Uvodnik • t • Helena Bažec Univerza na Primorskem, Slovenija helena.hazec@fhs.upr.si Natanko pred enim letom je izšla števil-ka revije Studia Universitatis Hereditati (Letnik 7, št. 2), v kateri smo predstavi- li prvi, literarni sklop prispevkov, katerih posa- mezni deli so bili predstavljeni na mednarodni konferenci L'italiano in contesti plurilingui: in- croci linguistico-culturali (Italijanščina v večjezič­ nih kontekstih: jezikovnokulturna prepletanja). Konferenco, ki se je je udeležilo več kot 60 pre- davateljev iz desetih držav in treh kontinentov, je organiziral Oddelek za italijanistiko na Fa- kulteti za humanistične študije oktobra 2019. Iz- med prejetih predlogov smo za pričujočo števil- ko izbrali sedem izvirnih znanstvenih člankov, ki so bili dvojno recenzirani in skrbno pregleda- ni v uredništvu revije, za kar se iskreno zahvalju- jemo vsem vključenim v ta postopek. S skupni- mi močmi nam je torej uspelo pripraviti pestro obarvano številko, ki se ukvarja z vprašanji, ve- zanimi na jezikoslovje in didaktiko. Najprej smo uvrstili prispevke jezikoslovne narave, zato odpiramo številko z razpravo Mile Samardžic iz Univerze v Beogradu, ki se ukvarja z jeziki v stiku in jezikovnim prestižem. V svo- jem članku avtorica ugotavlja, da sta bili italijan- ščina in srbščina, v svojih različnih diahronih in diatopičnih jezikovnih zvrsteh, v stiku dolga sto- letja, vendar pa je prišlo do prehajanja besedja ve- činoma le enosmerno, in sicer iz italijanščine v srbščino, saj je imela prva tako v preteklosti kot danes večji ekonomski in jezikovni ugled. Na- slednji prispevek je prav tako namenjen preple- tanju italijanščine z drugim jezikom, tokrat v http~:// doi.org/ 1 o. 2.649 3/ 2 350 -5 4 4 3. 8 ( 2) 9 -1 o Avstriji. Luca Melchior iz Univerze Alpe-Adria v Celovcu se posveča veliki prisotnosti italijan- skih javnih napisov na avstrijskem Koroškem, ki po pogostosti uporabe sledijo angleškim in nemškim, vendar pa prednjačijo pred tistimi v slovenščini in ostalih manjšinskih jezikih. Ita- lijanščina se ne uporablja le za etnično značilne dejavnosti, pač pa za tržne namene na splošno. Podrobnejša sociolingvistična analiza pokaže, da gre pogosto za psevdoitalijanizme, ki so os- novani na italijanskih leksikalnih in oblikoskla- denjskih vzorcih, vendar se uporabljajo za tvorbo novega jezikovnega gradiva. Sledi članek jezikoslovne narave, ki se v apli- kativni fazi veže na didaktiko in zato predstav- lja lep prehod iz jezikoslovnega v didaktični del te tematske številke revije. Neva Čebron na- zorno prikaže postopke zbiranja in raziskovan- ja dveh primerljivih strokovnih korpusov s po- močjo brezplačnih računalniških programov. Na podlagi list besed, ključnih besed in z opi- som kolokacijskih in sintagmatskih vzorcev hit- ro in učinkovito razberemo besedilne značilnos­ ti strokovnih jezikov na več jezikovnih ravneh. Na tak način avtorica utemeljuje korpusno me- todo kot orodje za pomoč učiteljem tujega jezi- ka pri luščenju ključnega strokovnega in polstro- kovnega besedišča. V naslednjem prispevku, ki že sodi v didaktični sklop, predstavljamo aktual- no temo pri poučevanju in učenju tujih in drugih jezikov. Elisa Da Lio obravnava pojem »pisme- nosti« tako, da na podlagi temeljite primerjave med različnimi teorijami pride do nove definici- 1<«5WWWi je termina, ki je primernejši za sodobno družbo. Primerjava med specifičnimi učnimi cilji v sred- nji šoli in zaključki raziskav kažejo na vrzel, ki bi lahko manjša z uvedbo različnih, bolj raznolikih pristopov pri poučevanju tujih jezikov z name- nom spodbujanja pluralne, multimodalne in di- gitalne pismenosti, kar odpira veliko možnosti za prihodnje raziskave na tem področju. Splošna tema didaktike nas uvede v bolj spe- cifično področje, ki jemlje pod drobnogled učen­ je in poučevanje italijanščine kot drugega jezika na dvojezičnem območju slovenske Istre. Susan- na Pertot obravnava spontano usvajanje jezikov v otroštvu in predvsem pomen risank kot avtentič­ nih jezikovnih vnosov. V svoji raziskavi ugotavl- ja, da gledanje risank v otroštvu v populaciji slo- venskih študentov na Univerzi na Primorskem ne kaže na povezavo med jezikovnim vnosom in produkcijo. Zaključi pa, da je gledanje risank pozitivno vplivalo na učenje italijanščine. Sledi članek o specifičnem statusu italijanščine kot manjšinskega jezika. Rok Kobal se posveča nje- govemu položaju v slovenskem šolskem sistemu, saj ugotavlja, da je velik padec znanja in upad za- nimanja za ta jezik zaskrbljujoč. Na podlagi dveh primerov dobre prakse, valižanskega in baskov- skega modela dvojezičnosti, poda nekaj predlo- gov za revitalizacijo med mladimi, saj ugotavlja, da še obstajajo možnosti za učinkovit poseg. Te- matsko številko zaključimo s prispevkom Vesne Vojvoda Gorjan o glotodidaktičnih pristopih, ki so primerni za poučevanje italijanščine kot dru- gega jezika v prvem in drugem vzgojno-izobra- ževalnem obdobju osnovne šole. Avtorica pride do spoznanja, da je pomembna predvsem količi­ na stika z jezikom, so pa vse metode v določenih segmentih predvidenih v učnem načrtu primer- ne, vendar mora biti njihova uporaba zavestna in namenjena doseganju točno določenih učnih cil- jev. Prispevki v pričujoči številki predstavlja- jo vpliv italijanščine izven Italije, kar nekaj pe- dagoških razprav o učenju in poučevanju dru- gih in tujih jezikov tako na splošno kot tudi na specifičnem dvojezičnem območju slovenske Is- tre. Upamo, da raznolikost številke vzbudi zani- manje in refleksijo bralcev in služi kot spodbu- da za prihodnje delo na področjih jezikoslovja in didaktike. Urednica tematske številke . ,.... . ,....