1 2001 XXXII VjZ GOJA IN IZOBRAŽEVANJE 36 • Women: Disabled Women And Independent Living in Brazil, Germany, Great Britain, India, Japan, New Zealand, Nicaragua, Russia, South Africa and Uganda, by Corbett Joan 0’Toole for Mobility International USA (MIUSA), [ http://www. disabilityworld.org/Aug-Sept2000/ Women/MIUSA. htm ] v Dr. Slavica Cernoša Zavod RS za šolst\’o History of ECNV and Independent Living, by Gina McDonald and Mike Oxford, [http://www. ecnv. org/history. htm ] OPEN, Towards Independent Living Programme, [http://www. dpa. org. sg/DPAJpubli cation/hdmj98/p6. htm ] HITREJE DO NAZIV LU in Sprememba pravilnika o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive seje pripravljala nekaj let, potem pa v enem letu kar dve spremembi. Najprej je bil aprila (Ur. 1. RS, št. 33, 14. 4. 2000) objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive, potem pa še enkrat novembra z enakim naslovom (Ur. 1. RS, št. 101, 6. 11. 2000). Oba omenjena pravilnika dopolnjujeta in spreminjata temeljni Pravilnik o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive iz leta 1996 (Ur. 1. RS, 64/96). Aprilski pravilnik je z edinim členom dopolnil 7. člen temeljnega pravilnika, kateremu je dodan 7. a člen, ki ravnateljem omogoča, da na posebnem obrazcu, ki je priloga pravilnika, pošiljajo predloge za napredovanje v naziv mentor brez priložene ocene o delovni uspešnosti, brez seznama strokovnega izobraževanja strokovnega delavca, brez dodatnega strokovnega dela in brez mnenja pristojnega organa šole o delovni uspešnosti strokovnega delavca. Vendar mora ravnatelj vsa omenjena potrdila in dokazila hraniti najmanj pet let in jih na morebitno zahtevo ministrstva priložiti za preveritev. Novembrska sprememba in dopolnitev pravilnika pa je nekoliko obsežnejša, saj vsebuje 12 členov, ki bolj dopolnjujejo in spreminjajo temeljni pravilnik in prinašajo kar nekaj novosti. Prva opazna in pomembna sprememba je A vključevanje izobraževanja odraslih v sistem napredovanja v nazive in s tem je nekoliko popravljena krivica iz preteklih let, ko je to področje bilo izvzeto iz pravilnika. Področje izobraževanja odraslih se dodaja v 1. členu temeljnega pravilnika, kateremu je dodan še nov odstavek; le-ta podrobnejše razlaga izraz organizator izobraževanja, ki poleg vseh drugih naštetih in bolj podrobno definiranih organizatorjev navaja tudi vodjo oz. organizatorja izobraževanja odraslih. Prav tako je upoštevano v dopolnitvah 18. člena temeljnega pravilnika, ki opredeljuje dodatno strokovno delo. Druga pomembna novost je, da so črtani vsi členi, ki so predpisovali načine za odvzem pridobljenega naziva: črtajo se 4. odstavek 2. člena, 19. in 20. člen temeljnega pravilnika. To pomeni, da so pridobljeni nazivi trajni in stalni. Vendar pa so podrobnejše določeni pogoji delovne uspešnosti (2. odstavek 16. člena temeljnega pravilnika), pri čemer so podrobnejše opredeljene kršitve delovne obveznosti. Tretja novost je, da tudi napredovanje v naziv svetovalec poteka pod enakimi pogoji kot v naziv mentor (5. člen), kar je že bilo določeno v aprilskih spremembah, zdaj pa se dodaja še 7. b člen, ki pravi, da je treba priložiti seznam dodatnega strokovnega dela, kar za naziv mentor ni potrebno. To pomeni, da bo ves seznam treba poslati na ministrstvo samo še za pridobitev naziva svetnik. S tem naj bi pospešili — — 16 37 i 2001 XXXII VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJ odobritev predlogov za napredovanje v naziva mentor in svetovalec, ravnateljem pa dali večjo težo in odgovor¬ nost pri pripravi predlogov. Pomembna novost je tudi skrajšanje obdobja za pridobitev naziva svetovalec s 5-letne posesti naziva mentor na 4 leta in zmanjšanje števila točk, pridobljenih s strokovnim izobraževanjem s 7 na 5. Novost, ki to ni, je tudi ponovno upoštevanje in s točkami ovrednotena pridobitev višje strokovne izobrazbe (diploma, specializacija, magisterij, doktorat), kakor jo zahteva delovno mesto. To določilo je bilo že vključeno v pravilnik, vendar je bilo s Pravilnikom o strokovnem spopolnjevanju, izobraževanju in usposabljanju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju in o postopku za izbiro programov (Ur. 1. RS, št. 80/98) (pomotoma) izločeno. Potrebno je še poudariti, da so tudi vzgojitelji zajeti v teh spremembah in dopolnitvah prav tako tudi področje glasbenega šolstva, kije podrobnejše upoštevano (9. člen) pri opredeljevanju dodatnega strokovnega dela (18. člen temeljnega pravilnika). Sicer pa je vredno pogledati dopolnitve dodatnega strokovnega dela (18. člen temeljnega pravilnika ali 9. člen pravilnika o spremembah ), saj jih je kar nekaj - npr. štiriletno sodelovanje v programskem sosvetu za vsebinski izbor programov spopolnjevanja je ovrednoteno s točko. SKLEP Spremembe in dopolnitve pravilnika o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive torej prinaša novosti, ki jih je potrebno dobro preučiti, saj so nazivi s tem postali nekoliko bolj dostopni pa tudi hitreje jih je (bi jih naj bilo) mogoče pridobiti. Gotovo gre pozdraviti tudi dejstvo, da pridobljenega naziva ni mogoče odvzeti, saj je bil pridobljen na temelju ugotovljenih dejstev in opravljenih zahtevanih pogojih. To je še korak naprej v liberalizaciji prido¬ bivanja naziva, saj je bil s prvo različico pravilnika iz leta 1992 dodeljen samo za določeno obdobje (10 let), potem pa ga je bilo potrebno ponovno pridobiti. Prav tako je pomembno, da se je razširil krog upravi¬ čencev za pridobitev naziva, saj se s tem izenačuje vso strokovno delo na šolah, kije sestavni del procesa izobraževanja in kot takšno enakovredno in nepogrešljivo. Pomembna pridobitev je tudi zajemanje in upoštevanje vse pestrosti in različnosti strokovnega dela, ki ga strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju vedno več opravijo, pri čemer so točke večinoma tudi edino plačilo za to delo. Vendar pa se pri tem zastavlja tudi vprašanje, ali se z zmanjševanjem zahtev za napredovanje v določen naziv vendarle ne poskuša reševati neskladje v razmerju plač in plačni politiki, za kar pa napredovanje in pridobitev naziva gotovo ni primerna rešitev. Poleg tega se sistemu, ki se dograjuje skoraj deset let, odvzema njegov temeljni namen, to je horizontalna členitev znotraj nekega poklica, s čimer se bolj moralno kot materialno ovrednoti dodatno strokovno delo in izobraževanje delavcev v vzgoji in izobraževanju. Vemo pa, daje tega dela in odgovornosti vedno več, v tem primeru pa so zlasti ravnatelji dobili precej dodatnega dela in pa veliko odgovornost pri pripravi predlogov za napredovanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Ostaja pa tudi grenak priokus vseh tistih, ki so vlogo za naziv pripravljali pred šestimi in več leti.