N O M I N A A G E N T IS V K N J I Ž N I S L O V E N Š Č I N I 
(Opombe ob Slovenskem pravopisu 1950) 
Imena delujočih oseb na -alec, -alka, -ilec, -ilka in -avec, -avka, -ivec, -ivka 
pomenijo za knjižno slovenščino tako pravopisni kakor tudi pravorečni problem. 
Bili so časi, ko ni bilo dvoma, kako naj se taka imena izgovarjajo, zakaj izreka pri 
njih je postala problem šele v modernem knjižnem jeziku od druge polovice prejš-
njega stoletja dalje. Do Levstika se namreč končnica -lec pri imenih za delujoče 
osebe ni pisala tako pogosto kakor danes. Sprva je bila upravičena samo pri tistih 
imenih, ki so bila izpeljana iz samostalnikov na -lo (tkalec, vrelec iz tkalo, vrelo), 
in pri samostalnikih, ki so nastali iz opisnih deležnikov nekaterih dovršnih glagolov 
(pogorelec, umrlec, prišlec). Pisali so seveda -lec tudi povsod tam, kjer je bil -l- del 
glagolske ali imenske osnove (strelec, selec; belec, celec, debelec; kolec, stolec). 
Povsod drugod se je rabila končnica -vec-, njen -v- je bil sprva končnik glagolskih 
pridevnikov (bahav, jecav, svetovav). Ker so to obrazilo občutili kot zelo tvorno, se 
je že zgodaj razširilo k vsem nominom agentis, ki so bila izpeljana neposredno iz 
osnov nedovršnih glagolov. Takšno je bilo stanje še v 16. stoletju. Kakor hitro pa 
je l prešel v џ, so se v pisavi takoj pojavile analogije. Ker se je na pr. palca enako 
izgovarjalo kakor bravca (pauca — brauca), se je v pisavi lahko palca uravnalo po 
bravca ali pa narobe bravca po palca (pavca — bralca), izreka sama pa s tem ni 
bila prizadeta. O tem gl. Ramovš, HG II, §§ 26—29. Do Levstikovih časov se je 
pisava ustalila tako, da so pri nominih agentis pretežno pisali -vec. 
Levstik je bil, kakor že pred njim L. Svetec, mnenja, da so ta imena izpeljana 
iz opisnih deležnikov in da se morajo zato pisati z -lec. Podobno pisavo je videl tudi 
v srbohrvaščini in jo je imel za prvotno, ker v nji ni prepoznal analogije. Levstikove 
nove oblike so po letu 1866 zmagale, čeprav ne vse. Leta 1880 se je tem oblikam 
uprl Škrabec in zaradi Škrabca ter Miklošiča se je Pleteršnik v svojem slovarju 
povrnil k starim oblikam, pa čeprav so bile tedaj v knjižnem jeziku dejansko že bolj 
ali manj zastarele. Pleteršnikovo pisavo je v Slovenskem pravopisu 1899 prevzel 
tudi Leveč in s tem povzročil pravopisni vihar, ki je v prvi vrsti veljal pravemu 
avtorju Levčeve pisave — Škrabcu. Škrabec je sicer dokazal etimološko pravilnost 
starih oblik, pisava pa je šla svojo pot. Pleteršnik in Leveč pišeta dosledno Škrabčeve 
oblike, Janežič-Sketova šolska slovnica pa ima na pr. v 8. in 9. izdaji sicer še vedno 
brivec, pevec, pivec, plevec, hkrati pa že igralec, morilec, pisalec, plesalec, poslušalec, 
svetovalec. Breznik se je v Slovenskem pravopisu 1920 odločil za kompromis. Rad 
bi bil ustregel Škrabcu kakor tudi splošni rabi: ugotovil je, da se prvotna končnica 
hrani še v mnogih primerih, in jih je precej tudi naštel, dostavil pa je, da se v 
drugih primerih razen prvotnih končnic -avec, -avka, -ivec, -ivka piše tudi -alec, -alka, 
-ilec, -ilka, torej šiv avec in šivalec, poslušavec in poslušalec, molivec in molilec. 
Tako uči tudi še v obeh zadnjih izdajah svoje slovnice (1924, 1934). Vendar Breznik 
razvoja ni mogel zaustaviti, zmagala je končnica -lec, -Ika. Zato Slovenski pravopis 
1935 ne pozna več dvojnih oblik pri isti besedi; končnico -vec pripušča samo v tistih 
primerih, v katerih je pridevnik na -v, iz katerih so izpeljani, še živ (bâhav: bâhavec, 
drémav: drémavec, délav: delavec, hirav: hiravec). V dostavku in popravkih leta 1937 
in tudi v mali izdaji SP istega leta so ta določila dopolnjena še s tem, da se piše 
-vec tudi tedaj, če je v zlogu pred to končnico l ali Ij, n. pr. volivec, ponavljavec. 
Da je bil vpliv Škrabčevih oblik tudi tedaj še vedno dosti močan, se vidi iz tega, 
da se jih je nekaj vtihotapilo v SP 1935 in še celo 1937. Zanimivo je, da so bile 
v popravkih leta 1937 oblike kazavec, klepavec, plesavec popravljene v kazalec, kle-
palec, plesalec, nedotaknjene pa so ostale likavec, sesavka, šlipavec, vezavec, vezo-
vavec, ki jih SP 1950 piše vse z -/-, in še brisavka, potikavec, térjavec, véjavec in 
vôhavec, ki jih v tej obliki pozna tudi še SP 1950. 
Razen naštetih so v SP 1950 še nekateri primeri, pri katerih po veljavnih pravo-
pisnih pravilih ne bi pričakovali -v- v obrazilu. Besed kakor menjavec, mešavec, 
mikavec, rotivec, tajivec ni mogoče spravljati v zvezo z živimi glagolskimi pridev-
niki na -v. Pridevnik menjav, če bi ga jezik imel, bi pomenil nekaj, kar se menja 
ali se dâ menjati, in bi bila od tod nemogoča samostalniška tvorba, ki bi pomenila 
delujočo osebo; zato imata SP 1935 in 1937 samo obliko menjalec. Ce bi besedo 
mikavec vezali s pridevnikom mikav ( = popadljiv, mikav pes), bi pomenila popadljivo 
žival, ne pa tistega, ki opravlja mikanje; tudi poudarek kaže na to, da je beseda v 
tej obliki za knjižni jezik zastarela (Pleteršnik ima še ta naglas: mîkavec) in je glede 
na splošno razvojno črto pri takih imenih že nemogoča, čeprav je v narečjih s tem 
poudarkom še živa. Ponekod se z obraziloma -vec in -leс pomen diferencira: tako 
pomeni ostrivec, krativec poudarno znamenje, ost rilec, kratilec pa osebo; drobivec = 
drobec, drobivka = neka vrsta jabolk, drobilec = kdor drobi; obiravka je solata, 
obiralka je oseba, ki obira; podobno pomeni openjavka rastlino, ki se open ja, ope-
njalka pa osebo; plézavec je ime za neko žival, plézavka je rastlina, plezdlec, ple-
zalka pa pomeni osebo. Vendar si jezik v takih primerih pomaga tudi na drugačen 
način, piše namreč stvarno in osebno ime enako, razlika je samo v izreki: sesalka 
(SP 1935 ima še sesavka) je priprava, oseba je sesauka, enako slušalka in slušauka, 
ščipalka in ščipauka, vezalka in vezauka, svetilka in svetiuka. V nekih primerih pa 
je izreka v obeh "pomenih ista: plezalka pomeni osebo in plezalni čevelj, varovalka 
osebo in pripravo. 
Zamenjava obrazila -vec z obrazilom -leс je imela seveda za posledico, da je l-
tudi v izreki začel v odvisnih sklonih izpodrivati dotedanji u. Nove, sprva samo 
knjižne besede imajo skoraj dosledno -l- v pisavi in izreki in se je -l- od tod začel 
širiti tudi k nekaterim domačim besedam. Vendar je bila to samo ena od posledic. 
Druga, daljnosežnejša je zadela naglas. Nova pisava je zbujala predstavo, da se 
nomina agentis delajo iz opisnih deležnikov; s tem je pospešila proces, ki je že dotlej 
znatno napredoval. Sprva so imeli poudarek na obrazilu samo tisti samostalniki, ki 
so izpeljani iz glagolov s poudarjeno vrstno pripono (jemàti: jemâvec, prositi: pro-
sîvec). Glagoli z rastočim poudarkom na osnovi obdrže sprva ta poudarek tudi v 
nominih agentis (gledati: glédavec, sékati: sékavec). Mnogi glagoli, zlasti iterativa 
V/l, so sekundarno premaknili poudarek na osnovo, nekateri kot rastočega, drugi 
tudi kot padajočega. Samostalniki iz takih glagolov so ali obdržali prvotno akcentsko 
mesto (prilidjati: prihajävec, zmägati: zmagiivec, milnjšali: manjšilvec) ali pa so se 
uravnali po glagolih s starim rastočim poudarkom na osnovi, obdržali pa so in-
tonacijo sekundarno poudarjene osnove, če je bila ta padajoča (dirjati: dirjavec, 
pokušati: pokiišavec, napâjali: napâjavec, jähati: jCihavec, plezati: plézavec). Zaradi 
take akcentske dvojnosti so lahko nastale analogične oblike tudi pri primarno koren-
sko poudarjenih glagolih (klicati: klicâvec, meriti: merivec, pldvati: plavdvec). To 
je stanje, kakor ga je registriral Pleteršnik. Glagoli s starim akutom na osnovi in 
glagoli s poudarkom na obrazilu v nedoločniku in korenskim poudarkom v sedanjiku 
(misliti: mislim, pâziti: pâzim, ločiti: I6čim, dremati: dremam) se glede akcentskega 
mesta v več oblikah ujemajo (v sedanjiku, 2. sg. velelnika, nom. sg. m. opisnega 
deležnika, v deležniku sedanjega časa in v trpnem deležniku). Prišteti je treba 
k temu še to, da je v narečjih, ki poznajo kratki infinitiv, prešel poudarek z obrazila 
na koren (mlatit > mldtit, gibat > gibat). Vzrokov za medsebojno vplivanje je bilo 
torej dovolj. Te analogije se kažejo včasih v infinitivu, imperativu in opisnem delež-
niku (pdzili in paziti, pdzi, -ite, pdzil, -tla; skdkati in skakati, skdkajte in skakajte, 
skâkala in skakdla), ponekod pa so vidne zlasti v opisnem deležniku (tldčiti, tldčil, 
-lia; čdkati, fäkal, -a in -dla; vprdšati, vprašal, -dla). To prepletanje kaže, da do-
bivajo premoč oblike s poudarkom na obrazilu, in, ker je to najvidnejše ravno v 
opisnem deležniku, je razumljivo, da imajo samostalniki na -alec, -alka, -ilec, -ilka 
v knjižni slovenščini danes dosledno vsi poudarek na obrazilu. Številni primeri, ki 
jih Pleteršnik navaja in ki so pred 50 leti morali biti še živi (n. pr. kidavec, nabira-
vec, obiravec, otitavec, pitavec, srkavec, dirjavec, mdhavec, pdhavec, kôpavec, strd-
davec itd.), so do danes iz knjižnega jezika popolnoma izginili. Nekatere od njih 
SP 1950 še navaja: térjavec, véjavec, vôhavec, mikavec (gl. spredaj). Proces sam 
na sebi je brez dvoma starejši kakor pravopisna reforma bravec — bralec, dobil pa 
je ravno s to reformo odločilni pospešek. 
Nekako na pol pota je tako akcentsko izenačevanje ostalo pri nominih agentis, 
ki so izpeljana iz pridevnikov na -v. Večina izpeljank iz korensko poudarjenih gla-
golov je obdržala svoje staro akcentsko mesto (boléhavec, hiravec, jécavec, kdjavec, 
lâjavec, lišpavec, mežikavec, kimavec, kréhavec, obétavec, odldšavec, opondšavec, 
smrkavec, šdntavec, Upavec itd.). Vendar tudi pri samostalnikih te vrste polagoma 
napreduje proces, ki je izenačil poudarek pri samostalnikih na -alec, -ilec. Pleteršnik 
je zapisal še glôdavec, razdiravec, zaplétavec, žvižgavec (povsod je zaznamovano 
samo akcentsko mesto), v SP 1950 pa so že oblike gloddvec, razdiravec, zapletdvec, 
žvižgdvec. SP 1950 se ujema s Pleteršnikom v primerih podjédavec, ujédavec, sné-
davec ter objédavec in objedâvec, pozna pa samo obliko zajedâvec (Pl. zajêdavec). 
Ravno ti zgledi kažejo, da se premakne akcent samo pri tistih samostalnikih, ki so 
se odmaknili pridevniku na -v in prišli neposredno pod vpliv glagolov samih. 
S P 1950 navaja v slovarskem delu precejšnje število samostalnikov na -vec, ki so 
izpeljani iz pridevnikov na -v, vendar je med njimi tudi nekaj takih, ki so semkaj 
zašli od drugod in ki se morajo pisati z -lec. Tako n. pr. majdvec ni tisti, ki je 
majàv ( = ki se maje), ampak ki maje; kar se dâ mazati, je mdzavo, kdor pa maže, 
je mazdlec, po starem mdzavec; gugav je stol, ki se guglje, kdor ga guglje, je 
gugdlec, nekdaj giigavec. Isto velja za razmerje zibav in zibavec, zapletàv ( = ki se 
zapleta) in zapletdvec (Pl. zaplétavec), vonjàv in vonjâvec; pisati je treba torej 
zibalec, zapletalec, vonjalec. K pridevniku vrtàv (Pl. »kdor se rad vrti«) spada samo-
stalnik vrtdvka (igrača); zato ni prav, da SP predpisuje obliko vftavec, vrtavka 
(oseba), ker sta to besedi, ki sta izpeljani neposredno iz osnove glagola vrtati in 
se morata zato po sedanjih pravilih pisati kot vrtdlec, vrtdlka. Ce pa, recimo, le kje 
živi pridevnik vftav (Pl. ga ne pozna), pomeni tistega, ki rad vrta, torej bi bil 
vftavec človek, ki rad vrta ali ki zmeraj vrta, ne pa človek, ki sploh vrta. 
Taka razlaga besed vftavec in vrtdlec postavlja že sama po sebi vprašanje, ali 
so poleg samostalnikov na -avec, -ivec iz iste osnove mogoči tudi samostalniki na 
-alec, -ilec. SP 1950 ima na nekaj mestih take dvojnice, ne da bi posebej razložil, 
kaj pomeni ena in kaj druga oblika. Tu gre za oblike hiravec, hiravka poleg hirdlec, 
hirdlka in odldšavec, odldšavka in odlašdlec, odlašdlka. Prvi primer bi se dal raz-
ložiti tako, da pomeni hiravec človeka, ki hira, hirdlec pa stanovalca v hiralnici. 
Za drugi zgled bi mogli reči, da je odldšavec tisti, ki rad ali ki zmeraj odlaša, 
odlašdlec pa tisti, ki sicer odlaša, ni pa splošno znan po svoji odlašavosti. Ni izklju-
čeno seveda, da je SP registriral obliko odldšavec samo z ozirom na Prešerna, ki 
jo rabi (al gorje odlâSovcam, Šmarna gora), poleg nje pa postavil danes običajno 
obliko. V enem primeru pa SP loči med obojima oblikama: pri glagolu stiskati na-
vaja stiskalec in stiskdvec, vendar postavlja drugo obliko v očitno zvezo s pridev-
nikom stiskdv. Stiskdvec pomeni torej stisnjenca, skopuha ( = stiskavega človeka), 
stiskdlec pa je tisti, ki stiska (v neprenesenem pomenu). S tem SP dejansko priznava, 
da pri glagolih, ki so iz njih izpeljani še danes živi pridevniki na -v, niso absolutno 
mogoči samo samostalniki na -vec, ampak poleg njih tudi samostalniki na -lec. Kdaj 
se rabi eno, kdaj drugo obrazilo, o tem odloča pomen./"Dopustni so samostalniki na 
-vec samo takrat, kadar imajo isti osnovni pomen kakor pridevnik na -v, iz katerega 
so izpeljani, n. pr. blebetavec = blebetav človek, kujavec = kujav človek, smrkavec = 
smrkav človek. Zato pomeni tudi meckâvec mečkavega človeka, kdor pa n. pr. blago, 
papir, grozdje mečka, je meckdlec. Enako je piskavec tisti, ki je piskav (== ki ima 
piskav glas), kdor pa piska na piščalko, je piskâlec. Tistemu, ki se drugim liže. 
pravimo, da je 1'izav, zato je v pomenu priliznjenec pravilna oblika lizavec; kdor pa 
n. pr. skledo liže, je lizâlec. Zato bi v vseh teh primerih SP moral poleg oblik na 
-vec postaviti tudi oblike na -lec ter hkrati opredeliti njihov pomen. 
SP 1950 je v § 44, 2 ponovil pravilo iz prejšnjega pravopisa, da se nomina 
agentis na -vec delajo iz še živih pridevnikov na -v. Prejšnji pravopis je takih samo-
stalnikov navajal razmeroma malo, v sedanjem pa jih je veliko število, zdi se mi, 
da celo preveliko. Preden so avtorji pravopisa začeli od primera do primera določati 
pisavo takih samostalnikov, bi bili morali odločiti, kateri od pridevnikov na -v je 
v knjižni slovenščini res še živ: ali tisti, ki ga povprečen izobraženec nejezikoslovec 
iz žive, splošne rabe pozna, ali pa tisti, ki je v narečjih ali tu in tam v individualnem 
govoru še znan, za knjižni jezik pa je bolj ali manj mrtev. Kakor kaže precej zgle-
dov, so se odločili za drugo možnost (prim, draživ, dušiv, hotiv, glodav, ponujav, 
razdirav, tajiv, tarnav, upirav), čeprav je pravilna prva. Naloga pravopisa je namreč, 
da pisavo, kjer gre to brez sile, poenostavi, opre na podlago, ki je izobražencu 
nejezikoslovcu znana in razumljiva. Če tega ne napravi, ustvari v pisalcu občutek 
negotovosti in s tem zmedo v pisanju. Predstavljajmo si, kako bo tak človek gledal 
na to, da se na pr. piše razdiravec, toda podiralec, grajalec (dasi SP navaja tudi 
pridevnik grajdv), pa razgrajavec. Ali kako si bo razlagal pisavo mikavec (=• tisti, 
ki mika lan) v zvezi s pridevnikom mikav (=• popadljiv). Nejasna mu bo prav tako 
zveza med pridevnikom upirav ( = uporen) in samostalnikom upiravec (Pl. »kdor 
se za čim upirat = kdor se za kaj poteguje). 
Kljub vsemu je pravopisna plat problema pri nominih agentis na -alec, -alka 
in -ilec, -iika razmeroma preprosta v primeri s pravorečno. Po splošnem pravilu bi 
se skupini -le- in -Ik- morali izgovarjati kot -lie-, -uk-. Iniamo pa prav veliko pri-
merov, da se govori -le-, -Ik-, v mnogih pa izgovor omahuje med -uc-, -uk- in -le-, -lk-, 
tako da za vsak primer praktično res uporabnega pravila sploh ni mogoče postaviti. 
Slovenske slovnice se tega pravorečnega vprašanja niso dotikale in so med izjemami 
pri izgovoru trdega i ta imena delujočih oseb prešle z molkom. Breznik', § 43, 3 
navaja med izjemami samo take samostalnike, pri katerih spada -l- k osnovi, ne pa 
k obrazilu (bulec, gulec, samohvalec, kruleč, moleč, pileč, selec, strelec, tulec, tulec, 
prišlec). Breznikov SP 1920 se na pravorečje ne ozira. SP 1935 določa (s. v. bralec), 
da pri novih in zvečine le knjižno rabljenih tvorbah izgovarjamo -/-, pri starih, do-
mačih pa -џ- (brâifca, prebivâ^ua -.metdlca); v slovarju je pri vsakem takem samo-
stalniku navedena tudi izreka. Isto pravilo je ponovljeno v SP 1937, § 21, 1. Novi 
pravopis pa kratko ugotavlja, da se izgovarjata -le- in -Ik- kot -yc-, -џк- v ljudskih, 
kot -le-, -Ik- pa v knjižnih besedah, pri mnogih besedah pa da je obojni izgovor, 
kakor je komu beseda domača ali umetna (§ 44, 1). To pravilo je v teoriji prav lepo, 
v praksi pa se pokažejo velike težave, ker se natančna meja med ljudskimi in knjiž-
nimi besedami ne dâ zmeraj potegniti in ker pravilo sloni-na preveč subjektivni 
podlagi. 
Ker so avtorji SP izreko določali od primera do primera in niso imeli pred 
očmi celotnega materiala, je ta subjektivni moment še prav posebno poudarjen. 
Navedel bom primere, kako je izgovor različno podan celo pri zloženkah iz iste 
glagolske osnove (zaradi preglednosti so zaznamovani primeri tipa brauca, brauka 
z A. tipa letalca, letalka z B): morilec A: detomorilec, oletomorilec B; pokonleva-
lec A: dokonlevalec B; kupovalec, na-, pod-, po-, prekupovalec A: dokupovalec B; 
nalivalec A: dolivalec B; iz-, odloievalec A: do-, razlolevalec B; iz-, na-, popoln je-
valeč A: dopolnjevalec В; plačevalec, iz-, po-, davkoplačevalec A: doplačevalec В; 
iz-, na-, pre-, pri-, zapovedovalec A: dopovedovalec B; od-, pre- poraznašalec A, 
raznašalec, -ucal-lca: doprinašalec B; naseljevalec A: do-, poseljevalec B; na-, po-
skokov alec A: doskakovalec B; iz-, pred-, prevajalec A: dovajalec B; izvrševalec A: 
dovrševalec B; dajalec, iz-, po-, pro-, pre-, raz-, razpro-, zavdajalec, računo-, stano-, 
zakupodajalec A: hrano-, najemodajalec B; jemalec, na-, od-, pre-, zajemalec, službo-, 
stano-, zajmo-, zakupojemalec A: pozajemalec, hrano-, najemojemalec B; na-, o-, po-, 
raz-, zbiralec A, prebiralec, -1са1џса: iz-, odbiralec В; ob-, predelovalec A: izdelo-
valec В; na-, po-, s-, prekladalec A: iz-, od-, zakladalec B; preizkuševalec A: izkuše-
valec В; pod-, po-, pri-, se-, zažigale с A: izžigalec В; lomilec, vlomilec, -џса1-1са: 
ledolomilec В; premetalec A: metalec В; iz-, po-, pre-, zapisovalec A: na-, o-, raz-, 
vpisovalec B; pre-, za-, zvijalec A: na-, od-, ovijalec B; nadlegovale с A: oblegova-
lec B; razčiščevalec A: očiščevalec В; razkazovalec A: odkazovalec В; primerjalec, 
-џса1-1са: odmer jalec В; prevažalec A: odvažalec B; vralevalec, po-, prevračevalec A: 
odvračevalec B; raz-, uglaševalec A: oglaševalec B; izžemalec A: ožemalec B; na-
padalec A: padalec B; iz-, po-, pre-, pri-, raz-, žagan jalec A: podgan jalec B; raz-
lila je v alec, -џсај-ка: pohlajevalec B; prikrajševalec, -џса1-1са: pokrajševalec B; iz-, 
na-, pod-, pred-, raz-, za-, zlagalec A: polagalec B; vlagalec, -џса1-1са; oiepševalec A: 
polepševalec B; prilizovalec A: polizovalec B; zatajevalec A: potajevalec B; pre-, 
stresovalec A: potresov alec B; uživalec, -џса1-1са: použivalec B; tekmovalec, -\ical-lca: 
predtekmovalec B; o-, pod-, po-, prekopovalec A: razkopovalec B; iz-, premišlje-
vale с A: razmišljevalec B; pomnoževalec A: razmnoževalec B; porazdeljevalec A, 
razdeljevalec, -цса!-1са: razpredeljevalec B; bojevalec A: sobojevalec B; prosilec, 
-џса1-1са: soprosilec B; ustvarjalec A: soustvarjalec B; zavarovalec A: varovalec B. 
Manj občutne so razlike v primerih, kakor svetovalec, odsvetovalec A: posvetovalec, 
-џсај-1са; preskrbovalec A: oskrbovalec, -џса1-1са; izsiljevalec A: posiljevalec, 
-Ifcal-lca; naznanjevalec A: oznanjevalec, -\ica!-lca; prepričevalec A: pričevalec, 
-џса1-1са; skrivalec, zakrivalec A: prikrivalec, -џса1-1са; od-, poraz-, pre-, pri-, priza-, 
v-, znašalec A: raznašalec, -џсајЛса; posojevalec, izposojevalec A: razposojevalec, 
-ucal-lca; rezov alec, ob-, pod-, po-, v rezov alec A: razrezov alec, -ucal-lca; zaukazo-
valec A: ukazovalec, -цcal-Ica; izpraševalec, povpraševalec A: vpraševalec, -цса!-1са. 
Očitno je, da so te razlike zašle v SP bolj ali manj mimogrede ali nehote, ker 
avtorji niso najpoprej zbrali celotnega gradiva s tega področja in ga obdelali. Raz-
like je treba odpraviti na ta način, da se za vse te primere predpiše enak izgovor 
z -u-, ker tudi sicer pri nominih agentis na -alec, -alka in -ilec, -ilka prevladuje -u-
nad -1-. S tem bi bilo to poglavje znatno poenostavljeno. Nadalje bi bilo treba pri 
takih samostalnikih pokazati več liberalnosti, da se izognemo enostranosti, v katero 
nas subjektivni moment lahko prav hitro zapelje. Ni dobro, da se striktno predpisuje 
-le-, -Ik- za primere, kjer izgovor vsaj nekoliko omahuje, bolje bi bilo, da se zanje 
dopuščajo obojne oblike. Naštejmo samo nekaj takih primerov: drsalec, grajalec, 
jadralec, jahalec, kopalec, krotilec, načrtovalec, nakazovalec, osvajalec, plavalec, 
letalec, snažitec, točilec itd. Mislim, da bi vsi samostalniki na -ovalec, -evalec pre-
nesli obojni izgovor, in takih je precejšnje število. Ce bi na ta način prerešetali vsa 
nomina agentis, ki pravopis sedaj zanje predpisuje v izgovoru -/-, bi se njih število 
zelo zelo zmanjšalo in pravorečni problem bi pri njih postal občutno manj zamotan. 
S tem bi se odstotek primerov z -u- močno dvignil, kar bi bilo v skladu s tendenco, 
ki se kaže v narečjih in ki ji konec koncev tudi SP 1950 ni nenaklonjen. To nam 
pokaže primerjava s SP 1935. Za samostalnike: kljubovalec, ločilec, napadalec, ob-
delovalec, ponarejevalec, slušalec, spoznavalec, tekmovalec določa SP 1950 -uc-, -uk-, 
SP 1935 po -le-, -lk-. Nekaj jih je tudi takih, za katere sedanji Pravopis dopušča 
obojni izgovor, SP 1935 pa samo -1-: iskalec, plesalec, posredovalec, prelec in cedilec. 
Prav redki so zgledi, da SP 1950 dopušča obojni izgovor, SP 1935 pa samo -џ-
(gasilec, kadilec, maščevalec). V nekaj primerih pa se je novi pravopis odločil za -l-
V nasprotju s SP 1935, in sicer hranilec, plezalec (1935: hraniuca, plezauca) ter 
borilec, poveličevalec, tožilec in vršilec (1935 povsod na prvem mestu -lea in šele 
na drugem -џса). Posredno bi prišla tu v poštev še samostalnika malikovalstvo in 
prebivalstvo (kot izpeljanki iz imen za delujoče osebe); zanju je sedaj predpisan -/-, 
poprej pa -Џ-. Vprašanje zase, vendar manj zamotano, je izgovor pri pridevnikih 
na -Iski, -Ini ter pri samostalnikih na -Inik ter -Inica. 
Fr. Tomšič 
OBVESTILO 
Za slavnostno številko je uredništvo prejelo še naslednje prispevke: 
1. Marja Boršnik: Fragment o Kersnikovem mladostnem delu. 
2. Stanko Bunc: Pogled v slovensko onomastiko. 
3. Ivan Orafenauer: »Turki pred Dunajem«. 
4. Ivan Grafenauer: Kako se je natisnila prva slovenska knjiga? 
5. Alfonz Gspan: Griin-Prešernova Benečanska trojka. 
6. Franc K. Lukman: Ob Slovenskem biografskem leksikonu. 
7. Mirko Rupel: Reformacija in naša literarna zgodovina. 
8. Mirko Rupel: Novo Trubarjevo pismo. 
9. Anton Slodnjak: Prispevki k poznavanju Prešerna in njegove dobe. 
III. Problem Gazel. 
10. Janko Slebinger: Zupančič kandidat za tajništvo »Slovenske Matice«. 
t 
Ker je bila za letnik določena količina papirja do zadnjega porabljena, nismo 
mogli objaviti teh prispevkov že v tej številki; objavljeni bodo v novem letniku. 
Z napovedjo na tem mestu jih vključujemo v jubilejni zbornik, avtorje pa prosimo, 
da nam ta izhod iz neprijetne zadrege oproste. 
Uredništvo 
Z * ^