, da Trgovska zbornica je dne 3. «ocialisti nasprotujejo sloven julija na svečan način izjavila,1 »kim domovom Toda, ker lju ------------------, ■ «ni>tn v ! Dim resnico, dokažem, da je za kretanje slehernega parnika, da je pr stan šče odprto. V me-j nekoliko drugačni Zli nrihod in odhod parnika v sto so privlekli mnogo stavkoka- 8lv*r neKoiiKo arugacna. za prinoa in oanoo parni** > ,;nr . • . ... . Ne vem, kje je bil urednik in iz luke, niso nikomur tega zov in tovornih avtov, kajti izrI ko ie slovensko naored naznanile Kadar je parnik vozne družbe so se bale poslati Obzora, ko je slovensko napred ™ so mtočni gcTp^dle svoje vozove v pristanišče. v najprej pobrali svoje izbrane, <^Jna u^StMnToXniki naU veliko število pa jih je moralo da domovi danes že važali blaffa ki bi ira naložili ob9toJ1Jo! SocialiBti so vselej stavk k , i nasprotovali le takim zgradbam, „ * . ... . . I ki ne služijo namenu delavske Prvi dan po otvoritvi prista- jizobrazbe na je prišlo do manjših prask.; MilWaukeeju živi med dru Stavkarji so prekucnili par to- narod kj Be Sa 2 vornih avtov. Kmalu je polici-| dbam| z viaoko joiimi ja pričela operirati s svojo da te igradbe ne ka s stavko. Dne 4 julija so «¡glužijo pravemu namenu. Dotič pojavile večje praske med poli-narod> ki zajema kulturo rav cljo in demonstranti mladinske ¡no {z teh mogočnih zgradb, je komunistične lige — Young; namreč pokazal svojo kulturno iCommunist League. Na 5. ju*'trant ko je p^ 8to voditeljev lija so stavkokazi pričeli raz-1 organiziralo avtno karavano, da važati blago, v okolici obrežja | g0 se 8kupno poklonili Kohlerju oditi domov brez kruha. In kdor je delal, je včasi moral delati po celih 24 ur skupaj, četudi bi družbe lahko brez vsakega truda porazdelile delo med brezposelnimi. Pomorske družbe so imele najetih brez števila svojih priliz-njencev in izdajalcev ter vohunov, ki so> prežali na delavce. Teh izdajalcev sveta naloga je bila: držati delavce v razkolu. In že pred leti so ti izdajalci organizirali posebno organizacijo, ki se je zibala v varstvo zve- vod. Unija zahtevajo pravico do pikatiranj* Protestirajo proti dcmokratake-mu županu, ki je odprl meato akabom kom, star je bil 57 let In doma sek v oči ubogi delavski pari. ________^ z Bukovega vrha pri Poljanah' Uporniški duh v vrstah pri- »o se zbrale velike množice 'bivšemu governerju in Hoover u.:...... jevemu zavezniku, ko je pred dvemi leti zopet dobil nomina •cijo za governerja. Z delavske ga vidika je tukaj nedvomno kritika upravičena. Med tem je nemško in avstrijsko soc. delavstvo zgradilo domove, katere je celo kapita listično časopisje občudovalo, toda porušila in zaplenila jih je nacionalistična drhal. Tukaj bo torej težka uganka za Obzor, ki mu je mednarod nost trn v peti. Priznam, da krivda res pada na internacionalce, ker ni bilo na pikniku zadostnega odobravanja demokratskim politišnom, ki jih je vodstvo preskrbelo za glavne govornike. Toda, od kda, vraga so demokratski politišni resnični zastopniki slovenskega in ameriškega delavstva? Od kdaj je jugoslovanski genera ni konzul zastopnik jugoslovan skega delavstva? Kdo torej razdružuje slovensko delavstvo Ali ne tisti, ki vsiljujejo delavstvu govornike, ki jih ne mara. So že kdaj ti "delavski pnjate- na Gorenjskem. V Ameriki je'staniščnih delavcev se je poja-j ljudstva, mestna policija je bil 27 let in zapušča ženo ter tri vil že pred letom dni. Ponovno; divjala kakor pobesnela in v odrasle otroke. Pogreb je vodil so se pričeli organizirati, poja- svoji nervoznosti je pričela stre-Hlovenski zadružni pogrebni za- vili so se voditelji, sem in tja se ljati, kakor da bi prišel Sovražnik pred vrata. Padale so irtve, ambulančni vozovi so vozili ranjence v% bolnišnice neprestano. Očividci pripovedujejo, kako je divjal policijski narednik, ki je kar na lepem streljal na neko 17 letno delavko ter jo nevarno ranil. Dne 5. julija so v San Franciscu padle prve žrtve. Ta dan bo ostal v zgodovini organiziranega delavstva Amerike kot dan pričetka velike borbe pri-staniščnih delavcev, ki zahtevajo svoje skromne pravice. Opazovalec. je našel kateri, ki je bil pod vplivom mogočnih gospodarjev. Tako se je zgodilo, da so prošlega I januarja iztirali iz dvorane svojega predsednika na redni seji, i kateremu so dokazali izdajalstvo ter ga tudi izobčili iz svoje srede. V ospredju delavskih vrst so se pojavili novi voditelji. Le-ti novi voditelji so pred —" ! dvema mesecema oklicali stav- Jersey City, N. J. — Central-|k()t Delavstvo se je odzvalo na delavska unija, v katero spa- j „toprocentno, le malo število deda 90 krajevnih organizacij sj|odajftUkih klečeplazcev je osta-50,000 članov, se je spravila katere so družbe porabile za nad mestno administracijo, gvojo reklamo pri nabiranju predvsem na župana Hagua, ki'«tavkokazov. je zadnje čase prepovedal vse piketiranje. flkebom je tako rekoč dal mestni ključ z rczul- Stavka je bila prvih par tednov dokaj mirna, sem in tja ... . , , i»» ie pojavile manjše praske tatom da je bilo že več stavkL^j poHc|jo in gUvkarjK Par zdrobljenih. skebov so pošteno nabili, da bo- Reeolučijo proti mestni (l0 pomnili vse svoje žive dni. mlnistraciji je na s«*ji centralne; Nekatere so odnesli iz spalne unije predlolil tajnik frazlrskejHobe ,m u|jco jn J|m tam» daU unije Anton Dama. O županu "xdravUa" proti njihovi nalez-(lagu je rekel da je Pn volitvahi ,jlvl bolelnL Xz New Y()rkH je iaglašal svoje prijateljstvo^prilipfl pr(,diwdnik Un|jt, InteJr. ao delavstva, »la. je pa s svojo j natlonal Ungshoremen Assocla- Pflicijo onemogo, ,1 vsako stav- |lon R kj je uknJ k«v Več o,«nAaparsk.h potljet- Jem prih(Kju kaxa| ^ bar. mkov je ik,vabil, naj preselijo Vo, n h ličnih maši,, v deželi, je bil Mht<„„ to jo, da „ j|m da s* k prijatelj raket,rja Brin-(na moč pri najemanju delavcev. d. lla, carja unije ¿eUzo.tavbln- dM delijo delo na posameznika delav^v, k« je bil lansko akosl unljnko upravo in da Mo J«>e„ vržen U unije in obsojen na ap»^no nami upravljali vse ' »»I»';'" radi goljufanja vlade ob prihodu pamikov ter da pr, dohodninskem davku. Hagua družbe priznajo šesturnik To Jf tudi član narodnega odboraUo vse zahteve, ki jih sUv-d»mok,at,ke stranke )klirji predložili družbam N. kdaj, k» je llague rabil Toda velikim finančnik,»m to u» lav nkih glasov, je govoril, da ne gre v glavo, da bi pristale na ni v mestu nobenega pr.mtora xa U zahteve ter da bi ubog, dela-skebiN pa ra/obf«l| na-ivec Imel besedo pri najemanju pis. skebi so dobnHioiii", delavcev. Najhujši rainlk r v svojem govoru v prid rnao- stavkarjev je biv^l okrajni u-lutije puu.lsrjal tajnik org.nl- nij-ki pmisetinik, ki jt bil i«ob. tiranih bnvtev. Centralna unl- fen. Ta iidajaUka duša je že ja je bila v iir«'tr«h..,ti vedno takoj-ob pruVtku stavke šla na »U.alT.Lii' T ....... tMo in organizirati no- Hagua. izgleda pa. da j«, trgami "prijateljstva'* sedaj konec. ntjo, seveda tako unijo, ki je delodajalcem povolji. Nato Poročilo s potovanja Detroit, Mieh.—Ker smo v času ko imajo naši možje takozva-ne počitnice, nekateri še predolge, kar je že navadno, da avtomobilske tovarne v tem času zelo zmanjšajo produkcijo, zato imajo nekateri preveč počitnic. V četrtek zjutraj ob 10. uri smo se podali od tukaj proti Chicagu, da si ogledamo svetovno razstavo in druge zanimivosti, kakor tudi naše znance, rojake in prijatelje v Chicagu in okolici. Vožnja od tukaj do Chi-caga je zelo prijetna. Ceste so že tako urejene, da prideš v o-smih urah, ne da bi vozil z vratolomno naglico. Ob šesti uri popoldne smo bili že pri našem starem prijatelju J. Verderbarju v Willow Springsu, ki nas je z vso družino vred z velikim veseljem sprejel. Pogovorov je bilo toliko, da se je bližala 2. ura zjutraj pred-no smo mislili na počitek. Najlepša zahvala za prijazno postrežbo. V petek smo obiskali svetovno razstavo, nekaj zelo zanimivega, nekaj, kar se ne more videti vsak čas. Opisovati razata vo je nemogoče, ker je prevelika, le toliko omenim, da za tistih 50 centov vstopnine se vidi več kot človek pričakuje. V soboto smo obiskali druge zanimivosti: Stock Yards, Industrial^ muzej, urad SNPJ itd. Ustavili smo se pri P. Bergerju, obiskali dom F. Godine in več drugih rojakov, ki jih nismo videli ie dolgo časa. V nedeljo zjutraj smo se podali zopet proti Detroitu. Med potjo smo se ustavili v South Hendu, Ind., kjer smo obiskali univerzo Notre Dame in s tem zaključili naše koncemtedensko obiskovanje. Ko smo prišli domov, me je čakalo pismo iz starega kraja, v katerem mi poročajo brat in sestre, da so 19. junija umrli naš skrbni oče, Janez Krlah, v visoki starosti 87 let v Stopčah pri Novem mestu, kjer zapuščajo ženo. sina in tri omožene hčere, v Ameriki pa dve hčeri. Blag jim spomin!—Mm. J. Puhek. Socialist i skušajo z masnim plketiran !*a K,e P°kihala na 0 «v*kega sdkon, York. - Ka organiziranje 12,000 i radioaparatov v ten prešla v nov Stadij karji in simpatiki, v, cialisti, pričeli z rru tiranjem Cornell-Dub varne v Bronxu. s nova Radio Factory nija, ki je bila lansk novi j ena v Philadelpl nizirala več tisoč i delavcev. Pri Cornell-Dubilii ji se stavka vleče že secev. Od okrog 3(H se je vrnilo na delo cev, ostale je družb« la pa s skebi. Novi, priskočili na pomoč so pričeli z masni njem. Prvi dan oživljen je zbralo pred tovar tov z Normanom T organizatorjem Bidi lu. Prišla je tudi p nameravala poloviti so njen voz oba vsi hoteli odpeljati sko postajo. Policij uvidela, da je brez je odpeljala s pra: "Vlovite Dillingerja stite pri miru", so policiji. 8tavka je bila ol ziroma kampanja t nje delavcev v tej r dustriji, ko je pol lavski svet odredil, družba pobotati z slovi naj skebe ir stavkarje. Ravnate! je obenem predsed škega odbora te ii je delavskemu odb po robu. Pravi, da na sodišče kakor vladnemu odboru, k teklosti brez moč svoje odloke. Dosti ma niti novi delavi Unija smatra to votno. Ce bo zma družbi, bo organiz deset tovarn v Nev večjih težkoč. Zaen< jo stavkarjev je dt odredil tudi tovarr Unija se pa dosti i delavski odbor in u le z vztrajnim mas njem. Prva družba, ki popodbo z novo un žavi, je Insuline C Park Plače, N. Y. Bidie pripisuje to i pri Cornell-Dubilier VSE REAKCION/ NAVALILE NA fl (Nadaljevanja i zadnji sklenitvi mi Olson je takoj mobi in zagrozil r. dras če pride do nemire pravi, da je ta stav na. Prvi dan mimo. Montgomer) Tekstilni delavci v zastavkali v šestih so tekstilne tovarn tovaren počiva W ki je morala zapret Huntsvillu, kjer je tilne industrije v krog 25,000 tekstitt organiziranih pn * lavski federaciji. V priznanje unije i» J zde. stavk Ali Stari nemški pird»ednik Itindenburg. ki ve I* toliko o dogodkih v Nemčiji, kolikor mu pove diktator Hitler (desno). LISTNICA TRKDNIftTVA Poročevalec. Cle Elum, Wash. -Uredništvo mora imeti Ime in laaiov vsakega * dopisnika. S em še ni rečeno, da bo ime ob- svljerto, toda uredništvo mora edetl, kdo je pisec. Kdor ne za-*pa uredništvu svojega imena rt naslova, ni sam vralen zanikanja in njegov spis mora iti v koš. Senator MeA*» * jenr. Wil-s»"«' I .os Angele«, f^ kratski m*"»10; W. 1(i je bil «kl^ predsednika ie te dni ¡«g^"1 anor. ki je hč- bila Waaono- hiši. Ona t* Ali * U MlsdueAi M lju ali Vesti s Pri «ni IKIONAKNA ATMO-V ITALIJI Lorskega ki ne govore ljudstva, m fašizem nija 1934- — Težko ^tfkaj «C godi v sredini Pto so pa vesti, redke toliko bolj dragocene in .¡h lahko s popolno prepn-tjo presodimo položaj, Br Italiji vlada. Glasovi o upo-& vedno pogostejši. Iz vseh Il| «a vidimo, da so le redki oni ¡¡Tki jih vodijo moški. Nad oblasti znesejo na naj-jji način. Zato so danes pUle nositeljice upora ženske fcremoni je velika skupina ¿rana pred "Časa della Ri-ione", protestirala in za-fJa: "Hočemo kruha za na-ieco!" Policija, ki je bila po-m, je posegla med razbur-ienske in jih mnogo zaprla. _iala je v ječi le dve. Drugi ¡¡"pa je morala, radi splošnega lovoljstva, ki je vladalo po j, spustiti tudi ti dve. Faš-rpije bil prisiljen, da je vsaj pomiril razburjeno in la-|i ljudstvo, raždeliti med ljudi I pno silo nekaj podpor v de-pju in v naravi. Zgodilo se je ) 11. in 12. maja. Tribunale Speciale je ponov-l obsodil 23-letnega antifaŠi-i Giancarda Paietto, ki je bil lio prej izpuščen radi amne-¡jj«, na 21 let težke ječe. V Milanu je v več tovarnah Slišalo delavstvo štrajkati idi nerednega plačevanja mezd. i pa so oblasti na najkrutejši gin preprečile. V nekem kraju pri Firencah !*tm mladeničev odklonilo ob-Hfitfv vpisa v fašistično stran-t Skušali so jih prisiliti k te-v t klofutami, grožnjami in lUpanjem. Vse je bilo brez-peino. - M V Savoni so aretirali mnogo vinskih delavcev. Bil je eden pihov OVRE. Represalije nad Alvalstvom se še vedno vrše. fori v vasi so postali pretesno so jih morali mnogo od-liati v zapore v Finalborgo in ii v Rim. Zaprti so obdolženi Rihemberk, Kobarid ("Ciau-ret"), Komen, Fužine ("Fusine in Valromana"), Gorjansko ("Goriana"), Goče, Idrijo, Loka vec, Črni vrh ("Mont' nere"), Bovec ("Plez"), Vrhpolje, "Ver-pojan") in dr. Od 1. J929 dalje - - . tj kaJ Sf . -------- pa loči pratika slov. kraje pod za I Zato so pa vesti, redke ničljivim imenom "Sclavanie" toliko bolj dragocene in od Furianije. Sturje pri Ajdov-t "h lahko s popolno prepri- ščini zove omenjeni almanah •""Itjo presodimo položaj, "Sturie des Fusinis", Slap "Slaj • ludiji vlada. Glasovi o upo- pe Zorzi" in Kanal "Canal dal I* Ln nnffosteiši. Iz vseh Lusinz"). Knežaška občina rabi denar St. Peter na Krasu, 23. juni- m H "^«np« j» 1934. — Knežaška občina, ki f^jši je že popolnoma zadolžena, rabi čim dalje več denarja. Ker si pa [droki. t airiir»5r>o drugače ne more pomagati, je P/wnni le velika skupina y zakup užjtnino nft klanje živine nekemu Tržačanu, ki ji je dal posojilo. Ker pa je malo prašičev v občini in užitnina ne bi dosegla posojene vsote, je občin-Ittna, je poseg».- ■ski urad naknadno predpisal do- ^žen.ske,n jih mnogo zaprla ^ ^ ^^ ^ črtala je v ^' ^dve. Djugi ^ ^^ ^ ^ ^ ^ do m lir na gospodarja. Tako se je r zgodilo, d» so dobili plačilni na-^t», spustiti tudi ti dve. Fai- £ gospodarjij ki prejinja leU niso imeli prašičev. Od kje vsote za darove "balili"? Gorica, 26. junija 1934.—Vsa-ko leto čitamo v italijanskih listih iz Julijske Krajine o ogromnih vsotah, ki presegajo sto ti soč Hr, ki jih centralna posojilnica, po domače Mont iz Gorice "poklanja" goriški "Balili" in raznim drugim fašističnim organizacijam, kjer jih razni dobro rejeni gospodje s črno srajco in prav tako vestjo, zelo hvaležno sprejemajo. To bi nas prav nič ne brigalo, če ne bi bili tile denarji iztisnjeni iz naših u-bogih kmetov. Le predobro po znamo današnje razmere, v ka terih živijo slovenski kmetje Italiji. Po zaslugi najrazličnejših pustolovcev, ki so pod zašči to fašističnih oblasti sleparili naše ljudstvo skozi dolgo vrsto let, je skoro vsak kmet zadolžen preko mere. Radi naglega padanja vrednosti posestev in pridelkov, se večkrat zgodi, da dolg presega celotno vrednost. V takem slučaju pride večkrat nedolžen kmet s celo družino ne iniziranega protifašističnega' samo na cesto, ampak celo v je-lovanja. I čo — radi goljufije. Obresti na B. maja so imeli v parku v svoje dolgove plačuje kmet po hnu otroci balile, okoli 2001 10 in celo 25 od sto oderuškim številu, vojaške vaje. Ko jim bankam, ki potem seveda lahko ukazal vodja večkrat pono-j poklanjajo velike vsote fašistič-M isto vajo in so bili že vsi nim organizacijam, ali bolje re- da s povečano agilnostjo. Trn v peti so jjm predvsem še vsi o-m Slovenci, ki so gospodarsko trdni m jim v tem pogledu ob-lastva ne morejo do živega. orih ki j«1 čim ŠTEVILNE ARETACIJE V IDRIJI Aretirali so odv. dr. Franca Vid marja, Josipa, Franca in Ivana Didiča, lasÄnikc znanega idrijskega hotela, fotografa in trgovca Srečka Bajta. me*ar ja Kavčiča »n lesnega trgovca Ivana Fortiča, kl je jugoslovanski državljan. Idrija, 24. junija 1934. — V petek dne 22. junija s<* je že ¡•"•ki «/obsijinTraili C zjutra^ »-»z*,r,,a ve"1' da * pf>* ^ V«kogar, ki ga dobijo" ,icMa arpt,rftla veC Iclrijčnrtov. t in pr"vi- l'a četudi je I ^ l'a noge, Star ® ¿od vsakega aretirajo od 15 dni do $ ^ f»J*>rH, Aretirancem i di v ^^tični I- J kr,,hu vse in za-ri' I'f'tKivedano. ^•»anaka •nn-na ** m krajevna K i E liclja aretirala več Idrijčartov aretacijami so pričeli že ob 4. uri zjutraj tako, da niso vzbujali jiozornosti in da se ni prebivalstvo preveč razburjalo. Kljub temu pa se je vest o tem dogodku zelo hitro razširila. Aretirali so odv. dr. Franca Vidmarja, JoHpa. Franca in Ivana Didiča. lastnike znnnega idrijskega hotela, fotografa in trgovea Srečka Bnjta, mena rja 'Societa filolo- Kavčiča In lesnega trgovca Iva-Vidmu izdaja' na Forttfa, ki je jugoslovanski a*sniško prati-; državljan. ri • ki prinaša Vseh sedem aretirancev so ninkega ozem- takoj odpeljali dalje, kam ni rlanskemu znano. Vest o tem dogodku je Strolic do ljudstvo zelo razburila, zlasti kra-j ker nihče ne ve pravega vzroka Sirijo pa se govorice, da so istočasno aretirali več owb tudi v Ajdovščini in nekega župnika na Tolminskem. Podrobno*ti t"h aretacij p« niso znsne, Iz raznih poročil razvidimo, všČino,1 da se je fašistična po lic Ija zad-Kanaijnje čase vrgla sjiet na delo, to- ki sta največja sovražnika Slovencev". Besedilo je imelo več dovničnih pogreškov. Zaprtih je bilo iz Pevne kakih 20 fantov, od katerih so štiri obdržali kot osumljene. Ponoči, 3, junija, ko je spet visela v Oslabju laška trobojnica, so se v temi približali trije moški, da bi jo strgali. Atentatori so bili trije Lahi: e-den je bil čuvaj tamošnjega vojaškega pokopališča, drugi neki delovodja pri tamošnjih pokopa-liščnih delih, tretji neki fašist J Kvestura je seveda potem brž izpustila one štiri osumljene Slovence. Surov napad miličnikov na našega človeka in še aretacija Idrija, 22. junija 1934. — V tukajšnje zapore so pripeljali 50-letnega posestnika in gostilničarja Janeza Sem rova, doma iz Novega sveta pri Godoviču, ki so ga miličniki aretirali 19. junija. Miličniki so napadli Sem-rova in- ga oklofutali na polju, ko jih je prosil, in svaril, naj mu ne delajo škode. Odpeljali so ga v idrijske zapore, odkoder se še ni vrnil. Postopanje miličnikov, ki stanujejo v Semrovovi hiši in ki so naredili na njivi, ko so lovili sovo, veliko škodo, je obso janja vredno. Večerni tečaj italijanščine za slovensko mladino Skopo na Krasu, junija 1934. —Pri nas smo imeli letos večerni tečaj italijanščine za odraslo mladino. Tečaj je vodila in poučevala učiteljica proti malemu mesečnemu plačilu. Obisk je bil zelo majhen. Iz Kranje vasi je tečaj obiskoval samo eden, in sicer Colja Anton, malo pa jih je bilo tudi iz Skopega ter okoliških vasi. Prvi je bil aretiran Dumini. ali jih z njimi akupaj zamišljal, la je spočetka vse tajil, ali ko Sodelovanje Marinelllja je izven vaake sumnje; tudi petorica ostalih obtoženih je izpovedala soglasno, da jim je Marinelli Čudne sanje — Cuj, prijatelj, kaj pa pomeni rešilni pas pri tvoji posUdjl? _ Ves, že tretjo noč se m sanja, da se potapljam. # Praktičen nečak - — Janezek, zakaj pa ne sežeš stricu v roko? _ Ker nima pomena. Saj mi je povedal, da nima denarja. nja publike v drugo smer in da se umor Matteottija prikaže kot posledica in maščevanje za u-mor nekega fašista, katerega so izvršili fašisti iz njegove ožje domovine, je še bolj razburil svet in povečal sum proti tistim, ki so izmišljotino objavili v Fi-lipeliljevl "Corriere. Italiano" .(13. junija). To sta bila Rossi in Finz KFinzI, pomočnik ministrstva notranjih zadev), tedaj poleg Marinellija prvi pomočniki ministrskega predsednika in njegov naj zveste jši pristaš. O-poziclja je razumljivo izkoriščala priložnost in podžigala zanimanje. ljudstva s tem, da Je v posebnih izdajah objavljala vsako posameznost o umoru in njegovih okoliščinah. Treba je bilo hitro reševati situacijo. Mussolini je na drugi dan, 13. juniju ponovno govoril v parlamentu, du ožigosa zločin in da še enkrat prepriča narodne očett» in preko njih celotno javnost, da bodo "krivci prijeti in izročeni v roke pravice" in da so nekateri — med njimi Dumini — že v zaporu. "Ako jo še kdo v tej hiši," je nadaljeval Duce s svojim najvišjim pato-som, — "ki ima pravico biti u-žaloščen in, da še dodam, razžaljen, sam to jaz. Ta zločin, ki izziva tolike izlive xrda in besnosti, je mogel narediti samo nekdo od mojih sovražnikov, ki je dolgo koval ta satanski zločin. Mi od vlade imamo brezmejno mirno vest . . . Zakon ls> storil svoje . . . Bolj nego strsš-no, je to delo ponižujoče, brutalno. Pred takšnim zločinom ne more biti oklevanja. Mora se končno napraviti razlika med politiko in zločinom!" Tako je govoril Mussolini. In v resnici je sodišče vzelo stvar v roke, — ker je bilo prisiljeno. Ali med tem je bilo W<-ba, da nekdo plača, da bi se škundal in kriza polegla. Ta nekdo so bili poleg — Duminijs in drugih — Filipelli, ki je bil takoj nato aretiran, in imenoval samega Vodjo kot u-kazovalca v tem slučaju, kar so tudi drugi potrdili. Najjasneje je o tem govoril Finzi v svojem pismu bratu, o katerem več prič podaja soglasne izjave. Finzi je Matteottijev umor pripisoval neki tajni teroristični družbi v okrilju fašistovske strsnke, ki jo je sam Duce imenoval svojo "čeko". Takratni šef rimske policije general De Bono, eden izmed voditeljev pohoda v ltlm in komandant milice, je izpovedal pred senatno komisijo med drugm Itudi to i 12. junija, torej dva dni po umoru so se zbrali v ministrstvu notranjih del on (De Bono), Rossi, Finzi in Ma-rJnelli, Med njimi se je razpletal ta-Jo pogovor: Rossi: Torej vi v resnici nameravate aretirati Duminlj« ln druge? De Bono: Zakaj ne? Rossi: Dobro, ali napraviti« rajši komedijo: imejte Jih pod ključem nekaj dni, a potem jih izpustite. — De Bono: Zskaj? Rossi: Ker bodo govorili in izjavili, da jim je ukazal on. De Bono: On? Kdo, on? Rossi in Marinelli: No, mini« strski predsednik. Finzi in jaz (De Bovo) sva zazijala. Ali Rossi sporočil Du-cejevo nakano, da bi se rad otrese! Matteottija. Zato Je poiskal dne 5. junija gospodu Mussolinija, da ga vpraša, da-li je potrebno, da se ustanovi neke vrsti) "čeka" z Dumiuijem na čelu, da opazuje nasprotnike in jih zasleduje. Premijer, pravi Marinelli, je pristal , . . Sam Dumini Je pred preiskovalnim sodnikom večkrat pretil, da bo povedal ve, kar v«, pa Je tudi povedal dosti obtežilnega za glavne intelektualne sokrivce v zločinu, imenoval Je tudi Vodjo. Tako je v nekem pismu FinzIJu Iz zapora <2H. julija 1921) pisal, da še ni nikogar kompromitiral, niti ministrstva policije, niti ministrskega predsednika, ali da se bo pričel poalutevati "fi Tli*ke Dornl>erg imberc"*), >'""). Po-v Kojako' St. Peter dmin. V1-! dokumentov. "Nisem razpoložen, da se na takšen način žrtvujem ... Prav bi napravili, če to povesta ministrskemu pred^ sedniku." To pismo se nahaja med sodnimi akti. Za Matteotti jem so prišli na vrsto še drugi: Amendola, Nlt-ti, Forni, Gobetti. Ali prišle so na vrsto tudi cele stranke in organizacije predvsem celoten Uefašističnl tisk. To so posebna poglavja, ali samo eno je v vsem isto: duh in način. Matteottijev umor pa pomeni kulmiuacijsko točko v političnem razvoju fašizma, ker se s tem datumom konča \ sak zakon za državljane pod fašistovsko oblastjo. 31. julija 1926 je bila izdana, amnestija za obsojence v zadevi' Matteottijevega umora. Nevarnost je minula,a že 3. januarja je Mussolini v parlamentu lahko vstal in glasno rekel: "Pred tem forumom in pred narodom Italije izjavljam, du jaz sam prevzamem moralno, politično in zgodovinsko odgovornost zu vae, kar se je zgodilo" ,.. ZANIMIVOSTI IsHos v Juliju so otvorili prometni predor med Llvtrpoolom ln Blrkenheadom. Na tem predoru so delali skoro devet let, gradja je stala 7 milijonov funtov. Pri cestnih nesrečah podleže skoro dvakrat toliko moških kakor šenak, medtem ko pride na H moških utopljencev samo ena ienska. Svetilka, kl jo Jemljejo potapljači a seboj v morske globo-čine, tehta 2ft kg. Kljub temu jo morajo še obtežltl s svincem, kajti pritisk vode je zelo velik. V potapljaški svetilki je tarnica za 2000 watov. . Na angleški obali obleži vsako leto približno 40 kitov, ki pripadajo po zakonitih določbah Britskumu muzeju. Angleški kralj Henrik VIII. je dal v enem samem letu obesiti 3000 beračev. Papige učakajo povprečno starost AO let. Babilonski stolp Je bil samo dve tretjini tako visok kakor jo danes visok Kiflov stolp v Parizu, Največji cerkveni zvon Imajo v Moskvi. Tehta 202 toni. Poletna šola xa delavke ns Jugu VVeavervIlle, N. C. — V tu-kajšnji višji šoli je pričela s poletnim tečajem šola za industrijske delavke. Za tečaj se jo priglasilo okrog 00 deklet, veči-noma delavk v tekstilni, tobačni, oblačilni In pleteninarski industriji. To Je le osmo leto te institucije za treniranje delavk za aktivnosti v delavskem gibanju. Prizor iz »ta% ke fari liridgetone, N. Rabile PASTERIZIRANO MLEKO pri kuhsnju Dobre kuharice jsira-bljo dosti svežega paste, liilranega mleka pri kuhanju. Napravi J«*dl IhiIJ okusne, bolj užitne, Dobr«' mater«* pa* j Jo tudi na to, da vaaks oseba v družini plj<« kozaroc mlt*ka pri vsk^m obe vaak dan k vašemu pragu - udobon, okonomici-ri način kU|>o vanja. mlin nmaimtio*. im. A Run profil oriranliattoa »H4O»*II (<• fir* mit himiII fir f*ri» »h f«Mwal hasJtS m M M ftg-tof !»»!»•, i Stfag« PROSVETÄ In Maheujevi so se slabe volje In obupani dvifrniJi od miz«. Zdelo te jim je, da «o bili pravkar bogati in da so zdaj mahoma padli «pet nazaj v blatk Oče Bonnemort, ki je odhajal na delo, je gfdrnjal, da ne bo od teh pravljic juha prav nitf boljša, medtem ko «o ili oni drug za drugim gor ter čutili vlago zidov in zatohli, zasmrajenl zrak. Gori, v tistem tež-kem kasarniškem snu, je Štefan slišal Katarino, ki je bila zadnja legla v posteljo in upihnila svečo, kako se je mrzlično premetavala, preden je zaspala. Večkrat so bili pri teh kramljanjih navzočnl tudi sosedje: Levaque, ki se je navduševal za misel, naj se vse razdeli, in Pierron, ki je iz previdnosti odhajal spat, kadar so jeli napadati rudniško družbo. , Včaai je prišel tudi za trenotek Caharija; njega je politika dolgočasila, rajši je hodil k "Dobri kaplji" na vrček piva. A kar se tiče Chavala, je ta prekašal vse in hotel krvi. Skoro vsak večer je prebil kako uro pri Maheujevih; in v tej vztrajnosti je bilo nekaj nezavedne ljubosumnosti, strah, da mu ne bi ugrabili Katarine. Dekleta, ki ae ga je bil že naveličal, je spet vzljubil, odkar je spal poleg nje moški, ki bi al jo utegnil ponoči osvbjlti. Štefanov vpliv se je širil, polagoma je postala vsa kolonija uporniška. To je bila skrivna»'propaganda, a tem uspešnejša, ker je povsod rasel Štefanov ugled. Dasi je bila Ma-heujka kot dobra gospodinja nekoliko nezaupljiva, mu je vendar izkazovala spoštovanje, taj ji je točno plačeval in ni niti popival niti igral, temveč je venomer tičal v knjigah. Med Sosedami ga je razglasila za učenega fanta, te pa so se ž njim okoriščale, proseč ga, naj jim piše pisma. Bil je nekak poslovni človek, ki je bil preobložen z dopisovanjem, in postal je družinski svetovalec v vseh kočljivih zadevah. Meseca septembra je tudi osnoval svojo slove-čo blagajno, ki je bila še zelo šibka |n je družila le prebivalce te kolonije. Toda trdno je upal, da bodo pristopili k njej premogarji vseh rudnikov, zlasti če se ne bo umešavala družba in jih tudi v bodoče ne ovirala. Postavljen je bil za društvenega tajnika in je prejemal celo majhno nagrado za svoje pisarniško delo. Skoraj bogat je bil. Ce oženjen radar ni mogel izhajati, je trezen fant, ki ni imel nikogar na plečih, lahko kaj prihranil. Odtlej se je začel Štefan polagoma spreminjati. Vzbudil se mu je nagib do gizdavostl in udobnega življenja, ki sta mu bila v revščini zadremala. Kupil si je suknenih oblek in par finih škornjev. Na mah je postal veličina in vsa kolonija se je jcla izbirati krog njega. To je bila sladka uteha njegovemu samoljubju. Opajala ga je prva slast obče priljubljenosti: biti drugim na čelu, ukazovati, on, ki je tako mlad in ki je bil včeraj še začetnik, vse to ga je navdajalo s ponosom in ga krepilo v sanjah o bližnji revoluciji, kjer bo tudi on nekaj veljal. Njegov obraz se je predrugačil, postal je resen in jel se Je opajati sam nad svojimi besedami; Častihlepje, ki »e je v njem porajalo, pa je vročično razpaljalo njegove teorije in ga gnalo v borbenost. Jesen je medtem napredovala, oktoberski mraz je porjavel vrtove v koloniji. Za golimi grmički španskega bezga se niso delavci več valjali z vlačnicami po uti. Ostalo je le še zimsko sočivjc, zelje, na katerem se je bleščalo kakor biseri belo ivje, luk in pozna salata. Znova so se usipale plohe na rdečo opeko in se šumno odtekale kakor hudourniki v čebre pod kapmi. Po hišah se peči niso več ohladile, natrpane so bile s premogom in zasmrajale so za- prte izbe. Spet se Je pričenjal čas velike revščine. V eni izmed prvih oktoberskih noči, ko je padla alana, Štefan ni mogel zaspati, tako je bil ves razgret od tistega, kar je spodaj govoril. Gledal je Katarino, kako je smuknila pod odejo in potem upihnila svečo. Tudi ona se je zdela zelo razburjena; kakor da jo spet trapi sramežljivost, ki je zaradi nje včasi tako nerodno hitela, da ae je še bolj razgaljala. Ležala je v temi kakor mrtva; vedel je, da še ne spi; in čutil je, da misli nanj, kakor je tudi on mislil nanjo: še nikdar ju ni to nemo izms^ja^ vanje njunih bitij tolikanj mučilo. Potekale so minute, a ni se ganil ne on ne ona, samo njuno dihanje ju je motilo, kljub vsemu prizadevanju, da bi ga zadržala. Dvakrat bi bil skoro vstal in si jo osvojil. Od sile je bilo bedasto, tako vroče hrepeneti drug po drugem, ne da bi si bila kedaj ugodila. Otroci so spali; prav gotovo je bila voljna, dobro je vedel, da ga drhte pričakuje ter da bi se ga molče oklenila in stisnila zobe. Skoraj je minila ura. Ni šel k njej, a tudi ona se ni premaknila iz strahu, da je ne bi poklical. Potem pa, se je, dlje ko sta živela drug ob (fcugem, dvigala med niima visoka pregrada sramu, odpora, ' prijateljske pozornosti, česar si sama ne bi znala raztol-mačiti. , IV v, -—Poslušaj, je dejala Maheujka svojemu možu, ko že greš v Montsou po plačo, pa mi prinesi funt kave in kilo sladkorja. Šival si je čevelj, da bi si prihranil trošek za popravilo. — Bom! je zamrmral, ne da bi odložil delo. — Rada bi, da bi šel še k mesarju . . . Kos teletine, hm? Tako dolgo je že nismo videli. Zdaj je dvignil glavo. — Misliš, da bom dobil tisočake in stota-ke . . . Zaslužek za tega pol meseca je prepičel spričo tega njihovega prekletega načina, ko vsak hip ustavljajo delo. Oba sta molčala. Bilo je po kosilu, neko soboto ob . Vendar je vsta in zavpil za služinčad: "Bob, osedlaj Billyja in svojo Nelly! Odhajal boš z gospo! "Zdaj je še gospoda zmešala," je pomislil Bob in odhitel v hlev Snežni oblak, ki so ga kopita konj dvigala v zrak, je kaza njuno pot. Bob je jahal za dolžino vratu zraven Maude in je moral neprestano gledati njen fini in nežni profil. "Ali si že bil kdaj zaljubljen?" Cisto tiho, ne da bi bila dvignila pogled s poti, je vprašala Maud. Bob je razširil oči. Brez odgovora je pograbil Maudine vajeti in ustavil njenega konja. Potem je zajecljal: "Nazaj morava! Volkovi so v bližini!" V oči se ji ni upal pogledati. Ko le predolgo ni dobil odgovora, je vendarle dvignil oči in se zdrznil. Maud je bila zaprla oči in si tiščala roko nad srce. Bob je videl, kako omahuje. Skočil je s konja in tudi njo potegnil na tla. Omahnila mu je v naročje. Tega Bobove moralne moči niso zmogle. Njegov temperament, ki ga je že tako dolgo nasilno zadrževal, je viharno udaril na dan. S strahom je božal svojo gospodarico in jecljal sladke besede, ki jih dotlej še poznal ni. Tedaj mu je Maud ovila roke okoli vratu in se zagrizla v njegove napete ustnice. Naključje je res čuden gospod. Tako kakor je poprej zmeraj Maud nosilo v izbo za sedla ali pa v konjski hlev, je zdaj gonilo Boba v pisarno ali pa v jedilno shrambo. Čudno je bilo le to, da je bila Maud slučajno vselej sama v izbi. Nekega dne je zašepetala: "Za božjo voljo, Bob, bodi vendar previden! Včeraj je moj mož našel na stopnicah pred mojo sobo pepel od tobaka. Prišel je v sobo, vohljal in širil nosnice kakor stara puščavska lisica. Pri meni v sobi ne smeš nikdar več kaditi!" • Na Karolinški farmi so vsako nedeljo praznovali. Vsi stanovalci so se zbrali v sobi za služinčad, farmar je imel kratko pridigo iz svetega pisma, nato so jedli in se veselo pomenkovali. Neke takšne nedelje je farmar dejal: "Daj Bob, skoči v mojo pisarno in prinesi mojo pipo. Na mili Jo boš dobil I" Bob je stopil v pisarno. Tedaj je vstala Maud in rekla svojemu možu: "Mislim, da sem jaz tvojo pipo spravila v predal. Bob je ne I bo našel." In tudi ona j% od-išla iz izbe. MacRracley je stis-l 1 nil zobe jn ko je bila njegova ' lena zunaj, je tudi on vstal. (Konec prihodnjič.) CETRTCk, 19. ^ Otepa!« ** Htu jt , Ko je bila v re • * J« avtor Vst¿1 vaden gledalec v J Vodja klinike v kirurške vseučiliške Bazlu prof. dr. Hen-schen poroča o senzacionalnih]udarja poskusih, ki jih delajo na tej kliniki za obujanje mrtvecev. Dosedanji poskusi za oživljanje, tudi umetno dihanje, imajo pred vsem pomen dražil nega sredstva za srce in pljuča; utrip in dih pa ?avisita na zadnje od možganov, |ki pošiljajo življen-ake impulze v ves organizem. Kazalo bi tedaj, da bi se oživljanja lotili tukaj — in to delajo v Bazlu. Možgani potrebujejo za svoje življenje v prvi vrati kisika. Ce jim tega zmanjka, se morajo dobesedno zadušiti. Zato so že prej poskušali umirajočim vbrizgavati v žile kisika, ki naj bi možganom pomagal v njihovem boju proti smrti. Postopek je v nekaterih primerih imel naravnost čudovit uspeh, a ni naraven, zato je nepopoln, nezanesljiv. Na bazelski kliniki so ga izpopolnili s tem, da odvzamejo poskusni živali, čije življenjske funkcije so se že u-stavile, iz žile z ogljikom nasi* čene, temne, mrtve krvi, jo zunaj telesa v posebnem aparatu kakor v ključih nasitijo s kisikom, da postane spet svetla, in jo nato vbrizgajo v vratno il\o dovodnico. Možgani pod vplivom te krvi oživijo in oživijo tudi organizem, v kolikor je to sploh mogoče. Popolnoma mrtvih bitij namreč tudi ta metoda ne more več spraviti v življenje. Daje pa možnost, da se izkoristi še prav zadnje življenjsko delovanje v možganih, ki ga ni več opaziti z nobeno pripravo in ki traja še do 20., 25. minute po ugotovljivem zadnjem znaku življenja. Tako daleč po uradni "smrti" ni mogla doslej nobena metoda oživiti mrtveca, baselska metoda pa to zmore. In v tem je nje veliki pomen. Doslej so po njej delali poskuse sicer samo z živalmi, s psi, a uspehi so, kakor rečemo, i zadovoljni, da jih bodo preiz-| kusili sedaj tudi na ljudeh. In ni dvoma, da bodo tfspeli. Pri tem uporabljajo še poseben elek-1 trični aparat, ki opravlja sam poskuse z umetnim dihanjem, in novo srčno grezilo, ki ga je izumil in na samem sebi z blaznim pogumom preizkusil neki nemški raziskovalec. To grezilo se da, n. pr. skozi odvodnico v roki, potisniti v sredino srca, ker omogoča, da se tam odložijo poživljajoča lečila. premierske ¡S 1 njega je sedel mlad L hitro odkril, da * Ivi I nJegov iJ . sP^no plosk* Kaj vam mar opera i J*? vpraša Bi^ta Biiet se je hotel i** govori: nf" In P«ttm začne Pretege trgati svojo opei gov sosed ga pazljiv« naposled ga pa vpraša-tudi zares mislite, kar "Menda!" odgovori sk komaj premagujoč s* Prasne v smeh. "Popoln res!" Toda kdo popiše njeg, zo, ko odpre drugi dan vam: 'Bizet o svoji nov In potem bere skoraj , vse, kar je prejšnji več« vedoval mlademu možu. bil namreč žurnalist m ta pri priči spoznal. Od tistih dob ni Hize več javno kritikoval. ♦ V vlaku se pelje d Njegov sosed neprestan kri pije kolne. "Kam pa se peljete r ša duhovnik. "V Maribor!" odvrr in začne iznova kleti. "Ce boste tako kleli, te v Maribor, ampak \ ga posvari župnik. "Nič ne de," se odre "saj imam jiovratni lisi Iz francoske poročne i "Zakon je kakor naš niča: rdeče pomeni vro zen moža, belo nedolžne žene, in modro . . , mc modro pomeni, če bi I upanje na lepe dni, ki, skupaj preživela." Nagrobnik: Tu poč; žena. Pokoj njej in me P Dr. Week», Muccomm \\wes Di;\ 1 aFFICt Brm.—«:I0 A. M. te l:M t Tel. litrrlMK 1711 Consistently Low Prš 32STATI. Ü* Da*U Slorf.M ¡¡¡Srn AH ste naročeni na dnevnik Prosveto? Podpirajte svoj Ust! Ne obupavajtt VI sl lahko dobite od vate«» Mi NIKO. ki j* ir itevilo let « Psradiinf a|i pinsta ke). P«* sir. Ljudje dijo jedil, otrok p»« kossrrr n ispu* omsksrr . Čin is oór kotsrrs s