KAMNIŠKI OBČAN ŠT. 1 LETO 18 15. JANUARJA 1979 CENA 3 DIN V JUBILEJNEM LETU Poskrbimo za naše okolje Proslavljanje 750-letnice Kamnika se ne sme omejiti na prireditve in proslave, pač pa lahko tudi z večjo skrbjo za ureditev in varstvo okolja Kamniku in okolici damo pomemben prispevek k temu jubileju. Naša akcija za varstvo okolja bo letos stekla v dveh smereh: na eni strani v ureditev čistilnih naprav na obratu Kalcit v Rudniku kaolina, ki je med industrijskimi podjetji največji onesnaževalec zraka v naši občini, na ureditev predčistilnih naprav in priključkov na kanalski zbiralnik v ostalih industrijskih delovnih organizacijah, torej gre za večje naložbe; na drugi strani pa se moramo vsi občani zavzeti za večjo čistočo in ureditev mesta, vasi in naselij. Tu bod bodo imele še posebno odgovorne naloge komisija za varstvo okolja pri občinski skupščini in podobne komisije v krajevnih skupnostih. Kakšne bodo torej naloge na tem področju? Med najvažnejši- • VISOKO PRIZNANJE KAMNIŠKI TERITORIALNI OBRAMBI Štabu TO plaketa JLA Ob 22. decembru, dnevu JLA, je bila v Ljubljani slovesnost, na kateri je generalpolkovnik Franc Tavčar-Rok, komandant ljubljanske armijske oblasti, podelil najboljšim slovenskim enotam teritorialne obrambe in tudi posameznikom priznanja za njihovo delovanje na področju krepitve obrambne moči. Med drugimi je »Malo plaketo JLA« dobil tudi občinski štab teritorialne obrambe Kamnik. Tako visoko priznanje so dobili za uspešno delo in za sodelovanje z enotami JLA. Pismeno pohvalo je dobila tudi enota kapetana Marjana Poljanska in sicer za uspešno izvedbo Pouka iz vzgoje in urejanja obrambnih veščin! Enota Marjana Poljanska je prejela pohvalo tudi za visoko ocenjeno stopnjo borbene' pripravljenosti. Na slovesnosti je Branko Jer-kič, generalpodpolkovnik in komandant republiškega štaba teritorialne obrambe, podelil pismene pohvale nekaterim pripadnikom teritorialne obrambe iz ka-, mniške občine. Marjan Poljan-šek, rezervni kapetan, in Lojze Štros, rezervni kapetan 1. razreda, sta dobila pismeni pohvali za izredne uspehe, dosežene pri pouku in urejanju ter krepitvi moralnopolitične in bojne pripravljenosti enot teritorialne zaščite. Ob prazniku naše armade je Anion Mlakar, komandant pokrajinskega štaba teritorialne obrambe, pismeno pohvalil Antona Poljanška-Branka, načelni- ka oddelka za ljudsko obrambo, Boruta Djuraševiča, rezervnega podporočnika, in Janeza Hribarja, rezervnega vodnika, za njihovo uspešno delo z enotami teritorialne obrambe. Kot je že običaj, je tudi Anton Fišer, rezervni kapetan 1. razreda in komandant občinskega štaba teritorialne obrambe pohvalil zaslužne občane Mitjo Keržiča, Jurija Urankarja, Marjana Križnika, Staneta Rozmana, Ivana Križnika, Braneta Bračiča, Ferdinanda Sedušaka, Franca Burjo, Draga Markuša in Franca Vav-potiča. Vsi so bili pohvaljeni zaradi izrednih uspehov, doseženih pri pouku in urjenju ter pri krepitvi moralnopolitične in bojne pripravljenosti enot teritorialne obrambe. Novi sekretar medobčinskega sveta ZKS V petek, 12. januarja se je končal kandidacijski postopek za novega sekretarja medobčinskega sveta ZKS ljubljanske regije, ko je svet enoglasno izvolil Franca Svetelja, dosedanjega predsednika SO Kamnik, na to pomembno partijsko dolžnost. Vse občinske konference ZK so kandidaturo že predhodno potrdile, kamniška občinska konferenca pa je z izvolitvijo tovariša Svetelja v medobčinski svet ZKS omogočila njegovo izvolitev za sekretarja sveta. Franc Svetelj je kot predsednik skupščine občine Kamnik opravljal tu- di funkcije predsednika skupnosti občin ljubljanske regije, kjer je posebno v izgrajevanju delegatskega sistema dosegal lepe uspehe. Tako je tudi dober poznavalec razmer v tej regiji in kot tak bo lahko tudi novo funkcijo primerno opravljal. Tega so se zavedali tudi člani CK ZKS, ki so ga evidentirali za najprimernejšega kandidata. Vsi Kamničani tovarišu Svetelju čestitamo ob izvolitvi za to pomembno dolžnost in iskreno računamo na njegovo sodelovanje še naprej, še posebej v letošnjem jubilejnem letu, v letu velikih programov in proslav, katerih idejni vodja je bil ravno on. Nas pa seveda čaka nova skrb, da čimprej najdemo novega primernega predsednika skupščine. mi je vsekakor preprečiti razraščanje divjih in neurejenih odlagališč odpadkov in smeti kjer koli, še posebej pa v neposrednih bližinah virov pitne vode. V vseh krajevnih skupnostih je treba poskrbeti, da bodo občani imeli možnost odlaganja odpadkov v za to določenem smetišču, oziroma da bo poskrbljeno za organiziran odvoz smeti in odpadkov. V mestu Kamniku bo potrebno poskrbeti tudi za večje število košev za smeti. Večjo skrb moramo posvetiti tudi odvozu večjih odpadkov, kot so razni odsluženi gospodinjski stroji, stari avtomobili in podobno, ki danes »krasijo« bregove naših potokov in rek. Posebno pozorni moramo biti pri odlaganju škodljivih snovi, raznih odpadnih olj, kislin itd. Te snovi ne sodijo v smetnjake, še manj pa v kanalizacijo ali v potoke, kot se neredko dogaja, pač pa jih na podlagi občinskega odloka komunalno podjetje posebej zbira. > Opozoriti je treba tudi na našo dolžnost, da bomo čimlepše uredili naše j>a:ke, zelenice in vrtove. Seveda, da jih bomo potem tudi varovali. Kako nizka je še v tem pogledu naša zavest, nam kažejo mnoge steze prek zelenic, to nam kaže prav odnos posameznikov do novoletne okrasitve mesta, ko so bili že čez nekaj ur razbiti napisi, odnesene žarnice in podobno. Torej, ni vse v denarju, veliko več je v zavesti, da znamo čuvati to, kar imamo. Poleg ureditve pročelij naših hiš bi bilo prav, če bi letos in v bodoče na naših oknih in balko-rtih videli več zelenja in cvetja. K izgledu mesta po svoje prispevajo tudi izložbe, napisne table, razglasne deske in druga javna sporočila, ki marsikje kličejo po ureditvi. Odbor za proslavo 750-letnice Kamnika je predlagal, da bi naše industrijske in obrtne delovne organizacije v kamniških izložbah predstavile svoje izdelke in svoj razvoj. Še nekaj bi bilo prav, če bi se dogovorili v tem letu. Da bi se kadilci v prostorih, kjer se zbira več ljudi, kot so razne seje, sestanki, zbori in podobno, vzdržali kajenja, ali pa vsaj svojo neodložljivo cigareto pokadili v primernejšem prostoru. Predlagam, da v tem smislu posnemamo de- legate kamniške občinske skupščine, ki so se dogovorili, da na sejah zborov ne kadijo. Nikomur ni potrebno dopovedovati, to, poleg prispevka k zdravju da bi to, poleg prispevka k zdravju udeležencev, prispevalo tudi k temu, da bi bile naše seje in sestanki krajši in učinkovitejši. Torej, ukinimo »prekajevalnice«, v katerih včasih zaradi pekočih oči in gostega dima komaj vidimo sogovornika. To ne bo majhen prispevek k varstvu našega okolja, v katerem živimo in h krepitvi našega zdravja, ki smo si ga ob novoletnih voščilih tolikokrat zaželeli! F. SVETELJ Počastitev spomina Kljub hudemu mrazu so se v soboto, 6. januarja zbrali pred spomenikom padlih borcev in aktivistov Kamniškega okrožja v Rudniku številni preživeli borci, mladina, svojci padlih in drugi občani Kamnika in Domžal, kjer so slovesno počastili spomin na žrtve lašizma. O tragičnih dogodkih pred 34. leti v vasi Rudnik pri Radomljah, kjer so na pragu svobode v krvavem boju z okupatorjem padle številne žrtve rodoljubov kamniško-domžalskega območja, je spregovoril Jernej Lenič, predsednik Sob Domžale. V kulturnem programu pa je nastopil mladinski pevski zbor in recitatorji iz osnove šole Radomlje ter mengeška godba pod vodstvom dirigenta Tomaža Habeta. Z množično udeležbo na spominski svečanosti v Rudniku smo ponovno dokazali, da nas spomin na žrtve, ki so največji doprinos k zmagi, vse bolj zavezuje, da našo lepšo bodočnost gradimi na temeljih revolucije in njenih sadovih. ^ _ M.JANČAR J KITAJSKA DELEGACIJA V SVILANITU V začetku januarja je tovarno Svilanit obiskala kitajska gospodarska delegacija, ki je predstavljala izvozno podjetje China national chemicals import export corp. Skupaj z ljubljanskim Jugo-tekstilom, ki edini zastopa prodajo barvil in pomožnih sredstev iz Kitajske, so proučevali možnosti sodelovanja, ki naj bi bilo predvsem v prodaji omenjenega reproduk- KAMNIK cijskega materiala Svilanitu. Svilanit kupuje barvila v nekaterih deželah vzhodne Evrope po višjih cenah in bi bili zato izdelki kitajske kemične industrije Youhao ustrezni. Žal pa izbira barvil in izredno dolgi dobavni roki, ki vežejo obratna sredstva, skoraj onemogočajo sodelovanje. Zato bodo Kitajci razmislili o ustanovitvi konsignacijskega skladišča v Jugo- slaviji, kar bi jim omogočilo prodor na naše tržišče. Tovariši v kitajski delegaciji so bili izredno vljudni in prizadevni sogovorniki, ki si zelo želijo sodelovanja z jugoslovanskimi tekstilnimi tovarnami. Ob koncu so predstavnike Svilanita povabili naj vrnejo obisk in jih povabili, da v eksotični vzhodni deželi preživijo svoj oddih. PRED VOLITVAMI V KK SZDL Delegati predlagani V mesecu decembru so bili po vseh krajevnih organizacijah SZDL Kamnik pripravljalni sestanki za izvedbo volitev v krajevne konference SZDL. Na teh sestankih so politični aktivi krajevnih organizacij pripravili predloge kandidatne liste za krajevne konference, ki jih bodo volili občani na zborih delegatov v KS Kamnik. Za krajevno konferenco SZDL so bili predlagani naslednji delegati: za Mekinje: Janez Novak, Franc Golob, Franc Poljanšek, Savica Lanc, Ljudmila Košujek, Milan Ramšak, Ema Iskra, Silvo Balantič, Janez Balantič, Ana Kalan, Irena Grčar, Lado Podbevšek, Peter •Romšak, Ciril Jagodic, po teritorialnem principu kot delegati družbenopolitičnih in družbenih organizacij pa: Vojko Kalan, Rudi Capuder, Emil Leban, Olga Šibanc, Lado Žavbi, Irena Poljanšek, Tomo Smolnikar, (vsi OO ZSMS),' Franc Kraševec, Vera Verstovšek, Mirko Gor-jup st., Boris Krapež, Marjan Griljc (vsi OO ZK), Ivanka Jeras, Avgust Iskra, Franc Vengust (vsi ZZB NOV) in Franc Kregar, Jože Bencan (ZRVS). Poleg teh bodo v krajevno konferenco delegirali svoje delegate še Nogometni klub Kamnik, odred bistriških gamsov in Zveza organizacij za tehnično kulturo ter osnovne organizacije Sindikata Komunalnega podjetja, Stanovanjsko komunalnega gospodarstva, Donit-TOZD Kemostik in Zarje, za KO Šutna: V konferenco krajevne organizacije Šutna naj bi po 5 delegatov predlagale OO ZSMS, OO ZK, in po 1 deleg. osnovna organizacija sindikata Alprem, Zdravstveni dom, UTOK, Živilska industrija in Svilanit in po 3 delegate ZZB NOV. Po teritorialnem principu pa so bili pred- ^lagani naslednji delegati: Janez Repanšek, Vik- tor Gantar, Anton Istenič, Anica Pirš, Jože GIu-šič, Demeter Sadnikar ml., Branko Pire, Franc Vidervol, Lado Holcar, Marija Rot, Marijana Griljc, Janez Benkovič, Marinka Benkovič, Milan Marinič, Dušan Jesenik, Marta Aparnik in Miha Pregl. za KO Zaprice: Po pet delegatov naj bi delegirali OO ZK in OO ZSMS, dva delegata ZZB NOV, po enega delegata pa osnovna organizacija KONČNA, Zdr. dom, Svilanit in Živilska industrija. Za delegate po teritorialnem načelu pa so bili predlagani: Nežka Podjed, Janez Na-rat, Matjaž Tratnik, Ana Žebaljc, Ivanka Wahl, Vladimir Gjurin, Janez Jeglič, Janez Sedušak, Jože Šuštar, Izidor Hafner, Štefka Spruk, Boris Žlindra, Stanislav Osterman, Jure Slapničar, Vili Strohmainer, Anton Žižek, Rudi Plevel, Marjan Schnabel, Gabrijel Podgornik, Janez Srovin, Bojan Rode, Ida Cerkvenik, Jože Lindič, Vlado Šerbel, Janez Grabnar. V krajevno konferenco SZDL PEROVQ-TRŠKO POLJE pa so bili predlagani: Boris Frantar, Vinko Gobec, France Poljanšek, Meto-dija Homar, Dore Bračič, Janez Gjurin, Alfonz Boltar ml., Kristijan Pestotnik, Jože Plesnar, Matevž Košir, Miha Vrhovnik, Srečo Perčič, Janez Jakin, Miran Kocjančič, Zvone Lemič, Bojan Pogačar, Nada Berlec, Ciril Simičak, Marjan Bovha, Tone Ipavic, Janez Majcenovič, Marjeta Stopajnik, Jelena Tomšič-Reščič, Danica Vinšek, Slavka Zupan, Anton Smolnikar st., Mojca Blatnik, Sonja Hribovšek, Tone Ma-vrin, Iztok Povše, Zvonimir Kožman, Bog Anton Kuhar, Ivan Mušič. Predlog za sestav krajevne konference Cen-ter-Poljane še ni pripravljen in ga bodo družbenopolitične organizacije s tega področja pripravile do zbora občanov. OK SZDL KAMNIK VOLITVE V SZDL prvega dela Kandidacijski postopek in volitve delegatov v krajevne konference Socialistične zveze in volitve izvršnih odborov krajevnih organizacij bodo v tem tednu uspešno za nami. Kot zadnji bodo občani KS Kamnik na zborih 18. in 19. januarja izvolili delegate v pet krajevnih konferenc Socialistične zveze: Mekinje, Šutna, Center-Poljane, Zaprice in Perovo-Trško polje. V naslednjih dneh bodo potem novoizvoljene krajevne konference na svojih volilnih sejah izvolile še izvršne odbore ter odbore in sekcije, ki jih bodo pri svojem delu potrebovale. V drugi polovici januarja bo predsedstvo Občinske konference SZDL na svoji seji ocenilo potek volitev in aktivnosti v zvezi z njimi. S tem bo prvi del nalog v zvezi z volitvami v SZDL zaključen, začel pa se bo drugi del, to je priprave na volilno sejo Občinske konference SZDL. Glede na to, da je število krajevnih organizacij SZDL narastlo od 21 na 25, bo potrebno pripraviti spremembo statutarnega sklepa o sestavi in delegiranju delegatov v Občinsko konferenco SZDL. Podobno bo potrebno spremeniti sestav predsedstva, saj so bili do sedaj delegati iz krajevnih organizacij premalo zastopani. Poleg organizacijskih bodo potrebne še kadrovske priprave, kajti le tako bomo lahko zagotovili uspešno delo občinske organizacije Socialistične zveze tudi vnaprej. Darila dedka Mraza Osnovna organizacija ZSMS Šmartno v Tuhinju je 23. decembra priredila prihod dedka Mraza v Kulturni dom Šmartno. Mladi smo za to priložnost zaigrali krajšo igrico Leopolda Suhodolčana in pripravili nekaj veselih recitacij. Dedek Mraz je obdaroval vse otroke KS Šmartno od 2. do 10. leta in seveda razveselil tudi vse ostale prisotne. Prišlo je več kot 50 otrok in precej starejših krajanov, ki so z dedkom Mrazom preživeli prijetno in zabavno urico. Ker nam je prireditev lepo uspela, upamo, da bo ostala tradicionalna in bo še večkrat krajšala zimske večere našim naslednikom. INA Kljub temu, da se dedek Mraz ni pripeljal v Kamnik r j saneh, so se otroci njega in njegovih daril zelo razveselili Dedek se je pripeljal s škodo Dedek Mraz je tudi letos obiskal otroke delavcev v kamniških delovnih organizacijah. Ponekod je dedek pripeljal s seboj tudi priljubljeno spremstvo gozdnih živali in snežnik, ki so naše najmlajše razveselili z igricami, ple-sgm in petjem, še najbolj pa so se razveselili dedkovega polnega koša najrazličnejših daril in darilnih bonov, s katerimi so si naši otroci lahko kupili željene igrače in drugo. Tudi otroke delavcev občinske skupščine je pred novim letom obiskal dedek Mraz s spremstvom. Koša res ni imel, ker jc bilo za toliko otrok preveč daril, ki so jih morali pripeljati kar z vozom, ker za sani ni bilo dovolj snega. Ko pa se je dedek Mraz poslovi) in sedel v svojo »škodo«, je eden od najmlajših priponnil: »Naš dedek se je pa kar s »škodo« pripeljal, ker je premalo snega za sani.« Osmo srečanje preživelih borcev na Kostanjski planini m SREČANJE NA KOSTANJSKI PLANINI Prisrčno in doživeto Na Kostanjski planini ali na Slevcu je bilo 24. decembra 1978 pri spomeniku padlih borcev Kamniškega bataljona že osmo srečanje borcev in mladine. Prisrčno srečanje je znova potrdilo da se zavedamo pomena in veličine padlih borcev, ki so nam s svojimi življenji izborili svobodo. Že ob sedmih zjutraj so se začeli zbirati borci, mladina in tekmovalne ekipe ZRVS in ekipe OO ZSMS. Tekmovali so v pa-truljno-kondicijskem pohodu za »Priznanje Kostanjske planine«. Ob osmi uri so tekmovalne ekipe in ostali udeleženci krenili na planino. Na prireditvenem prostoru pri spomeniku so že goreli veliki ognji, ob katerih so se udeleženci pogreli. Slavnostni govor je imel Franc SVETELJ predsednik Sob Kamnik. V kulturnem programu so nastopili re-citatorji iz Tuhinjske doline in naš mladi filmski igralec Zvone HRIBAR. Po kulturnem programu smo razglasili rezultate kondicijskega pohoda. Najhitrejša je bila ekipa OO ZRVS Matija Blejca-Matev-ža iz Tuhinja. Pri mladincih je bila najbolj uspešna ekipa OO ZSMS iz Tuhinja. Za najboljšo šolo v pisanju spisov na temo NOB je bila izbrana osnovna šola Matije1 Blejca-Matevža iz Mengša. Vsi prvouvrščeni so prejeli pokale »Priznanje Kostanjske planine«. Spominske diplome vse ekipe, ki so sodelovale pri organizaciji res dobro pripravljene proslave. Razpoloženje udeležencev srečanja je bilo enkratno. Preži- veli vojni tovariši so si stiskal roke, na drugem koncu pa je pic nir spraševal borca, kako je bil pred 36 leti. Prireditev nam bo ostala v le pem spominu, predvsem zaM ker je bila dobro pripravljena zl radi prizadevanja vseh, ki so bi> zadolženi ali pa so prostovoljni pomagali, kakor domačin Ra! potnik iz Kostanja, ki je sam traktorjem in snežnim plugof preoral sneg do spomenika. Tu< lovci LD Tuhinj so že med leto! očistili in povečali jaso pri spe meniku, urejujejo pa tudi ostat spominska obeležja NOB na M« nini planini. Upamo, da bo udeležba pri hodnje leto še številčnejša, zlas' v tekmovalnem programu in mej mladimi. I. HRIBA) RADIO »GLAS LJUBLJANE« Tudi v Kamniku 8. novembra letos je Radio, »Glas Ljubljane« dopolnil svoje dveletno delovanje. V tem času je pripravil skoraj 1300 ur rednega dnevnega programa in to 1. junija letošnjega leta po dve uri, od omenjenega dne pa po tri ure dnevno v časovnem obdobju od 16. do 19. ure. Med obveznostmi in nalogami Radia »Glas Ljubljane« so predvsem naslednje: s svojim programom mora objektivno, celovito in naglo seznanjati javnost, delovne ljudi in občane o političnem, gospodarskem, kulturnem in drugem življenju v mestu, njegovih občinah, krajevnih skupnostih kot tudi v širši ljubljanski regiji. Objektivno, celovito in naglo mora seznanjati javnost tudi o vseh vprašanjih, ki so, pomembna pri uresničevanju samoupravnih pravic in interesov delovnih ljudi in občanov. Radio »Glas Ljubljane oddaja vsak dan, razen nedelje, po tri ure in to v popoldanskem času od 16. do 19. ure. Program sestavljajo informativne družbenopolitične oddaje, v katere so zajete novice, ki jih oddajamo trikrat po 5 minut. Oddaja »Včeraj, danes, jutri« je na sporedu vsak dan in je hkrati najdaljša oddaja (30 minut), vanjo pa so zajeta vsa družbenopolitična področja. V obliki živih in neposrednih razgovorov, takoimenovanih »vročih tem« obravnavamo vse tekoče aktualne probleme. V teh oddajah je mesto za vsako družbenopolitično organizacijo, SIS, TOZD in OZD, organizacije in društva. »Mikrofon vas išče« je krajša oddaja, v kateri lahko sle- herni posameznik spregovori o sebi, svojem delu, delovnem mestu. V »Občinske diagonale« je zajeto življenje in delo posamezne občine in njenega delovanja v vseh strukturah. »Med krajani« je oddaja, kjer je redno prisotna ena izmed krajevnih skupnosti mesta in širše regije in njena dejavnost. »Zmajčkov mozaik« je redna tedenska oddaja, v kateri se lotevamo vrste aktualnih vprašanj komunale in drugega. Radio »Glas Ljubljane« bo v vseh svojih rednih oddajah spremljal dogajanje in problematiko tudi v občini Kamnik. Na valovih našega radia bomo sku- šali čim bolj temeljito spremljal vse pomembnejše dogodke v k« mniški občini, zato tudi vabimo! sodelovanju in k poslušanju v» občane Kamnika. Naš naslov ji Radio »Glas Ljubljane' Kopitarjeva 1 61000 Ljubljani Telefon: 325-49' Radio »Glas Ljubljane oddaja vsak dan razen nedelje, od 16. do 19. ure na srednjem valu 241,5 m oziroma na frekvenci 1242 kHz, ter na UKV 89,3 mHz. Množičen obisk vojaške razstave V počastitev dneva JLA - 22. decembra je bila v dvorani nad kavarno razstava vojaške opreme, ki jo je organiziral odbor za NARODNO OBRAMBO in štab CIVILNE ZAŠČITE pri skupščini občine Kamnik. Na otvoritvi razstave je predsednik skupščine občine Kamnik Franc Svetelj poudaril, da je razstava pripravljena z namenom, da občanom prikažejo, zakaj se uporablja denar, ki ga oni prispevajo od svojih osebnih dohodkov. Razstava je bila odprta 3 dni in so si jo ogledali mnogi občani in učenci obeh osnovnih šol ter gimnazije. Na razstavi so ob vseh razstavljenih predmetih nudili tudi strokovno raj zlago. Ogledali pa smo si vse vrste orožja, ki ga uporabljajo pehotne enote, razne vrste razstreliva, vžigalne vrvice, različne vžigalnike, mine, bombe, strelno municijo, zanimiva pa je bila tučli mina presenečenja vgrajena v knjigo. Čeprav je bil na razstavi prikazan le del sanitetnega materiala, nam tudi to nazorno priča, kako je organizirana naša vojska in kakšno opremo bi uporabljala v primeru, če nas napade sovražnik. , SA§ DOLINŠEK JJUJJ.ftA.g-M,MJL9A9 t ■AfclJrJUl M,» « « fJUULSJULSiSLA.^ + VTISI Z X. KONGRESA ZSMJ Priprave na jubilej Delavsko kulturno prosvetno društvo Solidarnost je bilo ustanovljeno leta 1919 in sodi verjetno med najstarejša delavska prosvetna društva. Za ustanovitev društva si je najbolj prizadeval železniški uslužbenec France Kosič, pri ustanovitvi pa so sodelovali Franc in Jakob Zabrezovnik, Franc Kromar, Ivan Mally in drugi. Od ustanoviteljev je živ edinole Ivan Mally, ki je še pred nekaj leti aktivno prepeval v moškem zboru Solidarnosti. Današnja Solidarnost združuje poleg pevk in pevcev tudi godbenike, dramatike in šahiste, ki sicer že dolgo časa čakajo na primerne prostore, volje pa še niso izgubili. Solidarci so s pripravami na praznovanje jubileja pričeli že v lanskem letu. Pripravljalni odbor, ki ga vodi sedanji predsednik društva Franc Spruk, v njem pa sodelujeta med drugimi tudi predvojna članica Solidarnosti Marica Brejc in dolgoletni predsednik Solidarnosti Zvone Vrstovšek, je že pripravil program praznovanja 60-letnice. Med drugim imajo v programu svečano akademijo, na kateri bodo sodelovale vse sekcije in bo 26, aprila, jubilejni koncert moškega in ženskega pevskega zbora v mesecu novembru, izdajo priložnostne brošure in drugo. Seveda ima potem še vsaka sekcija posebej predvidene nastope, med njimi je tudi sodelovanje pevcev in godbe na tradicionalnem delavskem srečanju 1. maja v Kamniški Bistrici. O praznovanju jubileja Solidarnosti bomo še slišali. Zato društvu zaželimo obilo uspehov pri delu na kulturnem področju in slovesno praznovanje jubileja. Delovno in tovariško srečanje V dežju, s polnimi potovalnimi torbami, smo se v torek, 12. decembra, zbrali delegati pred sedežem Republiške konference ZSMS. Pred nami je bilo tridnevno delovno srečanje mladih iz cele Jugoslavije. Med delegati je bilo veliko takih, ki so imeli že pripravljene referate za delo po komisijah kongresa, še več pa je bilo tistih, ki so pričakovali uvodni referat predsednika ZSMJ in novosti, ki naj bi jih prinesel naš jubilejni kongres. Organizatorji so nas nastanili v hotelu Srbija, od koder je bil organiziran prevoz do kongresnega centra SAVA. V tem centru, ki je enkraten arhitektonski dosežek znan tudi izven meja naše domovine, smo imeli za delo izredno dobre pogoje. Po slovesni otvoritvi kongresa, odprl ga je Azem VLASI, je sledil referat, v katerem so bile pou- darjene naslednje dejavnosti ZSMJ: demokratizacija odnosov v ZSMJ preko kolektivnega vodstva, delegatski način dela v ZSMJ in njenih organih, izobraževanje in zaposlovanje mladih, angažiranje mladih v delegatskem sistemu (program dela delegatskih skupščin mora najti svoje mesto v programih organizacij ZSMJ), krepitev fronte subjektivnih sil - SZDL - s strani ZSMS (v konkretni demokratični akciji z družbeno problematiko preko sekcij), odgovornost članov ZSMJ pri izvrševanju zadanih nalog in krepitev kolektivnega članstva (družbenih organizacij in društev). Nato je sledila razprava po komisijah kongresa. Sodeloval sem v komisiji za politični sistem, kjer smo največ pozornosti posvetili konkretizaciji uvodnega govora, analizirali smo trenutno stanje po republikah in predložili končno poročilo o delu komisije kongresu. Kongres smo zaključili v petek, 15. decembra, s poročili posameznih kongresnih komisij in z izvolitvijo novega vodstva. Za predsednika je bil izbran Lev KREFT - delegat iz Slovenije v ZK ZSMJ, ki nas je ob zaključku kongresa v svojem govoru opozoril na poglavitne naloge, ki jih moramo realizirati v prihodnjem obdobju. Poleg delovnega srečanja mladih velja omeniti tudi srečanje delegatov kongresa z mladimi iz Beograda, ki so nam pripravili izredno doživet in prisrčen mladinski program, v katerem so sodelovali najboljši mladi ustvarjalci ne samo iz Beograda, ampak iz vseh republik in pokrajin. X. kongres jugoslovanske mladine je bil po vsebini zares kongres akcije, kongres dogovorov in tovariških srečanj vseh mladih Jugoslavije, ki nam bo še dolgo ostal v spominu. Ob 35 letnici streljanja kamniških talcev v Šentvidu namerava mestna organizacija ZB organizirati v nedeljo dne 28. t. m. obisk pri spomeniku v Šentvidu in grobov v Begunjah. Obveščamo svojce družin in znance, ki se želijo udeležiti komemoracije v Šentvidu in Begunjah, da se pravočasno prijavijo v pisarni občinskega združenja ZB oziroma na telefon 831-470. Prijave so nam potrebne zato, da v ta namen pravočasno organiziramo kolektivni prevoz z avtobusom. Odhod z avtobusom ob 8. uri, povratek pa po kosilu oz. po želji. to | Prosimo Kamničane1, da ta oglas sporočijo svojim znancem, ki živijo izven Kamnika in »Občana« ne prejemajo. Drugih vabil ne bomo pošiljali. MESTNA ORGANIZACIJA ZB KAMNIK PRIZNANJE ZRVS NAJKRAJŠE LOVSKO LETO Izteklo se je doslej najkrajše lovsko leto, saj je trajalo le od 1. aprila do 31. decembra 1978. V bodoče bo lovsko leto izenačeno s koledarskim letom. V glavnem se namreč lov na divjad po zakonu konča zadnjega decembra. Kljub temu pa so naši lovci v preteklem letu dobro gospodarili. Dobro so napolnili krmilnice s senom in utrdili lovske steze. Tudi lovina je bila v skladu s sprejetimi načrti. Tudi težjih bolezni divjadi, zlasti stekline in garij, doslej še niso opazili. Posebno uspešen je bil letos lov na lisice, saj so npr. stanovski lovci 12. novembra na pogonu pod Vovarjem uplenili kar šest lisic, kamniški lovci pa pet. Za uspešno delo na obrambnih pripravah, vzgoji in urjenju ter drugih aktivnostih na področju splošnega ljudskega odpora v občini Kamnik so bila tudi letos podeljena priznanja, pohvale in napredovanja v višji čin rezervnih vojaških starešin: •k Predsednik republike SFRJ je z MEDALJO ZA VOJAŠKE ZASLUGE odlikoval GRADIŠEK JANEZA za priza devno delo v kriptografski zaščiti v občinskem centru vojnih zvez. ■* Za uspešno delo na področju ljudske obrambe je republiški sekretar za ljudsko obrambo, na podlagi 45. člena Zakona o ljudski obrambi podelil pismena priznanja: - PETRU PLEVELU, poveljniku občinskega štaba civilne zaščite - FRANCU VENGUSTU, poveljniku štaba civilne zaščite KS Kamnik - ODBORU ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO KS TUHINJ - ODBORU ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO TEKSTILNE TOVARNE »SVILANIT« Z odredbo št. 34/136 Komandanta TO SRS je bil pohvaljen Milan Razdevšek za izredne uspehe, dosežene pri pouku in urjenju ter pri krepitvi bojne pripravljenosti v VE 7960, na podlagi 44. in 45. člena Poslovnika za delo sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito podelil pismena priznanja: JOŽETU BERLECU, poveljniku občinske gasilske zveze in članu občinskega štaba civilne zaščite MILANU dr. KIRNU, predsedniku občinskega rdečega križa in članu občinskega štaba civilne zaščite FRANCU ŠIMENCU, načelniku občinskega centra vojnih zvez ' BOJANU ing. RODETU, vodji kriptografske zaščite v občinskem centru zvez MARJANU ŠTANGLJU, referentu za operativne zadeve v štabu 3. bataljona 34. brigade TO ODBORU ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO KS ŠP1TA-LIČ ENOTI 3. BATALJONA 34. BRIGADE TERITORIALNE OBRAMBE Priznanja je podelil predsednik sveta občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito Franc SVETEIJ. GARSONJERO ali SOBO z uporabo kopalnice v Kamniku nujno išče resna študentka. Ponudbe na Kamniški občan Kamnik, Japljeva 6 pod »Redna plačnica« VOZNIKI POZOR! PREMONTAŽO GUM in druge storitve vulkanizerske dejavnosti vam hitro in solidno izvrši VULKANIZER-STVO Janez Sitar, Vrhpolje 25, KAMNIK' r OHRANJEVANJE TRADICIJ NOB Radi bi se sestali Pohod na Kostanjsko planino, kjer so borci kamniškega in zasavskega bataljona 24. decembra 1942 bili težko bitko s sovražnikom, je že postal tradicionalen in iz leta v leto bolj množičen. Tudi letos se je vila dolga kolona udeležencev proti kraju, kjer je 16 borcev dalo življenja za svobodo. Med udeleženci pohoda so bili tudi preživeli borci bitke na Kostanjski planini. Ivan MARTINČIČ-Vanja, rojen 1920 v Studi pri Domžalah, sedaj živi v Ljubljani, vsako leto prihaja na kraj, kjer je tistega usodnega decembrskega dne sodeloval v bitki. Kako se spominjate bitke na Kostanjski planini? V tej bitki sem sodeloval kot borec 1. čete Kamniškega bataljona. Prava bitka se je pričela nekako ob 9. uri, čeprav je pokalo že od 7. ure dalje. Mi smo zasedli položaje na obeh vrhovih Slevca. Nemci so postavili okrog nas tri obroče. Bil sem v skupini, ki je jurišala. Največ naših je padlo, ko smo prebijali tretji obroč v strmini nad spomenikom, jugozahodno proti vasi Kostanj. V tem preboju je padel tudi komandant Matija Blejc-Matevž-Plamen in to ne daleč od mene. Matevž je bil ranjen že ob 10. dopoldne. Bitka je trajala do 12. ure. Kakih 15 se nas je prebilo nižje v dolino in smo se z ostalimi sešli za Malo Lasno, od koder smo šli na Kolovec. Šele tu smo potem obvezali ranjene. Tudi sam sem jo staknil. Na Kostanjski planini je pustilo življenja 16 naših borcev. Osem iz Kamniškega in prav toliko iz Zasavskega bataljona. Med njimi je bilo največ komandnega kadra, ki je jurišal v prvih vrstah, žal iudi komandant Matevž, pogumen in smel človek, katerega smo imeli prav vsi borci nadvse radi. Koliko Nemcev vas je napadlo? Številke ne bi mogel povedati. Moralo pa jih je biti kar precej, saj so napadali s tuhinjske strani, za te smo vedeli. Presenetili so nas tisti iz Štajerske, ki so prišli preko Nove Štifte in Črnilca nam za hrbet. Tudi oni so imeli precejšnje žrtve, čeprav uradnih podatkov niso nikoli objavili. Ali se dogodkom na Kostanjski planini posveča dovolj pozornosti? Na Kostanjski sem vsako leto, ne glede na vreme. Prav je, da se tradicija ohrani in veseli me, da nas je vsako leto več, predvsem pa mladine. Bitko na Kostanjski planini bi bilo potrebno temeljito obdelati. Sedaj je še čas za to, ko so priče dogodkov še žive. Nasploh pa je zgodovina Kamniškega bataljona slabo obdelana, kar velja zlasti za leti 1941 in 1942. Zgodovino je potrebno temeljito obdelati in zbrane podatke dopolniti. Vse, kar je do sedaj napisano o Kamniškem bataljonu je preskopo, podatki pa so pomanjkljivi in nesistematično urejeni. Tudi dogodki, opisani v Kamniškem zborniku, so pomanjkljivi. Prav bi bilo, da bi se zbrali preživeli borci bataljona in se sestali nekje v dolini, saj vsi več ne morejo v hrib na kraje, kjer smo operirali z orož- Ivan Martinčič-Van/a: »Tradicije moramo ohraniti, predvsem med mladimi.« jem. Živih pa nas je še 53. Kako pa prihodnje leto? O, prihodnje leto se ponovno vidimo na Kostanjski planini, samo, če bomo zdra- vi. Upam, da nas bo na devetem pohodu še več kot nas je bilo letos. Tekst in foto: JANEZ M AI ZJ Več novih stanovanj naj bi namenili tudi mladim družinam STANOVANJA TUDI MLADIM DRUŽINAM Resolucija X. kongresa ZSMS nas zavezuje, da tudi v naših organizacijah konkretno pristopimo k realizaciji družbene problematike (stanovanjska problematika), so menili člani predsedstva Konference mladih delavcev, ki so pričeli akcijo v osnovnih sredinah naših organizacij. Že nekaj časa poteka namreč akcija na pobudo organizacij ZK in prav bi bilo, da se v to akcijo vključijo vse družbenopolitične organizacije. Člani predsedstva KMD so najprej pregledali pravilnike o podeljevanju stanovanj in možnosti, ki jih imajo mlade družine, da pridejo do stanovanja. Menili so, da naj bi prednost pri dodeljevanju stanovanj dobili tisti, ki že namensko varčujejo, in ki si bodo z varčevanjem ustvarili možnosti za odkup stanovanja. Dosedanje čakanje na prioritetnih listah daje večje možnosti vsem tistim, ki že vrsto let čakajo na to, da družba reši njihov problem. Ob tem seveda večajo svoj osebni standard, prepogost pa je pojav, da že ob vselitvi v takšno stanovanje pred blokom stoji avtomobil. Zato ni čudno, da se v takšnih soseskah stanovalci ne odzivajo na pozive za družbeno delovanje. Ob razrešitvi tega problema bi bila ustvarjena možnost, da hitreje rešujemo problematiko dodeljevanja stanovanj mladim družinam, seveda na podlagi njihove soudeležbe. Iz naših pravilnikov moramo črtati člen, ki govori o kadrovskih stanovanjih. S tem členom dokazujemo ne-planskost dela in značaj kadrovske in tudi štipendijske politike v naših delovnih sredinah. Kot utemeljitev za te trditve naj omenimo primer, da v naši občini prejema največ ena tretjina štipendistov kadrovsko štipendijo, dve tretjini pa štipendije iz združenih sredstev in navsezadnje ostane še dovolj sredstev za solidarnostno prelivanje v druge občine. Želja nas vseh je, da bi tudi v prihodnje gradili stanovanja v skladu s sprejetimi plani, in da ne bi iz leta v leto ugotavljali, da plani še zdaleč niso doseženi, kar pomeni, da sami zavestno- zaviramo hitrejše razreševanje te problematike in dodeljevanje stanovanj vsem tistim, ki so jih res potrebni. PREDSEDSTVO KMD VIHARNIKOM OB ROB Kolikšen je pomen informiranja se vedno bolj zavedamo vsi, ki se udejstvujemo na družbenopolitičnem področju. Med vse nas pa tudi vedno globlje prodira zavest o močni, življenjski povezavi sistema informiranja in samoupravnega delegatskega sistema. Vsa sredstva, ki jih vložimo v čim boljše informiranje, se oplemenitena in povečana vračajo v obliki pravilnih odločitev, ki jih na osnovi dobre informiranosti sprejemamo. Seveda tudi mladi nismo šli »mimo« teh ugotovitev. Tako je v letu 1978 center za obveščanje in propagando, ki deluje pri predsedstvu občinske konference ZSMS, izdal deset številk Vihar-nika. Če bi se hoteli gospodarsko izraziti, je center ob istem številu sodelujočih mladincev in ne bistveno povečanih stroških podvojil svojo proizvodnjo. Vendar pa ni bistven kvantitativni skok temveč izboljšanje kvalitete glasila. V Viharniku je vedno več člankov, ki jih prispevajo osnovne organizacije iz vseh sredin. Še posebej delovni so bili mladi iz OŠ Komenda Moste, ki so nam poslali največ prispevkov. Sicer pa si moramo še vedno veliko- S SLAVNOSTI OB DNEVU JLA Ob dnevu JLA je občinski odbor ZRVS priredil tradicionalno proslavo, ki je bila v veliki dvorani Kina Dom. Na njej so sodelovali pevci moškega zbora kamniške »Solidarnosti, ki jih vodi Milan Terček in učenci ter dijaki osnovne šole Tomo Brejc in kamniške gimnazije z recitacijami. Na slovesnosti je zbranim rezervnim starešinam in drugim občanom, ki so povsem napolnili dvorano, spregovoril Tone Pengov, ČESTITKA POSADKE LADJE »KAMNIKA« Mornarji z ladje Kamnik so s poti preko oceana ob Novem letu poslali čestitke občinski skupščini in vsem občanom in delovnim ljudem kamniške občine. V svoji brzojavki med drugim pravijo: Zahvaljujemo se vam za vaše želje in vam želimo mnogo uspehov v novem letu. Posadka ladje Kamnik. predsednik izvršnega sveta kamniške občinske skupščine. Med gosti so bili tudi starešine in vojaki iz vojašnice Borisa Kidriča iz Šentivida nad Ljubljano, s katerimi Kamničani sodelujejo že vrsto let. Na slovesnosti so najbolj prizadevnim članom ZRVS in organizacijam podelili priznanja za njihovo uspešno delo. Tako je Nedelj ko Sladic prejel »Srebrno plaketo ZRVS«, ki mu jo je podelil republiški odbor. Osnovna organizacija ZRVS Duplica in Jože Matjan pa sta prejela bronasto plaketo. Občinski odbor ZRVS Kamnik je podelil priznanje naslednjim članom organizacije: Anton Mihelič, Jože Uršič in Lojze Ka-hne iz OO ZRVS Duplica, Marjan Šnabl in Filip Železnik iz Za-pric, Janez Stefula in Peter Pod-lipnik iz Komende, Franc Ajdovec in Filip Šimenc iz Kamniške Bistrice, Peter Pečevnik iz OO ZRVS Mekinje-Nevlje, Slavko Ložar iz OO ZRVS Poljane, Anton Stanko, Jože Jeras in Franc Mlakar iz Tuhinja. Priznanje so dobili tudi taborniki odreda »Bistriških gamsov« in osnovna or- Novoletni koncert V soboto, 23. decembra 78 je bil v dvorani kina DOM Kamnik tradicionalni Novoletni koncert, ki ga je pripravil Simfonični orkester Domžale-Kamnik in mešani pevski zbor DKD SVOBODA Mengeš pod vodstvom dirigenta Tomaža Habeta. Sobotni večer-je bil za še tako kritičnega poslušalca pravo doživetje. Izvajali so dela različnih avtorjev in obdobij, Solisti pa so bili Francka Belic - sopran, Rok Lap - bas in Tone Savnik - trobenta. Največ priznanja so poželi izvajalci in dirigent Tomaž Habe. Največ aplavza je požela Planinska roža Radovana Gobca, zato smo jo na koncu lahko ponovno slišali. Vse skladbe so bile zaigrane in zapete občutno in sobotni večer je pustil v naših srcih nepozaben vtis. Morda se lahko ob tem zamislimo in vprašamo, čemu takšnih prireditev tudi med letom ni več. Kajti prepričana sem, da si takšnih in podobnih kulturnih prireditev želimo vsi, saj bogatijo naš duhovni svet, nas sprostijo, in razvedrijo in ne nazadnje dajemo z našim obiskom tudi priznanje ti-ganizacija ZRVS Mekinje-Nev- stim, ki so vložili toliko truda. Me. krat pomagati z zapisniki sestankov in jih prelivati v bolj pripovedne oblike. Najbrž ste opazili tudi to, da ni številke Kamniškega občana, v kateri ne bi vsaj dva članka obravnavala delo kamniške mladinske organizacije, večkrat pa ti članki napolnijo kar celo stran. Seveda si ne lastimo vseh zaslug, zagotovo pa smo veliko pripomogli k prodoru informativne zavesti med mlade. Ne smemo pozabiti tudi mla- Brucovanje Za vse, ki še ne veste, kaj je brucovanje: to je prireditev, ki jo pripravijo študentje višjih letnikov študentom novincem-bru-cem, navadno z zabavnim programom in plesom. Tradicija je, da v začetku šol. leta organizirajo kamniški in domžalski študentje skupno brucovanje. Ker smo ravno letos brucka, sem se še bolj zanimala, kdaj bo to brucovanje. Bila pa sem že na začetku razočarana. Plakati so bili izobešeni tako rekoč zadnji hip. In mislim, da bi bili bolj učinkoviti ročno izdelani plakati večjega formata in živahnejših barv, čeprav tudi ti niso bili slabi. Za povabilo na brucovanje pa nikakor niso bili primerni. Vseeno se nas je nekaj odločilo, da smo kupili vstopnice in prišli devetega decembra v Domžale. Kljub dobri glasbi, ki jo je izvajal ansambel PARADOKSI, v dvorani ni bilo pravega vzdušja. Program, ki so ga pripravili študenti, ni bil preveč zabaven. Morda smo krivi za to tudi sami bruci, saj nas je prišlo pred oder le malo. Verjetno se tisti, ki so ostali pri mizah, sramujejo, da so bruci oz. brucke? In na koncu še nekaj: V Kamniku obstaja klub študentov. Prepričana sem bila, da nas boste tov. študentje že kako povabili, naj se vam pridružimo, toda o tem jaz osebno ničesar ne vem. Zato se ne čudimo, če se bo vse nadaljevalo le še kot tradicija, brez koristnih sprememb. Koliko pa je namreč med nami še takih, ki bi storili nekaj, kar ne bi koristilo izključno nam samim? (Velja tako za študente kot za bruce.) Priznanja najboljšim Po proslavi je bilo v mali dvorani še tovariško srečanje. TOMAŽ JANČAR dih, ki delujejo v osnovnih organizacijah. Marsikje se trudijo, da bi zaživelo njihovo lastno glasilo. Najbolj so v tem uspeli mladi iz Zg. Tuhinja, ki so nosilci dela pri Krajanu, glasilu KS Zg. Tuhinj. V letu 1978 so izdali dvanajst številk glasila. Prav tako pa se trudijo tudi mladi iz Šmarce in Šutne in upamo, da bo njihovo delo kmalu resnično zaživelo. Mladi v delovnih organizacijah sodelujejo v tovarniških glasilih, najbolj uspešni pa so mladi v STOLU. Tudi po šolah izdajajo svoja glasila, vendar so ta pretežno literarna in nimajo kake večje .»informativne« vrednosti. Spet pa je izjema OŠ Komenda Moste, kjer najuspešneje iščejo pot med literarno in informativno usmerjenim glasilom. Vsa šolska glasila pa imajo to napako, da izhajajo v prevelikh časovnih razmakih. Kljub temu, da smo kamniški informatorji med najboljšimi mladimi informatorji v slovenski mladinski organizaciji, pa s tem nikakor nismo zadovoljni. Naša največja želja pa tudi naloga v letošnjem letu je povečanje kadrovskega zaledja v centru za obveščanje in propagando in v osnovnih organizacijah, da bi skoraj v vseh pričeli z izdajanjem lastnih glasil. Predvsem pa moramo razširiti sodelovanje s Kamniškim občanom, ki sedaj kot štirinajstdnevnik omogoča hitro in aktualno informiranje. Upamo, da se bodo naše želje v letošnjem jubilejnem letu Kamnika uresničile in da bomo potrdili svoje mesto med najboljšimi informatorji v okviru ZSMS. COP Pa brez zamere! VIOLETA Je pa res utrudljiv ta disco ples. Včasih so se mladi na plesih zabavali in spoznavali, sedaj pa kar v nezavest padajo. Verjetno ne že ob 22. uri, do tedaj naj bi namreč trajala prireditev mladih za mlade. Upajmo, da je tako samo v Šmarci? Vsako leto je umetniška raven amaterskih glasbenikov višja in letošnji novoletni koncert je to potrdil. Nastop recitacijske skupine iz osnovne šole Toma Brejca ob prazno vanju dneva JLA Letos drugače Že dolgo opažamo, da sodelujejo na sindikalnih športnih igrah pretežno aktivni tekmovalci. Ti imajo že v svojih društvih oziroma klubih organizirano redno vadbo in tekmovanja. Ko pa se pojavijo v ekipah posameznih DO, ne delujejo stimulativno na tiste, ki se rekreacijsko ukvarjajo s športom in so jim igre vir sprostitve in krepitve telesa. Namen SŠI ni dodatno obremenjevanje aktivnih tekmovalcev, ampak preverjanje kvalitete rekreacijske dejavnosti v posameznih delovnih sredinah. Želimo, da se z rekreacijo ukvarja čim več delovnih ljudi, katerim šport ne sme postati obremenitev, ampak sprostitev in krepitev telesnih in duševnih sposobnosti. V zvezi s tem smo posredovali v javno razpravo tudi spremembo pravilnika, kjer se omejuje pravica nastopa aktivnih športnikov. To pa pomeni, da se bodo na tekmovanjih srečevali enaki z enakimi in bo samo od kvalitete rekreacijske dejavnosti odvisna uvrstitev ekip. Pozivamo vse delovne ljudi, da se množično vključujejo v rekreacijo in v kolikor ta ni organizirana v njihovih DO, to zahtevajo od predstavnikov sindikata oziroma športnih referentov. Povezava komisije za šport pri občinskem sindikalnem svetu z zvezo telesnokultur-nih organizacij bo poskušala zagotoviti možnosti uporabe posameznih objektov ter športnih rekvizitov, obenem pa poskušala po želji organizirati tudi vaditelje, če se bodo ekipe želele strokovno in organizirano ukvarjati s posameznim športom. Ne bomo ponovno poudarjali potrebnost rekreacije, saj je to že dobro znana stvar. Največji problem je odločiti se zanjo in pri tem tudi vztrajati. Upamo pa, da bo dodatna vzpodbuda tudi ta, da se bodo na sindikalnih igrah odslej srečevali pravi rekreativci, ne pa aktivni športniki. Tako tudi ne bo več prvak SŠI OZD, kjer je zaposlenih največ športnikov. Komisija za šport pri občinskem sindikalnem svetu za neposredno medsebojno sodelovanje, predvsem pa humane sredine, kjer se bo mogoče upirati osamljenosti in ustvarjati razmere za boljše počutje ljudi. Akcijski program in merila, na katerih bo temeljilo preoblikovanje sedanje krajevne skupnosti Kamnik, bodo pripravile krajevne organizacije SZDL v krajevni skupnosti Kamnik, v kateri so združene vse organizirane socialistične sile. Izhajajoč iz dejstva, da sta krajevna skupnost in temeljna organizacija združenega dela osnovna stebra sistema socialističnega samoupravljanja, ki odločata samostojno ali skupaj in se povezujeta z drugimi krajevnimi skupnostmi, bo izražena pobuda zahtevala naslednje: - določiti moramo nova območja, imena in sedeže, zagotoviti potrebna sredstva za uredi' ;v prostorov za administrativno delo in družbenopolitično aktivnost. Pri tem moramo upoštevati konkretne razmere in specifičnosti, ki lahko vplivajo na dejavnost in razvoj posamezne krajevne skupnosti. Osnova za določanje novih krajevnih skupnosti in njihovih območij naj bi bila število prebivalcev, prisotnost skupnih interesov in velikost območij. Za določanje imen novih krajevnih skupnosti lahko uporabimo že znana imena krajevnih organizacij SZDL v krajevni skupnosti Kamnik: MEKINJE, CENTER-POUANE, ŠUTNA, ZAPRICE, PE-ROVO. - prekiniti moramo z dosedanjim neustreznim načinom zagotavljanja sredstev in ustvariti pogoje za namensko združevanje sredstev, na osnovi sprejetih programov razvoja krajevnih skupnosti. Materialna osnova bo v bodoče slonela na združevanju sredstev in dela temeljnih organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti za območje, kjer delovni ljudje in občani stanujejo. Splošne družbene potrebe krajevnih skupnosti pa bi se zadovoljevale iz osebnega dohodka na ravni občine, iz sredstev proračuna ter odstopljenega dela dohodka občine. Izključeno tudi ni združevanje sredstev občanov, če se ''odo tako sporazumeli v krajevni skupnosti. - razvojne plane krajevnih skupnosti moramo oblikovati in uskladiti istočasno z oblikovanjem programov TOZD in SIS. Osnovna izhodišča pri tem morajo biti osebne in skupne potrebe in interesi delovnih ljudi in občanov. V krajevni skupnosti se načrtuje socialni razvoj, sodeluje pri gospodarskem razvoju, opredeljuje pri namenski uporabi prostora. V razvojnih planih krajevnih skupnosti naj bi posvetili večjo skrb razvoju malega gospodarstva, predvsem storitvenim dejavnostim, obrtnim delavnicam in servisom. Sredstva za te namene naj bi prispevali občani in združeno delo. Pri oblikovanju in uresničevanju programov novih krajevenih skupnosti na ravni mesta je nujno medsebojno usklajevanje, še zlasti na področju komunalnega opremljanja posameznih območij in drugih skupnih interesov. - poglobljeno uresničevanje samoupravne organiziranosti: z odločanjem na zborih delovnih ljudi in občanov; z referendomom; s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem: Po delegacijah in delegatih; z nadzorstvom nad delom organov krajevne skupnosti; s sporazumevanjem, dogovarjenjem in odločanjem v skupščini delegatov krajevnih skupnosti, svetu krajevne skupnosti in drugih organih krajevnih skupnosti. - organiziranje strokovne službe v skupnosti krajevnih skupnosti, kjer bi se združevala knjigovodska in računovodska služba, gospodarjenje z družbenim premoženjem, razmnoževalna tehnika, načrtovanje obrambnih priprav in služba planiranja, ki bodo sodelovale s strokovnimi službami občinske uprave in samoupravnih interesnih skupnosti. Tako bodo predlogi razvojnih planov krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti pravočasno in v celoti predloženi v obravnavo zborom delavcev v združenem delu. - proučiti je potrebno, koliko in kakšne kadre potrebujemo v novoustanovljenih krajevnih skupnostih glede na dela in naloge, ki jih bo potrebno opraviti za uresničevanje razvojnih planov krajevnih skupnosti, kakor tudi v zvezi z delovanjem družbenopolitičnih organizacij. - posebno skrb moramo posvetiti evidentiranju, kandidiranju >n umerjanju možnih kandidatov za delegacije zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine, posebne delegacije in enote skup- samoupravnih interesnih skupnosti, delegate v organe krajev- nih skupnosti, poravnalne in hišne svete, zbore stanovalcev, da bomo zagotovili povezovanje in sodelovanje krajevnih skupnosti z drugimi subjekti na različnih ravneh. Zavedati se moramo obveznosti, da je ustanovitev krajevnih skupnosti, konstituiranje njihovih organov in sprejem statutov Potrebno opraviti že v letošnjem letu, ne pa šele pred prihodnjimi skupščinskimi volitvami. Obenem moramo zagotoviti, da bo večje število krajevnih skupnosti imelo svoj vpliv na drugačno številčno zastopanost posamezne delegacije v zboru krajevnih skupnosti občinske skupščine. Akcijski in terminski plan za izvedbo posameznih nalog ter sprejeta merila predstavljajo tudi osnovo za referendum, ki ga razpiše občinska skupščina. Le-ti bodo zato morali biti določeni že •udi v letošnjem letu. S predlogom o preoblikovanju sedanje krajevne skupnosti Ka-ronik na pet krajevnih skupnosti smo nakazali odgovor delovnim ljudem in občanom v krajevni skupnosti Kamnik, ki so zahtevo za ustanavljanje novih, manjših krajevnih skupnosti postavili že na februarskih zborih 1978. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, starega očeta, brata, svaka Maksa Zoreta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali, nam lajšali bolečino ali nam kakorkoli stali ob strani. Posebno zahvalo smo dolžni vsem duhovnikom, pevcem in vsem govornikom za poslovilne besede. Iskrena hvala vsem, ki ste poklonili cvetje, dali tolažbo ustno ali pismeno in pokojnika spremili na zadnji poti. Vsem prisrčna hvala! Žalujoči njegovi ŠTIRINAJSTDNEVNA KRONIKA Prostori za pridržanje zasedeni Bolj se je staro leto bližalo h koncu, bolj so nekateri utapljali žalost in se pripravljali na slovo od letnice 1978. Število »žalujočih« je bilo v zadnji polovici meseca decembra precejšnje. Delavci postaje milice so imeli kar precej dela, da so ukrotili vse srboriteže, novoletne čestitke in »darila« namesto dedka Mraza pa jim bo sodnik za prekrške podaril že v letu 1979. Tudi prostori za pridržanje na postaji milice so bili v nekaterih dneh skoraj pretesni, čeprav tam niso stregli silvestrskega menuja. JAVNI RED IN MIR 15. 12. je že popoldne Dušan Š. z Duplice dokazoval ženi, kdo je gospodar v stanovanju. To je s pretepanjem dokazal tudi otrokom. Tudi miličnikom nikakor ni hotel verjeti, da tako izkazovanje moči ni najbolj na mestu, pa je moral do iztreznitve počakati v prostorih za pridržanje na PM, kjer je učinek alkohola po 12. urah popustil. 16. 12. je ob 20. uri v gostilni pri Bevcu postalo dolgočasno Miletu B. iz Kamnika in je zato pričel nadlegovati goste, med njimi tudi Josa M., katerega je izzival k pretepu, za zabavo pa je prepeval še prepovedane pesmi. Sodnik za prekrške ga ne bo povabil na pretep, pa tudi pesmarice mu ne bo dal za nagrado. Davert I s Cankarjeve je bil ob 23.15 uri pripeljan na PM in pridržan do iztreznitve. Občani Kamnika pač niso navajeni, da jih nekdo pretepa z vojaškim opasačem, ko nič hudega sluteč hodijo po ulici. To pa je počel imenovani, ki je sicer znan kršilec javnega reda in miru. 17. 12. je bilo veselo že dopoldne. Boris D. z Župančičeve je imel sekiro kar v omari. Pa ne da bi cepil drva, temveč da bi napodil sostanovalca Slavka S. iz stanovanja. Miličniki so našli »drvarja«, pa tudi sekiro. Za neprimerno vedenje do uradnih oseb in uporabo sekire na nepravem mestu mu bo gozd pričaral sodnik za prekrške. 18. 12. se je že ob 04. uri oglasila na PM Marija L. s Črne, katero je njen bivši mož, ko se je v ranih jutranjih urah vinjen vrnil domov, pretepal, da je iskala zdravniško potrdilo. Tudi ne- Poroke Prelc Rudi, črkoslikar iz Komende in Svigelj Mojca, usl. iz Ljubljane; Gerbec Franc, elek-tromonter iz Pšajnovice in Grgič Lijana, med. sestra iz Komende; Slak Ciril, delavec PTT iz Dolenjega vrha in Humar Marta slikarka keramike iz Vodic; Mali Jožef, str. ključavničar iz Kamnika in Pibernik Cecilija, prodajalka iz Kamnika; Mali Karol, delavec iz Godilča in Žebaljec Anica, galant, tehnik iz Potoka; Krum-pestar Dušan, strugar iz Tunjic in Vidovič Mira, uslužbenka iž Kamnika. Smrti Potočnik Anton, prevžitkar, star 77 let iz Črne; Kmetic Julija- na, upok. stara 79 let iz Kamnika; Rems Franc, upok. star 76 let iz Kamnika; Derganc Katarina, upok. stara 94 let iz Mekinj; Murn Ivana, upok. stara 72 let iz Kamnika; Pivk Marija, upok. stara 88 let iz Ljubljane; Ipavec Anton, upok. star 73 let iz Kamnika; Elsner Ivanka, upok. stara 77 let iz Kamnika; Sedeljšak Antonija, gospodinja, stara 63 let iz Špitaliča 27; Ahčin Angela, gospodinja, stara 80 let, iz Okro-ga 4; Zore Maks, upokoj. star 73 let iz Šmartnega 23; Pavlic Ciril, upok., star 76 let, iz Buč 11. kaj denarja ji je vzel. Koliko, pa ni hotela povedati. Daniela R. s Kajuhove je pred gostilno na Kolodvorski ob 21.30 uri napadel neznani moški s klobukom. (Čeprav ga ni udaril s klobukom). Lastnik klobuka, je bil Stane P. s Fužin. Klobuk ne bo kaznovan, lastnik pa vsekakor. 21. 12. Miro U. je ob 14.05 uri v Titanu pri prerivanju s Francem T. z Gornjega grada zadobil hud pretres možganov. Kriva je stena, v katero je udaril z glavo. Ob 22.30 uri je Andrej V. z Aškerčeve udaril nekega gosta v gostilni »Pri Gorenjcu«. Kakšno ceno imajo njegovi udarci, bo zvedel letos. Ifet H. je moral od 23. ure dalje svojo moč krotiti v prostorih za pridržanje na PM, kjer mu je popustil tudi učinek alkohola. Pred tem je namreč pogum in moč preizkušal na svoji bivši ženi in otrocih v stanovanju v Stahovici. 24. 12. je v dopoldanskem času prijavil na PM telesno poškodbo Ibrahim A. z Bakovnika. Okoli 00.30 ure ga je poškodoval sostanovalec Dragoljub Š. Ibrahim se je pozno, oziroma zgodaj vrnil v stanovanje, prižgal luč, kar pa sostanovalcu ni bilo po godu, zato mu je »posvetil« s pestjo po nosu. Posledica take »razsvetljave« je poškodovan nos, katerega je moral Ibrahim peljati \ Ljubljano na remont. Zafir M. ni zadovoljen z inventarjem v samskem domu na Maistrovi, zato ga je pričel ob 17.25 uri uničevati. Njegovo nezadovoljstvo je podžigal še alkohol. Vratar doma ga ni mogel umiriti, pa tudi miličniki nc, saj se je tudi do njih vedel nesramno. Moral se je pač zadovoljiti z inventarjem in opremo v sobi za pridržanje na PM. 27. 12. ob 19.25 uri je Slobo-dan P. z Matije Blejca obljubil miličnikom, da bo prenehal pretepati ženo in otroke ter motiti sostanovalce. Alkohol je bil močnejši, zato je s kršitvami nadaljeval in je noč prebil v prostorih za pridržanje na PM, kjer ponavadi vsakomur stopnja maliga-nov pade na minimum. Silvester se je zares približeval z veliko naglico. Gostilne in hoteli so bili zasedeni že nekaj mesecev prej. Nekateri so na vsak način hoteli imeti rezervacije zagotovljene, pa čeprav le za 12 ur in za nekaj dni pred novim letom. Petek, 29. 12, je bil res pravi črni petek. Ob 11. 20 uri je prišel na PM Rašid O. z Vrhpolja in tožil, da so ga neznanci napadli nekako ob 02. uri pred gostilno »Ledler« na Lokah. Vzeli naj bi mu 2500 dinarjev. Malo pred tem je imel opravka z delavci milice, pa se tega zaradi močne vinjenosti ni spomnil. Obstaja možnost, da je denarnico napadeni od alkohola tudi izgubil. »Ven s centra«, so rekli Darko Š. iz Zaloga, Igor B. s Trga talcev in Marjan M. s Kovinarske in ob 15.45 uri pred gostilno Peterlin na Gmajnici ustavili voznika osebnega avtomobila Štefana V. iz Šenčurja. Trije somočnejši od enega, saj Štefanu avto ni mogel pomagati, zato je bil tudi tepen. Darko Š. je bil pridržan na PM, ostala dva pa napotena domov na razmišljanje. Stane S. z Vrhpolja in Igor B. s Trga talcev sta ob 20.05 uri v kavarni »Veronika« hotela igrati Goljata, čeprav je bil ta dan na koledarju David, ki pa ni kriv za prijeme davljenja. Mirnim gostom njun nastop ni bil najbolj všeč, pa tudi možem postave ne. Igor je imel opravka i miličniki ta dan že na Gmajnici, zato sc je moral preseliti h kolegu v tolikokrat imenovane prostore. Pridružil pa se jim je tudi Stane v apartmaju brez rezervacij in novoletne jelke. 30. 12. Kaže, da je imel Anton S. iz Ljubljane tega dne previsok krvni pritisk, pa je zaradi tega pričel z razbijanjem šip v hotelu na Šimnovcu, nato pa nadaljeval z enakim postopkom na spodnji postaji žičnice. Pri tem se je močno porezal in krvavel. Kaj se ve, če mu iz žil ni teklo kaj drugega. Zadnji dan v lanskem letu pa smo Kamničani preživeli v ljubem miru. KAZNIVA DEJANJA 23. 12. je prišla na PM Marija P. z Gozda, ki je povedala, da je prejšnjega dne s prijateljico in dvema prijateljema sedela v slaščičarni na Kidričevi. Eden od prijateljev ji je vzel denarnico, ki bi jo vrnil pod pogojem, da gre z njim v stanovanje. Ker ni hotela, je šel naslednji dan po denarnico njen brat. Stane G. je denarnico vrnil, manjkalo pa je 50 dinarjev. Kaže, da je Stane zaračunal nočni no po znižani ceni. 26. 12. med 04. in 15.30 uro je nekdo vlomil v stanovanje Alojza J. iz Kamnika in odnesel radio ter gramofon. Verjetno brivski aparat, ki so ga Alojzu odnesli dober teden prej, ne dela brez muzike. Ob 00.45 je neznani storilec v Mitnici ukradel moško torbico Dragu M. s Kovinarske. V torbici, ki jo je imel lastnik poleg sebe na šanku, je bilo skoraj 10.000 din, hranilna knjižica in dokumenti. S torbico je tat odnesel tudi ročaj, ki se ni držal lastnikove roke. 27. 12. so Marku R. na Kovinarski kljub pomanjkanju snega ukradli komplet smuči. Nekateri so se pozno pričeli oskrbovati z ozimnico in še to na dokaj čuden način. Roman M. s Kranjske je prijavil, da so mu neznanci iz |>očitni.ške hišice v Tunjicah odnesli ozimnico. Tega dne je Ana B. z Mlakarjeve ostala brez 7500 din, ki jih je imela v omari y dnevni sobi. Kraja naj bi se pripetila med 14.30 in 18.30 uro, ko je bila v kletnih prostorih, vrata hiše pa so bila odprta. Previdnosti ni nikoli dovolj, saj nekaterih še zapahi ne zadržijo. 28. 12. so Milanu P. z Okroglega ukradli moped, ki ga je lastnik parkiral pred gostilno »Pri Korlnu« na Stahovici. Menda se je okrog 16. ure z njim proti Bistričici odpeljal možak, ki ga Milan pozna. 30. 12. Našli so torbico, ki je bila dan popreje ukradena iz nezaklenjene pisarne Rudnika kao-lina Tatjani B. K sreči so vsaj dokumenti ostali lastnici, denar v višini 1800 pa je dobil noge. 31. 12. Vse kaže, da si je hotel Miran P. iz Duplice privoščiti kaj čuden izlet na Stari grad. Nekaj, čez polnoč je na Duplici ukradel parkiran avtobus, ne igračko, temveč pravi avtobus, last Via-torja. Z njim je zadel v hišo v Novem trgu, pri čemer je nastala materialna škoda za približno 10.000 dinarjev. Po »karambo-lu« je hotel pobegniti, kar pa mu ni uspelo. Zaradi znakov vinjen nosti so mu na postaji milice ponudili prostore za pridržanje. Ob 06.15 uri je bil na Starem gradu napaden in oropan Ekrem N. s Cankarjeve. Odvzeto mu bilo 1200 gotovine, moral pa izročiti tudi ročno uro. Dejanja sta osumljena dva delavca, zaposlena v Ljubljani pri zasebniku, začasno pa stanujeta na Bakov-niku. Za enega izmed njih je odrejen pripor. PROMETNE NESREČE V zadnjih petnajstih dneh lanskega leta se je na kamniškem pripetilo deset prometnih nesreč, v večini primerov z lažjimi telesnimi poškodbami in manjšo materialno škodo. Dve prometni nesreči sta se končali s težkimi telesnimi poškodbami. 20. 12. ob 12.05 uri je na Duplici voznik avtobusa Janez N. z Vrhopolja z avtobusom zadel Nevenko Marinič iz Šmarce, učenko 3. razreda osnovne šole, ko je prečkala cesto. Ponesrečenca je ob nesreči zadobila težke telesne poškodbe in je bila odpeljana na Klinični center v Ljubljano. Vozišče tega dne ni bilo najbolj primerno, saj je močno snežilo, zato je bila potrebna skrajna previdnost vseh udeležencev v cestnem prometu, še posebno voznikov motornih vozil. Tega dne je prišlo ob 14.20 do trčenja med osebnim avtomobilom voznika Antona P. iz Suha-dol in potniškim vlakom na prehodu preko železniške proge na Korenovi poti. Voznik osebnega avtomobila je bil lažje telesno poškodovan. Oh 22.15 uri istega dne je Vla-dislav J. iz Kamnika z osebnim avtomobilom nasproti Zdravstvenega doma v Kamniku zadel Antona Najgerja, ki je pri nesreči zadobil težje telesne poškodbe, med drugim tudi zlom desne noge. Kronika zadnjih dni lanskega leta je kar precej dolga, to pa predvsem na račun prekrškov, oziroma zaradi kršiteljev javnega reda in miru. V eni od prihodnjih številk bomo objavili statistične podatke o dogajanjih v celem letu 1978. Za leto 1979 pa želimo, da bi bilo čim manj prometnih nesreč, kaznivih dejanj in prekrškov zoper javni red in mir. K temu lahko največ pripomoremo sami občani in vsi delovni ljudje: Kronika bo zato res krajša, imeli pa bomo več miru in varnejšega počutja. maj Čeprav lanska, pa vendarle dovolj zgovorna. Voznik »spačka* ni hotel ustaviti miličnikom, drevesu pa se ni mogel upreti. ZAHVALA Ob prerani smrti dragega moža, brata in strica Franca Zamljena se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih dneh kakorkoli pomagali, nam izrekli sožaljc in darovali toliko lepega cvetja. Posebno se zahvaljujemo tov. Mirku Štirim za poslovilne besede ob grobu, gasilcem GD Kamniška Bistrica, duhovnikom in pevskemu zboru iz Stranj, društvu upokojencev Kamnik ter vsem, ki ste ga v tolikšnem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoča žena in ostalo sorodstvo • KEGUAŠKI KLUB KAMNIK Dve leti uspešnega dela Minili sta komaj dve leti, pa se že kažejo lepi rezultati dela in aktivnosti kegljaškega športa v Kamniku. Klub je bil ustanovljen novembra 1976 in je prevzel že deloma oblikovano organizacijo, ki jo je vodil Občinski sindikalni svet v Kamniku. Način dela- kluba omoča vsakemu delovnemu človeku, da se v primerni obliki vključi v razne dejavnosti. Bistvena značilnost je množična udeležba v posameznih sekcijah. Trenutno obstajajo naslednje sekcije: Stol, Titan, KIK, UTOK, Svi-lanit, Zarja, Graditelj, Kočna, Alprem, Menina, Žito, Donit, Občina, Viator, ETA, Rudnik kaolina, Upokojenci, PTT. V teh sekcijah je včlanjeno in aktivno deluje okrog 250 članov, kar predstavlja močno športno dejavnost v občini Kamnik. Kegljišče Planinka v Kamniku je stalno zasedeno. Le malo časa je na razpolago za občane, ki niso vključeni v omenjene sekcije. Od meseca oktobra do meseca junija klub organizira tekmovalna srečanja med sekcijami. Vse sekcije so razdeljene v 2 tekmo- TAKOJ SPREJMEMO RAZNAŠALCA za razna sanje Kamniškega občana v Kamniku dvakrat mesečno, i Ml i soliden. Oglasite se v Uredništvu Kamniškega občana, Kamnik, Japljeva 6. valni skupini. Vsaka skupina vključuje 10 ekip (Stol in KIK imata po 2 ekipi). A skupina je po doseženih rezultatih boljša, v B skupini pa so vključene vse druge ekipe. Prvi del tekmovanja se zaključi ob koncu leta, drugi del v mesecu marcu ali v začetku aprila. Zadnji 2 ekipi iz A skupine se preselita v B skupino in prvi dve ekipi iz B skupine se uvrstita v A skupino. Borbe med sekcijami so zagrizene, in doseženi rezultati dokazujejo, da je kvaliteta vedno boljša. Klub organizira vsako leto sindikalno prvenstvo v kegljanju. Pravico nastopa imajo vsi, ki so člani sindikata v občini Kamnik. Tega srečanja se udeleži skoraj 200 članov sindikata. Ob zaključku tekmovanja dobijo najboljše ekipe in posamezniki lična priznanja, ki jih podeljuje občinski sindikalni svet. Podobno je pri tekmovanju za klubsko prvenstvo. Pravico nastopa imajo člani kluba, ki za dosežene uspehe dobe prav tako lepa priznanja. Poleg rednega organiziranja srečanj med prijateljskimi klubi, se vsako leto srečujeta tekmovalni ekipi Kamnika in Domžal za občinski praznik. V letošnjem letu je bilo občinsko tekmovanje v širšem obsegu, saj so se pomerile 4 ženske ekipe iz Kranja, Medvod, Ljubljane in Kamnika. Najkvalitetnejši igralci se uvrščajo v ekipo kluba, ki zastopa barve Kamnika na raznih tekmovanjih. Dosedanji rezultati so zelo obetavni. V IV. tekmovalni V sekcijah kegljajo tudi ženske, ki so zelo uspešne. PRED SMUČARSKO SEZONO V prvi polovici decembra so se sestali predstavniki DUVTSS (Društvo učiteljev, vaditeljev, trenerjev in sodnikov smučanja) in Smučarskega kluba Kamnik. Na seji so se poleg ocenjevanja medsebojnih odnosov (le-ti so bili v zadnjih letih precej slabi, včasih celo zaostreni) dogovarjali, tudi o svojem nadaljnjem sodelovanju, ki ne bi več ostajalo le pri besedah in zapisnikih s prvih skupnih sej, ki so bila ponavadi vsako leto tik pred smučarsko sezono in jih kasneje niso več upoštevali. Vsekakor razhorazne obojestranske obtožbe in nasprotovanja med njima razvoju smučanja v Kamniku niso koristila, prej škodila. Podpisali so sporazum o skupnem sodelovanju, ki je bil prvi tak korak pri zbliževanju obeh organizacij, sprejeli pa so tudi razne sklepe, od izmenjave in usklajevanja programov, delitve, dela in večje medsebojne obveščenosti. Prav pomanjkanje tega zadnjega je pripeljalo do raznih dezinformacij, ki niso razburjala samo članov DUVTSS in SK, ampak so burile tudi duhove ostalih občanov in delovnih ljudi v naši občini. Le dan zatem, ko je bila ta prva skupna seja, so sklicali sestanek starši otrok, mlajših pionirjev, ki so trenirali v klubu, pa so pri tem treningu nastale težave. Predstavniki obeh organizacij smučarskega športa v Kamniku so jim obrazložili svoje programe in področja skupnega sodelovanja, jim zagotovili nadaljnjo vadbo otrok pod strokovnim vodstvom, prav tako pa bodo tudi izpeljali tečaje za osnovne šole in gimnazijo, itd. Sonja Hribovšek skupini Kegljaške ljubljanske podzveze je kamniška ekipa zasedla 2. mesto. Dobro so se uvrstili tudi posamezni člani. Zelo razveseljiva je ocena za žensko ekipo, ki je vedno boljša in je po svoji kvaliteti na visokem mestu. Mladinska ženska ekipa je v letošnjem letu dosegla 1. mesto v Sloveniji in 3. mesto v Jugoslaviji, posamezno pa so mladinke dosegle v republiki 1. in 4. mesto, v državi pa 1. in 5. mesto. Članice so v parih dosegle 4. mesto v državi. Zaradi zelo dobrih rezultatov je bila mladinka Bele Majda uvrščena v mladinsko državno reprezentanco in je že branila jugoslovanske barve na raznih meddržavnih srečanjih. To je samo nekaj dosežkov Kegljaškega kluba Kamnik. Dosežene so solidne osnove pa katerih bomo gradili naše delo in z načrtno in vztrajno vadbo dvigali v prihodnosti še boljše uspehe. Klub se že sedaj pripravlja na praznovanja 750 letnice Kamnika. Organiziral bo vrsto zelo kvalitetnih srečanj moških in ženskih ekip iz Slovenije, da bi tako tudi kegljači kot sestavni del življenja Kamnika prispevali skromni delež pri praznovanju. Dejavnost kluba bo še večja in uspešnejša, ko bo uresničena želja kegljaških delavcev v Kamniku - kegljišče Planinka usposobiti za vsakovrstna tekmovanja. Pogoj za to pa so plastične steze (sedaj so asfaltne). Po zagotovilih vodstva Planinke bo to urejeno že v letu 1979. V Kamniku bo tako mogoče prirejati tudi tekmovanja višjega ranga, kar bo mnogo prispevalo k večji množičnosti in aktivnosti vsega članstva. Dve leti dela Kegljaškega kluba Kamnik sta opravičili zaupanje, ki ga je kegljaškemu športu izkazala športna javnost Kamnika. Opravičena so tudi finančna sredstva, ki jih klub redno in z veliko razumevanja dobiva od ZTKO občine oziroma TTKS Kamnik. Tako razumevanje družbene skupnosti je omogočilo vsestransko in razgibano aktivnost keg-Ijaštva. Prepričani smo, da bo naše delo v naslednjem obdobju še plodnejše, in da bodo rezultati vredni vloženega truda in izkazanega zaupanja. STANE SIMŠIČ IR1 liîiili«li»iïi Ekipi Groningena in Kamnika poleti 1978 na kamniškem kopališču. % VATERPOLISTI V PRETEKLI SEZONI Upravičeno zaupanje V Kamniškem občanu smo že poročali o uspelem prodoru kamniških vaterpolistov iz slovenske republiške v medrepubliško vaterpolo ligo - zahod. Sedaj, ko je tekmovanje v tej ligi že končano, lahko pogledamo, kakšen uspeh so Kamničani dosegli. Glede na dosežene rezultate lahko rečemo, da so mladi kamniški vaterpolisti opravičili zaupanje in dokazali, da je njihova kvaliteta na ravni medrepubliške lige. Sicer je res, da niso dosegli bleščečega mesta, vendar jim je edinim uspelo premagati prvouvrščeno ekipo TMB iz Biograda. In peto mesto je za novinca v tej ligi, lahko rečemo, dokaj soliden uspeh. Rezultati tekem: Kamnik : INCEL (Banja Luka) 14: 8, 14: 8 Kamnik : Jedinstvo (Zadar) 7:17 10: 8 Kamnik : Brodograditelj (Beti-na) 11:12, 9: 8 Kamnik : TMB (Biograd) 10:13 9: 8 Kamnik : Delfin (Rovinj) 6: 0, 5: 9 Kamnik: Koper 8: 9, 6:10 Kamnik : Burin (Rijeka) 6: 0, 6: 0 Lestvica medrepubliške vaterpolo lige zapad: 1. TMB 14 11 2 1 168: 89 24 2. Koper 14 9 2 3 114: 95 20 3. Brodograditelj 14 9 1 4 118:103 19 4. Jedinstvo 14 8 2 4 137:101 18 5. Kamnik 14 8 0 6 121:110 16 6. Delfin 14 3 2 9 91:112 6 7. INCEL 14 2 1 11 100:167 5 8. Burin 14 0 0 14 0:84 0 Strelci za Kamnik: Šnabl 44, Reisner 19, Slapar 12, Homar Dane 10, Podveršček 10, Avsec 9. Farčnik 8, Planinšek 5 in Pi-bernik 4. Poleg tekmovanja v medrepubliški ligi je imel kamniški vaterpolo klub še vrsto tekmovanj, na katerih je dosegel lepe uspehe. Naj jih omenimo samo nekaj. V mednarodni prijateljski tekmi z groningenom iz Nizozemske so Kamničani igrali neodločeno 11:11. Poleg tega je bil zelo uspešen tudi podmladek, kar pomeni, da ima kamniški vaterpolo solidno osnovo še za nadaljnje uspehe. Tako so mladinci na prvenstvu Slovenije med 18 ekipami zasedli odlično 2. mesto, na kadetskem prvenstvu Slovenije je bila ekipa Kamnika tretja in pionirji so bili na pionirskem prvenstvu Slovenije četrti. Pa še nekaj. Že vrsto let igrajo vaterpolisti Kamnika tudi z ekipo iz Nevelj. To tradicionalno srečanje vzbudi med domačimi navijači vedno veliko zanimanje. Na zadnji tekmi pa niso slavili ne Kamničani ne Neveljčani, ker se je končala neodločeno 6:6. B. P. Počitnice na snegu Tudi letos organizira Društv" učiteljev, vaditeljev, trenerjev i sodnikov smučanja kamniškeg področja smučarske tečaje v čas zimskih šolskih počitnic. Pel dnevni začetni, nadaljevalni i tekmovalni tečaji bodo poteka na naslednjih smučiščih v okoli Kamnika: Velike poljane, Mal poljane, Mekinje, Nevlje, Kui na, Tunjice, Komenda, Tuhinj i Stranje. Tečaji bodo v časi: c 20. do 24. januarja, udeležili f se jih boste lahko dopoldne (o 9.00 do 12.00) ali pa popoldt (od 14.30 do 17.30). Tečajni« znaša 150 din za otroke do II leta in 200 din za odrasle. Orgi niziran bo tudi tečaj v Kranjsl gori (z avtobusnim prevozom), I bo trajal v času od 25. do 2( januarja. Zbor tečajnikov, ki bi do šli v Kranjsko goro, bo vsaki krat pred Zdravstvenim domo ob 7. uri, povratek pa bo ml 16.30 in 17. uro. Tečajnina, katero je vračunan avtobusi prevoz, žičnice in strokovno vol stvo znaša 900 din za otroke i 16. leta in 1100 din za starejS Vse informacije v zvezi s teč> lahko dobite pri tov. Antonu Ši štarju, Gregorčičeva 2, Kamni1 telefon: 831-261. S. HRIBOVŠ PLANINSKI KOTIČEK - PLANINSKI KOTIČEK - PLANINSKI KOTIČEK - PLANINI SPREJEM V soboto, 16. decembra je kamniški alpinistični odsek priredil tradicionalni sprejem novih članov med alpiniste. Ta sprejem je bil letos nekoliko drugačen kot prejšnja leta. AO je namreč poleg članov alpinističnih odsekov iz Domžal in Mengša, s katerimi imajo Kamničani dobre stike že ves čas, odkar so se osamosvojili, povabili tudi kamniške alpiniste starejših generacij, tiste, ki so alpinizem v Kamniku sploh začeli, in ki imajo tudi največ zaslug za njegov razvoj. Tako so se prireditve udeležili: nestor kamniških alpinistov in eden od začetnikov alpinizma v Kamniku ter prvi načelnik AO Kamnik PAVLE KEMPERLE; DRAGO RO-STAN, eden prvih kamniških alpinistov, ki je plezal že pred ustanovitvijo odseka ter znani in odlični alpinist ter še vedno neumorni planinski delavec BINE BENKOVIČ; vsi trije so še od predvojne plezalske generacije. Poleg njih pa še ljudje, ki so po vojni spet dvignili alpinizem v Kamniku na visoko raven: LOJ- ZE ČEBULAR, UROŠ JANKO, SREČO VALENTAN, BRANE JAKOPEC, JOŽE HORVAT, JOŽE BELC in drugi. Po uvodnem delu je predsednik »izpitne komisije«, Srečo Podbevšek, prebral pozdravni govor, nato pa je komisija začela s »težkim« delom. Na sporedu je bil samo en kandidat, za to pa ta toliko daljši, ki je vsa vprašanja, predvsem tista po zadnji plati, uspešno prestal. Ker je tudi resni del izpita že pred dnevi uspešno opravil, je tako MILAN GLADEK dobil naziv alpinist. Obenem s tem nazivom je dobil tudi značko odseka. AO je namreč izdelal posebne članske značke za svoje člane. Te značke imajo vrezano zaporedno številko in ime, dobili so jih pa tudi alpinisti, ki so v preteklih letih veliko storili za alpinizem v Kamniku. Po slovesni podelitvi značk so vsi prisotni pogledali še tri alpinistične filme: črnobelega o treh prvenstvenih smereh v Vežici, barvnega o plezanju v Paklenici in barvnega o turi na Kamniško sedlo, Grintavec in Grossgloc-kner. TURA PLEZALNE ŠOLE Vodstvo plezalne šole izkoristi vsako lepo vreme, da popelje tečajnike v gore in jih nauči kaj novega. Tako so tudi v soboto zvečer, 9. decembra, po mesečini odšli na Kokrško sedlo, kjer so prespali v zimski sobi. Naslednje jutro je bilo vreme čudovito, zato je bil na vrsti vzpon na Grintavec po JV grebenu. Smer je relativno lahka in prav primerna za plezalno šolo, saj se da tako mimogrede veliko naučiti. Sestopili so pa direktno po grapi, ki pa še ni bila dovolj zasuta s snegom in je bila zato na nekaj mestih prav težavna. SREČANJE SLOVENSKIH ALPINISTOV V petek, 15. 12. 1978, je bilo v Ljubljani vsakoletno srečanje slovenskih alpinistov. Na njem so pregledali delo v preteklem obdobju, podelili pohvale in priznanja in si nato ogledali še nekaj diapozitivov in filmov z najbolj zanimivih tur. Na tem srečan] so tudi Kamničani dobili prizrt nja za svoje delo. Komisija < alpinizem pri Planinski zvezi SI' venije je kot perspektivne mla^ plezalce za uspehe v pretekli s< zoni pohvalila naslednje alpinis1 in pripravnike, člane kamnišket' AO:JANEZA BENKOVIČ^ MILANA GLADKA, TATJ/ NO GOLOB, IRENO MA* KUŠ, MIHELO MOŽEK JANKA PLEVELA KAMNIŠKI OBČA KAMNIŠKI OBČAN glasile SZDL občine KAMNIK Ureja uredniški odbor glavni in odgovorni uredniH MIRA JANČAR - tehnični urednik FRANC MIHEVC -Izhaja dvakrat mesečno -Uredništvo in uprava - Ka mnik, Japljeva 6, telefon 831-124 - tekoči račun 50140-678-57156 - Rokopi' sov in fotografij ne vračar mo - Tiska ČGP Delo ^ Ljubljani.