LOVENEC. Političen list za slovenski narod. f* polti prejemam velja: Za celo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 fld., za četrt leta 4 fld., za en mesec 1 fld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta i rW.. za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. J Haroenino in oznanila (inserate) prejema uoravništvo in ekspedicija v »Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob 7,6. uri popoludne. i^tev. 16. V Ljubljani, v petek 20. januvarija 1893. Letnilt XXI Slovenski liberalci in loža. vin Boj papežu in škofom! 2e iz navedenih citatov se vidi, kako se zaganjajo naši liberalci posebno radi v škofe. Pri tem napadu se ravnajo po rekn Kristusovem: »Udaril bom pastirja in ovce se bodo razkropile!" Saj so škofje višji pastirji in stebri, na katerih sloni sv. cerkev. Da bi bilo več vspeha, skušajo ločiti škofe od duhovščine in vernikov, na drugi strani pa zopet stavijo tega ali onega škofa v nasprotje z drugimi. Zoper naše slovenske škofe zlorabijo avtoriteto škofa Strossmajerja, kakor da bi bil on drugih verskih nazorov, kakor drugi škofje; trijerskega zoper bres-lavškega (»SI. N." 12. avg.). Na jedni etrani škofom očitajo narodno sovraštvo, na drugi pa najstrastnejši jezuitski verski fanatizem (12. avg.). Tudi v tem niso naši liberalci izvirni; to, kar oni zdaj deiajo, so že veliko desetletij prej počenjali bratje izpod „plameneče zvezde" in »akacije". Opozorim le na obnašanje tripičnih bratov in njihovih listov za časa vatikanskega koncila, pruskega kulturnega boja in »Lutzovanja" na Bavarskem. Povsod jedna in ista pesem, le oblika je nekoliko spremenjena. Sv. Oče. »Papeštvo je vogelni kamen katoliške cerkve; ono je tudi glavui steber in podpora vseh drugih prestolov. Ker pa bije loža na življenje in smrt boj zoper to dvojno oblast (dubovsko in svetno), zato mora na vsak način pasti najprej papežev prestol, da se morejo po vrsti razrušiti vsi drugi." Tako je pisal framasonski »Siecle" (Pachtler, »Stiller Krieger gegen Thron und Altar", str. 233). Kako sodi loža o papeštvu, spoznamo iz obred-nika kadošev, po katerem mora novo vsprejeti ka- doš med klicem : „,P rokletstvo goljufiji, zmečem8uniti v m r t v a š k o g 1 a v o , ki je pokrita s tiaro" (L. T. II. 286.). Na to pa mora v četrti obljubi govoriti: »Z nogami teptam tudi duhovsko in papeževo tiaro" (L. T. II. 302.). Lahko se reče, da koncentrira loža v boju zoper krščanstvo in obstoječi red glavno moč zoper papeštvo. Rop Rima leta 1870 je po izjavah framasonov samih delo framasonsko, saj je bil Garibaldi višja glava skrivni družbi, enako razni drugi njegovi tovariši. Enako je francoska revolucija in upor leta 1848 sad njihovega truda (»Freimaurer - Zeitung" leta 1864, L. T. II. 373.). Veliki orijent italijanski govori o tej stvari v že večkrat imenovani okrožnici iz leta 1886: »Uničenje papeževe posvetne oblasti je jeden izmed treh zgodovinskih dogodkov, ki so graniten temelj frama-sonskemu gibanju v Italiji". Loža pa z uničenjem svetne oblasti papeževe še ni zadovoljna, marveč hoče uničiti papeštvo samo, in zato tudi po letu 1870 ne drži rok križem, ampak v enomer ruje toper sv. očeta in bruha o&uj ogenj in žveplo. Oglejmo si zdaj naše liberalce. Tudi tu vidimo sorodnost duha. Ali se še spominjate, kako je imenoval »Slov. N." slavnega Leona XIII.? Taki priimki so še celo v pristni framasonski družbi nenavadni. Dne 18. apr. I. 1. norčuje se ravuo ta list s sv. Očetom, porugljivo vprašajoč, ali bodo sedanje naklade in priklade (kje so pa katere?) zadostovale, da bodemo vredno podpirali oropanega sv. Očeta!! Kar pa piše ta list 10. septembra o papežih Piju IX. in Leonu XIII., je pa naravnost posebno značilno. Po mnenju tega liberalnega lista sta si bila ta dva papeža v vsakem oziru diametralno nasprotna. Slavni Pij IX. mu je fanatičen dogmatik, ki ni gledal ne na desno, ne na levo, preklinjal |e znanost, ni vedel vladati svoje strasti in je ver- nike zapeljaval v skušnjave. Dalje govori o duševnem nazadnjaštvu, da za ugled cerkve ni treba svetne vlade in konečno žuga: »ako bi kedaj prestol rimskega papeža zasedel mož Pijevega duha, nastal bode proti njegovemu početju večji odpor, nego se je pojavil za časa zadnjega rimskega koncila. Dne 5. nov. simpatično omenja izgredov rimskih pouličnjakov, poroča radosten neresnico, da so katoliški študentje oskrunili spomin Viktorja Emanuela in se norčuje iz brumuih romarjev, ki so šli obiskat sv. Očeta. Due 6. oktobra imenuje celemu svetu znan in tudi od poštenih drugovercev pripoznan faktum, da so sv. Oče jetnik v Vatikanu in da so mu odvzete njegove dežele šiloma proti vsem pravicam božjim in človeškim: neresnično vest, razširjeno po klerikalcih. To je po »Narodovi" misli le »hujskanje", to so le spletke, na katere je dalo rimsko stanovništvo odgovor!!" Tako je pisal »Narod" 6. oktobra torej par dni po onih rimskih izgredih. Onim pa, ki zagovarjajo pravice papeževe, kliče: ne čohaj se, kjer te ne srbi. Toraj osoda sv. Očeta naj nas nič ne briga! Tukaj pokažejo naši liberalci, koliko jim je do postavnosti, do pravice. Glede postopanja framasonov proti posvetni oblasti zlasti pri nas v Avstriji opozorjamo čitatelje na knjigo »der Hammer der Freimaurerei am Kaiser-thum der Habsburger! Državni zbor. Z Dunaja, 19. januvarija. Konservativni klub in večina državnega zbora. Konservativni klub imel je danes ob desetih dopoldne sejo, v kateri je njegov načelnik grof H o-h e n w a r t poročal o dosedanjih obravnavah z vlado gledd snotanja nove državnozborske večine. Rekel je, da so načelniki treh velikih klubov, Damreč konservativnega, poljskega in levičarskega, o prvem načrtu dotičnega vladnega programa z ministerstvom posa- LISTEK E životopisu škofa Barage. V spomin 25letnice Baragine smrti dne i 9. jan 1.1. (Spisal Benko.)„ (Dalje.) Ze leta 1819 se je vzbudila v Priderikovem srcu želja po duhovskem stanu, a vendar pravo-slovnih študij ni opustil, najbrže po nasvetu blaženega Klemena, ki je slutil apostolski poklic v svojem gojencu. Tudi, ko je blaženi Klemen 15. marca 1820 vzdihnil svojo dušo, premagoval se je Friderik toliko, da je zvršil svoj« študije. Za novo leto 1821 poslal je Amaliji lastnoročno Blikano podobico »dobrega pastirja11, o kateri pravi: »Podobica kaže do-fct4|a pwtMja, kateri je dal svoje življenje ia svoje ovc*, in kateri jih 99 fepusti, ako se izmed sto njegovih ovae le ena fcgubi, in jo tako dolgo išče, dokler je ne najde. Ti poztiaS dobrega pastirja, kaj ne, ljuba Amalija?" O svojem sklepu jej ni še omenil ničMtr, a storil je to do konca istega šolskega let«. DovrilvSi svojft pravoslovne študije, poprosi takoj ta vsprejem v dbcajsko semenišče, in nadško- fijstvo prošnji ugodi. Domov se vračajoč se oglasi pri ljubljanskem škofu Avguštinu Gruberju in ga prosi za »dimissoriales" (odpustnico). Toda škof ga v očetovsko resnobo opomni, da ga veže prva dolžnost na domačo škofijo. Baraga se vklone in meseca novembra 1821 vstopi v ljubljansko semenišče. V dveh letih dovrši bogoslovje in 21. septembra 1823 ga škof Gruber posveti v mašnika. Takoj drugi dan daruje svojo DoVo mašo v stolnici na oltarju pred sv. Rešnjim Telesom. Sedaj je napočila zanj doba dušnega pastiro-vanja, po čemur je tako zel6 kopruel. Občutke svojega srca, katere je čutil v tem slovesnem trenotku, razkril je svoji sestri, pišoč jej: »Stal sem brez dela na trgu tega sveta: kar stopi pred-me On, katerega ime je Ljubezen, in pokliče revnega posvetnjaka ter pravi: Pojdi tudi ti tje, in dal ti bom, kar je prav. Glej, Gospod! tukaj sem; daj mi torej, kar mi gre; daj mi moč in krepost, katero je imel sv. apostol Pavel!" Bog je uslišal prošnjo svojega zvestega služabnika. to se je pokafcalo 4e v Sttfortinli poleg Kranja (1Š84—1828) in v Metliki (1828—1850), kjef' Je služil kot duhovni pomočnik, še bolj v njegovem misijonskem delovanju. Ko je bila leta 1829 ustanovljena bratovščina sv. Leopolda za severno • ameriške misijone, čutil je takoj v sebi poklic za misi- jonsko delo. 4. novembra 1829 piše svoji sestri ves vesel, da je že dobil dovoljenje, da sme iti v misi-jon, ako le dobi od ondotnega škofa spričalo, da ga vsprejme. Pravi, da je že mnogo let prosil Boga, baj mu pokaže svojo voljo, kje ga hoče imeti. »Tudi jaz prav trdno upam," piše med drugim, »in se neizmerno veselim, da se je Bog prav milostno na-me ozrl in uslišal moje najgorkejše želje in prošnje, ki so že več let stare. Upam tudi, da po Vsem tem, kar se je zdaj v nenavadno kratkem času godilo, smem izprevideti, da grem po božji volji v misijon." Toda apostolski mož je moral še precej čakati, da se mu je uresničilo njegovo upanje. Prva nje-gova prošnja do cibcinatskega škofa se j« tamreč zgubila. Prosil je drugič in udau v božjo voljo pričakoval odgovora. Z največjo radostjo ga je prejel 22. septembra 1830, uprav sedmoletni dan svoje nove maše. 29. oktobra &e je poslovil od svoje sestre Amalije in od prijateljev, 1. novembra je doBpel na Dunaj in sv. Silvestra dan je stopil v New-Yorka na suho na aovi svet; 18. januvarija 1831 pa je dospel v Gincinnati k svojemu škofu Edvardu Fen-whSku, ki ga je sprejel z največjim veseljem. Podal ga je med Očipve/Indijahe v Michigan, kjer je deloval ravno 37 let na raznih misijonskih postajah, katere je ustanovil. mezno obravnavali in mu razodeli svoje misli in želje. Ministerstvo si je pridržalo, reč najprej v mi-nisterskem svetu pretresati, potem pa nadaljevati razprave s klubaimi načelniki, kar se ima skoraj zgoditi. Grof Hohenwart razkladal je klubu v svojem poročilu tudi načela, katera njega vodijo pri teh obravnavah, da izvi, ali je klub 2 njimi zadovoljen ali ne. Klub ni imel proti tem načelom ni-česa ugovarjati in je soglasno pooblastil grofa Hohenwarta, po teh načelih nadaljevati razprave. Kakor je čitati po raznih dunajskih listih, izdelujeta ministra Gautsch in Steinbach v imenu vlade nov program, o katerem se imajo vršiti na-rialjne obravnave s klubnimi načelniki. Kadar bo rtič konečno dognana, predložila s* bode posameznim klubom, dajo pretresajo in sprevidijo, ali vstreza mihovim načelom, ali ne, ali naj jo sprejmo ali pa zavržejo. Kakor sem pa že zadnjič omenjal, se bo kaj stalnega jako težko ukrenilo, reč bo marveč skrpana le za silo in le v ta namen, da državni zbor reši državni proračun in obširneje predloge, ki so mu bili izročene, kakor novi kazenski zakon, davkarsko preustrojstvo itd. Kako se reč potem zasuče, danes pač nibče ne vi; veselo znamenje za konservativni klub pa je, da v poljskem klubu čedalje bolj prodira zavest, da hoče v tesni zvezi ostati d konservativnim klubom in se ne vdati čarobnemu levičarskemu snubenju. Politični pregled. V Ljubljani, 20. januvarija. Zaduje dni se v parlamentarnih krogih zopet govori o tem, da sedanji predsednik državnega zbora, dr. Smolka, zopet odstopi od predsedstva. Levičarji to že dolgo želi in. zatorej po svojih listih z velikim veseljem razširjajo novico o Smolkovi onemoglosti. Ko se je sedaj izvedelo, da je dr. Smolka poprosil za štiritedenski dopust iz rodbinskih ozirov, takoj se je jeden dopisnikov „Neue Freie Presse" podal k njemu, da poizvi, se je li že odločil, odložiti predsedstvo, in sedaj dunajska Židinja z velikim veseljem pripoveduje, da je dr. Smolka pr.znal, da mu je predsedstvo državnega zbora že težavno, posebno ker zadnji čas vlada v zbornodelil, se vpričo vseh milo zjoka, tako, da ž njim zaplaka vsa gostonatlačena cerkev. Ko se jok neko liko poleže, stopi pred veliki oltar in govori z apostolsko gorečnostjo o imenitnosti sv. krsta in o posvečujoči milosti božji. (Konec sledi.) Vlada bo seveda za Ghlumeckega, ker se s tem znebi jednega ministerskega kandidata. Čeiko-nemSka sprava. Liberalni listi se jezi, da se je sedaj objavilo dopisovanje mej češkimi veleposestniki in Nemci zastran češko-nemške sprave. To dokaiuje, da veleposestniki ne pristopijo nobeni večini, katera bi bila za izvršenje dunajskih puuktacij. Z objavljenjem teh pisem se je torej jako otežila sestava nove večine. O tem, da bi se poprej rešilo jezikovno vprašanje na kaki pravični podlagi in tako pregnalo nezaupanje Cehov proti spravi, Nemci seveda niti slišati ne hoti. Radikalnejši nemški listi kar zahtevajo, da se češki veleposestniki izključujejo iz nove večine. To je lahko rečeno, ali težje storjeno. O novi večini ne morejo liberalci svojevoljno odločevati, ker sami nemajo večine. O konservativcih in Poljakih se pa ne vi, če bi hoteli vstopiti v večino, v kateri bi ne b.lo čeških veleposestnikov. Tem manj morejo se levičarji postavljati, ker mej njimi samimi ni sloge. Nemški na-cijonalci nikakor neso pripravljeni, povsod podpirati liberalcev. Panamska afira še tako hitro ne bode končana. Preiskovalni sodnik je povabil zopet deset poslancev, kateri dosedaj še niso bili kompromitirani. Lesseps je pred apelnim sodiščem več reči izpovedal, kar ni v čast dotičn m poslancem. Panamska komisija tudi še deluje. Poslednje dni posebno zaslišava bivšega ruskega diplomata Tatiščeva, katerega so bili obdolžili, da je iz panamskih denarjev dobil nekaj stotisoč frankov za neki ruski list. Tatiščev je nalašč potoval v Pariz, da se opraviči. Francoska vlada pripravlja poseben zakon, po katerem se bodo kaznovali vsi tisti, ki razžalijo zastopnike tujih vladarjev. S tem zakonom hočejo preprečiti take napade, kakor so se po raznih listih ponavljali proti ruskemu veleposlaniku Mohrenheimu. Novico, da je podkupljen baron Mohrenheim, je raztrosil dopisnik nekega madjarskega lista, Szekely, ki je menda hotel s tem narediti konec dobrim od-nošajem mej Francijo in Rusijo, kar se mu je deloma tudi posrečilo. Szekely, katerega so v tem že iztirali iz Francije, trdi, da je to novico izvedel od dobro poučene francoske strani, in zatorej ostane pri tem, kar je trdil. Avstrijski veleposlanik je pa od francoske vlade že zahteval točnih pojasnil o iz-tiranju tega ogerskega državljana. V Srbiji se radikalci pripravljajo naravnost za vstajo. Vladni listi vedo povedati, da so radikalci od neke tuje države dobili mnogo denarja, da se spuntajo. To pač ni verojetno. Najbrž vladni listi razširjajo take vesti le zaradi tega, da bi vlada dobila kak povod, še več radikalcev zapreti. Nad sto so jih že zaprli iu se je proti njim začela sod-nijska preiskava. Ce bode sodnijsko postopanje imelo za vlado zaželeni vspeh, je še jako dvomljivo, ker so skoro vsi sodnijski uradniki radikalci. Tudi v Cmigorl ni vse v redu. Velika opozicija se kaže proti knezn. Mnogi zahtevajo ustavo in združenje s Srbijo. Knez pa o kaki ustavi noče ničesa slišati. Zaradi tega je celo mogoče, da v kratkem iz Crnegore izvirno kak nepričakovan dogodek. Na ameriškem otoku JBLaiti je pa bukml vstanek proti tamošnjemu predsedniku republike, Hippolytu. Na več strani, so se že odposlale vladne čete. Hippoiyt ni priliubljen in so že nekajkrat skušali znebiti se ga z vstajo, pa se ni posrečilo. Kakor vidno, se od vseh stranij slišjjo poročila o nezadovoljnosti, kar je pač znamenje sedanjega liberalnega časa._ Socijaine stvari. Kako se rubi ? Po »Katol. Dalmaciji" posnemamo to-le dogodbo: V zaderski okolici najkruteje rubijo uboge kmetiče, ki vsled slabih časov ne morejo o pravem času plačati davka. V Skabrnjah so rubili nekemu kmetiču tri vole, dasi je prosil, naj mu zarnbijo vino, ki ga ima še doma iq ki ga ne more prodati. Ni pomagalo. Tri vole,*, ki so bili nad 200 gld. vredni, so prodali «a dražbi za — 52 gld. Ko je ubogi kmet to slišal, bil je tako izven sebe, da se je hotel utopiti. Komaj so ga prijatelji zadržali. — Zdi se nam, da so take novice jako značilne za sedanjo socijalno stanje.. Šolstvo v severno-ameriških zjedinjenih državah. Leta 18.90—189,1 je bilo v šolah 18.203.170 učencev. Učiteljev je bilo 122.551 iu 241.371 učiteljic. Potrošilo se je 148,173.486 frankov. — Mej učenci je 1,308.251, mej učitelji 13.567, mej učiteljicami pa 10.497 — zamorskega rodu. Cerkveni letopis. Novi kardinali. — Iz Rima, 16. jsnuvarija. Danes dopoldne je bil v apostolski dvorani v Vatikanu pod predsedstvom sv. očeta tajni konsistorij, v katerem so bili imenovani kardinali naslednji pre-ča8titi nadškofje in škofje: Angelo Di Pietro, titnlarni nadškof nancijanški, nuncij v Madridu, rojen I. 1828; Ludovik Galimberti, tit. nadškof nicejski, nuncij na Dunaju, rojen 1. 1836; Josip G u ari no, nadškof mesiuski, r. I. 1827; Hamilkar M al a gol a, nadškof v Fermonatu, r. 1. 1840; Marij M o c e n n i, tit. nadškof heliopolski, r. I. 1823; Ignacij Persico, tit. nadškof damiatski, r. 1. 1823; Benedikt Sanz y Fores, nadškof seviljski, r. 1. 1828; Klavdij Vaszary, primas ogerski in nadškot ostrogonski, r. 1. 1832; Filip Krementz, nadškof kolonjski, r. 1. 1819; Jurij Kopp, knezoškof vra-tislavski, r. 1. 1837; Julij Meignan, nadškof turški, r. 1. 1817; Benedikt Thomas, nadškof ru-enski, r. 1. 1824; Herbert Vaughau, nadškof vestminsterski, r. 1. 1832; Mihael Logue, primas irski, rojen 1. 1840. Dalje je bilo prekonizovanih več italijanskih in vnanjih škofov in nadškofov, mej njimi olomuški dr. Kohn. Po konzistoriju so posebni odposlanci prinesli uradno sporočilo o imenovanju novim kardinalom v njihova bivališča, kjer so se mejtem zbrali čestilci in prijatelji posameznih kardinalov ter razne deputacije. Tako je novi kardinal dr. Kopp vsprejemal čestitanja v propagandi, v dvoranah kardinala Ledohovskega, kardinal dr. Krementz v Germaniku. Posebno ganljivo seje zahvalil kardinal dr. Krementz, častitljiv starček smehljajočega se obraza, češ, da se je branil te velike časti, ker je hotel večer svojega življenja porabiti za pripravo v boljši svet, a se je udal ukazu sv. očeta in udanosti svojih vernikov, ki se vesele tega odlikovanja njegove osebe. Govor, s katerim so sv. oče v tajnem konzistoriju nagovorili kardinale, se glasi: Velečastiti bratje! Božja previdnost, ki ohranjuje življenje in vrejuje človeška dejanja (mode-ratris eventuum humanorum) je naklonila, da smo pred petimi leti ob izrazih občnega veselja praznovali petdesetletnico Svojega mašništva in da srečno stopimo v leto, ko praznujemo Svojo škofovsko pet--desetletuico. Velečastiti bratje! srce Naše čuti veliko to dobroto, zato radostno v tej slavni skupščini hvali veliko dobrotljivost božjega varstva, ki Nam je podelilo tako dolgo življenje v trdnem zdravju. To pa je tem večjega pomena, ker Naši osebi podeljena dobrota vidno rodi dober sad v občni blagor. Pri tej priliki se verniki s tem večjo udanostjo iu vernostjo ozirajo na ta apostolski S'ol, ker vidijo v visoki starosti papeževi v resnici gotovost nebeškega varstva. In tako je po volji božji ta pomenljivi dogodek vspodbuda v veri in zvestobi, posebno še v sedanjih časovnih razmerah, ko se toliko število sovražnikov, ki v enaki meri zaničujejo vero in krščanske naprave, mnogo in neprestano trudi, da bi ljudje sovražili in sumničili rimskega papeža ter se v svojo pogubo zapeljani odvračali od sv. cerkve. K nebu torej obračamo oči, premišljujemo božje sklepe in dobrote in tako Si lajšamo žalosti v tej prijetni in močni tolažbi; zato se Nam jači pogum, da se bojujemo in trpimo, dokler bode treba. Ker pa hočemo srečno pričeti novo leto, zato smo sklenili najprvo, da prištejemo zveličanim nekatere služabnike božje, pri katerih naj si krščansko ljudstvo išče vzgleda čednosti in priprošnje pri Bogu. Potem pa smo tudi sklenili vaš prestavni kolegij, velečastiti bratje, apopolniti. Imenovati namreč hočemo za kardinale nekatere izvrstne može, ki so si pridobili za cerkev posebnih zaslng kot škofje, sv. stola zastopniki ali drugače v svojih službah z marljivostjo, vzglednostjo in udanostjo do sv. stola. Ti so: (Sv. oče so nato imenovali gore naštete nadškofe in škofe.) Dnevne novice. V Ljubljani, 20. januvarija. (Pozdrav in blagoslov papeža Leona XIII. vrednikom katoliških listov.) Abbi Londe de Mons je povodom svojega zaslišanja omenjal i katoliški list »Le Croii"; sv. Oče prime dnhovnika za roko, rekoč: »Naročam ti, da obvestiš vse vrednike: da je itpodbujam, pozdravljam in blagoslavljam iz globine svojega sroa!" (Novi kanoaik tržaSke stolne cerkve) Presvetli cesar je imenoval za kanouika tržaške stolne cerkve preč. J. Buttignoni-ja, ki je bil dosedaj katebet pri čč. sestrah sv. Benedikta v Trstu. (Nagla smrt) Pri sodišču v Kranju je dne 18. t. m. zadela kap bivšega večletnega župana v Šmar-tinu pri Krauiu, g. Pavla Jeršeta. Pravdal se je s svojim bližnjim sorodnikom. Med pravdo se nezavesten zgrudi. Duhovni in telesni zdravnik sta bila takoj na mestu. A zadnji mu telesnega življenja rešiti ni mogel. Malo ur pozneje je na svojem domu, kamor so ga prepeljali, izdihnil. (Slovensko gledališče) Včeraj so predstavljali v gledališču igrokaz: .Materin blagoslov". — Igralci večjih vlog gg.: Borštnikova, N i-grinova, Borštnik, Verovšek in P e r -d a n, so, kakor pri prejšnjih predstavah te igre, prav izvrstno izvršili svoje vloge. Manjše vloge pa so bile deloma v zelo nespretnih rokah. (V Opatijo) je dospel te dni olomuškega škofa namestnik in stolni dekan grof Gustav B e 1 r u p t -T i s s a e. (Umrl je) dne 18. t. m. v Trstu po kratki bolezni preč. g. Frančišek Uzman, zlatomašnik, stolni šolastik tržaškega kapitala, konzistorijalni svetnik in prosinodalni eksiminator. Porodil se je v Tomaju na Krasu dne 26 januvarija 1818, v mašnika pa je bil posvečen dne 14. septembra 1842. Pokopan je bil danes dopoludne. — Daues opoldne je umrl čevljarski mojster Ivan Zor, mnogoletni podporni ud kat. društva rokodelskih pomočnikov. N. r. m. p. (Zasebni dekliški šoli v Trnovem) na Notranjskem s slovenskim učnim jezikom bila je podeljena pravica javnosti. Na tej šoli poučujejo uboge šolske sestre. (Iz Radovljice) se nam piše: Letošnja zima je huda. Ves januvarij imamo pri nas 10—16° R. mraza v zatišju, na planem seveda mnogo več. Nekaj duij je bil hud veter, ki je našemu gorovju odvzel malodane vso sneženo kapo. Sava bohinjska je pri svojem izlivu v Doi uko čez in čez zamrz-nena in naša gospdda se iUu za dnevom prijetno zabava z drsanjem po gladkem ledu, tako, kakor pri Vas pod Tivolijem ali na „Kernu". Vsled hudega mraza so so nam vsušili skoro vsi vodnjaki, tako, da nam gre prav trda za vodo. Kdaj bomo dobili tudi pri nas toliko potrebni vodovod? — Leta 1892 kaže naše prebivalstvo velik »minus". Med tem, ko lih je ugledalo pri nas 40 luč sveta, smo jih izročili materi zemlji 54, med temi zlato-mašnika g. Urevca in velika cerkvena dobrotnika Franceta in Apolonijo Olip, po domače „Knapčeva" iz Lancevega. — Lani so nas predpustom kratkočasili nemški glumači s svojimi neslanimi burkami, letos so nam prizanesli. Pač pa je napravilo pevsko društvo »Triglav" 8. januvarija plesni venček, katerega pa menda ne bode z zlatimi črkami zapisalo v svojo kroniko, ker je neki silno manjkalo dam. — V Lescah je bilo rojenih 16 otrdk, med tem jih je umrlo 23, med zadnjimi 17 otrdk, ki jih je pobrala največ — davica. — Namesto odstopivšega g. Šolarja iz Krope volil je zadnji čas deželni odbor g. pl. Kapuza iz Kamnegorice v c. kr. okrajni šolski svet v Radovljici. (Odlikovanje.) Deželni komtur nemškega viteškega reda za Avstrijo itd., baron Ferd. de Fm, c. in kr. kamornik, polkovnik itd. imenovan je od Njih veličanstva presvetlega cesarja generalni major. (Is Zagorja eb Savi), dne 19. januvarija: Pretečeno leto je bilo v naši fari rojenih 206 otrok, vmes 6 mrtvorojenih, umrlo je 147 ljudi, med njimi se je eden ponesrečil in ena je bila umorjena; oklicanih je bilo 62 parov, poročenih pa 53. V tekočem letu je bilo že 20 krstov, 6 pogrebov in na -oklieih je-17 parov. Kakor se kaže, bode tudi letos velik »plus". — O letošnji zimi vse toži; sneži skoraj vsaki drugi dan in mraz pritiska, da je kaj. V soboto, 14 t. m., smo imeli 21 stopinj R. mraza, kakor ga ljudje že dolgo ne pametijo Pri tem mrazu ni čuda, da je cel6 Sava čez in čez zamrznila, in sicer od naše želetuiške postaje notri do Save; proti Trbovljam pa ima voda le po sredi ozko pot. Pravijo ljudje, da že ni zamrznila kakih 25 let. Brod, po katerem so s* ljudje prevažali, je tudi zamriu I. mirno čaka inžut-ga vremena. Zdaj ga tudi seveda ne potrebujemo, ker se je napravil močan ledeu most čei Save, po katerem se pomikajo bolj boieči z dolgimi drogovi v rokah, ki naj hi jim bili v rešitev, ako bi se led pod njimi predrl. Dasi tudi je led precej debel, vendar ni varno po--d&iati se na pot čez led. ker se utegne primeriti ae-reča, kakor se je zgodila v nedeljo. Neki po- gumnež ali predrzneš jo vdari čet precej blizu kraja. Ko pa pride v sredo, poči pod njim led in se do prs v vodo pogrezne, a ni utonil, ker si je hitro s komelcema vun pomagal. Labko si mislimo, da mu ni bila kopelj prijetna in všeč, in da jo je hitro popihal k gorki peči. Da je mraz hud, razvidi se tudi iz tega, da odpošilja naša premogarska družba nenavadno veliko premoga. Vsaki dan ga gre iz naše postaje do 70 vagonov in včasih še več, doč m ga je šlo poprej in vlani le 50 vagonov na dan. — Rad bi Vam še povedal, g. vreduik, kake se deluje pri nas zoper »Domoljuba", kake opazke na njih berejo prejemniki itd., tudi o naši pošti bi se marsikaj povedalo v tem oziru, a ker včm, da ste sovražni škandalozni kroniki, bodem tiho. Le-to dostavljamo, da 8i misli naša »narodna" gospoda, da je »Rodoljub" edino sredstvo za tukajšnji narodni razvoj. (Statistika ljubljanskih fara v 1.1892.) Cerkvene matrike ljubljanskih župnij in kuracij nam kažejo za leto 1892 rojenih 1297, med njimi 308 nezakonskih, umrlih 1400, všteti so seveda v bolnici umrli, večinoma vnanji, poročenih pa 300 parov. Na posamezne župnije se razdelilo tako-le: 1. V stolni župniii sv. Nikolaja je bilo 65 rojenih, mrtvorojen nihče, dvojčkov 1 par, mrličev je bilo 68, ! porok pa 27. — 2. Pri sv. Jakobu se je rodilo 161 ] otrok, mrtvorojeno je bilo 1 dete, dvojčkov 1 par, ' umrlo je 157 oseb, poročenih je bilo 60 parov. — i 3. V frančiškanski župniji je bilo rojenih 307, mej temi je bilo 8 mrtvorojenih, dvojčkov 3 pare, umrlo 254 oseb, poročilo 99 parov. — 4. Pri sv. Petru kaže rojstna knjiga 414 rojenih, umrlo jih je 365, | poročenih pa 87 parov. — 5. V Trnovem je bilo rojenih 192, dečkov 96 in deklic 96, mrtvorojenih 9, umrlo je 137 oseb, poročenih je bilo 36 parov. I — 6. V deželni bolnici je bilo, kakor kaže rojstna in krstna matica, 158 rojenih, mrtvih se je rodilo 13, dvojčkov 3 pare. Mrtvaška kmiga nam kaže 411 : mrličev; v bolnici sami jih je umrlo 373, v hiralnici 32, v tukajšnji liubljanski norišnici (filijali Studenca) pa 6. — 7. V c. kr. kasnilnici na Gradu je bilo mrličev 8. L'ga + 46. I (Iz Št. Petra) dne 19. januvarija: Vsled neprestanega in vedno hujšega mraza morala se je pri nas šola zapreti. Saj je pa res mrat, da Bog pomagaj! Danes smo imeli zjutraj — 21° C., zraven pa še hudo burjo, ki vsakemu, kadar iz hiše stopi pretresa mozeg in kosti. Vse se huduje nad mrarom. Burja razsaja pri nas od Božiča do danes skoro neprestano. Drugodi se stiskate ob tem času k peči, ! pri nas pa po ognjiščih posedamo ter pri ognju 1 grejemo otrpele ude, dokler bo kaj drv — potem pa ne vemo kaj bo, če mraz ne odneba. (Za kanonika Jerana dijaško mizo) so darovali gg.: Pok. župnik M. Tomee 4 gld. ; S. Zupan, katehet v Skofji Loki, 5 gld.; Jernej Babnik, 1 župnik na Dobrovi, 5 gld.; Fr. Eržen 1 gld.; iz Idrije N—vi 2 gld.; neimenovan nekdaj kot dijak podpiran 5 gld. (Načelništva v okrajnih zastopih) Presvetli cesar je potrdil volitev g. J. Vošnjaka, trgovca v Šoštanju, za načelnika in g. Fr. Skubica, zdravnika v Velenju, za namestnika v šoštanjskem okrajnem zastopu; gosp. Fr. Dietingerja pa za namestnika v marenberškem okr. zastopu. (Nesreča pri železnici na celjskem kolodvora) Zadnji četrtek, kakor poroča „Slov. Gospodar", dopoldne je tovorni vlak trčil na kolodvoru v Celju na „mešanca" tako, da se je poškodovalo več vagonov. Ljudij se ni poškodoval nihče. (Žganjarskih botrev brezvestnost.) V Kresnicah na Ogerskem sta botra, ki sta peljala na vozu otroka h krstu, zgubila Novorojenca z voza, ker sta se preveč napila žganja. Ko sta ga pogrešila pred cerkvijo, vrnila sta se hitro, a otrok je bit že zmrznen, ko sta ga našla. (Umrla) je včeraj zjutraj Podkorenom znane Razingerjeve obitelji hči Angela v 27. letu dobe svoje. (Imenovanje.) Polkovnika baronu de Sin v pokoju bil je podeljen naslov generalnega majorja. Slednji je, Kot bivši stotnik, ustanovil ljubljansko mestno ustanovo za sirote vojaškega stanu. (Zborne komisije za irebce.) ki se hočejo leta 1893 spuščati za plemeuitev to j h kobil, se bodo vršile po nastopnem redu: V Kranju dne 6. tebr. t. I. ob 9 uri dopoldne; v Radovljici dne 6. febr. t. I. ob 3. uri popoldue; v K»muiku dne 7. febr. t. I. ob 9. uri dopoldne; v Ljubljani dne 8. febr. t. I. ob 9. uri dopoldne. (Beležnik g. Kazimir Bratkovič ) ki se je preselil iz Trebnjega v Rogatec, nastopil je svoj urad dne 16. januvarija. (Tiskovna pomota.) V včerajšnjem listu je v novici: Zdravie mestne občine ljubljanske brati: 3 oboleli za vratico, ne: 300. (Detomor.) Terezija Savli iz Kala — dekanat Kanal — porodila in umorila je svoje novorojeno dete. Brezsrčni zločinki bila je opozorjena pravica takoj za petami. Že premišljuje med štirimi zidovi svoj nečloveški čin. (Šestnajst ciganov — zmrznilo.) Listi poročajo, da je pri Kraljevem Gradcu na Češkem zmrznilo šestnajst ciganov, m§ž, žensk in otr6k, ki so neko noč v sedanji hudi zimi prenočevali na prostem na svojih vozovih. Društva. (Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Šentvidu nad Ljubljano) vabi k predp ustnici in tomboli, katero priredi v nedeljo, dne 22. januvarija 1893, v dvorani lastne hiše. — Vspoied: 1. Fleischman: »Gorenjska", p6je mešani zbor. 2. »Nagovor", govori čast. gosp. Andrej Kalan. 3. Fleischman: »Otok bleiški", poje mešani zbor. 4. »Perice", na-rodua, ženski zbor. 5. »Deklamacija", deklamuje Jože Arhar. 6. Nedvčd : »Dekletu", moški zbor. 7. Hajdrih: »Jadransko morje", moški zbor. 8. Vo larič: »Pri zibeli", mešani zbor. 9. Ipavec: »Mornarska", mešani zbor. 10. Ipavec: »Predice", ženski zbor. 11. »Zamujeni vlak", veseloigra v petih dejanjih. 12. Tombola. — Vstopnina: 1. sedež 50 kr., 2. sedež 30 kr., 3. sedež 20 kr., prostor za stoječe 10 kr. Začetek ob polu 6. uri zvečer. K tej predpustnici najuljudneje vabi predstojništvo. (Bralno društvo v Mokronogu) priredi v letošnjem predpustu poleg veselice, katera se je vršila na novega leta večer, še dve veselici, in sicer dne 22 januvarija in 12. februvarija. Začetek vselej ob 7. uri. ODBOR. (Družbi sv. Cirila in Metoda) je poslal 138 gld. letnega doneska za podružnico Poljanska Dolina prvomestnik č. gosp. župnik J. Ram o veš. — Za novoletno darilo so naklonili : Podružnic* v Ptuj i 50 gld. po g. A. Gregoriči, podružnica Pivka s sedežem v St. Petru 23 gld. 80 kr. po gosp. tajniku A. Lavrenčiču, gospica Franjica Brinšekova 14 gld. 80 kr., nabrane v Trnovem pri J. B. in savinjska posojilnica v Žalcu 10 gld. — Prvo dvajsetkrono so darovali: Društveniki bralnega društva v Trebnjem po g. J. Ruprechtn, lekarnarju in predsedniku, gospod Vinko Ježo v ni k, župan v Velenju, po g. notarja Kačiču, blagajniku šoštaniske podružnice, in Neimenovane c. — Dalje smo prejeli 8 gld. 30 kr. novoletnine po vč. g. dekanu F. Dovniku, prvo-mestniku gornjegraške podružnice, 6 gld. 35 kr., nabranih pri odhodnji dveh bratov nSokolov" po g. Edmundu Kavčiču, knjigovodji v Liubljani, 6 gld. kot dar vesele družbe na Vranskem po g. notarju Antonu Svetini, 3 gld. novoletnine č. g župnika A. Berceta in g. učitelja Lužarja in 3 gld. daru vesele družbe po g. A. K oz lev-čarju. — Povodom veselega dogodka v svoji obitelji je poslal g. M. Prosekar iz Kctmare Vesi 2 gld. 50 kr.; vesela družba trgovskih pomočnikov pri »Kolovratu" je darovala po g. J. Ba-hovcu, knjigarskem komptoiristu, 1 gld. 40 kr., vesela družba pri g. Batisu v Litiji 1 gld. 30 kr. in vesela družba v Sevnici po g. Ivanu Koučann 1 gld. — Za oprostilo novoletnih voščil so poslali: Mestni župnik č. g. J. Vrhov ni k 1 gld., č. gospod kapelan J. Volk 1 gld., g. J. Ran t, gospici Pavla in Zofija Rantovi po 1 gld. in gospod A. Koz lev čar 50 kr. — Vsem darovateljem veselo novo leto! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. (Čitalnica in politično društvo »Zavednost" v Podmelcu.) Iz Podmelca se nam piše: V Podmelcu imamo dve društvi, kmetsko čitalnico in pa politično društvo »Zavednost" ; prvo imelo je svojo letno sejo iu skupuo zborovanje dne 8. t. m., drugo pa dne 15. t. m. V odsotnosti zadržanega bolnega gospoda učitelja razjasnteval ie društvene namene pri obeh sejah nadomestovalni vplivni činiteli narodne zavesti gosp. Božič, bar»ar v Klovžah. Predsednik je svojo vlogo s poznano spretnoitio in obče priljubljeno taktiko vrlo in navdušeno izvršbval. Izjemši »Slov. Nar." ostali smo pri prejšnjih časopisih; po odstranjenem listu se cedijo sline le par udom, v to svrho bi prosili gosp. predsednika, nai s svojo ljubeznjivostjo oblati nekoliko raskave metle odbora. Pridobili smo pa tudi tri nove katoliške liste čitalnici, namrt-č »Primorski list" in »Domoljuba" podaril je društvu g. župnik kot novoletno darilo, .Slovenca" nam pošilia pa g. kapelan. — Pri zborovanju društva »Zavednost* dne 15. t. m. stavili so se razni nasveti in predlogi; osobito pa mi,je ugajal blagajničarjev s pohvalnimi klici vsprejet predlog, naj se z gmotnimi svotami pla^uie pet iztisov .Mira" iu ti naj se pošiljajo speč'm okoličanom, da post*n«Mo čitlim ter se morejo z nami jednačiti. Na Sehb, na Lo- I T^mrl! •«»: 18. januvarija. Antonija Turšiu, delavčeva hči, 11 let, j Opekarska cesta 47, jetika. — Elizabeta Roblek, gostija, 79 let, Marije Terezije cesta 12, mara«mus senilis. 19. januvarija. Marija Rungar, posestnikova vdova, 62 let, Ilovca 1, Emphysema pulra. — Stanislav Pogačnik, gostilničarjev sin, 1 leto. Linaarjeve ulice 3, bronchitis in tussis convulsion garskera, na Temljinah, v Liscu itd. zaostajajo, ni-maio niti jednega časopisa, akoravno se nahaiajo med inimi irnoviti posestniki. Tremcnttk« ^tort^Ilo --i-i- V^ier \ Vrot/i., j, opazov^v | 1 ;;:zz__| j ~ 77~u. zjut. 739 6 —11-4 ~ "sirvzlT"^ oblačno 9 2 a. pop. 741-1 -5-0 9. «. »več. 7430 -6-6 Srednm temperatura —7'7', za 5-7u pod norm*lom Telegrami. Berolin, 19. januvarija. V včerajšnji seji vojaške komisije je izjavil državni kan-celar. da je Nemčija dovolj močna, da se varuje proti Franciji. Močna pa ni zadosti za vojno na dve strani. Hainmerstein je priznal, da je vojaška predloga opravičena. Hintze je izjavil, da svobodomiselna stranka ne želi nobenega konflikta. Pariz, 20. januvarija. Haussonville je objavil program orleanske stranke, priporoča zveze s konservativci in liberalci brez razlike. Ker mej konservativci ni nobenega soglasja, se vprašanje o vladni fetohni ne sme spraviti pred volilce. V tem se je treba pripravljati za volilni boj in za nepričakovane dogodke. Amsterdam, 19. januvarija. Kacih 800 ljudij, ki so brez dela, prišlo je pred borzo in je hotelo vanjo vdreti, pa jim je to za-branila policija. Socijalisti so razvili rudečo zastavo. Jeden policist je težko poškodovan. Tudi v drugih delih mesta so bili boji. Saarbriicken, 19. januvarija. Strajk rudarjev je končan. Delavci so zamudili 242.209 dnin in izgubili 925.000 mark plače. Pariz, 19. januvarija. Izdal se, je ukaz, da se Kornelij Hertz zapre. Odšli so policisti s tem nalogom v London. Kajir6, 19. januvarija. Riaz-pašo je imenovan ministerskim predsednikom in ministrom vnanjih stvarij. Drugi ministri ostanejo. priporoča slavnemu občinstvu svojo veliko in najcenejšo zalogo vsakovrstnih vencev P. n. gg. trgovci dobijo pri' meren oiteli. Dalje priporočam najnovejše nagrobne vence To t o i. 18. januvarija. Pri Slonu: Gross, zasebnik; Ifula, Lilles, trgovci; Soffer, Goldman, potovalca, z Dunaja. — Meier, trgovec, iz Mona-kovega. — Jagoditsch, trgovea, iz Celja. — Markič iz Kranja. Pri avstrijskem caru: Malsberger, jurist, in Graf iz Berol na. — Peršel iz Beljaka. — Gerok iz Budimpešte. s trakovi po najnižjih cenah Zahvala. Vsem svojim slovenskim prijateljem in zuai crih, kateri >o mi ob i-mrti moje ne ; pozatme zt-ne Harriette, roj. Reeves I kakorsihodi itratili svoje sočutje o t i prn-bridki ir.fctubi ter me tolažiii v ti nesreči, j Izrekam v svojem iu svojih dvih oiročičev [ imenu Dajorisrčnejšo zahvalo. Prosim )ih na) se tudi v molitti spominjalo mene duše. Na Dunaj u, dne 18. jan. 1893 Dr. K. Štrekelj, 1 vrednik ..Državnega zakonika-1 in docent h 68 (IX slovanske filologije na vseučilišču. ANDREJ KALAN je izšel ter se dobiva komad po 20 kr., po pošti 23 kr. v „Katoliški Bukvami" in „Katol. Tiskarni" 1 v Ljubljani. gff" Tudi II. zvezek je Se v zalogi. a in razpošilja PAVEL SEEMANN v Ljubljani Ljubljanske srečke, 20 gld. . . . . . Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. Rutlolfove srečka, 10 gld. . . . ■ . Salmove srečke, 40 gld....... Windischgraezove srečke, 20 gld. . . . Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 ifl. »t. Akcije južne železnice. 200 gld. >t. Papirni rubelj...... Laktih lir 100....... Dn6 SO. J&nnvarlJa, fapirna renta o%, 1<5% davka . . . Srebrna renta 5%, 16%.davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta .... Papirna renta b%, davka prosta . . . Akcije avstro-oirerske banke, 600 gld. . Sred tne akcije. 160 gld....... London, 10 funtov stri. .... Sapoleondor (20 fr.)..... Cesarski tfekini ..... Nemških marlr 100 On* 19. ju a v arij a. i Ogerska zlata renta 4% . . . . . . i Ogerska papirna renta 5%...... i K% državne srečke I. 1854., 250 gld. . . ! 5% dr&vne srečke I. 1860.. 100 eld. . j Državne *rečke 1. 1864.. 100 gld. . . j /»Matd* pi»ma»v»tr owr. i*tn. kred. batikr j Zamavns« pisma ., „ „ „ „ 1 Kreditne srečke. 100 gld. . . 8t. Genois srečke 40 gld Menjarnična delniška družba jtjt veatni naavetl -£S ™ dosego M ip mm |1 |T 11" kolikor moč visokega obratovanja mu mm mj mj mm pri najpopolnejši varnosti ftllztilt it. 10 Dunaj, lariahilfintram 74 B. ^ naloženih jflavnlc, List ,Mercnr4. obJe^^in^iSnd^ važnih dogodkih na gospodarskem in finančnem polju, od o-čilnih pojavih na dunajski borzi. Svili pismeni in nstnibre*plafcuo. Celotna naročnina » poštno poiDJatvijo vred gld. 2 60. 'ilK ..Katoliške Tiskarn«- v Mubliiuu, Izdajatelj in odgovorni vrednik: Dr. ItaM lanailt.