Kamniški občan LETO XXXIII KAMNIK, 15. SEPTEMBRA 1994 S predstavitve projekta Terme Snovik ejmk v razvoju Tuhinjske doline »Z uresničitvijo tega projekta se bo Tuhinjska dolina spremenila. Tu se bodo srečevali ljudje od vsepovsod. Zato je še kako pomembno, da so prebivalci teh krajev odprtih src in dlani, kajti le tam lahko živi turizem. Začeti bo treba z majhnimi koraki, ne pa z me-galomanskimi investicijami,« je dejal Miha Novak, predsednik kamniškega izvršnega sveta, na predstavitvi projekta Terme Snovik ob poskusnem bazenu pod to prijetno tuhinjsko vasico. Na povabilo izvršnega sveta in krajanov Snovika se je 25. avgusta tod zbralo kar precej ljudi. Poleg domačinov so bili tu predstavniki občine, turistični delavci, direktorji kamniških podjetij, predstavniki republiških organov in strokovnih institucij, ki sodelujejo pri tem projektu, in drugi. Potem ko je Miha Novak opisal dogajanja v zadnjih treh letih, ko je leta 1991 občinska skupščina sprejela razvojni program Tuhinjske doline, je posebej poudaril, da program sam ni dovolj in da so potrebni ljudje, da ga oživijo. V skupini za celostno urejanje podeželja Naslednja, 17. št. Kamniškega občana bo izšla v četrtek, 29. septembra. Prispevke sprejemamo do srede, 21. septembra; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 27. septembra. in obnove vasi, ki jo je lani imenoval izvršni svet in je pripravila program razvoja vasi Snovik, so poleg domačinov in občinskih upravnih delavcev sodelovali tudi nekateri strokovnjaki iz republiških institucij. Od infrastrukture je bila doslej med drugim urejena javna razsvetljava in asfaltiran del ceste proti Snoviku. V načrtu je dokončanje ceste do vasi Snovik, tudi pogodba za ureditev struge potoka Snoviščnica je že podpisana. Izdelana je bila tudi makrozasnova za izkoriščanje termalne vode, na podlagi katere so bili pripravljeni prostorskoureditveni pogoji, ki naj bi jih še letos sprejela občinska skupščina. Kot je dejal Miha Novak, v javni razpravi o tem dokumentu ni bilo nobenih nasprotovanj, pač pa so ljudje dali samo koristne pripombe in pobude. Poleg projekta podjetništva, ki bo dal poseben pečat razvoju Tuhinjske doline, je po Novakovem mnenju pomembna tudi gradnja nove šole v Smartnem, ki jo bodo letos začeli graditi. Marjan Štele, član IS za področje podjetništva, obrti in turizma, je poudaril pomen Term Snovik za razvoj turizma v kamniški občini in omenil nekatere naloge iz strategije turističnega razvoja v občini, ki sloni na treh osrednjih področjih: arboretumu z golfom, Tuhinjski dolini in Veliki planini. Po njegovem ima Kamnik perspektivo v podjetništvu, turiz- OZIMNICA 94 PRIPOROČAMO VAM NAKUP OZIMNICE - posebej doma vzgojenih, zdravih in okusnih jesenskih jabolk JONATAN, ZLATI IN RDEČI DELI-ŠES po 50,00 SIT/kg zimskih jabolk IDARED, GLOSTER, JONAGOLD.... po 55,00 SIT/kg sortnih hrušk (leseni platoji po 9 kg) po 120 SIT/kg embalirano v lesene zabojčke po 15 kg krompir beli (v vrečah po 30 kg) po 30,00 SIT/kg krompir rumeni (v vrečah po 30 kg) po 25,00 SIT/kg čebula (v vrečah po 10 kg) po 69,00 SIT/kg česen (v vrečah po 5 in 10 kg) po 195,00 SIT/kg Kompleti ETA OZIMNICE po konkurenčnih cenah. Možnost plačila v treh obrokih! Cene veljajo do razprodaje zaloge. Vse to vam bo na razpolago v SADNI DREVESNICI KOČNA (813-352), DISKONTU (812-580) in VSEH PREHRAMBENIH TRGOVINAH KOČNE. Izkoristite ponujeno priložnost! Dežurstvo: V SEPTEMBRU STA OB SOBOTAH DO 19,30 DEŽURNI METKA IN DUPLICA, OB NEDELJAH OD 8. DO 11. URE PA METKA! KUPUJTE V KOČNI! mu in novin programih, ne pa v industriji! Janez Hribar, vodja projekta, je potem, ko je predstavil najpomembnejše tehnične podatke o poskusnem bazenu, dejal, da namen tega projekta ni samo testiranje termalne vode, pač pa tudi to, da bi se ljudje navadili na nov način življenja s turizmom in za turizem. Eden od glavnih razlogov, da je bila izbrana sedanja lokacija, je bila velika volja in pripravljenost ljudi za sodelovanje. Zaradi zahtevnosti projekta (Nadaljevanje na 2. strani) Za rezultate poskusnega bazena v Snoviku je odprtje je pomenilo pravi praznik za Snovik. med obiskovalci veliko zanimanja. Na sliki: Njegovo Seja izvršnega sveta Na Duplici plin že prihodnje leto? Kot osrednjo točko dnevnega reda je izvršni svet SO Kamnik na seji 7. septembra pod predsedstvom Miha Novaka obravnaval pripombe, ki so nastale v letošnjem poletju ob javni razgrnitvi osnutka odloka o lokacijskem načrtu za plinifikacijo. Pripomb sicer ni bilo veliko, le 11, od teh pa se jih je le 5 nanašalo na potek plinovodnega omrežja, ostalo pa so bila vprašanja v zvezi s ceno plinskih priključkov in samega plina, o začetku gradnje plinovoda in podobno. Med zanimivejšimi je bilo gotovo vprašanje, če bo sedanji projekt plinikacije zajel tudi celotno območje Podgorja. Zavod za urbanistično načrtovanje občine Kamnik v svojem pojasnilu pravi, da bi šlo v tem primeru za širitev območja plinifikacije izven meja, ki so bile določene v študiji Energetski koncept občine Kamnik in da bi bilo za to potrebno izdelati idejni projekt za območje Podgorja. V razpravi so bili člani izvršnega sveta mnenja, naj bi izdelovalci energetske študije do sprejemanja lokacijskega akta v občinski skupščini pripravili o tej pobudi pisno mnenje. Preučiti bi bilo treba, ali bi bila izgradnja plinovodnega omrežja spričo raztegnjenega naselja za naročnike ekonomsko še sprejemljiva. Kot smo slišali v razpravi, se bo po vsej verjetnosti plinovodno omrežje najprej začelo graditi na Duplici in to že v drugi polovici prihodnjega leta. Stol je namreč pripravljen odstopiti zemljišče za razdelilno postajo pod pogojem, da se med prvimi vključi na omrežje, pa tudi ostalih porabnikov je na tem območju kar precej. Sicer pa je izvršni svet vse pripombe, ki so se nanašale na lokacijo omrežja, upošteval. Občinska skupščina bo torej odlok na svoji naslednji seji lahko sprejela. Poprečna gradbena cena za m1 koristne stanovanjske površine III. kategorije opremljenosti brez stroškov komunalnega urejanja in vrednosti stavb- nega zemljišča je na dan 31. 12. 1993 za območje občine Kamnik 75.000 SIT. To ceno je določil izvršni svet kot podlago za izračun vrednosti stanovanjskih objektov ter za izračun deleža stroškov komunalnega opremljanja in cene stavbnega zemjišča. Za primerjavo naj navedemo podatek, da je trenutna cena komunalno neo-premljenega stavbnega zemljišča v mestu Kamnik okrog 80 DEM za m2. Izvršni svet se je tudi odločil, da na podlagi javnega razpisa odproda del prostorov zahodnega dela gostišča Planinka v I. nadstropju in podstrešju in nekaj stavbnega zemljišča v začelju Planinke. Na enak način bo ponujena v prodajo takoime-novana Sadnikarjeva hiša na Glavnem trgu 18. Razpis bo objavljen čanu. v Kamniškem ob- Podpora letošnjim Dnevom narodnih noš Izvršni svet je ugodil predlogu Turističnega društva Kamnik in oprostil društvo plačila najemnine za zemljišče za postavitev stojnic v Kamniku v času prireditev Dnevi narodnih noš 94. Poleg sklepa o pokroviteljstvu občine nad to pomembno turistično prireditvijo in zagotovitve ustreznega prispevka iz proračuna za ta namen, o čemer je izvršni svet odločil že spomladi, je sklenil pomagati prirediteljem tudi v drugih oblikah. Tako je zagotovil po- ('nadaljevanje na 2. strani) PEUGEOT KODE* Servis - prodaja Janez Rode Rova 3/a, Radomlje tel.: 727-010 tel. / fax: 727-319 ' Po otvoritvi novega prodajno-servisnega centra, 16. septembra, še posebne ugodnosti! MAKSIMA družba za upravljanje Vaš certifikat je vrednost. Zaupajte ga nam, ki znamo njegovo vrednost ohraniti in oplemenititi Čakamo Vas v LB Podružnici Kamnik na Tomšičevi 1 vsak dan, razen sobote in nedelje, od 8.00 do 11.00 in od 13.00 do 16.30. družba S predstavitve projekta Terme Snovik Nadaljevanje s 1. strani mora biti ta strokovno vsestransko preučen. Zato so k sodelovanju pritegnili tudi Geološki zavod, ki je zainteresiran tudi za nadaljnja vlaganja, in Kemijski institut iz Rogaške Slatine. Na 13 ha zemljišč načrtujejo izgradnjo dveh bazenov, od te- Nekaj podatkov o bazenu Pilotski bazen v obliki armirane folije na zemeljski podlagi meri 20x10 m, globok je od 0,7 do 1 m. Termalno vodo, ki ima na vrtini temperaturo 23 stopinj C, črpajo s potopno črpalko, ki je na koti -46 m, iz globine 956 m. Črpalka, ki jo poganja diesel agregat moči 36 kVV, načrpa 60 m1 vode na uro, tako da bazen napolni v treh urah. S 7 kW močno toplotno čipalko bodo dogreli vodo na 26 stopinj C. Za tehnično izvedbo projekta skrbi podjetje Zarja — Kovis iz Kamnika. jim ta dan namreč ni bilo preveč naklonjeno. Žal zato tudi z veselico pri kašči, kjer je go-stiničar Lovec v kotlu kuhal merjascev golaž in so Poljanski že postavili svoje instrumente, ni bilo nič. Pa vseeno, ostal je lep spomin na dan, ki naj bi pomenil prelomnico v razvoju te lepe doline, in na prijazne ter pridne domačine, za katere verjamemo, da bodo to, kar so si zamislili, tudi uresničili. F. SVETEU Seja izvršnega sveta Srečo Urankar — Burjev, kmet iz Snovika, je eden izmed najbolj navdušenih in zavzetih za razvoj le prijazne tuhinjske vasi. 10. Motniški sejem obrti in drobnega gospodarstva Obnovljena cesta skozi Motnik - odprta (nadaljevanje s 1. strani) stavitev dodatne osvetlitve mesta na Sutni, rezultat njegovih prizadevanj pa je tudi, da je bil po skoraj pol stoletja po končani vojni prav za Dneve narodnih noš odstranjen znani nemški bunker na Trgu Svobode pod Malim gradom, ki je že toliko let buril duhove. S polnim razumevanjem pa so se v priprave na prireditev vključili tudi nekateri upravni organi in Turistično informativni center. To so poudarili zlasti zaradi tega, ker so se v javnosti pojavila tudi nekatera drugačna mnenja. Urediti prostor za piknike pri Gamsu Po sklepu izvršnega sveta je občinski inšpektorat pripravil poročilo o lastnikih zemljišč na desnem bregu Kamniške Bi- strice v bližini gostilne Pri gamsu. Ugotovili so, da je poleg občine in GG Ljubljana (sedaj Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS) še šest lastnikov z območja Stahovice in Županjih njiv. Ti pravijo, da divjega naseljevanja ljudi, ki v poletnih mesecih tod prirejajo piknike, ne morejo preprečiti. Zato naj bi po predhodnem soglasju lastnikov začele priprave za organiziran pristop pri ureditvi tega območja. Ker so bila mnenja lastnikov o tem različna, je izvršni svet zavezal občinski sekretariat za gospodarstvo, da pomaga določiti nosilca te dejavnosti, nekateri so omenjali tudi krajevno skupnost, in da pridobi soglasja vseh lastnikov. Kot smo že poročali, je izvršni svet to akcijo začel na podlagi pobude občinskega delegata Marjana Kladnika. F. SVETEU ga bo eden pokrit, in manjši hotelski kompleks. Postaviti nameravajo tri gručasta naselja alpskih hišic, najprej pa bodo izkoristili obstoječe prenočitvene možnosti v Snoviku in okolici. Pri Kašči, kot pravijo domačini, pa bo prostor za piknike in druge prireditve. K besedi se je v imenu Zelenih oglasil tudi Alojz Konda, ki je dejal, da se bo z novo pridobitvijo pojavila tudi nova skrb za obvarovanje čistega okolja in narave in pozval domačine, naj ne pustijo, da bi to lepo dolino uničili z betonom. Že zdaj je jasno, da potok Snovišč-nica ne bo nikoli več tekel čist kot solza in da tudi zelenje zaradi avtomobilskih plinov ne bo več tako, kot je bilo doslej. Gostoljubni domačini so gostom kar pod kozolcem pripravili prijetno zakusko, vreme Računovodske storitve za mala podjetja. Proras, d.o.o., tel.: 825-601. Tradicionalna vsakoletna sejemska prireditev v Motniku pomeni za vse prebivalce te KS posebno doživetje. Letos je bila ta prireditev 3. septembra združena s slovesnostjo ob odprtju temeljito rekonstruirane ceste skozi Motnik, ki je bila zelo težko prevozna in je dolga leta burila duhove in povzročala neštete težave. S skupnimi močmi in soudeležbo občinskih in republiških sredstev je bila cestna povezava skozi Motnik temeljito obnovljena in bo v marsičem vplivala na boljše razpoloženje tamkajšnjih ljudi. Slovesnosti se je kljub slabemu vremenu udeležilo veliko ljudi. S svojo prisotnostjo so želeli pokazati veselje in zadovoljstvo zaradi nove cestne pridobitve. V krajšem kulturnem programu so nastopili pevci z Vranskega, Jože Semprimož-nik, predsednik sveta KS Motnik je vse toplo pozdravil in se zahvalil vsem za vsestransko pomoč. Predsednik Izvršnega sveta občine Kamnik Miha Novak, sicer domačin, je v krajšem nagovoru dejal, da morajo take akcije ljudi združevati in jih vzpodbujati za nove. Nova obnovljena cesta bo Motnik še bolj približala industrijskem krajem in tudi Kamniku. Mot-ničani se ne bodo več čutili zapostavljene in odrinjene. Vsakogar bodo lahko povabili v goste. Marjan Dvornik, državni sekretar v ministrstvu za promet, je govoril o zbiranju sredstev za Med programoma pri gasilskem domu v Motniku POSLOVNO INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK Obveščamo vse podjetnike in obrtnike, da Poslovno Informacijski center občine Kamnik na Glavnem trgu 23 (poleg občine) deluje vsak delovnih od 7. do 15. ure (tel. 831-470, Marija Frontini). Kamniškim podjetnikom in obrtnikom so na voljo poslovne informacije, splošni strokovni nasveti s področja malega gospodarstva; informacije o poslovnih prireditvah, sejmih; možnost vključitve v mednarodni informacijski sistem BORZA ponudb in povpraševanj doma In v tujini. Po poletnem premoru bomo ponovno uvedli brezplačno pravno in finančno računovodsko svetovanje članom Podjetniškega kluba. IS OBČINE KAMNIK področje za podjetništvo in obrt take namene. Ta so vedno preskromna, pa vendarle je z njimi mogoče marsikaj napraviti, če so pravilno in namensko uporabljena, kar je vsekakor lep primer ceste skozi Motnik. Slovesnosti so se udeležili tudi mnogi drugi predstavniki strokovnih organov, ministrstev, izvajalcev del in tudi praporščaki s prapori. Novo moderno preurejeno cesto skozi Motnik so slovesno izročili svojemu namenu nekaj pred 18. uro. Se prej pa je cesto blagoslovil tudi motniški župnik. Vsem uporabnikom ceste je zaželel vso srečo. Kamniška policija je za nekaj minut cesto zaprla, državni sekretar Marjan Dvornik pa je prerezal spominsko vrvico in s tem izročil cesto njenemu namenu. Sejem obrti in drobnega gospodarstva v Motniku ima namen prikazati javnosti dosežene rezultate na tem področju in dati novih spodbud za naslednje obdobje. Vsakoletni sejem je povezan tudi s praznovanjem krajevnega praznika 19. avgu- sta. Leta 1944 so Nemci odpeljali v Stari pisker v Celje približno 40 ljudi s tega področja, od katerih se jih več kot polovica ni nikoli vrnila, nam je povedal Jože Semprimožnik. Sejem obrti in drobnega gospodarstva je namenjen tudi druženju ljudi. Za zabavni del so poskrbeli »Slaki«. Med ostalim so organizirali srečolov in pripravili vse potrebno za dobro počutje. V organizacijo sejemske prireditve in slovesno izročitev ceste svojemu namenu so Motničani vložili ogromno dela. Motničani so ponosni na svoj kraj in na svoje življenje. Prireditev je v celoti uspela in tudi slabše vreme jim ni pokvarilo prijetnega počutja. Za opravljeno delo zaslužijo vse priznanje. STANE SIMŠIČ Izkopi z mini bagerjem llora, d.o.o., Komenda. Tel.: 841-543, 841-237. Marjan Dvornik, državni sekretar v Ministrstvu za promet je .prerezal vrvico ob sodelovanju predsednika izvršnega sveta občine Kamnik Mihe Novaka (levo) in predsednika KS Motnik Jožeta Semprimožnika (desno) Priprave za gradnjo telovadnice v Komendi Kot je že znano, je Skupščina občine Kamnik na svoji 36. seji dne 23. 03. 1994 sprejela občinski proračun za leto 1994. Eden izmed sklepov se nanaša tudi na sofinanciranje telovadnice v Komendi in sicer: S sprejetim sklepom se je zadolžilo krajevno skupnost Komenda, da sama vodi investicijo. Svet KS Komenda je takoj pristopil k aktivnostim: razpisu in izvedbi samoprispevka, izvolitvi gradbenega odbora, pridobivanjem soglasij in dovoljenj. Da smo z vso resnostjo pristopili k stvari, povedo tudi naslednja dejstva: - 7.3.1994 smo naročili lokacijsko dokumentacijo za večnamensko telovadnico (zaradi hitrejšega postopka smo vsa soglasja zbrali sami), - 17. 03. 1994 smo naročili posnetek zemljišča, 9. 6. 1994 je bila izdelana lokacijska dokumentacija št. 44/94. Do relativno dolgega roka izdelave LD je prišlo zaradi sledečih stvari: - potrebno je bilo usklajevanje z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju glede vkopanosti objekta, strehe, fasade itd. (narejeni trije idejni projekti), - parcelna št. 410/6 k. o. Kaplja vas, na kateri stoji prizidek k šoli, še ni bila vnesena v kataster, - pri dokončanju prizidka v letu 1993 bi bilo potrebno izvesti objektno spremembo v kataster, kar pa s strani investitorja (Občine) ni bilo izvedeno, -- potrebno je bilo izdelati posnetek stanja na terenu (komunalni vodi itd.). Krajevna skupnost Komenda je na svoji 29. seji dne 14. 03. 1994 sprejela sklep o razpisu krajevnega samoprispevka za izgradnjo telo- vadnice v Komendi in sicer 2,5% od neto OD za dobo dveh let. Na ta način naj bi zbrali okoli 32.000.000 SIT. Referendum je bil izveden 10. 04. 1994, samoprispevek pa je uveden za obdobje 1. 5. 1994 do 30. 4. 1996. S Sklepom o uvedbi samoprispevka z dne 14. 04. 1994 smo definirali vlogo gradbenega odbora in sveta KS pri izgradnji telovadnice in sicer: - Za izvršitev del je odgovoren Odbor KS Komenda za izgradnjo večnamenske telovadnice, ki izvaja tudi nadzor nad pobiranjem in uporabo sredstev, zbranih s samoprispevkom. Za pravilno in namensko uporabo sredstev zbranih iz krajevnega samoprispevka odgovarja Svet Krajevne skupnosti, ki o zbranih in porabljenih sredstvih poroča enkrat letno na zborih krajanov. Zaradi nemotenega dela je Svet KS na seji dne 25. 04. 1994 imenoval gradbeni odbor, v katerem so člani sveta KS, zunanji člani ter predstavnik šole. Odbor sestavljajo: LAH Nives - predsednica, ZARNIK Stane - podpredsednik, DEBELJAK Ivan, DOLINAR Janez, KIMOVEC Janez. LAH Rafko, STRGAR Ciril, GROŠELJ Roman - člani. Dne 16. 6. 1994 smo vložili vlogo za pridobitev lokacijskega dovoljenja. V fazi pridobitve lokacijskega dovoljenja smo naleteli na težave s soglasjem soseda, ki je pogojeval soglasje k odmiku telovadnice od njegove parcele z izgradnjo poti na severo-zahodnem delu parcele št. 410/5 ter priznanjem solastništva nad to cesto. Zaradi tega je bila dne 11.7.1994 podpisana pogodba med Izvršnim svetom, Petrom Burgcr-jem in KS Komenda o priznanju solastništva nad potjo (parcelacija bo izvedena kasneje). Lokacijsko dovoljenje je bilo izdano 12. 7. 1994. Hkrati z dovoljenjem smo p.ejeli tudi odločbo o plačilu odškodnine za spremembo namembnosti zemljišča v znesku 1,891.253 SIT in sicer za zemljo - last KS Komenda, kjer bodo urejena parkirišča. Zaradi previsoko vrednotenega katastrskega razreda in kulture smo se na to odločbo dne 13. 7.1994 pritožili in 22.8.1994 dobili novo - ugodno rešeno odločbo. S tem bomo zmanjšali plačilo prispevka za spremembo namembnosti zemljišča za 7.5-krat. Kot smo že omenili, smo zaradi preprečitve kasnejših nesporazumov in nesoglasij izdelali tri idejne projekte. Idejni projekt, na podlagi katerega je bilo izdano lokacijsko dovoljenje, smo predstavili tudi predstavnikom Ministrstva za šolstvo in sport g. Lavtarju, g. Žibrctu in g. Lapuhu, ki na projekt niso imeli pripomb in so z njim soglašali. Ministrstvo za šolstvo in šport je konec junija 1994 objavilo natečaj za sofinanciranje investicij v šolski prostor v Republiki Sloveniji v obdobju 1995-1999. Zaradi kandidiranja na republiška sredstva smo v začetku meseca avgusta pri Loka-investu iz Škofje Loke naročili izdelavo investicijskega programa, ki jc osnova za prijavo na razpis. Seveda smo morali pri tem tvorno sodelovati. Dne 22. 7. 1994 smo v Ur. listu RS objavili razpis za izbiro najugodnejšega ponudnika za izdelavo tehnične dokumentacije. Gradbeni odbor se je na podlagi prispelih ponudb odločil za najugodnejšo in izbral PPK - Projektivno podjetje Kranj, s katerim smo 18. 8. 1994 podpisali pogodbo. Iz navedenih aktivnosti je razvidno, da smo kljub kratkemu času opravili veliko dela. Ugotavljamo, da je po rokih do izvajalca del mogoče priti optimalno do 1. decembra 1994: - izdelava PGD (45 dni) do 5. 10. 1994, gradbeno dovoljenje s pravnomočnostjo, projekti PŽI do 1. 11. 1994, razpis in izbor izvajalca do 1. 12. 1994. Poleg naštetega dela pa moramo skrbeti za realizacijo samoprispevka. Zaradi nespoštovanja Sklepa o uvedbi samoprispevka (objavljen v Ur. listru RS) s strani računovodij imamo probleme z iskanjem podatkov o zaposlenih in odvajanjem sredstev. Problemi samoprispevka se kažejo predvsem pri plačevanju s strani kmetov, obrtnikov in zaposlenih izven občine Kamnik, za okoli 100 krajanov pa še iščemo mesto zaposlitve. Poudarimo naj, da se celoten znesek samoprispevka šteje kot olajšava pri dohodnini. Zato prosimo vse krajane, ki trenutno še nc plačujejo samoprispevka, da to takoj urede v svojih delovnih organizacijah. Vse ostale, ki mislijo, da se bodo izognili plačilu, pa obveščamo, da se bomo »srečali« najkasneje pri oddaji napovedi za dohodnino in da jim bomo zaračunali tudi zamudne obresti. V 7. členu Sklepa o uvedbi samoprispevka je določeno, kdo je dolžan odvajali samoprispevek od zaposlenih in sicer: »Obračun in dovajanje krajevnega samoprispevka pri izplačevalcih izvajajo računo-vodsko-finančne službe v podjetjih, SPIZ Republike Slovenije ter Ministrstvo za finance, Republiška uprava za javne prihode - izpostava Kamnik.« V veliko pomoč pri realizaciji samoprispevka nam je RUJP - enota Kamnik, ki je po 7. členu Sklepa o uvedbi samoprispevka tudi ena izmed ustanov, ki skrbi za realizacijo oz. odvajanje samoprispevka. S sporočili krajanom bomo nadaljevali in vas tudi še naprej obveščali o poteku izgradnje. za gradbeni odbor ROMAN GROŠKU Uspešen mednarodni ekološko raziskovalni tabor Bistrica 94 Letošnjega mednarodnega ekološko raziskovalnega tabora »Bistrica 94«, ki sta ga pripravila Študentski klub Domžale in Mladinski center Kamnik, se je poleg štirih strokovnih sodelavcev udeležilo 16 mladih prostovoljcev iz osmih evropskih držav in iz Kanade. Vodja tabora je bil Uroš Košir iz Komende, pomagala pa sta mu Peter Šraj iz Radomelj in Martin Grošelj iz Preserij. Tabor je trajal od 16. do 29. avgusta, udeleženci pa so bili nameščeni v Osnovni šoli 27. julija v Kamniku, kjer so konec avgusta tudi predstavili svoje delo in rezultate. Ker bodo končno poročilo še pripravili, naj iz predstavitvenega gradiva navedemo le nekatere podatke o izsledkih njihovega dela. Med njimi so vsekakor zanimivi podatki o sta- nju vode v reki Kamniški Bistrici, kjer so na treh krajih med Kamnikom in Domžalami tudi 24 ur dnevno jemali vzorce, ki so jih potem analizirali v laboratorijih Leka Mengeš, Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik in na Inštitutu za varovanje zdravja R Slovenije. Po teh analizah spada voda Kamniške Bistrice pri dupli-škem mostu v 1,— 2. razred, pri domžalskem mostu v 2.-3 razred in pri mostu v Biščah v 4. razred. Normativom za pitno vodo ustreza le voda na izviru reke, medem ko del reke od Stranj do Bišč v Domžalah ni primeren niti za kopanje, so ugotovili! Taborniki so se lotili tudi čiščenja divjih odlagališč odpadkov na Veliki in Mali planini. V dveh dneh so nabrali kar za 60 velikih vreč odpadkov. Štiri dni pa so po obrežju Občanov komentar Mi in vi? Spet smo bili priču dveh za našo občino še kako pomembnih turističnih prireditev, ki sta potekali hkrati: Dnevi narodnih noš in Evrocvet v Arborctumu v Volčjem Potoku. Na prvi pogled bi si vsak lahko mislil, da gre za skupen ali pa vsaj medsebojno usklajen program. Vendar tisti, ki zadevo pobliže pogleda, vidi. da temu ni tako. Vsak zase načrtuje svojo prireditev, kot da druge ne bi bilo. Vse se presoja skozi komercialno stran, ko da ne živimo v istem prostoru in kot da nimamo enakih ciljev - v ta prostor s čimbolj kakovostnimi prireditvami pritegniti čimveč ljudi od blizu in daleč. Veliko smo govorili o medsebojnem nesodelovanju na Veliki planini, toda tudi v dolini nismo nič boljši. Kam nas lahko tako ločevanje pripelje, ni treba posebej razlagati. Ne bomo se smeli čuditi, če nas bodo drugi prehiteli. Ni nam treba daleč, samo Savinjski gaj poglejmo ali pa programe ptujskih prireditev. Ali bi se bilo res letos težko dogovoriti za sodelovanje nekaj voz s cvetjem iz Volčjega Potoka v povorki narodnih noš. ali pa kakšno od prireditev Dnevov prenesti v enkratno okolje Arbo-retumovega parka. Kakorkoli že. tolažimo se lahko z mislijo, da bo prihodnje leto ob 25-letnici kamniške folklorne prireditve že kaj drugače, boljše. (jc) SREDNJA ŠOLA RUDOLFA MAISTRA KAMNIK IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH -LJUDSKA UNIVERZA KAMNIK - Novi trg 41 a VABIMO VAS, DA SE ODLOČITE IZPOPOLNITI SVOJE ZNANJE IN SE VKLJUČITE V PROGRAM ZA DOKONČANJE OSNOVNE ŠOLE — 6., 7. in 8. razred. ŠOLANJE JE BREZPLAČNO! ČE STE DOLŽNI OBNOVITI HIGIENSKI MINIMUM, VAS VABIMO, DA SE ČIMPREJ PRIJAVITE, DA BOMO LAHKO ZAČELI S TEČAJEM. TO VELJA TUDI ZA OSNOVNI TEČAJ. DO 20. SEPTEMBRA PA VPISUJEMO ŠE V NASLEDNJE OBLIKE IZOBRAŽEVANJA: - pridobitev V. stopnje izobrazbe: ekonomska šola, gimnazija, poslovodska šola; IV. stopnja - šola za prodajalce. - osebno izpopolnjevanje in usposabljanje na tečajih: jezikovni, računalniški, šiviljski in vodenje poslovodnih knjig. Vse informacije lahko dobite po telefonu 831-452 ali 832-139 vsak dan, razen v petek, od 12. do 16. ure do 20. septembra 94. Po tem datumu so uradne ure vsak torek in četrtek do 16. ure. SVETOVANJE ZA MALE ŽIVALI rešuje probleme reje in zdravja vaših hišnih ljubljencev. Pokličite po tel. 728-753 ali 812-703 veterinarja za male živali. Zaje Rado, Homec VII, ulica št. 17 (pri šoli). Kamniške Bistrice pobirali odpadke, s katerimi so napolnili preko 120 vreč. Pravijo, da so videli toliko nesnage, da bo potrebnih kar veliko podobnih akcij, če bi jo hoteli počistiti. Ker je veliko manjših odlagališč, kamor z mehanizacijo ni mogoče priti, bodo akcije še potrebne. Omenimo naj tudi, da so med prebivalci Most opravili anketo o njihovem poznavanju suhadolske prekla-dalne postaje za odpadke in mnenju o njenem vplivu na okolje. Med občane kamniške občine so razdelili 2000 letakov z ekološko vsebino, predvsem z napotki za zbiranje in odlaganje odpadkov. Izvedbo tega zanimivega in koristnega tabora so omogočili MOST - SCI Slovenije (organizacije za prostovoljno delo), Urad za mladino pri Ministrstvu za šolstvo in šport, Občinski skupščini Kamnik in Domžale in Mladinski center Velenje s poslovalnicama Domžale in Kamnik. Organizatorji tabora so se na predstavitvi še posebej zahvalili tudi Osnovni šoli 27. julija v Kamniku, ki je udeležencem v času tabora nudila gostoljubje. Prav tako pa so se zahvalili mnogim kamniškim in domžalskim podjetjem za njihovo gmotno pomoč, da je tabor lahko tako uspel. O rezultatih tabora bomo še poročali. F. S. Uspela avgustovska krvodajalska akcija Razpisana krvodajalska akcija, ki je bila 16. in 18. avgusta na Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani, je popolnoma uspela. Ta dva dni je darovalo kri kar 510 prebivalcev kamniške občine. Od zadnje spomladanske krvodajalske akcije dalje je posamično dalo kri še 170 občanov. Po podatkih občinske organizacije Rdečega križa Kamnik je do sedaj v tem letu darovalo kri že 1632 ljudi. To je v okviru načrtovanega, letošnji odvzem bo po ocenah celo presegel lanskega. Ponovno velja poudariti, da ima krvodajalstvo v kamniški občini izredno tradicijo. Pri tem ve- lja zlasti pohvaliti krvodajalce, ki redno in z zadovoljstvom opravljajo to plemenito in humano nalogo. Krvodajalci se zavedajo, da njihova kri rešuje življenjem ali pomaga k hitrejšemu zdravljenju. Pri krvodajalskih akcijah opravljajo pomembno nalogo tudi aktivisti RK in odbori RK ter občinska organizacija, ki vsakokratno krvodajalsko akcijo temeljito pripravi. Ob tem moramo povedati še to, da krvodajalstvo v marsikaterem kraju upada, za Kamnik pa lahko z zadovoljstvom trdimo ravno nasprotno. Iskrena zahvala vsem krvodajalcem in organizatorjem! STANE SIMŠIČ Kamniški krvodajalci veselo razpoloženi čakajo na odvzem krvi. PROIZVODNJA IN TRGOVINA S TEKSTILNIMI IN PVC TALNIMI OBLOGAMI BALON, d.o.o. DOMŽALE Ll Kajuhova 14 INTERNATIONAL CRAFT&DESIGN D 0 M Ž A [ E NE ZMOREMO VSEGA... zato vabimo k sodelovanju začetnike ali izkušene; za redno ali honorarno zaposlitev • TERENSKE KOMERCIALISTE • POSLOVODJE • TRGOVCE -SKLADIŠČNIKE • GRADBENE TEHNIKE - ING. za organizacijo montažnih del • OBLIKOVALCE -ARHITEKTE • Če ste se pripravljeni vključiti v naše področje in mlad team, nam pošljite svoj življenjepis in željeno področje dela. Pisne ponudbe pošljite na naslov z oznako »zaposlitev«. TEČAJ IZ PRVE POMOČI ZA BODOČE VOZNIKE se prične v torek, 20. septembra, ob 19. uri v starem zdravstvenem domu, Ljubljanska c. 1, Kamnik. Izpiti pa bodo v torek, 27. septembra, od 17. do 19. ure. RKS Kamnik Po dvodnevnem čiščenju divjih odlagališč odpadkov na Velikim Mali planini se je nabralo kar za dve zvrhani traktorski prikolici raznovrstnih smeti. Na kratko Končani 24. Dnevi narodnih noš Z veliko povorko narodnih noš iz Slovenije in zamejstva so se v nedeljo v Kamniku zaključile prireditve ob letošnjih 24. Dnevih narodnih noš. Prireditve, ki so se vrstile že od srede naprej, so ob lepem sončnem vremenu pritegnile v mesto pod kamniškimi planinami veliko obiskovalcev od blizu in daleč. Nekateri so se pripeljali tudi z muzejskim vlakom. Vrh prireditev, ki so letos potekale kar na sedmih krajih v mestu, je bil v nedeljo, ko se je v povorki skozi mesto zvrstilo okrog 700 narodnih noš, štiri godbe, 20 konjskih vpreg z lojtrniki in kočijami. Poleg gorenjskih noš so se v sprevodu predstavile narodne noše iz Rezije, Kopra, Bele krajine, Prekmurja s pozvačinom Štefanom Novakom in drugimi. Obsežneje bomo o tej največji kamniški turistični prireditvi pisali prihodnjič. Evrocvet 94 v Volčjem Potoku V petek, 9. septembra, so v Arboretumu v Volčjem Potoku odprli mednarodno cvetlično-vrtnarsko razstavo Evrocvet 94. Medtem ko je bila spomladanska razstava posvečena tulipanu, so tokrat pripravili festival dalij, ki so prav te dni v polnem cvetju. Razstava, v okviru katere je bil tudi vrtnarski sejem na številnih stojnicah ob vhodu v Arboretum, je bila odprta do 13. septembra. Več o Evrocvetu 94 preberite v prihodnji številki. Meddruštvena razstava malih živali V okviru prireditev ob Dnevih narodnih noš so člani kamniškega društva malih živali v sodelovanju s trboveljskim društvom pri Osnovni šoli 27. julij v Kamniku pripravili zanimivo razstavo kuncev, golobov ter domače, okrasne in vodne perutnine. Videti je bilo mogoče tudi nekaj činčil in mačk. Slednje so razstavili člani felinološkega društva Kamnik. Kamniško društvo, ki šteje 55 članov, je postavilo na ogled najlepše primerke iz svoje reje, med njimi je bilo 123 kuncev, 95 golobov in 82 kokoši in petelinov raznih pasem. Novi delavci v kulturi Ker Matična knjižnica Kamnik prerašča v informacijski center, se je pokazala potreba po razširitvi sistemizacije delovnih mest za 0,5 višjega knjižničarja. To terjajo tudi nove naloge pri izobraževanju mladih bralcev in večja odprtost dislociranih enot za uporabnike. Knjižnico nameravajo odpreti tudi eno soboto na mesec od 9. do 12.30. V občinski Zvezi kulturnih organizacij pa potrebujejo novega delavca za postavitev razstav, pripravo propagandnih materialov, urejanje arhiva, vodil pa bi tudi grafično delavnico v okviru likovne šole ZKO. Izvršni svet je upoštevajoč navedene obrazložitve dal potrebno soglasje za povečanje obsega sistemizacije delovnih mest v teh ustanovah. Delavski dom in begunci Po informaciji, ki jo je za izvršni svet pripravil sekretariat za okolje in prostor, je v Delavskem domu Kamnik še 24 beguncev, predvsem žena in otrok v Kamniku zaposlenih delavcev. V Dom so jih sprejeli začasno, ker so menili, da bodo imeli težave le nekaj mesecev. Sedaj pa jih nihče od begunskih centrov v Sloveniji noče sprejeti, ker nimajo zadosti prostora. Po mnenju uprave Delavskega doma naj bi v postopku lastninskega preoblikovanja ta objekt prevzela občina in odločila o njegovi bodoči namembnosti. Poleg beguncev v Delavskem domu je v stanovanjih Rudnika koalina v Crni nameščenih še 11, pri posameznih družinah pa okrog 200 beguncev. Rdeči križ jim mesečno nudi pomoč v hrani in oblačilih, nekaj denarnih sredstev pa zagotavlja preko RKS tudi Visoki komisariat za begunce pri OZN. Program umiritve prometa v Kamniku Program, ki ga je v obravnavo izvršnemu svetu predložil Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, predvideva predvsem opozarjanje na spoštovanje predpisov, dosledno izvajanje aktivnosti prometne policije in okrepljeno vzgojo o prometni varnosti, pri čemer imajo pomembno vlogo tudi sredstva javnega obveščanja. Izvršni svet je te usmeritve podprl in priporočil Ministrstvu za notranje zadeve, naj opremi kamniško policijsko postajo z motornim kolesom za uspešnejši nadzor nad prometom. (fs) Srečanje narodnih nos v Beljaku Vsako prvo soboto v avgustu je zaključek beljaškega prazničnega tedna — to je srečanje narodnih noš Evrope. Tako je bilo letos že enainpetdesetič. Za člane Društva narodnih noš Komenda pa je bilo to srečanje še posebno lepo, saj smo v paradi sodelovali prvič kot registrirano društvo. Predstavljali smo svojo vas pod svojim imenom. Sicer pa smo se že lansko leto udeležili tega srečanja v velikem številu z narodnimi nošami iz Mengša, nekateri so se pridružili narodnim nošam iz Kamnika. Seveda je že vrsto let nazaj mnogokateri Komendčan korakal čez Beljak narodno odet. Ob tej priložnosti bi še rada spomnila na Komendčanke in Komendčane, ki so že leta nazaj tako ponosno predstavljali svoj narod in svojo kulturo z narodno nošo. Predvsem se še živeči udeleženci radi spominjajo gospe Angelce Rihar, Or-banove z Mlake. Zelo navdušeno je pridobivala nove člane, jim šivala in pomagala likati oblačila ter jim jih tudi posojala. Članom Kulturno prosvetnega društva je rada priskočila na pomoč pri igrah in prireditvah. Želeli bi zbrati imena vseh nekdanjih udeležencev, jih včlaniti in tudi pokojnim dodeliti posmrtno častno članstvo Društva narodnih noš na Ko-mendskem. Tako so hodili večkrat skupaj še Kristina Vrbeno-va, poročena Seršen s Potoka, Kernova Cilka z Nosovč, z Brega je bila Španova mama, poročena Petrič, gospa Štebe Marija-Škofova Mici, Metna Franca, Steletova, s hčero Cil- ko, sedaj poročeno Jagodic, Smukova Minka z Nasovč, Dani Uretova, poročena Zmrzli-kar, tudi z Nasovč, Svanovčev Lojze-Ribnikar in drugi, katere res vse prisrčno vabimo, da se pridružite društvu kot člani. In da se na kratko povrnem še v Beljak. Iz Komende smo se z avtobusom odpeljali ob desetih dopoldne. Do karavanškega predora smo ob spremstvu dveh harmonikarjev že veselo peli in si vmes povedali kako šalo. V Beljaku je bil zbor v parku ob evangeličanski cerkvi Sv. Vid. Zapustili smo avtobus in večina nas je odšla v stari del mesta. Ob spremstvu naših dveh izvrstnih harmonikarjev smo peli in plesali. Človek bi rekel — sejem bil je živ. Avstrijci so se kar kosali, kdo nam bo prinesel čim več piva na mize, samo zato, da so nas zadržali. Res je, da ljudje zelo pozdravljajo slovensko narodno nošo. Na paradi, ki se je pričela ob peti uri popoldne, nas je ogromna množica bučno pozdravljala. Med občinstvom in na častnih tribunah je vsako leto veliko uglednih ljudi iz političnega in kulturnega življenja, tudi gospod Vranickv je zadovoljno ujel gorenjski nagelj iz rok naše narodne noše. Komenda je dosegla drugo mesto za urejenost skupine. Po paradi smo se z avtobusom zadovoljni vračali domov, malo utrujeni od silne vročine, a ponosni, da smo na tako eminentni prireditvi sodelovali tudi mi. Poleg Komendčanov so bili tam s svojo skupino tudi Mengšani, Mengeška godba, Kamničani in Ihanci, ki so vsa- Kmečka olimpiada z mednarodno udeležbo V nedeljo, 14. avgusta 1994, je bilo v majhni vasici Preserje pri Lukovici živahno kot že dolgo ne. Na prireditvenem prostoru, ki ga je domače turistično društvo s prostovoljnim delom uredilo pod košatimi drevesi, in na bližnjem travniku se je trlo tekmovalcev in obiskovalcev III. MEDNARODNE KMEČKE OLIMPIADE 1994, katere pokrovitelj je bil KMEČKI GLAS. Med skoraj dvajsetimi ekipami so bili tokrat prvič udeleženci tudi Italijani ter naši rojaki iz Po-djune v Avstriji, veliki množici obiskovalcev pa sta se predstavili tudi dve ekipi iz občine Kamnik in sicer so bili to »dohtarji« termalnega zdravilišča »SNOVIK« iz Tuhinjske doline ter ekipa Laz. Tekmovanje je navdušilo vse zbrane, ki so ugibali, katera ekipa je najlepše zložila plohe; pri Po ugodni ceni vodim poslovne knjige za gospodarske družbe in samostojne podjetnike. Informacije po tel.: 831-833, po 15. uri. žaganju metrskega tramčka na tri enake dele je bila odločilna hitrost, stroga komisija pa je posebno skrb namenila tudi enakosti vseh treh delov; največ problemov so imele posamezne ekipe pri sestavljanju in razstavljanju kmečkega voza, kjer »lojtre« včasih kar niso hotele sesti tako, kot je prav. Pri sestavljanju kubičnega metra drv v križ se je, po mnenju Podokničarja, ki je olimpiado vodil, večkrat pokazalo, da nekateri kurijo le z oljem, najmanj težav pa je bilo pri spravljanju in razstiljanju sena, kjer so časovni rekordi padali drug za drugim. Odločitev o zmagovalcu je bila prepuščena strogi komisiji pod vodstvom Staneta Jemca, rezultati pa so pokazali, da ni bila odločilna hitrost, temveč kvaliteta, saj so o končni uvrstitvi odločale večje in manjše napake. Že tretjič zapovrstjo so zmagali veterani iz Spodnjih Kosez (Franc Vesel, Marjan Vidergar in Ciril Capuder), obe ekipi iz kamniške občine pa sta zasedli mesti v sredini. Bilo je prijetno nedeljsko popoldne, polno stare kmečke tradicije, gostoljubnih domačinov in množice obiskovalcev, ki se bo zanesljivo vrnila v Preserje pri Lukavici tudi v avgustu 1995. V. V. Po proizvodnih cenah vam nudimo lesene karnise stropne in stenske, vseh dolžin. KERN Markovo pri Kamniku, tel. 817-133 ko leto prav domiselni z vozom rož, pa tudi godba iz Lesc. Na prireditvi je sodelovalo 60 skupin, kar pomeni skoraj 2000 udeležencev v raznih nošah. Ob tej priložnosti bi se radi člani našega društva še enkrat zahvalili gospe Katarini Rozman iz Mengša, ki že vsa leta vodi Mengšane, letos pa nam je res prizadevno pomagala pri prijavi in organizaciji. Sicer pa člani društva ne počivamo. Že naslenji dan se je nekaj članov udeležilo proslave ob 120-letnici kasaškega športa v Ljutomeru, že prej, konec junija, pa srebrne maše Jožeta Kluna, župnika v Zabreznici na Gorenjskem, ki je bil nekaj let kaplan v Komendi. Narodna noša je povsod res lepo sprejeta. K T Člani društva narodnih noš Komenda Jože Mejač - Laufar praznuje 80-letnico Rodil se je 27. avgusta 1914 v Nevljah pri Kamniku. Pri hiši se je rodilo trinajst otrok, kot dvanajsti se je rodil Jože. Življenje tako številne družine seveda ni bilo lahko. Leta 1919 se je družina preselila v Trzin, kjer je bil oče za organista. Tukaj je g. Mejač preživel svoje otroške dni. Po treh letih osnovne šole pa so se preselili v očetovo hišo v Mengeš. Po končanem šolanju ga je v uk vzel pečarski mojster Anton Gregorc. Za pečarja se je šel učit na posredovanje svojega očeta in mojstra, ki je bil takrat brez vajenca. Leta 1931 se je izučil in to delo opravljal do upokojitve, vendar pri različnih mojstrih. Ker je bila brezposelnost velika, ga je mojster odslovil in zaposlil človeka, ki je imel številno družino. Po nekaj mesecih je dobil zaposlitev pri mojstru Battelinu, kjer je pridno delal in tudi dobro zaslužil. Vojaški rok je odslužil v Banja Luki (1937-38) in po odsluženem vojaškem roku še delal pri istemu mojstru do 27. julija leta 1941, koje stopil vpar-tizane. Za ta korak se je odločil kljub temu, da je dobro zaslužil in imel razmeroma dobro urejeno življenje. Organizirano se je vključil v boj proti okupatorju z delom na terenu, saj je velikokrat nesel »glavo na krožniku«, ko je trosil letake, pisal parole in zbiral orožje. Pomagal je pri zbiranju somišljenikov in sodeloval na vseh področjih priprav na oboroženo vstajo. Organizirano jih je vodil Tone Blejc, ki jim je pre-skrbel orožje, municijo in propagandni material, ter bil zveza s predpostavljenimi. Ilegalno so delovali na področju Mengša. Aktivno je sodeloval tudi v prvi diverzantski akciji v noči na 28. julij, s katero so porušili telefonske drogove in most. Po akciji so bili izdani in napadeni iz zasede pri mostu v Radomljah. Nekateri so zbežali proti Gobavici, drugi pa so se skrivali po senikih. G. Mejač se je skrival po senikih šestnajst dni in hudo obolel. S pomočjo zveze se je prebil v Ljubljano na takratno italijansko območje, kjer se je skrival pri prijateljih toliko časa, da je bil sposoben za pot v Novo mesto, kjer naj bi bilo zanj varneje. Tam se je s pomočjo somišljenikov pozdravil v novomeški bolnišnici Kandiji, kjer ga je zdravil pater Avguštin. Jeseni leta 1941 se je zaposlil v Keramiki v Novem mestu. Takoj po prihodu se je povezal s tovariši in aktivno začel sodelovati v NOB. Obveščal je tovariše o takratni situaciji doma in v svetu. Bil je pobudnik in organizator prenekaterih akcij in pobudnik za veliko odhodov v partizane. Na Dolenjskem je tako kot drugod, zbiral orožje in municijo za NOV ter bil povezan z delom na terenu. 6. novembra 1942 so ga med delom v Keramiki v Bršljinu pri Novem mestu aretirali kara-binjerji in ga odpeljali v zapor. Odpeljan je bil v Reko, po zaslišanju in mučenju pa v Begunje na Gorenjsko, ker je pripadal gorenjskemu območju. Tam je preživel najtemnejše dni v svojem življenju. Iz Begunj je bil kot delovna sila prisilno poslan v Kamnik, kasneje pa v Celovec v tovarno peči Huss, ker je tam manjkalo delovne sile, saj je bila večina delavcev vpoklicanih v nemško vojsko. Zaradi terenskega dela se je lahko ilegalno vključil v delo proti okupatorju in s pomočjo svojega dekleta, ki je kasneje postalo njegova žena, dobro deloval na vseh področjih upora proti okupatorju. Bil je pod stalnim pritiskom delodajalca in gestapa, da naj poizveduje za partizani in svoje informacije posreduje Nemcem. Kljub temu da mu je večkrat življenje viselo na nitki, ni nikdar nikogar izdal ali kakorkoli škodoval svojim prijateljem. Razširjal je propagandni material, zbirati je pomagal hrano in zdravila ter tako kot prej zbiral orožje in municijo. Zbežal je od delodajalca in se navkljub bolezni na lastno željo mobiliziral v Koroški odred. Se o certifikatih V prejšnji številki K. O. zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli v celoti objaviti odgovora M. Windschnurerja na vprašanje: »Komu bi pri OO SKD Kamnik zaupali certifikat in zakaj?« Tu je sedaj nadaljevanje: »Priporočamo torej družbo S Hram, predvsem njeno investicijsko družbo »Setev«, v kateri bodo za naše naložbe skrbeli gospodarstveniki, ki prisegajo na ustvarjanje zdravih gospodarskih osnov, na trdo delo, razumno presojo in poštenost. Bančno poslovanje S Hrama je poverjeno Krekovi banki. Družba S Hram bo po- krivala celotno Slovenijo. Zaradi sedeža v Ljubljani pa še posebej njen osrednji, gospodarsko najmočnejši del. Z osebno izkaznico in certifikatom lahko tega vpišete v družbo S Hram na vsaki poštni enoti. Tam lahko vpisujete certifikate tudi za vaše otroke oz. tiste, ki so vas za to pisno pooblastili. Tudi v Krekovo družbo velja vpisovati. Ta ima sedež v Mariboru, sicer pa sprejema vpise tudi po župniščih. Premislite in odločite se, sedaj je za to pravi čas!« Pogovarjal se je ANDREJ RIFEL Ker je bil zaradi pogostih napadov bolezni ovira za Odred, ga je bil prisiljen zapustiti in se predati Nemcem, ki so ga zaradi zelo slabega zdravstvenega stanja poslali v bolnišnico Celovec. Tu se je pozdravil in bil kasneje kot ujetnik dodeljen v neki grad v bližini Celovca kot vzdrževalec. Tu je tudi dočakal konec vojne. G. Mejač je ostal po kapitulaciji Nemčije v Borovljah, kjer je sodeloval pri propagandnem delu za priključitev Koroške k takratni Jugoslaviji. V domovino se je vrnil decembra 1945. Nastanil se je pri sestri v Kranju in delal pri nekem pečarskem mojstru. Kasneje je na Jesenicah dobil stanovanje in prijavil pečar-sko obrt. P.idružila se mu je žena iz Avstrije. Nekaj let sta srečno živela in skupaj vodila pečarsko obrt. Vendar je življenje sestavljeno tudi iz težkih trenutkov. Zaradi nesreče je pristal v bolnišnici, kasneje pa je zaradi bolezni v Celovcu umrla tudi žena. Po ženini smrti je nekaj časa preživel pri ženinih sorodnikih, dokler mu ni potekla delovna viza in se je vrnil v domovino. Vrnil se je v Mengeš, kjer je zopet vodil pečarsko obrt in se po nekaj letih zopet poročil. Ko je umrl ženin oče, je prevzel kmetijo v Topo-lah, kjer še sedaj živi. Odpovedal se je pečarskemu poklicu in svoje življenje posvetil kmetiji in tudi svojemu konjičku - godbi, ki se ji je priključil kmalu po poroki z drugo ženo. Pravi, da se sedaj vse premalo ceni tiste, ki so se borili proti okupatorju in da je vse preveč politične nestrpnosti. Upa, da se bomo otresli vseh predsodkov v zvezi s preteklostjo in začeli živeti sedanjost. Vsem, ki v srcih mislijo dobro, želi, da bi s skupnimi močmi ustvarili svet, ki bi bil za vse poln blagostanja in razumevanja med ljudmi. BENJAMIN ŽNIDARŠIČ SHARP SERVIS 2?73 84 09 TRGOVINA Z BARVAMI, LAKI, LEPILI, ČISTILI in PRIBOROM na Steletovi 25 v Kamniku tel. 812-511 UGODNO - ekskluzivna prodaja dekorativnih ometov ROSETI - prodaja fasadnega materiala po tovarniških cenah za plačilo z gotovino, dostava na dom - pištole in pribor za barvanje iz programa Wagner in Sata - velika izbira brusnih papirjev, orodja, barv, lakov... - UGODNE CENE UVOŽENE PLUTE (naravna, voskana, lakirana) - pralni praški 3 kg že od 400 SIT - sadolin - original spet v prodaji. Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. Družba S HRAM vabi vse občane na Kamniškem, da vpišejo svoj certifikat v naš sklad SETEV! inr iiijf1 Med ustanovitelji so tudi lednik Družina, Radio-TV Ognjišče in uspešna zasebna podjetja! Pooblaščena banka S lirama (sklada Setev) je Krekova banka d. d. VPISNA MESTA: KAMNIK, Pot na Jeranovo 5, tel. 831-716, in na poštah na Kamniškem. Tudi na sedežu družbe v Ljubljani, Gosposvctska 5 (vhod z avtom za protestantsko cerkvijo). Vpisovanje v sklad SETEV priporočamo tudi člani SKD na Kamniškem, ker bodo v tej družbi skrbeli za dobro naložbo vašega certifikata strokovno podkovani, pošteni in razsodni gospodarstveniki, vsi zagovorniki slovenske pomladi! To je družba, vredna zaupanja! Poletni utrip pastirskih planin Kot kralj po planini visoki. Prav nič čudnega ni, če naše pašne planine v poletnih mesecih pritegnejo vedno več obiskovalcev. Pravijo, da jih toliko, kot v letošnjem avgustu, že nekaj let niso našteli. Po stezah od Simnovca proti Zelenemu robu in naprej po robeh Velike planine, pa tudi od Volovljeka prek Marjaninih njiv in Kisovca, je bilo v tistih dneh mogoče videti dolge vrste ljubiteljev planin. Vse kaže, da ni iz trte zvita misel, da Velika in ostale planine tja do Konjščice in Dola privlačijo ljudi predvsem zato, ker so žive, ker jih poleti naselijo planšarji s svojo živino. Marsikdo si poleg čudovitega razgleda na kamniške vršace in čistega zraka zaželi tudi pravega planinskega mleka, skute, sira ali masla. Pa tudi značilna pastirska jed — masunek, kar dobro tekne. Zato lahko trdimo, da Velike planine in drugih pastirskih planin brez pastirjev in njihove živine ne bilo, vsaj takih ne, kot so danes. Na to pa marsikdaj pozabljamo. Zato smo z beležko in fotoaparatom poskušali zabeležiti vsaj delček letošnjega utripa na planinskih pašnikih in med pastirji v starodavnih bajtah. Povedali so nam marsikaj o svojem življenju na planini, o letošnji paši, o tem, kaj bi bilo treba na planini še narediti in še o marsičem ... Prijetno je pokramljati s pastirji, pa naj bo sredi živine na paši ali pa zvečer v pastirski bajti v soju take ali drugačne svečave. Pasejo večinoma starejši, mladih med njimi žal ni veliko. Pravijo, da jih ne vleče preveč sem gor. Pastirska je težka, ni pa donosna, nam je dejal očanec sredi Male planine, govorijo, kako nam je luštno tu gori, ker ljudje našega dela in težav ne poznajo. Pa vendar, večina jih ne toži, vživeli so se v okolje ter se radi vsako leto znova vračajo. Na Veliki planini letos le lastniki petih bajt niso imeli živine na paši. Sicer pa naj še kakšno o sebi in o svojih pogledih na »pva-ninšno« poreko še sami pastirji z Velike, Male in Gojške planine in Konjščice. Lojze Štupar — Komatar, Velika planina Nekdanjega predsednika pašne skupnosti Velika planina smo pri njegovi bajti na Simnovcu zalotili ravno pri vožnji gnoja. »Ne me slikat s šajtrgo,« je dejal v šali in potem ko so bili dolenjski gostje, ki so prišli tod mimo, postreženi s kislim mlekom, je skočil v bajto po harmoniko in jo na pragu v zadovoljstvo obiskovalcev vesel raztegnil. »No, sedaj, ko sem pajke ven prepodil, se pa lahko pogovoriva,« je dejal. »Letos pasem 12 glav, sosed Kocjan pa 11. Gor smo prignali 18. junija, kar je bilo za 14 dni prepozno. Pašo je treba iskati spomladi, ne pa jeseni. Nočejo pripoznati, da sva midva 200 metrov nižje od ostalih. Ja, če se spomnim, kako sem lani vozil vodo izpod Volovljeka, letos pa je ni bilo treba. Tudi na žičnici se je pod novo komando precej spremenilo, saj vozijo vsako uro. Lani so morali nahrbtnike vagati, letos jih pa s sedežnico vozijo zastonj. Kar se tiče sedanjih prevozov po planini, menim, da bi lahko tako uredili, da za razvoz gnoja in prevoz vode ne bi bilo treba iskati dovoljenj na občini.« Štefka Prelesnik, Velika planina Pasem od leta 1958, vmes sta pasla tudi moževa mama in Janežčov oče, sedaj pa sem deset let na planini spet jaz. Tako topla planina, kot je bila letos, že dolgo ni bila. Da bi bili na planini čmrlji, ose, metulji kot letos, tega še nisem doživela. Paše je res dosti, tako da je kar veselje pasti. Pa tudi žejne krave letos niso bile. Enkrat so jih pa nekaj dajale prebavne motnje, vendar smo jih s Kuštrovimi zdravili hitro pozdravili. Gor smo prignali 18. junija, v dolino pa bomo verjetno šli ob Malem Šmarnu. Tale, ki jo molzem, je prvič imela, pa kar luštno stoji. Jernej Cimbas - Roš, Velika planina Že pred vojno sem na planini pasel sedem let. Ko so bili otroci majhni, sem moral biti doma. Nekaj časa je naše krave pasel Koštarjev Joža, sedaj pa zadnjih šest let spet pasem sam. Letos sem prignal šest glav, dve pa sta ostali doma. Paša je kar dobra, le vročina je travo zadržala za 14 dni, sedaj pa je spet dobro, le nekoliko hladno je že. Na pašo gonim v Tiho ali v Prag, sicer pa gredo zdaj že kar same. Tudi z vodo smo letos kar preskrbljeni, en vodnjak je še poln, ker nismo pustili iz njega napajati krav. Moram pa pohvaliti nov odbor pašne skupnosti, ki ga vodi Jerina, to je Franc Šimenc, ker so letos napeljali vodo po planini, da nam ni treba več daleč ponjo. Turistov je bilo letos kar dosti, da so nam mleko, skuto in sir kar sproti pobrali. Nekateri so mleko prodajali po sto tolarjev, jaz sem pa dejal, v hribe ne hodijo bogati, ti so na morju, pa sem ga dal ceneje. Ko je živina nekaj bolehala, sem skuhal hrastovo kožo in konjsko meto in malo praška, pa so v dveh dneh težave minile. Povejmo še, da je Rošev oče prav tiste dni konec avgusta dopolnil osemdeset let. Marija Šalamun - Mlakarska, Gojška planina Doma sem z Gozda, sicer pa živim v Kamniku. Na Gojško planino hodim past že 25 let. Tu mi je zelo všeč. Letos imamo tu 14 glav, tako da je kar dosti dela. Sem pa kar zadovoljna, samo da ni bilo take suše kot lani. 11. junija, ko smo prignali na planino, nas je tu gori sprejel močan dež in sneg. Neverjetno, koliko turistov letos prihaja na planino. Toliko jih tu gori verjetno še ni bilo. Sem gor prihajajo zlasti tisti, ki pridejo z avtomobili do Ušivca ali do Marjaninih njiv. Še posebej veliko jih je bilo prejšnji teden, ko je bil v ponedeljek Veliki Šmaren. Alojz Zainljen — Gradišek, Velika planina Ja, pasem že kar 25 let. Letos imam samo pet krav, pasli pa smo tudi že po 14 krav. Paše in vode je letos dosti, čeprav bi v nekatere lokve lahko zajeli več vode, da bi bila korita vedno polna. Le v eni je plahta dovolj velika. Pri nas smo navajeni gnati v dolino šele, ko pade slana. Spominjam se, ko sva z očetom morala kar cel teden pokladati seno kravam v ogradi, ker je padel sneg. Ko je sneg skopnel, je oče še 14 dni pasel. Še dobro, da smo takrat pod Krajem nakosili za 33 košev sena. Tudi letos smo imeli precej dela s čiščenjem pasovnikov, saj je bilo podrtih smrek kar precej. Ker imamo tu gori vedno kakšne težave s telitvijo in zdravjem živine, bi bilo pametno, če bi si veterinarji za te namene uredili eno kočo. Še dobro, da imamo tukaj dva pastirja, ki imata telefonsko zvezo z domačimi. Rezka Šlebir - Žagarjeva, Velika planina A koliko let pasem? Dolgo, nisem si zapomnila, mislim, da več kot petnajst let. A koliko sem stara? Toliko jih imam, da jih ne upam prešteti, pravijo, da sem zajokala 1910. leta, no, naj vam bo, jeseni bom naštela 84 let. Pasem osem glav živine, ki je kar sama prišla sem gor. Danes sem jih nagnala v Pri-moževe vaze, pa jih še sedaj ni nazaj. Ena, ki je bolj mehka v nogah, se pa raje pase na stanu, saj tudi tole mulavno kar rade jedo. Z molžo kar gre, saj molzem samo dve kravi, ena ima dva telička. Stane Zamljen, Velika planina Na Veliko planino hodim s kravami deset let, odkar sem v pokoju. Letos imam na paši osem glav, od tega so tri teličke. Prej je pasla Žagarjeva Reza. Letos je na Veliki planini 280 krav in nekaj desetin teličkov. Morda bi bilo dobro, da bi za živino zgradili še en vodnjak. Ker nekaj govorijo, da bi morali zmanjšati oseke pri bajtah, menim, da to ne bilo dobro, saj se tudi tod pase naša živina. Sicer pa pred dogonom na planino pasem tudi na Planini Osredek pod Kamniškim vrhom, kjer imamo pašno pravico štirje upravičenci. Prav bi bilo, da bi se tudi za ureditev te planine našel kakšen denar. Janez in Milena Sitar, Konjš-čica Na planini Konjščici paseva že 30 let Boltvezove in Skrbin-čeve krave iz Stranj. Seveda se menjamo z lastniki, tako da pase vsak po 14 dni. Na planino smo prignali 20 glav. Smo edini, ki še pasemo na tej planini, ki so jo nekoč imenovali idilič- Jllilillll na planina. Danes se pa že kar z avtomobili vozijo sem gor. Vnukinja Simona pa je pravkar napisala napisno tablo z zanimivo vsebino: Ne smete se voziti z avtom na pašnike, ker bodo pastirji dali sol na avto in ga bodo krave obutale. Res si je nekaj krav že od blizu ogledovalo sredi pašnika parkiran avto neznanega lastnika. Janez Kemperle, Mala planina Z ženo paseva Bavnčove krave z Županjih Njiv. Tu sva že od 9. junija. Na skrbi imava 9 glav, enega telička pa sva priredila na planini. Vso sezono pasem tri leta, odkar sem v pokoju. Po mojem je letos na Mali planini manj krav kot lani, pase se jih okrog 60. Pitno vodo nosimo izpod roba Male planine, kjer je manjši izvir, imenovan Na Gole. Vendar še tega skromnega izvira nekateri turisti ne pustijo pri miru, saj so v njem celo kopali pse. Na Mali planini je letos kar osem praznih bajt, ker ni pastirjev. Za pastirja moraš imeti voljo in živino moraš imeti rad ... FRANC SVETEU Naš prvi, prvi šolski dan •. • Da, za veliko otrok in s tem tudi njihovih staršev je bil 1. september res prvi, prvi šolski dan. Vznemirjenje se je pričelo že ob prvem obisku »velike šole« s tovarišico male šole v vrtcu. Toliko so vedeli povedati, da smo tako tudi starši začutili, da prelomnica, sprememba v načinu življenja res ni daleč. »Tovarišica nam je vse pokazala. Veliko učilnico,... pa veliko tablo imajo pritrjeno kar na steno - tam piše učiteljica, veš, otroci pa potem prepisujejo v zvezke ... doma potem pišejo v zvezke tudi naloge, vse so nam pokazali... pa tako veliko telovadnico imajo in knjižnico. .. in kako so bili vsi prijazni... in ...« Vse v eni sapi. Potem so vse poletje deževala vprašanja, kako bo v »veliki« šoli in skrbi, da bodo šolske potrebščine pripravljene. Kako je že bilo na moj prvi šolski dan? Morda se ta trenu- tek ne spomnim, katerega leta je to bilo, tako daleč je že to, a predobro se spomnim prijazno tovarišice g. Stangelj in edinih šolskih potrebščin, lesene deščice, ki mi jo je s skrbjo, kot se spodobi za tak dan, naredil dedek, zvezka in svinčnika. Prava šola - osnovna šola F. Albreht namreč še ni bila gotova. Vsa »na pol narejena« je še bila in za otroške oči »prav žalostna na pogled«, ampak prvi šolski dan v mekinjskem parku, risanje na kolenih, lep sončni dan in nadvse prijazna tovarišica so ostali nepozabni. V takem razmišljanju opazujem moja prvošolčka in njuno vznemirjenje. Se bosta tudi onadva tako spominjala prvega dne? Prav gotovo. To je že danes videti v njunem pogledu. Vznemirjenje narašča z vsakim trenutkom. »Mami, poglej Meta in Kaja, pa Alen iz vrtca gredo tudi v šolo... Mami, glej učitelj! Ali naju bo res učil učitelj? ...« Učitelj, g. Ramuta, kliče svoje učence, vsakemu prisrčno seže v roko, bolj sramežljive opogumi s prijazno besedo. Skupaj odidejo v razred, ki pa danes ni prav nič »šolski«, prav prazničen je. Okrašen, pogrnjene mize, tortice, sok... Tako prijeten sprejem je prav gotovo prepričal vse, da v šoli ne bo tako hudo, čeprav je vse novo in drugače, kot je bilo v vrtcu. Za mamice in očke pa je zunaj kavica. Koliko nekdanjih sošolk in sošolcev je tu. Toliko let se nismo srečali, danes smo zopet v šoli. Prva šolska ura je zelo kratka. Vrata razreda so se odprla. V razredu kot da je čas tekel hitreje. Naši malčki so se spremenili v prave šolarje z rumenimi ruticami. Nič več niso tako sramežljivi in pozorno poslušajo učitelja, ki tudi nam, staršem, daje prve nasvete za skupno bodoče delo z našimi prvo- Zapomnite si - vsak prvi četrtek v mesecu! Klub staršev je na stežaj odprl vrata vsem mamam in očetom za svoja druženja, ki bodo odslej dalje vsak prvi četrtek v mesecu ob 18.uri v prostorih Mladinskega centra Kamnik, Glavni trg 23 (stari hotel Planinka, I. nadstropje). Predvsem si želimo v svoje vrste ljudi z veliko dobre volje in optimizma. Naša druženja ne obvezujejo nikogar k rednim »obiskom«; prideš, ko te kaj zanima ali ko si zaželiš pogovora. Že zdaj torej - vabljeni prvi četrtek v oktobru, natančneje 6. 10. ob 18. uri! Na prvem srečanju se nas je zbralo sedem staršev. »Staršic«, da ne bo pomote, kajti očetje si zaenkrat še ne upajo med nas. Ko bo ta veliki dan prišel, ga bomo z velikim pompom obelodanili. Ali pa tudi ne, če bodo tako želeli. Pozor, rumene rutice na cesti! Prvi šolski dan je srečno minil za vse, ki so prvič sedli v čisto prave šolske klopi. Ko bi le ta prvi teden trajal vse šolsko leto in ne le za prvošolčke. Vse tako kaže, da je bila »reklama«, namenjena predvsem udeležencem v prometu, ustrezna. Slišali so jo celo vsi tisti, ki vsak dan na vso moč drvijo skozi naselje Vrh-polje. Kljub omejeni hitrosti pa za varnost pešcev, predvsem pa šolarjev, na tej regionalni cesti še vedno ni poskrbljeno. Šolarji iz podružnične šole Nevlje še vedno nimajo na voljo niti prehoda za pešce niti ustrezne signalizacije, ki bi voznike nanje opozarjala. Bo za cestnega policaja ali vsaj cestni bič potrebna otroška žrtev?! Prijazna pobuda Naj se starši in učitelji še tako trudimo, vendarle ne more mimo dejstva, da smo včasih vsak na svojem bregu, vmes pa nas loči globok prepad. Na škodo otrok, seveda. Skrbni starši bi radi dobre učitelje za svoje otroke, dobri učitelji pa si želijo več skrbnih staršev, ki bi radi prihajali v šolo. Kakorkoli človek premleva, ne najde prave rešitve. Tako starši včasih vržejo puško v koruzo, ker njihovi otroci nimajo možnosti izbire do boljšega učitelja, saj ta poučuje prav vse paralelne razrede določenega letnika. Oddahnejo si lahko šele, ko otroci končajo razred, če imajo seveda srečo, da jih v višjem čaka drug učitelj. Če jih spremlja naprej, doživijo trenutek olajša- Počitniški podobi na razpotju Natašo in Tadejo je mati narava svojevrstno zaznamovala. Obema je že v zibelko položila neizmeren zaklad: ljubezen in nadarjenost do umetnosti oblikovanja in ustvarjanja. Nataša Pevčevič je že v vrtcu ustvarjala »umetnine«, ki jih je njena največja občudovalka - mama - skrbno hranila. Za ure in ure je »izginila« s tega sveta, kadar je imela papir in svinčnik. Boža je bilo ime tisti ljubeči ženski, ki je Nataši že v rosnih letih pokazala, kaj vse človek naredi sam, če ga k temu ženejo nevidne silnice. Nastajale so prelepe lutke, izdelki iz blaga, usnja, papirja... Neuporabno je postajalo uporabno, brezlični materiali so dobivali oblike in vsebine. Ob tem je Nataša odraščala. Hitro, celo prehitro, saj so njene noge prehitevale suhljato telesce. Grozno! V veliki nesreči najstnice je bil en sam svetel žarek: ljubezen do risanja in oblikovanja in neizčrpno zaupanje njene mame vanjo. Vzela je sebi, da je dala svoji deklici, ki je sedla v dijaške klopi Srednje šole za oblikovanje in fotografijo. V šolo, kjer so »umetniški« pripomočki silno dragi. Skupaj sta zmogli. Po štirih letih je Nataša na razpotju. Rada bi na akademijo, sanja o študiju v tujini. Rada bi se odžejala ob izviru umetnosti in estetike v oblačenju. Rada bi v globino sveta mode in oblikovanja. Tadeji Zamljen pa se v otroštvu še sanjalo ni o Šoli za oblikovanje, čeprav je vedno rada risala. Njene otroške sanje, da bi postala zdravnica, so se razblinile ob pogledu na kri, ki jo je navdajala z grozo. Le nekaj tednov pred zaključkom osnovne šole je zvedela za oblikovno šolo in se odločila. Nihče od sošolcev in učiteljev ni verjel, da bo nanjo sprejeta, saj celo odličnjaki in največji ta- lenti niso uspeli. Ampak Tadeje to ni omajalo. Kljub povprečnemu učnemu uspehu je na veliko navdušenje, predvsem nejevernih »Tomažev« — uspela. Štiri leta se je kalila v kreativnosti in samoiniciativnosti. Tudi z razočaranji, kajti od šole je marsikdaj pričakovala več spodbujanja lastnih idej in manj uveljavljanja volje in okusa posameznih profesorjev. Tako se je včasih tudi zatrl izvirni, svobodni navdih mlade ustvarjalke. Preveč je bilo dela za oceno. Zakaj pravzaprav mladi podobi postavljam na ogled? Zato, ker sta to dekleti iz našega kraja. Mladenki, ki živita med nami, ne da bi vedeli, da sta bili izbrani med mladimi talenti, ki so ob zaključku šolanja predstavili svoje modele na modni reviji. Nataša si je zanj izbrala naravni bombažni material, ozaljšala pa ga je z večno lepim drapiranjem. Tadeja si je omislila model iz naravne svile in ga ročno poslikala. Obe, izgubljeni med dnevi in dolgimi večeri, med skicami, materiali, barvicami in šivankami, sta komaj opazili, da je naposled šolanja konec. Prehitro in prekmalu za samostojno delo. Njune misli je vzelo dolgo vroče poletje. Le kdo bi vedel, kam ju bo še ponesla njuna oblikovalska vročica. Med umetnike, oblikovalce, kreatorje...? Ali pa bo s poletjem zašla...? Morda bomo o njiju nekoč brali in si nadeli še sami kanček njune slave. A pustimo bodočnosti njuno pot. Za zdaj naj nam bo dovolj, da zanju vemo. Tudi če ne bosta uspeli, sta topli in prisrčni deklici, z nočjo v Natašinih in ognjem v Tadejinih laseh. Da ju bomo lažje prepoznali! IVANA SKAMEN šolčki. »... in predvsem polagam vsem staršem na srce, veliko, veliko potrpljenja...« Prepričana sem, da bo že jutri, pojutrišnjem potrebno, da se bom spomnila teh besed, ko jima bom s potrpljenjem pomagala in ju vodila. Moji mali otroci niso več tako mali. Stopili so na pot življenja. E. R. Naša družina - ob letu družine Mladinski center Kamnik razpisuje likovni natečaj na temo NAŠA DRUŽINA. Kakšno likovno tehniko boste izbrali, sploh ni pomembno, tudi format (velikosti) papirja ne. Pripišite pa ime, priimek in starost. K sodelovanju vabimo vse otroke in mladostnike do 15. leta starosti. Organizatorji se bomo potrudili, da bodo razstavljeni vsi izdelki, tudi nagrada bo za vse (ples ali izlet). Likovne prispevke sprejemamo na Mladinskem centru, Glavni trg 23 (med sodnijo in občino), vsak dan med 9. in 15. uro in na pionirskem oddelku Matične knjižnice Kamnik, do 1. decembra 1994. Zdaj pa barvice v roke in veselo na delo! H. S. Veliki uspeh Petre Ipavec nja šele, ko končajo šolanje. RES ni druge poti?! A žalostne trenutke doživljajo tudi skrbni učitelji. »Izmišljajo« si vsemogoče, da bi roditeljski sestanki ne bili zgolj pusto srečanje. Včasih so ti prava mora, saj starši ne sodelujejo, kot bi si učitelji želeli. Res starši ne znamo ali ne zmoremo odpreti src?! Kriza zaupanja je torej obojestranska. Se bo poglobila z molčanjem in strahom, da bodo posledice nosili naši otroci? Se bo odtalila, če bomo znali vsi skupaj spregovoriti iz svojih src? Zgled, ki vleče Neverjetno, kaj vse lahko zraste na zelniku ljubečega učitelja. Da predlaga svojim učencem govorilne ure, na katerih sami povprašujejo zase! Pride Maja na govorilne ure in vpraša učiteljico, kako je kaj Maja v šoli, kako kaj njeno šibko branje? Za njo je na vrsti Miha, ki povpraša, če se je Miha dobro odrezal pri matematiki! Manca pa za Manco izve, da narava sicer šepa, a prosti spis je bil odličen. In potem so vsi srečni in zadovoljni. Drobtinice iz Kluba staršev »pobrala«. IVANA SKAMEN 4. DRŽAVNO ŠAHOVSKO PRVENSTVO REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ČLANICE ZA LETO 1994 Petra Ipavec (članica ŠK Komenda) je z osvojitvijo 4. mesta dosegla velik uspeh na državnem šahovskem prvenstvu. Tekmovanje je potekalo od 13. do 21. avgusta 1994 v kraju Podlehnik pri Ptuju. V konkurenci 21. igralk, ki so odigrale 9 kol po švicarskem sistemu, je Petra Ipavec osvojila 6 točk in delila 3. do 5. mesto. Po moči igralk je bila Petra na devetem mestu in je v prvem kolu imela malo smole, ker je igrala z zadnje uvrščeno igralko, to ji je kvarilo Buholc. Ves čas je bila v boju za sam vrh. Izgubila je le s Kiti Grosar in Natašo Krmelj, remizirala je s Pavlo Košir ter Anito Ličina; premagala pa je: Milko Ankerst, Simono Orel, Nado Marušič, Leo Števanec ter Sabino Zamuda. Petra si je bistveno popravila ELO in slovenski rating, prišla pa je tudi v ožji izbor kandidatk za olimpijsko reprezentanco. Na tem turnirju je uspešno nastopila Pavla Košir (članica Šahovskega društva Napredek Domžale). Osvojila je 4 1/2 točk in zasedla 13. mesto. Končni vrstni red je bil sledeči: 1. mesto: Kiti Grosar (ŠD Nova Gorica), 7. točk, 2. mesto: Anita Ličina (ŠD Lipa Ptuj), 6 1/2 točk, 3. mesto: Nataša Krmelj (LŠK Iskra Ljubljana), 6. točk, 4. mesto: Petra Ipavec, 6 točk, 5. mesto: Narcisa Mihevc (ŽŠD Maribor ŠK Metalna), 6 točk. itd. 10. FINKENSTE1N OPEN Na mednarodnem šahovskem turnirju 10. FINKENSTEIN OPEN, ki je potekalo od 12. do 20. avgusta 1994 v kraju Latsc-hach (Loče na Koroškem) so uspešno nastopili mladi igralci. V konkurenci 158. igralcev, ki so odigrali 9 kol so bili rezultati naslednji: Igor Kragelj (LŠK Iskra Ljubljana) je osvojil 6 1/2 točk, delil svoje 5. do 13. mesto, po buholcu pa je osvojil 13. mesto. Robi Bergant (ŠK Komenda) je osvojil 5 točk, delil si je 44. do 69. mesto po buholcu je zasedel 60. mesto. Bojan Hribar (ŠK Komenda) je osvojil 4 točke, zasedel 94. do 116. mesto, po buholcu 99. mesto. Matej Gašperlin (ŠK Komenda) je osvojil 3 točke, delil 133, do 145. mesto pa buholcu je zasedel 144. mesto. Kragelj, Bergant in Hribar so igrali pozitivno glede na lastni rating. Gašperlin pa v okviru svojega ra-tinga. Uspehi so zelo lepi, predvsem če še upoštevamo, da so se igralci vsak dan vozili na tekmovanje, pričeli ob 19. uri in igrali do ranih jutranjih ur ter se nato vračali domov. Na turnirju je zmagal velemojster Evgenij Svešnikov (Rusija), 7 1/2 točk, sledijo: 2. mesto Vojko Mencinger (Slovenija), 6 1/2 točk, 3. mesto Primož Soln (Slovenija), 7 1/2 točk, 4. mesto Leon Gostiša (Slovenija), 7 točk, 5. mesto: Manfred Keller (Nemči-Učenci osnovne šole v Komendi so sami narisali opozorilne znake in ja), 6 1/2 točk, 6. mesto Egon jih postavili ob cesti pred šolo. Drugošolec Uroš pravi, da jih vozniki Reichmann (Avstrija), 6 točk itd. kar upoštevajo. FRANC POGLAJEN Za večjo varnost mladih Družinski izlet Čas počitnic je nepreklicno minil, začele so se šolske in službene dolžnosti in družinski člani so ponavadi več skupaj le ob koncu tedna. Prav zato, da bi bili ti dnevi čimbolj bogati in veseli, vam ponujamo možnost, da greste z nami na družinski izlet. Prvega organiziramo že v soboto, 17. 9. Smer je dolina Bele, cilj pa Orglice. Zbirališče je na kamniški avtobusni postaji ob 9.30. Odhod avtobusa ob 10. uri, vrnitev bo predvidoma ob 14. uri. Ker se bomo peljali s posebnim avtobusom, je cena povratne vozovnice 300 SIT za odrasle in 200 SIT za otroke. Če vzamete s seboj sok in sendvič, pa še kakšno čokolado za moč, imate že vse. Prijavite se osebno ali po telefonu 817-058, na MLADINSKI CENTER Kamnik, Glavni trg 23. Vabi MC-Kamnik Frizerko z nekajletno prakso redno zaposlim. Tel.: 831-232. V Stahovici pri Kamniku prodamo hišo (staro 28 let) z gospodarskim poslopjem, parcela 1400 m2, telefon, primerno za obrnika. Telefon: (064) 46-166 od 11. do 15. ure. Triglav Pooblaščena investicijska družba za Ljubljano in Zasavje d.d. Ljubljana, Miklošičeva 10 Občane obveščamo, da v prostorih zavarovalnice Triglav - PREDSTAVNIŠTVO KAMNIK že sprejemamo vaše lastniške certifikate« Preudaren gospodar se bo odločil za pooblaščene investicijske družbe TRIGLAV! Pričakujemo vas ob ponedeljkih od 7,30 do 15,00, ob torkih in četrtkih od 7,30 do 14,30, ob sredah od 7,30 do 17,00 in ob petkih od 7,30 do 13,00. Osem let po Černobilu Uporaba jedrske energije je prinesla človeštvu velike prednosti cenene in »čiste energije«, hkrati pa tako veliko tveganje, da bi bilo res najbolje, če bi se ji vsi, toda resnično vsi odpovedali že včeraj, kajti danes je že morda pozno, jutri pa zagotovo. To velja že za »civilno«, kaj šele za vojaško uporabo. »Miroljubna« uporaba te zahrbtne sile se kaj hitro spremeni v podivjano, v morilsko tako, da je ušla kontroli in pričela moriti. Njeno mo-rišče pa je bilo veliko, preveliko, saj je zajemalo skoraj pol Evrope. Zato trdim, da »miroljubne« uporabe atomske energije ni. Zaradi dogajanj v tisoče lćilometrov oddaljenem Černobilu smo dobili po celi Evropi, res da zaradi skrajno »ugodnih« razmer, doslej eno največjih doz radioaktivnega sevanja. Spomnimo se, kontaminirano je bilo vse: sadje, mleko, meso, skratka vse, kar so dosegle radioaktivne padavine. Strokovnjaki so veliko premalo govorili o lastnosti in nevarnosti radioaktivnih izotopov. Sprašujem pa se, če morda tudi niso smeli. Res gre velika zamera strokovnjakom, ki bi morali bolj podrobno razložiti dogajanje z radioaktivnimi izotopi, vsaj tisto, kar je bilo prisotno pri nas po nesreči v Černobilu, kajti poznamo izotope s kratko življenjsko dobo, to je razpolovno dobo, s srednjo in z dolgo razpolovno dobo. V primeru Černobila in njegove katastrofe je bilo veliko radioaktivnega joda, ki ima kratko razpolovno dobo, ki traja le okrog osem dni, kar pomeni, da je po nekaj več kot tednu dni prenehal obstajati. Tako je ena od nevarnosti prenehala obstajati, kajti radioaktivni izotopi s kratko razpolovno dobo oddajajo svojo energijo le kratek čas. Obstaja manjša možnost kontaminacije, toda vendarle obstaja in kjer obstaja nevarnost, tam je nevarno. Po Černobilu in njegovi katastrofi sta bila močno prisotna tudi dva elementa, ki pa nista več tako »nedolžna«, saj imata srednjo razpolov- no dobo, to sta stroncij 90 in cezij 137. Ta dva elementa sta zelo nevarna, ker se pri velikih koncentracijah v naravi, posebno v tleh, od koder jo rastline posrkajo skupaj z drugimi za rast nujno potrebnimi snovmi. Ta dva elementa sta sposobna prevarati rastlino, ki tako pozabi na kalcij in kalij in ju tako vključi v prehrambeno verigo. Znano je, da v naravi kroži veliko mineralnih snovi, dušik (N), fosfor (P), kalij (K), kalcij (Ca), natrij (Na) in žveplo (S). Namesto kalcija in kalija začneta krožiti stroncij in cezij, ki imata razpolovno dobo 27 (cezij) in 28 let (stroncij). Ta pojav pa je izrazitejši tam, kjer je v zemlji malo kalcija. Z laboratorijskimi preiskavami so ugotovili, da rastline niso zmožne »ločiti« cezija 137 od kalija in stroncija 90 od kalcija, kajti rastline potrebujejo kalcijeve ione za tvorbo kalcijevega pektata. To je tista snov, s katere pomočjo dobe rastlinske celice potrebno trdnost. Z uživanjem rastlinske hrane pride stroncij v naše telo, kjer se nalaga v kostni mozeg. V kostnem mozgu pa nastajajo rdeča in bela krvna telesa. Zaradi prisotnosti radioaktivnega stroncija pride do radioaktivnega sevanja, ki povzroča velike motnje pri nadaljnjem nastajanju krvnih celic. Zelo zanimivo pa je laboratorijska raziskava, ki je odkrila, da govedo lahko naravno ločuje kalcij od stroncija. Ko so krmili krave s senom, ki je vsebovalo stroncij, in s tistim, ki ga ni, so ugotovili, da je bilo razmerja med sprejetim kalcijem in stroncijem 100:10. Iz tega sledi, da je bolje piti mleko kot pa jesti krušnomlevske izdelke. Kar pa se tiče cezija, tega delno nevtralizira tudi v tleh prisotna ilovica. Seveda pa nastane problem, če kontaminirane padavine preidejo v rastlino preko listov in se zbirajo v nekaterih delih rastlin, npr. pri krompirju v njegovih gomoljih. Če jemo kontaminiran krompir, se cezij kopiči v mišičnem tkivu. Znano pa nam je, da kalij uravnava kr- Gesli otrok, ki sta zapisani pred prehodom za pešce čez zelo prometno Ljubljansko cesto v bližini OS Toma Brejca - VARNOST JE NAŠA IN VAŠA DOLŽNOST! In pa - VELIKO NAS JE UMRLO IN VELIKO NAS ŠE BO, ČE BOSTE DIVJALI TAKO, naj bosta v zavesti rožnikov vseleto. (Foto: V. MEJAČ) DAVCNO-KNJIGOVODSKI SERVIS Maks Jeran Kamnik, Kolodvorska 4 - knjigovodski servis, - davčno svetovanje, - cenitve osnovnih sredstev, - dokapitalizacija. V oktobru organiziramo 50-urni tečaj računovodstva za mala podjetja. Telefon 831-517 ali 724-350 MATIČNA KNJIŽNICA vabi V sredo, 21. septembra 1994, bo v Matični knjižnici Kamnik literarni večer s pesnikom, pisateljem in esejistom J ožetom Snojem. Z gostom se bomo pogovarjali o njegovem ustvarjalnem snovanju. Vabimo vas na večer, ki obeta, da bo zanimiv! čenje mišic in da prisotnost cezija poruši naravno ravnotežje. Zato pride do resnih motenj. Svetovni strokovnjaki so ugotovili, da je radioaktivno sevanje nevarno predvsem takrat, ko se prizadeti posamezniki ali pa kar cela populacija prebivalstva, ki je bila doigo izpostavljena radioaktivnem žarčenju in se tega sploh niso zavedali, saj jih na nevarnost ni nihče opozoril. V obdobju vsesplošnih razoroževalnih tendenc so postali mnogi vojaški objekti, ki so proizvajali tako smrt-nosno orožje, kot je atomska bomba velikih moči, ali pa še celo hidrogenska bomba z še večjo, prav zastrašujočo močjo in v zadnjem času še nevtronska bomba, popolnoma odveč - sreča, toda ne za dolgo. Priča smo, kako negospodarno se ravna z elementi, s katerimi se da kaj hitro narediti to peklensko uničujoče orožje. Samo upamo lahko, da bo oborožitvene norce vendarle srečala pamet. To pa se ne more trditi za ljudi, ki se ukvarjajo z atomsko energijo za miroljubne namene. Vedno imajo namreč polna usta, kako je vse varno, kako smo lahko brez skrbi, pa se dogodi Otok treh milj, Černobil... Takih nesreč se ne da predvideti, ko pa pridejo, se jih ne da ustaviti. Ne želim polemizirati s strokovnjaki, npr. z g. Gregoričem iz republiške jedrske uprave, pripravljeno imam le eno samo vprašanje: če je v Krški NE vse tako varno, zakaj bo smela prva človeška noga stopiti na mesto, kjer sedaj stoji reaktor, šele čez pet (5) milijonov let. Ne bi bil rad paničen, toda vseeno vprašujem, ali je kdo, ki mi bo znal razložiti, pa verjetno ne samo meni, zakai so tako pogoste okvare v NE Krško? In še eno vprašanje; Bog ne daj, toda vseeno, kam nas bi izselili v primeru nesreče v NE Krško, razen k svetem Petru, Ukrajinci so svoje ljudi lahko razselili po širni stepi. Jaz sem zaskrbljen. Upam, da še marsikdo! JOŽE JELEN Zelena zveza pri SLS v? Obnova cerkve sv. samostanu Jakoba ob frančiškanskem Delavci Graditelja bodo predvidoma do srede novembra zaključili z deli. Temeljito bodo obnovili zvonik, streho in fasado. Predračunska vrednost investicije znaša 16 milijonov tolarjev. Polovico je primaknil občinski proračun s posojilom, drugo polovico bo zagotovil samostan in verniki s prostovoljnimi prispevki. Istočasno pa mojster Jenko iz Šentvida obnavlja orgle, za kar bodo frančiškani potrebovali 3 milijone tolarjev. Četrtina sredstev se je v enem letu v ta namen zbrala v Joškovem skladu, preostala sredstva nameravajo pridobiti od različnih institucij in vernikov. VERA MEJAČ ZVEZA KTJTTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK VABIMO VAS... Nedelja, 18. septembra, ob 15. uri Cerkev Svetega Primoža nad Kamnikom KONCERT IZ CIKLA MUŠICA AETERNA Izvaja: SLOVENSKI BAROČNI TRIO - Irena Vremšak-Baar, sopran - Tomaž Lorenz, violina - Maks Strmčnik, orgle VABLJENI! RAZPISI INTERESNIH DEJAVNOSTI PLESNA ŠOLA Z MATEJO JUVAN Tečaji družabnega plesa začetne in vseh nadaljevalnih stopenj bodo potekali vsako soboto (urnik bo oblikovan glede na število prijav in po razdelitvi v skupine) v Mali dvorani kina DOM v Kamniku. Obsegali bodo devet (9) vaj po dve šolski uri za šolarje in devet (9) vaj po eno šolsko uro za predšolske otroke ter zaključno prireditev, kjer bodo tečajniki lahko svoje znanje pokazali staršem in vsem ljubiteljem plesa. Mentorica: MATEJA JUVAN Cena tečajev: predšolski otroci 2.500,00 SIT šolarji 3.000,00 SIT Začetek plesne šole bo v soboto, 1. oktobra 1994 Vpis: 22., 23., 26. in 27. septembra od 17.30 do 19. ure v prostorih ZKO Kamnik, Japljeva 2 MAŽ0RETNA SKUPINA »VERONIKA« ZKO Kamnik vabi dekleta k sodelovanju v MAŽO-RETNI SKUPINI »VERONIKA«, Kamnik Pogoj je starost od 13 do 18 let, smisel za ritmiko in veselje do plesno-ritmičnega izražanja v tovrstni dejavnosti Vaje bodo potekale v Mali dvorani kina DOM v Kamniku in sicer dvakrat tedensko v večernem terminu. Prijave bo zbirala mentorica NATAŠA HRIBAR v preddverju Razstavišča Veronika, Japljeva 2 v Kamniku v PONEDELJEK, 26., TOREK, 27., in SREDO, 28. septembra, '94, od 17. do 19. ure. LIKOVNA ŠOLA Predšolski otroci bodo preko igre in pravljic spoznavali svet likovnega ustvarjanja, šolarji pa bodo dopolnjevali znanje o likovni umetnosti in iskali svoje poti ustvarjanja Likovna šola bo potekala v prostorih nad Galerijo Miha Maleš ob SREDAH IN ČETRTKIH popoldne, začela pa se bo prvi teden meseca OKTOBRA. Cena tečajev za prvi semester: - predšolski otroci: 1.500,00 SIT (1 ura tedensko) - šolarji: 2.500,00 SIT (2 uri tedensko) Vpis bo v SREDO, 28., in ČETRTEK, 29. septembra, od 17. do 18.30 v prostorih nad Galerijo Miha Maleš pri mentorici MOJCI KONCIUA. USTVARJALNE IGRARIJE ZKO Kamnik tudi letos nadaljuje z ustaljeno obliko celostne estetske vzgoje za najmlajše »IGRAJMO SE„ SPOZNAVAJMO SVET LEPEGA«. S srečanji, ki so namenjena stalni skupini predšolskih otrok od 4. leta dalje, želimo vzpodbuditi skupno petje, pripovedovanje zgodb, izdelovanje igračk iz prijaznih materialov, malih instrumentov, itd. Srečanja bodo vsak teden ob TORKIH v prostorih Male dvorane nad Galerijo Miha Maleš. Vpisnina za L semester bo 1.500,00 SIT. Vpis bo pri mentorici KSENIJI BARONIK v TOREK, 27. septembra '94, ob 17. uri v Mali dvorani nad Galerijo Miha Maleš. Dodatna pojasnila in informacije: ZKO Kamnik, Japljeva 2, tel. 831-612. VABLJENI! PRIREDITVE DATUM KRAJ PRIREDITEV PRIREDITELJ sobota, 17. 9. izlet na otok Krk (Hrvaška) TD Kamnik tel. 832-011 sobota, 17. 9. družinski izlet v dolino Bele — Orglice MC Kamnik tel. 817-056 sobota, 24. 9. pohod na Raduho PD Kamnik tel. 831-345 sobota, 1.10. kapelica na Veliki planini ob 11. uri planšarski golaž PD »Bajtar« Stahovica tel. 825-407 nedelja, 9.10. nogometna tekma na Korošici PD Kamnik tel. 831-345 sobota, 15.10. Mali Turn — Kofce PD Kamnik tel. 831-345 IS občine Kamnik področje za podjetništvo in turizem Začelo se je urejanje Trga svobode Trg svobode je bil zadnjih deset let ena od kamniških sramot in dokaz za to, kako malo so pomembni mnenje, potrebe in želje neposredno prizadetih. Na Malem gradu so izkopavali in izkopavali in tudi res marsikaj zanimivega izkopali. Vso odvečno zemljo pa so ves čas izkopavanja pred odvozom, ki je običajno sledil šele po končani fazi izkopavanja, deponirali sredi Trga svobode. To je bilo poleg drugega tudi glavni vzrok za svinjarijo na tem, verjetno najstarejšem kamniškem trgu. Prvih nekaj let izkopavanja so domačini, prebivalci Trga svobode to trpeli brez žal besed in pritožb, saj so se zavedali, da je tudi izkopavanje pomembno in da je verjetno res najenostavneje začasno deponirati zemljo sredi trga. Toda vsa stvar se je vlekla in vlekla in počasi je ljudem začelo prekipevati in to predvsem zaradi odnosa vseh vrst oblasti, predvsem tistih, ki niso iz Kamnika, do tega problema in do ljudi. Vrstile so se pritožbe, delegatske pobude in vprašanja, vendar kakšnega posebnega uspeha vse do letos ni bilo. Prve dni septembra letos pa se je nekaj tudi dejansko premaknilo. Upamo, da je to nov, kvalitetnejši pristop, da so se pristojne službe zavedle, da so one tu zaradi ljudi in ne ljudje zaradi njih. Na Trgu svobode se je pojavil bager in v nekaj CEMENTNI IZDELKI JuhantJože Moste 93, tel. 841-082 Nudimo vam več vrst betonskih tlakovcev, cevi, robnikov, plošč, ograj, cvetličnih korit... Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. dneh, vmes se je namreč še pokvaril, podrl celotni vhod v protiletalsko zaklonišče, med domačini imenovano »bunker«. Tega so zgradili že Nemci med drugo svetovno vojno, nato so ga v petdesetih letih naši še dograjevali. V njem in na njem so se igrali tudi otroci, ki so pretaknili vse luknje in kote in plezali čezenj na Mali grad. Služil je tudi za razna začasna skladiščenja in druge namene. Vhod s šutenske strani je bil že zdavnaj predelan v »džamijo«, za tega s Trga svobode pa ni, in ni bilo ne volje, ne razumevanja, ne denarja, da bi se ga uredilo. Vsi Kamničani in verjetno tudi vsi ljubitelji Kamnika, predvsem pa prebivalci Trga svobode, toplo pozdravljajo začetek urejevanja tega trga. To- da slednji istočasno odločno zahtevajo, da morajo pristojni pri ureditvi, predvsem pa pri odločanju o tem, kaj bo namesto »bunkerja«, upoštevati tudi njihovo mnenje. Dovolj jim je namreč vsiljevanja in posiljevanja s strani raznih »strokovnih« in strokovnih organizacij in služb, ki si lastijo vso pravico, da o vsem vse najbolje vedo, tudi o tem, kaj naj bi bilo za domačine najbolje. Toda pri tem se ne sme ustaviti pri podrtju nakaze iz druge svetovne vojne, ampak se mora začeti reševati celotna problematika Trga svobode - predvsem promet. Ta je neznosen, saj služijo ozka Parmova ulica, Trg svobode in Japljeva ulica, podobno kot na drugi strani Kolodvorska ulica, za dodatni obvoznici, medtem ko je relativno široka bivša Kidričeva na Šutni - sedanji Šutni, zaprta za rVty te a UP • ¥ Podiranje vhoda v protiletalsko zaklonišče — »bunker«, zgrajenega med drugo svetovno vojno na Trgu svobode V. MEJAČ (tranzitni) promet. Enak status, kot je tam, naj bi bil tudi na Trgu svobode: pri nekdanjih Biriških vratih naj se naredi zapora, da ne bo več tranzita, drugače pa naj bo do nadaljnjega prost dostop v vse ulice (Japljeva, Prešernova, Trg svobode). B. POLLAK SERVIS _____■ v V? 73 84 09 PRIKLOPE fpTPOPRflVILfl NUDIM USLUGE NA DOMU: Stojan Matoh s.p. Trg talcev 6, Kamnik, tel.: 817-126 SE PRIPOROČAM Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi Ekološko razmišljanje Vse več je slovenskih krajev, kjer lahko opazimo zabojnike za ločeno nabiranje odpadnih materialov. Vsekakor je pohvalno, da so odgovorni tudi v Kamniku postavili na več mestih zbiralnike za namenske odpadke (papir, kovine, steklo), kar naj bi tudi prispevalo k ekološki osveščenosti prebivalstva. Vse lepo in prav ter pohvalno! Vendar smo v naši deželi še daleč od pravega naravovarstvenega zavedanja. Izpostaviti želim samo nekaj primerov, ki pričajo o tem, da se pri nas nekateri ekološki problemi slabšajo, namesto da bi se izboljševali. Od tako hvaljenega Zahoda in Evrope, žal, najrajši poberemo vse slabo, namesto da bi se zgledovali pri njihovih resničnih dosežkih. ' Vzorčen primer je v zadnjih letih vse večja proizvodnja različnih pijač, predvsem piva, polnjenega v pločevinkah. Skandinavci takšno embalažo že opuščajo, ker preveč bremeni naravno okolje, mi pa smo jo začeli uvajati. Tako po naših gozdovih, žal, že prej naletiš na odvrženo pločevinko kot na užitne gobe, ki smo jih končno le z odlokom zaščitili; kako pa bomo to realizirali v praksi, pa je že drugo vprašanje. Nadalje je tu še vprašljivost različnih vrst embalaž za mleko in mlečne izdelke, sokove ter druge napitke ipd., ki zelo obremenjujejo okolje. Marsikje v Evropi (še) zopet polnijo mleko v stekleno povratno embalažo, kar pri nas že dolgo ni več praksa. Tudi mineralne vode in napitke vse pogosteje polnimo v plastenke namesto v povratne steklenice. Porekli boste, da na razvitem Zapadu že dolga leta uporabljajo takšno embalažo. To je res, vendar moramo vedeti, dajo tam v ogromnih količinah tudi reciklirajo ali ekološko uničijo, kar pa je pri nas prej izjema kot pravilo. V naši deželi pa ta zavržena embalaža zgolj bremeni odlagališča za odpadke, ki postajajo vse hujši ekološki problem in ponekod prava mora. Poglejmo še primer starega papirja. Včasih so šolarji, pa tudi upokojenci in drugi namensko zbirali odpadni papir in ga prodajali Dinosu. Danes se to žal ne izplača, ker je odkupna cena sramotno nizka. Podobno je tudi z odpadnimi kovinami, steklom ipd. V Kamniku, naprimer, že nekaj let nimamo več poslovalnice za odkup odpadnih surovin. Zbiranje leteli je bilo za marsikaterega marginalca dobrodošel Posode za ločeno zbiranje odpadkov vir dohodka. Značilen je tudi primer steklene embalaže. Buteljk za vino, steklenice za žgane pijače in kozarcev za vlaganje nikjer ne vzamejo kot povratno embalažo, češ da je nova cenejša. Tudi če je nova embalaža cenejša, je takšna miselnost daleč od vsakršne ekološke osveščenosti. V poplavi onesnaževanja našega okolja sem navedel le nekaj drobnih primerov, ki pa v kontekstu celotne ekološke obremenitve tako majhnega ekosistema, kot je ozemlje Slovenije, nikakor niso zanemarljivi. Zavedati se moramo, da dva milijona prebivalcev te dežele obremenjuje naše okolje, kot da nas bi tukaj živelo deset milijonov, kar so preverjeni podatki. Ekološka osveščenost se začne že na domačem pragu, pri sicer na prvi pogled nepomembnih stvareh, ki pa bodo v bližnji prihodnosti še kako pomembne. Kajti če bo prevladala le sla po kopičenju materialnih dobrin, duhovna izpraznjenost in s tem vse večje onesnaženje in degradiranje okolja in narave, se nam in predvsem našim zanamcem slabo piše. Grozi nam ekološka katastrofa v razsežnostih, ki nam danes še niso doumljive. Zatorej je vsak prispevek k izboljšanju stanja, kot so v našem primeru omenjeni zabojniki, vreden vse pohvale. Če pa bodo državljani te zabojnike tudi pridno polnili, pa je odvisno od miselnosti in zgledov, ki se jih bodo navzeli ali priučili. Ne nazadnje se takšna ali drugačna miselnost privzgaja že v predšolskem, še bolj pa v šolskem obdobju. DUŠAN LIPOVEC Višja cena - slabša storitev? Publicusu d.o.o. Spoštovani! Nikjer ob sklepu IS Občine Kamnik, da bo z mesecem junijem uveden nov razpored odvoza odpadkov, nisem zasledila, da bi bil sprejet tudi sklep, da bo odvoz odpadkov (ki je od tedaj le na vsakih 14 dni) za 50 odstotkov dražji. Za meseca junij in julij sem namreč prejela položnico s popolnoma enakim zneskom kot za mesec maj, ko je bil odvoz smeti še normalen - torej tedenski. Mimogrede - zanimivo si bo ogledati vsa nova divja odlagališča odpadkov, ki se bodo pridružila množici dosedanjih. Namesto da bi uvedli odvoz smeti tam, kjer ga še nimajo, ga »racionalizirate« tam, kjer je že uveden. Smešno! Vsi prebivalci kamniške občine, katerim ste uvedli odvoz smeti na 14 dni, bomo pač morali(!?) spremembe sprejeti z razumevanjem (kot navajate na svojem letaku), vendar spremembo v ceni težko sprejmem z razumevanjem. Znesek na osebo res ni pretirano visok, vendar je gospodinjstev v občini veliko, vaša samovoljna podražitev pa 50-odstotna. Kaj nam za to povišanje cene nudite boljšega? Ko bom kjerkoli zasledila objavo, daje podražitev uradno potrjena, vam jo bom pripravljena poravnati, do tedaj pa le na pol (tako kot ste se odločili pobirati 0dPadke) LIDIJA BALANTIČ Publicus pojasnjuje Spoštovani občani! V zadnjem času je bilo v dnevnem časopisju pa tudi na radijskih valovih objavljenih nekaj predvsem kritičnih mnenj, ki zadevajo odvoz odpadkov v kamniški občini. Kot direktor privatnega podjetja PUBLICUS čutim dolžnost, da po tej poti občanom pojasnim naš način dela in naše obveznosti in jih tudi povabim k sodelovanju pri reševanju naših skupnih problemov. Prav to je zaželeno tudi za novinarje, ki o tej temi pišejo in ne preverijo informacij pri viru samem. Za objektivno poročanje pa, kot vemo, moramo vedno slišati tudi drugo plat zvona. Podjetje PUBLICUS si je skupaj z občino Kamnik zastavilo nalogo, da pri svojem delu sledi času, ki ga živimo. V Evropi, kjer je ekološka Civeščenost na občutno višji ravni, že dolgo poznajo ločeno zbiranje odpadkov glede na njihov surovinski izvor. Pot navkreber je naporna in počasna, PUBLICUS pa si jo skupaj z uporabniki njegovih storitev šele utira, saj smo med prvimi v Sloveniji, ki odpadke sortiramo in jih pripravljamo za rcciklažo oz. kompostiranje. Seveda je naša želja, da bi nas občani pri tem podprli in predvsem ne ovirali našega dela. V ta namen smo na lastne stroške nabavili posode za odpadke in njihovo namembnost tudi označili. Tako stoji v kamniški občini okrog 6000 posod, nekaj na okrog 50 ekoloških otokih, ostale pa pri gospodinjstvih. Velikost posode, ki so jih brezplačno prevzemali uporabniki, smo določali po številu članov gospodinjstva. V kolikor pa kdo meni, da je posoda premajhna, jo lahko zamenja za večjo. Oglasi naj se v naScm CROSu (Centru za ravnanje z odpadki, Suhadole). Nerad, vendar naj le dodam, da so prejšnje posode morali kupovati uporabniki sami. V skladu s pravilnikom, ki ga je potrdil Izvršni svet občine Kamnik, praznimo posode: - s papirjem 13x - z belim steklom 13x - z barvnim steklom 13x - s kovinami 13x - z biološkimi odpadki 33x - ostanek odpadkov v 6. krajevnih skupnostih 52x v ostalih krajevnih skupnostih pa 26x na leto Ker je dobra slika vredna več kot tisoč besed, naj gornje ponazorimo še s skico: 3 ŠTEVILO POSOD......: 1 ŠTEVILO PRAZNJENJ.'52/LETO S spoštovanjem Podgorje ŠTEVILO POSOD.....: l * 1* 1* 1 + 1 + 1- 6 52 137 ŠTEVILO PRAZNJENJ .'33+ 13 +13 + 13 i-13 * ali = ali 26 111 Taka so kamniška vrata Večina tujcev, ki obišče Kamnik, pride preko gorenjskih mejnih prehodov ali preko Brnika. Prve vtise o občini Kamnik dobijo že, ko v Mostah zavijejo proti Kamniku. Najprej se peljejo po cesti, ki se počasi, a vztrajno pogreza v Pšato, nato pa skozi ostri ovinek čez most, katerega ograjo skozi leta in leta, meter za metrom, avtomobili rušijo v potok. Preko tega mostu, ki je spomeniško zaščiten, se pelje tudi po 50 avtomobilov na minuto. Če temu dodamo še kolesarje in šolarje je cirkus popoln. Tujci, ki občasno potujejo preko mostu, sprašujejo, zakaj v Sloveniji cest ne vzdržujemo. Nekateri krajani Most so prepričani, da bi bil most že zdavnaj popravljen, če bi stal v katerikoli drugi KS, pa tudi če daleč za Kamnikom. Meni- jo, da ima denar, ki odhaja iz Most proti Kamniku, le enosmeren tok. V nasprotni smeri prihajajo le odpadki, kar iz treh občin. To občutijo tako osnovnošolci, ki imajo že desetletja najslabše prostorske je maloprodaja > POOBLAŠČENA PRODAJALNA AHAĆIĆ Domžale, SERVIS Prešernova 1/a, B60VINA tel. 722-107 Za vas smo pripravili pestro izbiro in ugodne cene: pralnih strojev, hladilnikov, zamrzovalnih omar in skrinj, sušilcev perila, pomivalnih strojev, televizorjev, glasbenih stolpov, sesalcev HOOVER... Brezplačna dostava! Plačilni pogoji: - gotovinski popusti -1+5 obrokov brez obresti - 1+8 obrokov minimalne obresti - leasing Odprto od 9. do 12. in od 15. do 19. ure. ob sobotah od 8. do 12. ure. pogoje šolanja, pa usoda samoprispevka (skupščina občine niti ne odgovarja na odprta pisma), pa na črno postavljeno odlagališče odpadkov ... Zakaj takšen odnos Kamnika do Most? Nekateri komentirajo, da smo v Mostah ob volitvah stavili na napačne stranke, drugi spet, da so to že prvi rezultati nasilnega geografskega spreminjanja mengeškega polja v komendsko področje itd. Kdo ve? V. O. Še o grbu in zastavi Ker se polemike o neustreznosti slovenskega grba in zastave zopet razvnemajo, želim dodati le sledečo misel. Že pri osnovni zamisli in oblikovanju grba in zastave bi morali odločati predvsem strokovnjaki iz vrst heraldične, genealoške in veksilološke vede, zgodovinarji in ne nazadnje oblikovalci. Ker ni odločala stroka, temveč politika, smo obdržali staro »slovensko« /pravzaprav panslovansko, to je rusko/ trobojnico, sprejet pa je bil »grb«, ki nikakor ne ustreza osnovnim heraldičnim zakonitostim. /O zgodovinskih in ideoloških konotacijah danega grba na tem mestu ne bom razpravljal./ Osebno nimam nič proti g. Marku Pogačniku, ki je po svoji viziji oblikoval slovenski grb. Pogačnikovo delo spremljam, celo spoštujem. Naj zdravi zemljo, kleše v kamenje in piše knjige, naj ima svoje delavnice, naj čara in baja, samo za božjo voljo, tako važno zadevo, kot so insignije države, bi morali prepustiti strokovnjakom, ponavljam, grboslovcem, zasta-voslovcem, rodoslovcem, zgodovinarjem in oblikovalcem. Ker politika ne v prejšnjem ne v tem režimu ni upoštevala stroke, obešamo v domačih lo-gih in tavamo po belem svetu s skrpucalom: rusko zastavo s policijskim /gasilskim, mornariškim, domobranskim ipd/ emblemom; sebi v nesrečo in drugim v posmeh. Da pa je nesreča še večja, ima tudi republika Slovaška zelo podobno zastavo in skoraj identično ime države/ v njihovem jeziku: Slovaška - Slovensko!/. Pa še nekaj besed o kamniškem grbu in zastavi. Kot nestrokovnjak msnim, da je kamniški grb s sveto Marjeto, ki jo je kasneje nadomestila bajeslovna Veronika, ustrezen /glej J. V. Valvasor: Slava vojvodine Kranjske/. Tudi modro-bela zastava z grbom je verjetno ustrezna, saj sta bili, kot mi je znano, modra in bela barvi stare zastave vojvodine Kranjske. DUŠAN LIPOVEC JMflfflk ^_ Trgovina z obutvijo Šuline Kamnik, Maistrova 3 (nasproti Delikatese) JESEN PRIHAJA! Na zalogi moška, ženska in otroška obutev. Razprodaja moških usnjenih čevljev po 3.500 SIT. Ob nakupu nad 5.000 SIT plačilo na dva čeka. Plačilo tudi s kartico LB in Activa. Odprto NON-STOP._ ELEKTRO SERVIS Marjan Plemeniti Vrhpolje 73, tel. 831-058 POPRAVILO - pralnih strojev, - električnih štedilnikov, - bojlerjev, - malih gospodinjskih aparatov, - napeljava in popravilo elektro inštalacij. AVTOBUSNI PREVOZ Marjan Vrankar Buč 20 61219 Laze v Tuhinju teL/fax: 847-124 Organiziramo nakupovalne izlete v Italijo, na Madžarsko, Češko in izlete v zabaviščni park Gardaland. Pokličite po fe/_- 847-124. Pisma; mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi Sledi, da se v šestih krajevnih skupnostih pojavimo 137x na leto oz. 2,6x na teden (137/52 tednov), v ostalih krajevnih skupnostih pa lllx na leto oz. 2,lx na teden (111/52). To je tudi odgovor na pogost očitek, da vozimo le na vsakih 14 dni, torej 0,5x na teden. H gornjim številkam odvozov nismo prišteli odvoza kosovnih odpadkov, ko traja akcija 2x po pet delovnih dni. Dodam naj še. da pri izdelovanju razporeda nismo izumljali Amerike, prevzeli smo le izkušnje iz Avstrije, Nemčije,... Npr. v Velikovcu na avstrijskem Koroškem praznijo posode z ostankom odpadkov le mesečno (13x na leto). Res pa je, da se tamkajšnji občani dosledno držijo državnega zakona o odpadkih, ki za tiste, ki ne ločujejo odpadkov, uvaja stroge kazni. Prav zaradi ločenega zbiranja pa prihaja do zapletov, saj nekateri občani niso dosledni pri odlaganju posameznih frakcij v za njih namenjene posode. Tako se nekatere polnijo hitreje, kot bi se smele, bodisi da se meče vanje odpadke, ki spadajo v drugo posodo, bodisi da občani ne zmanjšajo prostornine odpadka na najmanjšo možno mero. Ncstisnjcna velika kartonska škatla zlahka napolni vsaj pol posode! Še beseda dve o kompostiranju. Okrog 30 prostor-ninskih odstotkov odpadkov iz gospodinjstev je primernih za kompostiranje. Njihova specifična teža pa je 2x večja od one, ki jo imajo ostanki odpadkov. Če bi občani dosledno ločeno odlagali odpadke, bi bili stroški odlagališča manjši, pa tudi problem občinskega odlagališča bi bil kasneje aktualen. Na občinskem Sekretariatu za okolje razmišljajo o tem, da bi vsaka individualna gradnja brezplačno ali za majhno odškodnino prejela kompostnik z navodili za kompostiranje, biološke odpadke pa bi občani odlagali v rjave posode le pri blokovni gradnji, kjer ni možnosti kompostiranja. Še nekaj o ceni, potrjeni avgusta lani, ki znaša trenutno 149 SIT na mesec na osebo. Izvršnemu svetu smo predlagali dvig za 12,7%, torej za 19 tolarjev. Menili smo, pa tudi slabi poslovni rezultati nas na to opozarjajo, da smo v skoraj letu dni po zadnji spremembi cene, ko so se vsi naši stroški (gorivo, elektrika, rezervni deli, tuje storitve, PTT, mesečni obroki za naša posojila, odlagališče,...), ki jih povzroča tudi več kot dvakratno povečanje števila odvozov, dvignili za občutno več, kot je gornjih 12,7%, upravičeni tudi sami vsaj do preživetja. To je kamniški Izvršni svet razumel in nam odobril novo ceno, vendar z dodatkom, da moramo pridobiti soglasje Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj. To je našo vlogo pavšalno zavrnilo, zato smo poskusili še enkrat, vendar le z delnim uspehom (odobreno je le 4% povečanje). Resno bomo morali razmisliti o občutnem krčenju obsega naših storitev. V najslabši varianti je to lahko navadno zbiranje odpadkov v skupne posode, ki jih bomo odvažali na deponijo. Ali je to tisto, kar si želimo, res pa bomo privarčevali manj kot za polovico skodelice kave na mesec. Na račun te kave naši dediči ne bodo materialno bogatejši, ampak obratno, ker bodo stroški za sanacijo okolja, ki jih ga bomo zapustili, zelo, zelo, narasli. Vsem dobronamernim kritikam bomo vedno radi prisluhnili in z vašim sodelovanjem poskusili odpraviti pomanjkljivosti v vaše in naše zadovoljstvo. Pri tem vas še enkrat prosimo za malo samodiscipline. Včasih je potrebno narediti le nekaj korakov in odvreči odpadke v pravo posodo, kjer je prostor zanje. V upanju, da razumete našo dobronamernost, vas lepo pozdravljam! SERGEJ LAURENČIĆ Vprašanje KRS Kamnik Pred nekaj meseci je bila v Kamniškem občanu objavljena anketa »Programi v KRS Kamnik«. Rezultati te ankete so bili objavljeni v oddaji Torkova vroča linija na CATV impulzu. Najbolj želeni kanal naj bi bil kodiran SKY ONE. Dobro vem, da pri nas Skvjevih programov ni možno gledati, vendar smo še pred kratkim v KRS Kamnik spremljali oba Skvjeva filmska programa, ki pa sta trenutno nedostopna, dokler ne dobijo novih kodnih kartic. Opazila sem, da je vključen nov filmski program FILMNET. Ko bo zopet mogoče spremljati Skvjcvc kanale, bomo imeli na voljo kar tri kanale z enakimi filmi in nobenega razvedrilnega. Zato bi prosila gospoda Burjo za odgovor na vprašanje, če lahko pridobite še eno kartico za SKY ONE ali pa če bi imeli FILMNET in enega od filmskih (SKY) programov in kvaliteten razvedrilni SKY ONE. JOŽICA L. Vozni red in karte za vlak Na vsakem koraku slišimo, da živimo v svetu, kjer imata dobra komunikacija in hitra ter zanesljiva informacija izreden strateški pomen. To velja tako za gospodarstvo kot za celotno infrastrukturo in še zlasti za promet, ki mora slediti vsem hitrim premikom blaga in ljudi. Ljudje, ki so v Kamniku odgovorni za prometno infrastrukturo, se tega običajno še ne zavedajo. Moderno je govoriti o ponovni renesansi železnice, oprtnih vlakih ipd., praksa pa nas pouči o povsem drugačni resničnosti, kot kaže naslednji primer: V ponedeljek, 11. junija 1994, sem se z avtobusom pripeljala v Kamnik. Pot v Ljubljano sem želala nadaljevati z vlakom. Na avtobusni postaji ni bilo nobenega obvestila o morebitnih železniških povezavah z Ljubljano. Zato sem se odpravila na železniško postajo (pred predorom), kamor sem prispela ob 16.45. Hotela sem se pozanimati, kdaj pelje vlak. Tam je bilo vse zaprto. Nikjer nobenega obvestila, nobenega voznega reda - skratka ničesar. Mimoido- čega sem vprašala, če morebiti ve, kdaj pelje vlak proti Ljubljani in kje je mogoče kupiti karte. Odgovoril mi je, da odpelje vlak ob 17.15, karte pa prodajajo v trafiki pri »Veroniki«. Napotila sem se do trafike, kamor sem prispela ob 16.50. Trafika je bila zaprta, na vratih pa je bil listek: »Zaradi dopustov odprto le do 16.30. Tako malomarno obveščanje bi bilo najbrž povsem normalno nekje v Kazahstanu. Tam bi tudi ne presenetilo, če bi pogrebni zavod objavil npr. takole obvestilo: »Zaradi dopustov zaprto. Blagovolite umreti od 1. septembra dalje«. Za Kamnik, ki se vse bolj trudi za svojo promocijo, je takšna malomarnost, ali bolje, pomanjkanje odgovornosti vsekakor nedopustno. Kamnik je vendarle staro mesto z bogato zgodovino, ki ima turistom kaj pokazati. V zadnjem času s ponosom odkriva svoje velike može. Ali je pismenost v tem času tako zelo popustila, da se zahteva preveč, če se pričakuje, da bi na ustreznih mestih objavili vsaj vozne rede in zagotovili nemoteno prodajo vozovnic? Ali pa so se turistični in prometni delavci odločili, da se bodo posvetili predvsem turistom - skavtom? Mihaela Vdovč Matjaževa 5 Ljubljana Odgovor ogorčenemu sprehajalcu Proti koncu julija je na moj naslov prispela dopisnica s takole vsebino: »Sem upokojenec. Živim v okolici Kamnika. Sporočam vam, da v vsej okolici nisem videl takega plevela na vrtu ob hiši, kot ga imate vi. Povpraševal sem mimoidoče. Vsi so se zgražali. Povedali so mi, da ste mlada in zdrava družina, vendar na žalost brez delovnih navad, kar je razvidno na vašem vrtu in dvorišču. Skrajni čas je, da ukrepate in se lotite dela, sicer vas bo plevel pierastel! Sprehajalec« Dragi upokojenec (upokojenka)! če ste vitalni in imate dobre živce, vam enkrat tedensko z veseljem odstopim službo, študij ob delu, zelo živahne majhne otroke, hišo, gospodinjstvo in vrt. Obljubljam vam, da bom v prostih uricah razmislila o mojih delovnih navadah. Če se s to menjavo ne strinjate, pa se domeniva takole: vsak od naju bo zaenkrat negoval SVOJ vrt in SVOJE delovne navade. Še to: ker se pod dopisnico niste upali podpisati, se tudi meni najbrž ni treba. Moj naslov pa je v uredništvu časopisa. Lastnica vrta Praznovati ali ne? Članek v UTRIPU, ki razglablja o praznovanju občinskega praznika, in tudi razprave na drugih nivojih so me vzpodbudile, da o tem napišem tudi svoje mnenje, ki pa temelji bolj na dejstvih kot pa na legendah. Pisec utemeljuje smiselnost praznovanja s tem, da je namreč na ta dan počila prva partizanska puška na Kamniškem. Še nedavno tega je Slovenija praznovala 22. 7. kot dan vstaje slovenskega naroda. A kaj se je na ta dan v resnici zgodilo? Kot pionirček sem v osnovni šoli slišal premnoge zgodbe o pokanju pušk in sem verjel, da so te puške streljale v okupatorske vojake. Zato je moje razočaranje nemajhno, ko sem »neuradno« izvedel, kakšen dogodek slovenski narod tako slavnostno praznuje. Pod Šmarno goro partizani takrat niso hrabro užgali po četi Nemcev. »Neznani junak« je s strelom v hrbet sestrelil s kolesa žandarja - Slovenca. Mož je napad preživel. Ali je tudi on kasneje praznoval spomin na ta dan, mi ni znano. Mojc razočaranje je bilo morda še toliko večje zato, ker so v zgodbah moje babice na policaje streljali le roko-mavhi in tolovaji. Šele mnogo kasneje mi je postalo jasno, da je bil to začetk krvave revolucije, ki je slovenskemu narodu prinesla še več žrtev in moralnega razkroja kot pa okupacija sama. Če nekdo strelja na soseda zaradi verskih, socialnih ali statusnih razlik, to ni osvobodilni boj. To mora danes biti jasno vsakomur. Še en primer, ki ni v čast osvobodilnemu boju: Ob cesti Vodice-Moste stoji spomenik talcem. Nič ne more opravičiti nemškega zločina. A vendar poglejmo, kaj ga je sprožilo! Tistega dne je »neznani junak« iz gozda streljal na CIVILNI osebni avto. V njem so se peljali trije fantje in dcvetnajstletno dekle. Vsi štirje so bili SLOVENCI. Strel je zadel dekle in jo ubil. Voznik je še danes živ in se z žalostjo spominja tega dogodka. Bi kdo tak dogodek rad slavnostno praznoval? Kaj smo v polpretekli dobi še slavnostno praznovali? Dražgoše! Nemci osvojijo vas, ki so jo partizani nekaj dni branili kljub prošnjam vaščanov, naj se pravočasno umaknejo. Rezultat: vas do tal porušena, ljudje odpeljani, mnogi se niso nikoli vrnili. Proslavlja se še dandanes. Pohorje: zaradi napačne odločitve vodstva pade cel bataljon. Proslave. Pohod 14. divizije na Štajersko: vojaško popolnoma zgrešena akcije, noben politični izgovor ne more opravičiti osemdeset odstotnih zgub. Vsaka organizirana armada bi načrtovalce postavila pred zid. Pri nas proslave. Osvoboditev Ljubljane, ko so Nemci v Kranju, osvoboditev Kranja, ko so Nemci v Tržiču, osvoboditev Tržiča, ko so NEMCI že v Avstriji. Prazniki in proslave. Iz navedenih in še iz mnogih drugih razlogov se mi zdi smiselno dobro pretehtati, kdaj in predvsem kaj bomo v bodoče praznovali rodovi, ki nas je takratna osvoboditev skoraj stala izgube narodnostne identitete in nam, Slovencem, znižala kulturno, moralno in socialno raven. Socialistični internacionalizem je skoraj uničil slovenski sistem vrednot, kar pa danes anarholiberalizcm uspešno nadaljuje. Prav kmalu večini Slovencev ne bo več do nobenega praznovanja! ANTON VIDMAR Kuttura, mika p0 naše Tone Ftičar Dopisnice z razgledom Hrepenenja in želje po srečevanju z lepoto, odkrivanju novega in spoznavanju neznanega od nekdaj vabijo slehernika v vznemirljive svetove vsakršnih iskanj. Kajpak v različnih časih, različnih pogojih, za posameznike različnih posebnostih in načinih odzivnosti ter izraznosti različno: o tem ponekod enostavno ni nikakršne sledi, drugod kot pričevanja ostajajo pomenljiva umetniška dela; nekoga morda takšen iskatcljski nemir vodi v znanost, drugje najde preprosto izpolnitev v življenju, ki navidez nespremenjeno teče naprej, a je vendarle bogatejše za dragocena doživetja, z dodatnimi izkušnjami obogatena spoznanja, na novo vznikla ali utrjena stara prijateljstva... Ja, nadvse raznolike so lahko takšne sledi, in kdo ve, če so - in če sploh kdaj bodo - v vsem razpoznavne. Toda nekaj je gotovo: za njihovo opaznost in prepoznam ni potrebna nobena kričavost, še manj pompozna razvpitost. Prej nasprotno: prepričljivejša in učinkovitejša so intimna sporočila, pa naj gre za preproste sledi okornega rokopisa ali velike umetnine, vznikle iz osebnih doživetij ali z njimi zaznamovane svojske izraznosti avtorjev. Če se - hote, seveda, in z dolžno spoštljivostjo vsakršnemu Parnasu - pozornost ogne umetnostnih višav in se ozre po vsakdanjiku bližjih prozaičnih ravnicah, vseeno ne ostane nepo-tešena. Kajti tudi v založenih predalih, med orumenelimi spomini, denimo, lahko najdeva napotila k spoštljivosti, ki otira prah pozabe s preteklosti in jo približuje novodobni berljivosti. Za Kamničane in okoličane, goste in obiskovalce našega mesta, je potrditev zapisanega mogoče najti do konca letošnjega septembra v razstavišču Veronika, kjer je na ogled razstava Pozdravi iz Kamnika. Več kot tristo starih razglednic — od začetkov uveljavljanja te komunikacijske zvrsti do prvih let po osvoboditvi - predstavlja zasebni zbiratelj Marko Korenčan. Ob zavzeti pomoči peščice Kamničanov s samosvojim iskateljskim nemirom, vztrajno ljubeznijo in požrtvovalno predanostjo javnosti tako posreduje dragocena pričevanja o nekdanjem Kamniku in njegovi preteklosti. Zapisi romarjev in popotnikov, izletnikov in letoviščarjev, pa tudi naključnih obiskovalcev mesta pod Grintavci in njegove okolice v bolj ali manj oddaljenem času, pomenljivo odstirajo dobo, kije ni več, a je vendarle nekje o(b)stala. Na kdo ve kdaj in v kakšnih okoliščinah nastalih koščkih risanega, nato tiskanega in naposled še popisanega papirja se vrste živopisne podobe čislanja lepot stvarstva in človekovih sledi v njem, veselja ob širjenju zemljepisnega in nasploh spoznavnega obzorja, vznesenosti ob doživetju naravnih prelesti, radosti ob spoznanju novih razsežnosti bivanja... Zares: kaj vse nam ponuja v berljivost ta govorica! Sledi na s časom zaznamovanih kartonskih papirjih, skopo omejenih na najnujnejšo mero, pa v celem potrjujejo in izpričujejo hotenje, da je bogastvo lepote, prijetnih doživetij in žlahtnih občutij še vrednejše, če ga je mogoče vsaj kanček podariti tudi drugim. Pa čeprav le s pomočjo pošte, ki osebne dopisnice z razgledom more posredovati najdražjim Ali (kot nam sedaj na omenjeni razstavi) povsem nepoznanim — celo v takšno prihodnost, ki se s preteklostjo komajda še kje spaja. Toda brati je, naposled, mogoče na različne načine. Tudi ko ene vrste rokopis obledi, razgledi ostajajo... Iz Homarjevih motivov: cirkuški vozovi na nekdanjem starem sejmišču v Kamniku (na tem prostoru so kasneje zgradili Alprem). foto: V. MEJAČ Mornarjevi ulični in vedutni motivi Kamnika v Galeriji Majolka Kamniški rojak, akademski kipar in likovni pedagog LEON HOMAR (1914-1986) se je pred vojno šolal na Obrtni šoli v Ljubljani pri Francetu Kralju ter na beograjski in zagrebški Akademiji za likovno umetnost. Zaradi vojne je študij končal po osvoboditvi na ALU v Ljubljani pri prof. Zdenku Kalinu. Omenimo tudi njegovo študijsko potovanje v Pariz v petdesetih letih. Po vojni je vrsto let do upokojitve posredoval likovno znanje učencem na kamniški gimnaziji in nato v osnovni šoli. Že ti skopi biografski podatki govore o široko razgledanem likovnem ustvarjalcu, ki zaradi ozkosti razmer in pedagoške angažiranosti nemara ni uresničil vseh svojih ambicij in umetniških potencialov. Homar tudi sicer ni veliko razstavljal, morda zaradi osebne skromnosti, tako da njegov dokaj obširni kiparski, še manj pa slikarski in risarski opus, širši javnosti ni preveč poznan. Glavno Ho-marjevo področje v kiparstvu je bila mala plastika, predvsem ženske figure in akti, pa tudi portret, čeprav ni zanemarjal reliefnega kiparstva, občasno pa je tudi risal in slikal. Leon Matična knjižnica Kamnik Naš otrok ne mara brati Z začetkom šolskega leta se začnejo tudi mnoge stiske šoloobveznih otrok. Ena od teh so tudi težave z branjem. Vsem staršem je jasno, da je branje pomembno za vsestranski otrokov razvoj. Poleg osnovne govorne vzgoje, ki sega že v prva leta otrokovega življenja, je branje najpomembnejše za razvoj komunikacijskih sposobnosti. Pomen komunikacije razkriva jezikovna pragmatika, precej sveža veja v jezikoslovju, ki vsako govorno dejanje opredeljuje kot družbeno dejanje. Zato je spora-zumevalna spretnost še kako nujna, pridobivamo pa si jo tudi z branjem. Poleg tega je branje ena od najzanesljivejših oblik samoučenja in samostojnega poglabljanja splošnega ali drugačnega znanja. Kako ravnati z otrokom, da bo z veseljem odkrival prednosti branja in da ne bo z odporom segal po knjigi? To je sicer kompleksno vprašanje, ki sega tudi na področje šolstva. Vendar pa starši lahko veliko postorijo že, ko je otrok še majhen. Ce se prilagajamo otrokovemu osebnostnemu razvoju in njegovim sposobnostim, mu bomo namenili tudi trenutke s knjigo. Prve knjige so leporcle ali kartonske zapognjenke, z narisanimi predmeti iz neposredne okolice, ki malčka pripravljajo na učenje je- zikovnega sestava materinega jezika. Sledijo slikanice, ki ustrezajo že osnovnemu obvladovanju jezika. Prve slikanice vsebujejo več slikovnega gradiva kot besedila, s postopnim razvojem pa se to razmerje obrne. Ob tem moramo poudariti pomen staršev - z otrokom v naročju si ogledujemo slike, ki jih Ena od bralnih in govornih spodbud so tudi pravljične ure. V Matični knjižnici Kamnik bo ura pravljic enkrat tedensko, vodili pa jih bosta Helena Sterle, vzgojiteljica, in Nuša Pohlin, študentka Pedagoške fakultete. Starši lahko svoje otroke že prijavite v naši knjižnici, da bomo lahko ocenili število bodočih »pravljičarjev« in se temu ustrezno pripravili. razlagamo, odgovarjamo na vprašanja, se pogovarjamo o narisanih situacijah. Otrok še ne sprejema literature - pomembno je spoznavanje jezika in neposreden ter čustven stik s starši. Zato so v tem času zelo primerne tudi ritmične pesmice, ki jih podkrepimo s telesno igro. Ko se po tretjem letu že razvija otrokovo mišljenje, je spet pomemben razvoj jezika, saj je prav ta izvor mišljenja. Otrok svoje inteligence ne more izraziti, če nima orodja - to je poznavanje jezika. Nastopi čas prvih pravljic. Ker pa jim otrok še težko sledi, jih prekinjamo z verzi. Kasneje lahko dalj časa sledi osebam in dogodkom, ki z njim ali njegovo neposredno okolico nimajo neposredne zveze. Pravljična doba naj bi bila za otroka po mnenju psihologov intenzivna zato, ker pravljice v največji možni meri upovedujejo svet tako, kot ga občuti otrok na stopnji intuitivne inteligence. Kaj je lepšega na svetu, kot pravljica za lahko noč? V mnogih družinah pred spanjem berejo pravljice in tako otroku nudijo literarnoestetsko ugodje skupaj s fizičnim ugodjem in čustvenim stikom. Zanimivo pa je v predšolski dobi tudi informacijsko branje, to je prebiranje strokovne literature. Na voljo je ogromno otroških strokovnih knjig, ki so bogato ilustrirane. Zakaj ne bi otroku ponudili v prelistavanje umet-nostno-zgodovinski priročnik, knjigo, opremljeno s fotografijami iz narave, kuharski ali tehniški priročnik, če pokaže za to zanimanje? Važne so slikovne ponazoritve, ki potešijo prvo pragmatično branje in otroško radovednost. Tudi ko se otrok nauči brati, naj starši še vedno sodelujejo pri njegovem branju - lahko pomagajo pri izbiri literature, lahko s pogovorom in spodbudo. Če nam, staršem, uspe združiti prijetno s koristnim na nevsiljiv način, otrok v obdobju adolescence že rad prebira knjige. BREDA PODBREŽNIK VUKMIR Homar je izhajal iz šole solidnega kiparskega realizma, njegovo delo pa se navezuje na sočasne vzore v dosežkih figurativnega kiparstva znanih slovenskih mojstrov v petdesetih letih. Verjetno ni zanemarljiv tudi vpliv francoskega kiparja Aristida Maillola, čigar skulpture je Homar skoraj gotovo študiral na potovanju v Pariz. Slikarsko in risarsko ustvarjanje Leona Homarja je širši javnosti dokaj neznano, zato so njegove na novo odkrite lavirane risbe kamniških vedutnih in uličnih motivov ter bližnje okolice še toliko bolj vabljive in zanimive. Te lavirane risbe z rjavim tušem v tonski obdelavi, v solidnem akademskem realizmu iz okrog leta 1952 imajo še posebno dokumentarno vrednost. Ohranjajo nam delček tistega Kamnika, ki ga danes žal ni več. Marsikatera sta-rožitna arhitektura, ulični pogled ali zanimiva vedutna kompozicija se nam je tako ohranila na teh likovnih stvaritvah. Tako lahko vidimo, kako je nekoč izgledala Šutna, Glavni trg s podrto Skalovo hišo, Trg svobode, podrte hiše v vstopu v Novi trg, Žale, Zaprice, Mali grad ali Prašnikarjev dvorec v Mekinjah. Vidimo lahko Mlinščico v nekdaj znamenitih »kamniških Benetkah« za us-njarno, nekdanje sejmišče na Šutni s cirkuškimi vozovi in šotorom, skladovnice drv v Prešernovi ulici, stare zapornice pri tovarni Titan, nekdanje barake na »Barutani«, poglede na Mali grad, kjer je danes avtobusna postaja, stari gasilski dom, staro poslopje Ete in še bi lahko naštevali. Tako se nam je po zaslugi teh likovnih zabeležk Leona Homarja ohranil zanimiv dokument o marsikateri izginuli arhitekturi in kamniški znamenitosti naše polpreteklosti. DUŠAN LIPOVEC Homarjeve podobe Kamnika v Majolki Uvodna prireditev v letošnje Dneve narodnih noš je bilo odprtje zanimive razstave risb o Kamniku Leona Homarja . Avtorja, ki je bil znan predvsem kot kipar, in njegovo delo je predstavil likovni kritik Dušan Lipovec. V prijetnem okolju na vrtu Galerije Majolka so obiskovalci s Homarjevimi slikami starega Kamnika podo-življali tiste čase tudi prek šaljivih spominov Krištofovega Pepčka in pesmi Antona Medveda, ki jih je predstavila Barbara Božič. Božo Matičič pa je podobo prijetnega večera zaokrožil s starimi slovenskimi melodijami: Bil je res večer o starem Kamniku v sliki, besedi in glasbi, kot je uvodoma dejal Dušan Mesner, lastnik Galerije Majolka. Karaoke na sončni strani Alp Pred nekaj leti je bila beseda karaoke na sončni strani Alp še neznana. Ko smo jo prvič slišali ali videli zapisano, smo jo nekateri, ki se na zabavno glasbo in zabavo sploh malo spoznamo, zamenjali z južnoameriško besedo karioka, to je, kot je zapisano v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, ples v dvočetr-tinskem ali tričetrtinskem taktu ali skladba, na katero se pleše ta ples. Beseda karaoke je prišla k nam z Japonske, kjer so si zabavo, imenovano karaoke, menda izmislili. Zdaj je tu pri nas že dalj časa. Časopisi pišejo, da je preplavila ves zahodni svet. Karaokei je pri nas poimenovana oddaja, s katero nas v soboto zvečer skuša razvedriti slovenska državna televizija (oddajo sicer pripravlja TV Koper-Capodistria), tako zabavo nam ponuja tudi kamniška televizija. V tovrstnih oddajah nastopajo državljani, ki bi radi postali znani širšemu zabavnoglasbenemu občinstvu, pa tudi politiki, ki bi si tako radi pripeli glasove zabave željnih sodržavljanov. Tako so karaoke dobile v Sloveniji veliko pomembnejšo vlogo in nalogo, kot jo imajo na Japonskem. (Ker se bližajo lokalne volitve, lahko pričakujemo, da bodo razen nekaterih državnih strankarskih veljakov nastopili v ,karaokah tudi občinski kandidati za različne funkcije - in prav bi bilo tako, saj bi jih tako spoznal veliko širši krog volilcev, zlasti mlajših.) Karaoke pa niso samo televizijska oddaja. V Tribuni je bil leta 1992 objavljen oglas: »Čakam na prijetno in zabavno osebo za skupne odhode na pijačo, za petje karaoke in zgolj za prijetno preživljanje časa.« Slovenske novice so pred kratkim zapisale: »po slačifantih, karaokah in drugih novostih, ki razveseljujejo slovenske oči in ušesa, prodira v naša zabavišča še ena programska inovacija - ženski wrestling...« V Slovencu pa so nedolgo tega objavili, da si je mogoče kupiti računalniški program Karaoke. Kaj so torej karaoke? Pregledala sem več slovarjev, pa te besede nimajo - kar pomeni, da je res nova. V slovensko-japonskem slovarju Kayoko Yamasaki, ki je izšel leta 1984 v Tokiju pri založbi Daigakusyorin, je nisem znala poiskati, ker ne znam razvozlati japonskih pismenk. Izjema je BBC-jev slovar, kije izšel leta 1992 v Londonu. V njem so zajeti in opisani izrazi, ki so bili uporabljeni v oddajah te informacijske mreže v zadnjih nekaj letih. Karaoke so predstavljene takole: karaoke je oblika zabave iz nekaterih barov in klubov, v katerih ljudje pojejo dobro znane pesmi po vnaprej posneti plošči, sledeč besedam, kot se kažejo na televizijskem ekranu. Beseda karaoke se pri nas pojavlja v zvezah ali sama in ima različne pomene, ki pa seveda izhajajo iz osnovnega, npr.: v zvezi prepevati karaoke pomeni peti pesmi na vnaprej posneto glasbo in na televizijskem ekranu ali kakšnem drugem prikazovalniku hkrati predvajano besedilo, v nastopiti na/v karaokah pa: nastopiti na tekmovanju, prireditvi ali v televizijski oddaji, kjer se poje na tak način. Karaoke je v slovenščini najpogosteje množinski samostalnik ženskega spola. Ta beseda gotovo ne bo nikoli središčni del slovenskega besednega zaklada, verjetno sodi med tiste, ki se bodo le uporabljale le kratek čas. V nekaj letih jo bomo pozabili, ko se bomo naveličali tovrstne zabave (ki pa — mimogrede — ni nič novega, nova so samo tehnična pomagala, ki spremljajo posnemanje znanih pevcev). Zanimivo je, da se je beseda karaoke tako hitro in razmeroma precej uveljavila. K nam ni prišla naravnost iz japonščine. Najbrž smo jo prevzeli iz italijanščine po koprski televiziji ali pa iz angleščine. Karaoke kot poslovenjena japonska beseda ni osamljena. Pridružila se je hondi, kavasakiju, kamikazam, harakiriju, džiudžicu, karate ju, kimonu ipd. Torej: Sajonara na karaokah, in da vas na poti tja ne sreča kak kamikaza, ki si je prav tisti dan omislil harakiri s svojo novo hondo - če pa vas, uporabite prijeme karateja ali džiudžica. MARJETA HUM AR Prijetnemu programu ob odprtju razstave so prisluhnili številni obiskovalci, med njimi tudi naš župan Maks Lavrinc, akademski slikar Dušan Lipovec in slikar Dušan Sterle z družino. Organizator razstave in lastnik galerije Majolka Dušan Mesner med pozdravnim govorom in Božo Matičič. V. MEJAČ Nekaj znamenitosti Kamniških Alp - XVI Slap Orglice (Orličje) Okoli 30 m visok slap Kamniške Bele, nmv 782 m. Udoma dolina Kamniške Bele ima v svojem kotu skrito še eno znamenitost. To je približno 30 metrov visok slap. Izvor imena ni popolnoma jasen. Po nekaterih zapisih naj bi se imenoval Orličje, čeprav je bolj znano in udo- mačeno ime Orglice. Ime Orličje naj bi dobil menda po orlih, ki so včasih domovali v prepadnih stenah, ki obkrožajo Kamniško Belo. Za ime Orglice pa pravijo, da naj bi izviralo od tega, ker takrat, ko je zelo veliko vode, slap šumi Brana - priročen hišni vrh (S) 15. 2. 1981 se je 20-letni Edvard Peternelv iz Domžal skušal s prijateljem nenavezan vzpeti po Šiji na Brano. Že pred časom so ju opozarjali, naj se alpinističnega znanja naučita v alpinistični šoli, vendar se vanjo nista vključila. Dereze sta imela privezane z navadnimi vezalkami za čevlje. Ko sta oba zdrsnila po poledeneli strmini, se nista znala ustaviti s cepinom. Ustavila sta se šele 100 metrov globlje. Prijatelj se je zbudil iz nezavesti. Pomagali so mu zagrebški reševalci, ki so bili po naključju v bližini. Peternel pa je ponovno zdrsnil 120 metrov globoko na severno stran. Ustavil se je v Lijaku nad prepadnim delom stene in podlegel zaradi poškodbe glave. 5. 2. 1983 je 26-letni Ciril Homar, papirničar iz Doba pri Domžalah, alpinist AO Domžale, ki je pogosto hodil sam, čeprav ni bil povsem izurjen, izginil na Brani. Pri vzponu po Bosovi grapi sta mu pomagala dva mimoidoča. Domenili so se, da se vrnejo skupaj, nato pa si je premislil, šel sam na vrh in zdrsnil na poledeneli strmini na severno stran proti Okrešlju. Reševalci so na severnem pobočju najprej našli vrv, pod steno pa tudi mrtvega Homarja. Severno pobočje Brane (toto: H. Mušič) 19. 2. 1983 je 20-letni Luka Levstek, študent in alpinist AO Železničar iz Ljubljane, umrl v plazu v grapi Bobnar v zahodni steni Brane. Po obilnem sneženju je bilo teden dni lepo, a hudo mrzlo in se plazovi še niso sprožili. Tisti dan se je prvič otoplilo. Med dostopom sta s soplezalko gazila sneg, vendar sta po stari plazovini v vznožju napačno sklepala, da se je zadnji sneg že sprožil. Ob 10. uri sta vstopila. V drugi četrtini smeri, kije lažja, sta se razvezala. Ob 12. uri ju je 250 metrov nad vstopom presenetil plaz, ki je Levstka odnesel čez stometrski skok in do dna, pri čemer je utrpel hude poškodbe notranjih organov, razen tega pa ga je meter na debelo zadelala zmrzujoča plazovina in ga je našel šele lavinski pes. 11. 6. 1987 je 28-letni Jonathan Russel-Eberlin iz Nothinghama v Veliki Britaniji zašel s poti z Okrešlja proti Kamniškemu sedlu. Obšel je severno vznožje Brane, zavil proti Kotličem in od tam odšel po poti prek severnega pobočja Brane proti sedlu. Zdrsnil je na snežišču na poti, padel čez stometrski skok in bil na mestu mrtev. Tretji dan so najprej našli njegov nahrbtnik, nato pa še njega. 19. 3. 1988 je 21-letni Peter Bajec, študent teologije, doma iz Ljubljane, odšel s Kamniškega sedla proti vrhu Brane. Med vzponom je zdrsnil na zasneženem in poledenelem severnem pobočju, padel čez steno in drsel vse do prvih dreves in bil zaradi hudih poškodb po vsem telesu takoj mrtev. FRANCE MALEŠIČ (Konec) PRESERJE, VAŠKA POT 8 RADOMLJE TEL. 727 395 — nudimo: — gradbeno lepilo fugirno maso izravnalno maso —ugodne cene — naprodaj v prodajalni: KOČNA - ŽELEZNIM, KAMNIK HOMAR d.o.o., TRGOVINA VERIGA, KAMNIK tako, kot bi nekdo igral na orglice. No, kdor hoče v šumenju tega slapa slišati orglice, mora imeti kar precej domišljije. Voda, ki izvira že pod Srebrnim sedlom, da nato hitro ponikne in se prikaže za nekaj metrov v Uženjakih, naleti pred samim dnom doline na bolj ali manj nepropusten prag, tako da spet pride na dan. Ker je dno doline nižje od tega pragu, voda dolbe svojo strugo v skale. Tako se pomika vedno večja soteska proti izviru. Ker pa kamnina ni povsod enako odporna na delovanje vode, je nastal strm prag, preko katerega v sušnem poletju voda samo polzi. Spomladi, ko se topi sneg, pa je slap lahko kar precej obilen. Če pa naletimo na močan dež med Zeleniškimi Špicami, Planjavo in Vežico, se struga zapolni in takrat je slap prav mogočen. Takrat je v hudourniški strugi lahko toliko vode, da je ne moremo prečkati. Če nas to doleti nepričakovnao, potem moramo iti ves čas po levem (orograf-sko) bregu do ceste. Čeprav v spodnjem delu ni poti, je prehoden. V dežju normalno ne hodimo na izlete. Toda če nas ujame močan naliv, ko se vračamo z ogleda Kamniške jame ali Velba pod Vežico ali pa enostavno sestopamo s Korošice čez Šraj peske, bomo lahko videli nekaj prav lepih in visokih slapov. Vse grape so polne vode in visok slap pada čez Orlovo steno. Tudi v giavni grapi padajo čez skoke močni slapovi. Posebno visok je tisti iz grape, ki prihaja z Uženjakov. V močnem nalivu je slap tudi v Skoku, preko katerega je plezalni prehod, zato je lahko gibanje tam v takih razmerah zelo nevarno. DOSTOP: Od mosta čez Kamniško Belo po označeni poti do razcepa poti, kjer je na tablici napis »Presedljaj 2.15 uri«. Tu po levem kraku poti, ki je spočetka široka, pozneje pa postane ožja in položna (lovska pot). Ko pot ostro zavije proti desni in je tudi skoraj neshojena levo in čez grapo v strugo. Od tam se že vidi slap. Možno je priti tudi pod sam slap, če le ni preveč vode, kar pa zahteva občasno uporabo rok. Od mostu okoli 3/4 ure iz Kamniške Bistrice okoli 1 uro. Poseben vodnik ni nujno potreben, je pa priporočljiv, posebno še, če bi obiskali še druge znamenitosti v dolini Bele (kraj, kjer je bila med vojno partizanska bolnica, votlino pod Rzeni-kom, obok (velb) pod Vežico, Kranjskega dedca in še kaj). B. POLLAK Orglice po krajši poletni nevihti Taborjenje mladih planincev v Kamniški Bistrici Planinsko društvo Slivnica pri Celju in PD Ljubno ob Savinji sta v drugi polovici julija organizirali mladinski tabor v Kamniški Bistrici. Tabora se je udeležilo 44 mladih planincev in planink. Za varno počutje in vodenje je skrbelo 16 vodnikov, za poln želodec pa tudi kuharica. Med taborjenjem so obiskali vrsto tudi zahtevnih gorskih točk v Kamniško-Savinjskih Alpah. Bili so na Kokrškem sedlu, na Grintovcu, na Veliki planini in preko Konja in Presedljaja odšli na Korošico, se povzpeli čez Srebrno sedlo do Planjave in se spustili na Kamniško sedlo. Vse te ture so opravili brez vsakršnih težav. Vodja tabora je bil Matej Užmah, tehnični vodja pa Vinko Tomše, oba iz PD Slovnica. Vzgoja mladih planincev v teh društvih, ki so lahko za vzor drugim, je stalna in prednostna naloga. Vsa dela organizatorji opravijo prostovoljno in v zadovoljstvo vseh. Med bivanjem v Kamniški Bistrici so se planinci-taborniki udeležili še vrste drugih aktivno- sti in se tudi zabavali. Večkrat so odšli na kopanje v Kamnik, saj je bila vročina v teh dneh zelo huda. Podobne akcije pripravijo vsako leto v poletnem in zimskem času. Mlađi planinci-taborniki v Kamniški Bistrici. Predstavniki PD Kamnik, predsednik Slavko Rajh in načelnik prop. odseka Stane S., sta tabor mladih planincev obiskala 29.7. Pogovarjala sta se z organizatorji, izmenjali so si medsebojne izkušnje in ugotovili, da je področje planinstva zelo široka dejavnost, vzgoja mladih pa ima pri tem še posebno pomembno mesto. Urejenost, red in disciplina v taboru sta bila vzorna. Naslednjega dne, 30. 7., so mlade tabornike obiskali njihovi starši. Ob zaključku našega prijetnega obiska smo mladim planincem zaželili še veliko planinskih uspehov in užitkov ob varni hoji po naših in drugih gorskih vrhovih. STANE SIMŠIČ Utrinki iz Nepala (3) >»GREMO PAST!« Tri dni pred našim odhodom iz Kjangdžin Gompe so domačini začeli »goniti živino v planino«. Tam se namreč ljudje preživljajo predvsem s poljedelstvom in živinorejo, turizem je bolj za dopolnilo v jesenskem in spomladanskem času. Mi smo imeli ravno praktične vaje in izpite iz praktičnega dela, ko je mimo prikorakala dolga vrsta jakov, nakov in zopkijev. Prvi je imel velik zvonec in okrašene rogove in ušesa. Na koncu kolo- ne pa je bil pastir z velikim košem na hrbtu in drogom z molilnimi zastavicami v rokah. Sledili so mu še drugi jaki, zopkiji pa tudi ljudje: otroci ženske, moški. Veliko živali, veliko ljudi, veliko molilnih zastavic. Začela se je paša po okoliških planinah. Teh pašnih planin je tam okoli kar precej. Najvišje so malo manj kot 5.000 m visoko. Na njih je običajno iz kamenja zgrajen stan, ki mu pa iz bambusa spleteno streho vsako leto sproti prinesejo iz doline. V zadnjem času se pre- Pastirček žene jake in zopkije v planino. V rokah nosi molilno zastavo. cej uveljavlja tudi politelen, ki je precej bolj nepropusten od bambusa, vendar s svojo modro barvo prav izstopa iz pokrajine. Ves dogodek me je spominjal na gonjenje živine na pašo na Veliko planino, kakršno je bilo v navadi še pred kratkim. V bistvu je to neke vrste praznik in tudi ljudje so se obnašali tako. Še bi se našlo obilo podobnosti in podrobnostih, saj je delo in namen v bistvu enak: prepasti živino čez poletne mesece v gorah. NA PAŠI Pred razmahom turizma se je Kjangdžin Gompa imenovala tudi Kjangdžin Karka, kar pomeni Kjangdžin planina. Na njenih pašnikih so pasli jake, zopkije. To še vedno delajo v poletnih mesecih, ko je monsun in zato ni veliko turistov. Ker je bil naš tečaj ravno v prehodnem obdobju, smo lahko opazovali tudi življenje na poletni planinski paši. Neverjetno je podobno pastirskemu življenju na naši Veliki planini. Seveda so razlike v posameznostih, vendar je bistvo enako. Zjutraj in zvečer pomolzejo živino. To naredijo tako, da se enostavno vsedejo pod krave, ker so te bistveno manjše od naših. Tudi mleka dajejo bistveno manj, Pri eni molži komaj liter do dva, kot kakšna dobra koza. Mleko nato odnesejo v zbiralnico, ki je obenem tudi sirarna. To so jim pred leti naredili Švicarji v okviru njihove tehnične pomoči Nepalu. O kakšni posebni higieni ni mogoče govoriti, saj seske umijejo kar z mlekom, ki ga na-molzejo. Mleko pa pred vlivanjem v skupno posodo precedijo, tako da največja nesnaga ne gre v sir. Nato počasi vstanejo tudi otroci, ki gredo skupaj z mamicami ali tetami ali sestrami, ki so pastirice, po vodo. Ko je zajtrk mimo, ženejo živino na celodnevno pašo. Pri tem jim pomagajo psi. Ti so poglavje zase. V vasi med ljudmi so psi miroljubni in ne naredijo nikomur nič zalega. Toda na paši so pravi čuvarji. In če se le malo preveč približaš živini, te takoj napadejo. Tako so dobro ogrizli neko nizozemsko turistko, ki ni bila pozorna in je prišla preblizu živine. Naša zdravnica ji je zašila rane, ki na srečo niso bile prehude. Psi čuvajo živino tudi ponoči. Domačini pravijo, da se tam okoli potikajo tudi snežni leopardi, ki vsake toliko časa ukradejo kako tele. No, nam ni uspelo videti nobenega. Zato pa imajo psi posebno preventivo. Celo noč lajajo in to neprestano. Vsake tri do štiri sekunde globok hov. In to celo noč. Ko neha eden, nadaljuje drug pes. Tako smo zadnje tri noči prav malo spali, saj je včasih kak pes prišel lajat prav pred šotor. Čez dan je normalnoj »idilično« pastirsko življenje. Živina se pase, čuvajo jo psi, otroci se igrajo ali pomagajo odraslim, ki pa imajo vedno kakšno delo: ali nabirajo kurjavo, čistijo prostore, nabirajo zdravilne rastline in podobno. In zvečer zopet pomolzejo, včasih naženejo živino v ogrado, drugič jo pustijo zunaj. Prinesejo vodo v svoje koče, skuhajo večerjo in se kmalu po tem, ko se zmrači, odpravijo spat, saj ni ne elektrike, ne televizije, ne radija, drugi dan je pa potrebno vstati takoj, ko se zdani. BOJČ Matej Krumpestar tretji na svetovnem prvenstvu Od 23. do 28. avgusta je bilo v Trentu - (Italija) svetovno prvenstvo v lokostrelstvu. Tega tekmovanja se je udeležila tudi slovenska šestčlanska ekipa. Iz Kamnika sta bila člana ekipe Matej Krumpestar in Peter Kopriv-nikar, oba člana lokostrelskega kluba Kamnik. Tekmovanja v olimpijskem slogu do 18. leta starosti se je udeležilo 39 držav oziroma 99 tekmovalcev. Mednarodna konkurenca je bila izredno velika, toda slovenska ekipa se je odlično uvrstila. Med posamezniki, ki so se uvrstili v finalni del, sta bila oba Kamničana. V nadaljevanju je potekalo tekmovanje po sistemu izpadanja. Matej Krumpestar je v medsebojnih srečanjih izločil mnoge znane tekmovalce in se po končnem seštevku uvrstil na odlično tretje mesto in osvojil bronasto kolajno. To je prva medalja za Slovenijo v lokostrelstvu. Prvo in drugo mesto sta zasedla tekmovalca iz Amerike in Koreje, Matej Krumpestar pa je edini Evropejec, ki si je priboril medaljo. Ostali tekmovalci slovenske ekipe so se prav tako dobro uvrstili in dosegli visoka mesta. Dekleti iz slovenske ekipe sta zasedli 7. in 8. mesto. Slovenska ekipa se je uvrstila na 4. mesto. Uvrstitev na 3. mesto na svetovnem prvenstvu pomeni enkratni uspeh, tako za Mateja kakor tudi za Lokostrelski klub Kamnik. Takoj po vrnitvi domov, 29. avgusta, so Lokostrelski klub, Občinska športna zveza in občina Kamnik v prostorih Planinke pripravili sprejem za udeležence tekmovanja in še posebej za bro- nastega Mateja Krumpestarja. Trener Boris Jemec, član Lokostrelskega kluba Kamnik, ki je bil vodja slovenske odprave, je govoril o tekmovanju, pripravah, težavah, zlasti pa o rezultatih, ki so bili doseženi po posameznih tekmovalnih dnevih. Z navdušenjem je orisal izjemen uspeh Mateja, ki še ni dopolnil 17. leta starosti in ki je kljub poškodbi, ki ga že nekaj časa pesti, dosegel enkratni uspeh. Matej živi pri svojh starših na Tunjiški Mlaki in obiskuje 3. letnik srednje elektro šole v Ljubljani. Veliko ljudi, ki so se udeležili sprejema, je pozorno sledilo razlagi in navdušeno pozdravilo Matejev uspeh. To ni le njegov uspeh. Je tudi kamniški in slovenski. Srečanja sta se poleg ostalih udeležila tudi predstavnika občine in Občinske športne zveze Bojan Pollak in Janez Andrejašič. Na tem tekmovanju v Italiji so kamniški tekmovalci dosegli tudi osebne in državne rekorde. Predsednik Lokostrelskega kluba Kamnik Dušan Letnar, ki je kar žarel od navdušenja, nam je v razgovoru povedal, da je Matej četrto leto Član Lokostrelskega kluba ter redno in marljivo trenira. Kamniški lokostrelski klub šteje približno 180 članov, od tega jih je 50 zelo aktivnih. Mnogi od teh bodo v naslednjih letih pokazali še marsikaj zanimivega. Uspeh Mateja in slovenske ekipe je pozdravil tudi predstavnik Lokostrelske zveze Slovenije Franc Marela. Matej je nasmejan spremljal vrvež okrog sebe. Vsakdo od prisotnih mu je želel stisniti roko in mu za doseženi uspeh izreči če- stitke. V ospredju zanimanja sta bila tudi Matejeva starša. Za Kamnik je to velik uspeh, neprecenljiva zmaga, ki pa že istočasno zavezuje za naprej. Po predstavitvi so se vsi še nekaj časa zadržali v prijetni družbi z Matejem ter ga spraševali o zanimivostih. Vsi pa so si bili enotni v oceni, da se je Matej z doseženim rezultatom na svetovnem prvenstvu v lokostrelstvu zapisal z velikimi črkami v zgodovino kamniškega in slovenskega lokostrelskega športa. STANE SIMŠIČ Matej (drugi z desne) v družbi slovenske ekipe in svojih staršev. Elektro trgovina WAN0X, d.o.o. Kamnik Perovo 27 (ob obvoznici) tel.: 813-419 fax:813-395 Po ugodnih cenah: * elektroinštalacijski material * ročno orodje * gospodinjski aparati * bela tehnika * akustika * napeljava elektro inštalacij Obiščite nas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. TENIŠKI TURNIRJI V soboto, 17. septembra, bo na igriščih TK Kamnik TURNIR VODILNIH OBČINE KAMNIK (direktorji, zasebniki, podjetniki) s pričetkom ob 9. uri. Prijave sprejemamo na igriščih do petka, 16. septembra. Organiziran bo srečelov, na voljo pa bo tudi golaž. Vabljeni tudi navijači! * * * V soboto, 24., in nedeljo, 25. septembra, bo izveden zadnji (peti) turnir za pokal KAMNIK 94. Ob tej priložnosti bomo razglasili skupnega zmagovalca in podelili pokal. Vabljeni tekmovalci! TENIS 91 Sandi podprvak v kolesarskem krosu Gorski kolesarji tudi poleti niso počivali. Lezli so po bližnjih hribih in planinah in se pripravljali na naslednja tekmovanja. Že julija je bilo v Mariboru tretje državno prvenstvo v krosu. Na težki progi z višinsko razliko 190 m so morali člani petkilo-metrski krog prevoziti osemkrat. V izredno vročem vremenu (32 stopinj) in popoldanskem startu ob 14. uri so bili pogoji še toliko težji. Z dovršeno vožnjo, predvsem z odlično razporeditvijo moči se je ponovno izkazal Sandi Srdar. V zadnjem krogu je prehitel dva tekmovalca, tudi bivšega profesionalca s ceste Jureta Pavlica. Zaostal je le za štajerskim super-starom Marjanom Jaukom. Na medaljo z državnega prvenstva je dolgo kazalo tudi med mladinci. Obetavnemu Tadeju Trobevšku se je po prepričljivem vodstvu pokvarilo kolo, zato je razočaran odstopil. Metod Močnik in Jure Kukovič, predvsem zaradi vročine, nista prišla do cilja. Na tretji tekmi slovenskega pokala na Jezerskem je Sandi Sr- rugo Ses za Marjanom Jaukom. Sesti je na cilj pripeljal Metod Močnik, dobil pa je točke za 4. mesto, saj sta pred njim prispela v cilj dva ukrajinska reprezentanta. Jure Kukovič je zasedel 10. mesto oziroma 8. v pokalu. Tadej je bil med mladinci tretji. Tadej in Metod sta se udeležila tudi mednarodne kros dirke v Trbižu z zaključnim vzponom na Jeras - državni prvak V naslednjih nekaj vrsticah vam bom predstavila letošnjega državnega prvaka v tenisu za mlajše veterane od 35 do 45 let. Tekmuje za TK Kamnik. Tekmovanje je bilo konec avgusta v Ljubljani. Za osvojeni naslov je prejel lep pokal in praktične nagrade pokrovitelja Tehnocema. Povedal mi je, da je vrsto let aktivno tekmoval za Teniški klub Kamnik. Sedaj že nekaj let tekmuje na rekreativnih turnirjih za pokal Kim-Dncvnik in to z uspehom (za sedaj vodi na lestvici). Pogovarjala sva se ob teniških igriščih, kar je razumljivo, saj je Tone oskrbnik in gospodar igrišč v Kamniku. Poklicno se ukvarja z izgradnjo, opremo igrišč ter poučevanjem tenisa že nekaj let. YVN TRGOVINA 1 I KAMNIK ŽENSKO PERILO ŠUTNA16 MOŠKO PERILO SAMOSTANSKA 24 Kotiček v črnem - črno spodnje perilo - črne bluze - črne rute in kravate - črne ogrlice in uhani - črni puloverji - črne pajkice in mikice - črne nogavice in žabe Vse tudi za močnejše postave. Nakup tudi z odloženim plačilom! ALP^r Spor t ŠPORTNA TRGOVINA SERVIS ŠPORTNE OPREME Perovo 27, Kamnik (ob kamniški obvoznici) tel.:812-936 Nudimo vam športno opremo in konfekcijo znanih proizvajalcev * Ugodna ponudba gorskih, koles Scott, Kooger Booger, Schwinn! romarske Višarje 1770 m visoko. Začetnih 20 km so vozili okoli Trbiža, za konec pa so se dvignili za približno 950 m. Na Višarje je prvi pripeljal Jauk, Metod Močnik je priromal kot 6., Tadej Tro-bevšek je pripeljal kot 3. mladinec in kot 11. v absolutni konkurenci 150 nastopajočih kolesarjev iz treh sosednjih držav. Najboljši se želijo preskusiti tudi na največjih evropskih in svetovnih tekmovanjih. Na letošnje evropsko prvenstvo v MTB sta odpotovala mladi Tadej Trobevšek in Sandi Srdar. TOMO URŠIČ »Njegova« igrišča so zgrajena ali opremljena od Slovenj Gradca do Kopra in še dlje. Na vprašanje, kaj si želi, je povedal, da bo zadovoljen, če bo vse tako, kot je zdaj (družina, poklic in tekmovanja). Zelo ga motijo nemogoči pogoji za delo in obstoj kluba. Klub nima garderob in sanitarij, kar je sramota za klub in Kamnik. V takih pogojih je nemogoče vzgajati tekmovalce in prirejati tekmovanja. Rezultati tekmovanja za državno prvenstvo: polfinale: Jeras T. : Vengust R. 6/1, 6/3, Podgornik B. : Ma-lešič J. 6/4, 6/7, finale: Jeras T. : Podgornik B. 6/0, 6/1 NATAŠA novinarski krožek Sandi Srdar med treningom. Kamniški turnir trojk v celoti uspel Kamniški odbojkarski klub in Tenis bar sta organizirala že 28. tradicionalni turnir trojk na pesku v odbojki. Turnir je uspel na vseh področjih, o moči tega turnirja pa pove tudi dejstvo, da se je letos prijavilo kar 26 ekip iz vse Slovenije, mnogi igralci pa so se odpovedali tudi turnirju na mivki v Murski Soboti. Tudi za lepe nagrade je bilo poskrbljeno, saj je prvo mesto prineslo kar 40.000 SIT, drugo 20.000 SIT in tretje 10.000 SIT, poleg tega pa je prvih osem ekip dobilo še blagovne nagrade. Turnir je potekal skozi cel dan in zmagovalca turnirja smo dobili šele zvečer. Za najboljšega igralca turnirja je bil proglašen Matej Škorjanc (Abing). V polfinale so se uvrstile ekipe Abinga, Pike Tad, Opankarjev in Bebado be-bes. Na veselje vseh Kamniča-nov, ki so se v velikem številu udeležili tega turnirja, pa sta se obe kamniški ekipi uvrstili v finale. V boju za tretje mesto so se nato pomerili igralci Bebado be-besa in Opankarjev. Slednji so bili boljši in zanesljivo zmagali. V finalu pa so gledalci lahko uživali v igri najboljših trojk v Sloveniji, saj se je boj odvijal prav za vsako žogo. Na koncu je bila najboljša ekipa Abinga, kije zmagala z 2:0. Pa poglejmo vrstni red: 1. Abing Domžale v postavi Škorjanc, Koprivec in Jenčič 2. Pika Tad v postavi Novak, Hribar, Obolnar in Habjan 3. Opankarji v postavi Hafner, Rozman in Marinček 4. Bebado bebes v postavi Ribič, Prevorčnik, Balkovec in Štele 5. Trgovina pri Šnablu v postavi mladinskih reprezentantov Šnabla, Šrhuca, Pleska in Orla CICO I. Balinarski turnir na Duplici Virtus boljši od Balinčka! V okviru občinskega praznika občine Kamnik je balinarski klub VIRTUS, ki nastopa v drugi državni ligi, organiziral vsoboto, 13. avgusta 1994, močan turnir »četverk« z nagradnim skladom 35000 SIT. Med osmimi prijavljenimi ekipami seje pojavila tudi ekipa BALINČKA, ki se poteguje za naslov državnega prvaka. Ta ekipa je nastopila skoraj v popolni postavi, manjkal je le Križaj. Domači gledalci, ki jih ni bilo malo, so tako imeli priložnost videti na delu svetovnega mladinskega prvaka Gregorja Severja, potem Kobala in oba Letnikovska, Davida in Samota. Da je VIRTUS na domačem igrišču na Duplici težko premagljiv, se je prepričala tudi ta močna ekipa iz Ljubljane, saj je v polfinalnem obračunu s prvo ekipo Virtusa izgubila 7:8. Virtus je nastopil v postavi Rutar, Bedič, Rak in Golob. Ta polfinalni obračun je bil v bistvu »finale pred finalom«. Gledalce sta navdušila z natančnimi izbijanji oba Gregorja, GOLOB in SEVER. Srečanje se je v rednem delu končalo neodločeno 7:7. S tem je bilo določeno dodatno bližanje, v katerem je bil domači igralec RUTAR preciznejši od Ljubljančana KOBALA. Finalno srečanje pa je bilo le formalnost, saj je ekipa Virtusa premagala svojo drugo ekipo z rezultatom 9:1. Za tretje mesto pa je ekipa Balinčka z lahkoto premagala ekipo Zadvora iz Ljubljane z rezultatom 10:1. Na koncu lahko za zelo dobro organizacijo turnirja pohvalimo amaterske delavce BK Virtus na čelu s predsednikom Marjanom Golobom in vodjem turnirja Marjanom Preiov-škom. LADO VAVPETIČ Tei/fax: (06I) 831-167 Tudi to se je zgodilo julija in avgusta V juliju in avgustu so se poročili: - HRIBAR Mirko, mesar iz Podgorja in ŽEBOVEC Mojca, šivilja iz Rudnika pri Radomljah - DEVETAK Marjan, kontrolor iz Vrhpolja pri Kamniku, in BABUDER Nevenka, med. sestra iz Ljubljane, - KLUN Jože, orodjar iz Buča, in ŽELEZNIK Andrejka, delavka iz Češnjic v Tuhinju - MLAKAR Matjaž, elektrikar z Županjih Njiv, in URŠIČ Tatjana, varilka vrečk z Županjih Njiv - MEŽNAR Igor, ključavničar iz Pake pri Velenju, in ČASAR Nada, krznarka iz Volčjega Potoka - KOŽELJ Janez, strojnik iz Zg. Stranj, in GALJOT Tatjana, šivlja iz Podgorja - BRAJER Bogomir, elektrovzdrževalec iz Ljubljane, in KUR-CINAK Edita, delavka iz Ljubljane - ROMŠAK Jožef, rudarski tehnik iz Godiča, in BAJDE Darja, patronirka iz Godiča - MOČNIK Stanko, elektromehanik iz Buča, in SUŠNIK Mojca, delavka iz Kališ V juliju in avgustu so umrli - BRIŠKI Matija, upokojenec iz Kamnika, Kamn. zasav. odreda 7, star 91 let - PLAHUTNIK Anton, upokojenec z Zduše, št. 3, star 60 let - RAK Franc, upokojenec z Vrhpolja pri Kamniku 237, star 80 let - TREBUŠAK Jernej, kmet iz Raven pri Šmartnem, št. 4, star 56 let - RAMOVŠ Filip, upokojenec iz Šmarce, Spodnji log 10, star 81 let - ŠPENKO Ivana, upokojenka iz Komende, Zajčeva cesta št. 6, stara 70 let - GRZINČIČ Oskar, upokojenec iz Kamnika, Na produ št., 7, star 86 let - ČEBULI Fračiška, druž. upokojenka iz Suhadola 3, stara 73 let - PETJE Marija, upokojenka iz Soteske 56, stara 65 let - BERNOT Franc, delavec iz Sp. Palovč 19, star 50 let - SLAPAR Jelka, iz Podhruške 4/a, stara 29 let - ZUPAN Antonija, iz Laškega, stara 96 let, druž. upokojenka - ZIDAN Marija, km. upokojenka iz Ljubljane, Litijska cesta 100, stara 88 let - SLAPNIK Ivana, km. upokojenka iz Šmartnega v Tuhinju 32, stara 80 let - BERNIK Jernej, os. upokojenec iz Šmarce, Kolenčeva pot 1, star 91 let - BURKELJCA Marija, druž. upokojenka iz Cirkus v Tuhinju 6, stara 68 let - OBLAK Angela, druž. upokojenka iz Kamnika, Jurčičeva 19, stara 88 let - LETNAR Terezija, druž. upokojenka s Klanca 4, stara 88 let - LIPOVŠEK Peter, delavec iz Praporč v Tuhinju, star 23 let - OCVIRK Jožefa, upokojenka iz Kamnika, Ljubljanska cesta 39, stara 87 let - MAROLT Frančiška, upokojenka s Križa 48, stara 81 let - STEKLASA Mihaela, upokojenka iz Kamnika, Parmova 15, stara 92 let - STANOVNIK Marija, upokojenka iz Vnanjih Goric, Podpeška 139j stara 85 let - ŽELEZNIKAR Jože, upokojenec s Tunjiške Mlake 26/A, star 59 let - GOLOB Štefanija, upokojenka iz Godiča 37, stara 70 let - BREZNIK Jožefa, upokojenka iz Kamnika, Bakovnik 5, stara 81 let - KRIŽNIK Marija, gospodinja iz Zg. Motnika 14, stara 74 let j= zavarovalnica triglav d.d. Območna enota Ljubljana Poslovna enota Doir.Iale-Kamnik PREDSTAVNIŠTVO KAMNIK Maistrova 18 tel.: 817-056, 817-110, 831-261 fax: 831-261 Sklepamo vse vrste zavarovanj Vsem zavarovancem in drugim občanom se priporočamo za sodelovanje. Delovni čas: ponedeljek 7.30-15.00 torek, četrtek 7.30-14.30 sreda 7.30-17.00 petek 7.30-13.00 Za vas se bomo potrudili, da boste z našimi uslugami res zadovoljni! 3. 7. Na PP je bilo sporočeno, da je v lokal Rondo v Kamniku vlomil neznani storilec. Odvzel je štiri steklenice raznih viskijev. Zgodila se je prometna nesreča na lokalni cesti Črnivec-Kranjski Rak. J.Z., kije iz smeri Kranjskega Raka vozil proti Črnivcu, je v naselju Kališe v ostrem nepreglednem ovinku močno zavil, ker je pred seboj opazil vozilo. Zaradi zaviranja ga je zaneslo izven vozišča na strm travnik, kjer se je večkrat obrnil in obtičal 22 metrov pod cesto. Voznik in sopotnik, ki sta bila poškodovana, sta bila odpeljana v UKC. 6.7. Zopet je bilo vlomljeno v bife Rondo; neznani storilec je odnesel 7 litrov raznih žganih pijač. Z Groharjeve ulice je bil ukraden osebni avtomobil UNIS GOLF temnozelene kovinske barve z registrsko oznako LJ 71-32C. 11. 7. Na regionalni cesti Kam-nik-Stahovica se je v Zgornjih Stranjah zgodila prometna nesreča. Voznik tovornega vozila je vozil preblizu desnega roba vozišča, zato je s sprednjim delom trčil v zadnji del kolesa. Pri tem je kolesarja vrglo na vetrobransko steklo, nato pa na vozišče, zato se je huje telesno poškodoval. Z. M. je bil odpeljan v UKC, vendar je kasneje zaradi poškodb umrl. 14. 7. Vlomljeno je bilo v barako teniškega društva Virtus. Storilec je močno brcnil v vrata in jih poškodoval. Odnesel je lučke (sladoled) in telefon. Vlomljeno je bilo v optiko v Kamniku, zmanjkalo pa je več predmetov. Primer so raziskovali kriminalisti UNZ Ljubljana. 15.7. Vlomljeno je bilo v trgovino Alp šport na Perovem. Storilec je odnesel več parov superg in planinskih čevljev. 17. 7. Pod Korškim sedlom je prišlo do gorske nesreče, v kateri je bila ena oseba telesno poškodovana. Reševalci so s helikopterjem letalske enote policije odleteli na kraj dogodka in poškodovanca prepeljali v UKC. Ugotovljeno je bilo, da se je P. R. vračal s Sedla proti gozdni meji, kjer se je spotaknil in padel po melišču ter se pri tem huje poškodoval. 18. 7. Vlomljeno je bilo v zlatarno tako, da je vlomilec razbil izložbeno steklo. Storilec je iz vitrine odnesel več poročnih prstanov in ogrlic. 25.7. V zlatarni v Kamniku je prišlo do eksplozije. Delavci kriminalistične službe UNZ Ljubljana so ugotovili, da je eksplodirala plinska bomba. Poškodovana je bila tudi neka občanka, ki so jo nato odpeljali v UKC. 1. 8. Na regionalni cesti Spodnji Brnik-Moste se je pri naselju Na-sovče zgodila prometna nesreča, ki jo je povzročil tujec H. H., ki začasno stanuje v Kranju. S kraja dejanja je pobegnil. V nesreči je bila ena oseba telesno poškodovana. Po zbranih obvestilih so povzročitelja izsledili. Policisti so ga ovadili javnemu tožilstvu. 2. 8. Občan je na PP prinesel ročno bombo iz II. svetovne vojne, ki jo je našel »pri pospravljanju štale«. Eksplozivno telo je prevzel pirotehnik, ki je poskrbel za njeno uničenje. 5. 8. V Ljubljanski banki Kamnik so našli ponarejen bankovec za 100 DEM, ki naj bi po prvih podatkih izviral z Madžarske. 6. 8. Vlomljeno je bilo v vikend v Lipljah. Neznani storilec je razbil okensko steklo, odnesel pa hrano in pijačo. 7. 8. V Straži je bilo vlomljeno v osebni avtomobil. Storilec je raz- bil okno, odmontiral avtoradio s kasetofonom in zvočnike, prilastil pa si je še orodje in nožno tlačilko. 8. 8. Policisti so prijeli državljana BiH Č.S., za katerega je bilo ugotovljeno, da je ilegalno vstopil v RS. Predlagan je bil v postopek sodniku za prekrške. V dogovoru s hrvaškimi organi varnosti se je vrnil nazaj v Hrvaško. 10. 8. Na kamniški obvoznici se je zgodila prometna nesreča, v kateri je S. S. zaradi neprimerne hitrosti trčil v zadnje kolo kolesarja, ki ja zato padel po vozišču in se pri tem poškodoval. Zoper voznika sledi predlog sodniku za prekrške. 15. 8. Pripetila se je prometna nesreča s pobegom. G. D., ki je vozil tovorno vozilo s priklopnikom, je na ulici Jakoba Alešovca poškodoval dve vrtni ograji in odpeljal naprej. Policisti so voznika izsledili. Sledi predlog sodniku za prekrške. V semaforiziranem križišču v Šmarci se je pripetila prometna nezgoda. Ko semafor ni delal, je M. T. izsilila prednost P. J., ki je v nesreči dobil hude telesne poškodbe in bil zato odpeljan v UKC. Zoper M. T. sledi kazenska ovadba. 17. 8. V naselju Podjelša so zalotili M. I. in S. B. pri tatvini koruze. Potrgala sta 69 storžev in jih spravljala v svoje vozilo. Koruza je bila vrnjena lastniku, zoper storilce pa sledi kazenska ovadba. 20.8. PP je bila obveščena, da se s sprehoda po Tunjicah ni vrnil 90-letni Ž. P. Organizirana je bila iskalna akcija z domačini. Končala se je uspešno, saj je bil občan okoli 21. ure najden v naselju Vrhovlje. Občanu je namreč na gozdni poti spodrsnilo in je padel pod pot, kjer se ni mogel pobrati. 22. 8. Nekdo je vlomil v kočo na Veliki planini. V notranjost je prišel skozi okno, vzel nekaj mizarskega orodja in zapustil kraj dejanja. 23. 8. V križišču v Šmarci se je zgodila prometna nesreča. Ponovno ni delal semafor. H.C. je izsilil prednost vozniku N.I, kar pa se je k sreči končalo le z materialno škodo. Sledi predlog zoper H. C. 26. 8. Vlomljeno je bilo v avto pod žičnico na Veliko planino. Storilec je razbil steklo in odnesel avtoradio in zvočnike. Trije veslači so se s čolnom prevrnili v bližini Predoslja in obtičali na bregu struge. Zaradi neprehodnega terena niso mogli iz kanjona. Od tam so jih rešili gorski reševalci in gasilci. Zaradi pogostih okvar semaforja v Šmarci oz. neažurnega odpravljanja napak na njem (v enem primeru napaka ni bila odpravljena tudi po več dneh) bodo policisti o tem obvestili tožilstvo. Kamnik je skupaj z delavci Urada kriminalistične službe UNZ Ljubljana raziskala več kaznivih dejanj, ki so bila storjena na območju Kamnika od lanskega poletja do danes in ki jih je izvršila skupina mladoletnikov. Z zbiranjem obvestil in operativnim delom je bilo ugotovljeno, da so mladoletniki izvršili več velikih tatvin (npr. v trgovino Cica, v skladišče ZD Kamnik, ZUIM, osebna in tovorna vozila itd.) ter da so z noži prerezovali oz. predirali pnevmatike parkiranih osebnih avtomobilov in sicer pretežno ob večjih prireditvah v OŠ Frana Albrehta in Šolskem centru Rudolfa Maistra. Utemeljeno osumljenim mladoletnikom je bil zasežen večji del odtujenih predmetov, ki jih sedaj vračajo oškodovanim lastnikom. DGV •U A Mm i j ^^^^^^ Ugodno: JL t# K A (original) I Del. čas: od 9. do 12. in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. Kamniška cesta 12, Preserje tel.: 721-413 (nasproti železniške postaje Jarše). Gorski kronometer »Šmartno-Rakitovec 94« Kolesarsko društvo KIK Kamnik je pripravilo v soboto, 20, avgusta, gorski kolesarski kronometer »Šmartno-Rakitovec '94«. To tekmovanje je.bilo letos že drugič in naj bi postalo tradicionalno. Start proge, ki je dolga okoli 7 kilometrov, je bil v Šmartnem v Tuhinjski dolini. Do cilja na Rakitovcu so morali tekmovalci premagati 390 metrov nadmorske višine z maksimalnim naklonom 14 odstotkov, povprečni naklon pa je bil 10 do-stotkov, kar priča o precejšnji zahtevnosti tekmovanja. Dve uri pred pričetkom tekmovanja so se na prijavnem mestu že začeli zbirati tekmovalci, ki so ob prijavi dobili lične spominske majice. Tekmovanje je veljalo tudi za državno prvenstvo rekreativcev, veteranov in žensk in je tudi v koledarju prireditev Kolesarske zveze Slovenije. Točno ob 16. uri pa se je začelo zares in 120 tekmovalcev, kolikor jih je bilo na startni listi, se je pognalo po progi. Sončno vreme, ki je bilo zelo naklonjeno organizatorjem, pa je delalo mnogo preglavic marsikomu od tekmovalcev, ki so se tako borili proti vročini in hudemu vzponu po strmi cesti. Tekmovalci so se s cilja odpravljali v enominutnem presledku in AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel: 831-383 Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. najboljši so bili že po 18 minutah na cilju na Rakitovcu (900 mm). Najhitrejši čas kronometra je dosegel Sašo Juraja (KK Janez Peternel) z rezultatom 18.31, za kar je bil nagrajen s posebno nagrado. Dobil je barvni televizor. Med ženskami je bila najhitrejša Vida Uršič (Pro-loco Scott) in je poleg pokala, medalje in bogatega šopka dobila tudi zlate uhane. Prav tako so bili nagrajeni vsi najboljši tekmovalci z bogatimi praktičnimi nagradami. Najboljši trije pa so v vsaki kategoriji dobili pokale in medalje. - 'rEKREATIVCI A: Sašo Juraja KK Janez Peternel 18.31, 2. Rok Černe Stop Tim 18.35, 3. Simon Premože Dol 18.36 - REKRE-ATIVCI B: 1. Darko Baje KK Sivi Čavan 19.30,2. Iztok Boc 19.35, 3. Martin Kemperle Zlatarstvo Banič 20.12 - ŽENSKE A: 1. Jerneja Kušar TK Ljubljana 32.48, 2. Špela Susman TK Ljubljana 35.32 - ŽENSKE B: 1. Vida Uršič Pro-loco Scott 23.34, 2. Terezija Beč KS Podutik, 46.25 - VETERANI A: 1. Jože Lindič KK Kamnik 20.08, 2. Ilija Mištrafovič Picerija Mlin 20.26, 3. Silvo Zajec KD Uni 21.04 - VETERANI B: 1. Milan Frelih KK Janez Peternelj 22.06, 2. Vili Oslaj Vrhovci 22.35, 3. Franc Zajec Hrast Dob 22.36 - VETERANI C: 1. Franc Mikuž Optimizem Postojna 21.56, 2. Vlado Škuf-ca KK Bled 23.23, 3. Branko Dež-man Adriatik 23.41 - VETERANI D: 1. Marko Rejec Kokrica 23.44, 2. Vinko Novak Kokrica 24.26, 3. Milan Bahar ŠD Šentvid 25.00 - VETERANI E: 1. Branko Ser-šen ŠD Stahovica 24.58, 2. Slavko Črnjač Rog Franek 26.18, 3. Vladimir Makuv Rog Franek 27.42. Kolesarsko društvo KIK Kamnik se zahvaljuje vsem sponzorjem, ki so pomagali pri izvedbi tekmovanja, in tekmovalcem, ki so se v velikem številu udeležili tekmovanja. Zahvala gre tudi merilcem, redarjem in ostalim sodelujočim. Za KD KIK Kamnik JOŽE Kl I MiX POLIGLOT Ljubljanska 110, 61230 Domžale PODJETJE ZA IZOBRAŽEVANJE TEČAJ! TUJIH JEZIKOV - ANGLEŠČINA - NEMŠČINA - ITALIJANŠČINA ZA OTROKE IN ODRASLE. Informacije 723-089, od 9.-17. ure. aaaa VOLANSERVIS — Slomškova 8, Mengeš tel.: 739-282, 737-755 avtoservis, trgovina z rezervnimi deli pooblaščeni prodajalec rezervnih delov FIAT LANCIA, karoserijski deli po naročilu za vse tipe vozil eifO olja ELF potrošni deli za japonska vozila po naročilu Delovni čas: vsak dan od 8. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. liTTle ENGLAND CLUB Medvedova 6, Kamnik jezikovni tečaji tel. 832-865, 1408-216 vabi MALČKE, ŠOLARJE IN ODRASLE v naslednje jezikovne tečaje: ZAČETNE IN NADALJEVALNE (ang., ital, nemšč.) OSVEŽITVENE (ang, nemšč.) KONVERZACIJSKE (ang., nemšč.) POSLOVNI JEZIK (ang, nemšč.) Vpis in informacije po telefonu 832-865,1408-216. AVTOŠOLA EKOLE d.o.o. Medvedova 10, Kamnik tel. 817-228 Cenjene kandidate obveščamo, da se je naša avtošola preselila s Kidričeve na Medvedovo ulico 10. Brezplačni tečaj CPP se prične v ponedeljek, 19. septembra, ob 19. uri. Oglasite se v ponedeljek, torek in petek od 9. do 12. ure, v sredo in četrtek od 15. do 18. ure. KAR NAJHITREJE DO VOZNIŠKEGA IZPITA! d.o.o. Trg svobode 6, Kamnik (v prostorih AMD Kamnik) TeL 8113 42,81 71 34,81 71 44 - TELEFONSKI APARATI - TELEFONSKE HIŠNE CENTRALE - TELEFAXI - SIGNALNE VARNOSTNE NAPRAVE Delovni čas: vsak dan, razen sobote, od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. Se priporočamo! gorenje Kamnik, Usnjarska 9, tel: 817-203 POOBLAŠČENA PRODAJALNA VELIKA IZBIRA: - pralni in sušilni stroji - pomivalni stroji - hladilniki in štedilniki - hladilne omare in skrinje - TV aparati in glasbeni stolpi - mali gospodinjski aparati velika izbira rezervnih delov Gorenje PLAČILNI POGOJI: - popust za gotovinska plačila - 1+5 obrokov brez obresti - 1+8 obrokov (obresti na 6, 7. in 8. obrok - 9%) - prodaja na zakup (LEASING) na 25 obrokov BREZPLAČNA DOSTAVA Odprto od 9. do 12. in od 14. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. * S' * Izposojevalnica poročnih oblek Trzin, Mengeška 81 tel.: 737-176 Vabimo vas, da si ogledate pestro ponudbo poročnih oblek (tudi za močnejše postave) in dodatkov. Delovni čas: od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure in 15. do 18. ure. jjCesni lšCu6 Plesni Idub LHfe TEN-TEN DOMŽALE teL 712-067,711-497 16.9.BRANDY- pevec skupine DON JUAN (hit ZELENE OČI) 23.9. PRIJAVO KAZALIŠTE 28.9. PROMOCIJA KARAOKE TV VIDEO KASETE - DEJA MUŠIČ - VIP KARAOKE LESTVICA (predvidoma JELINČIČ, PODOBNIK in druge znane osebnosti) - predstavniki slovenske glasbene scene - SNEMANJE ODDAJE ZA TV KOPER IN SLO 1 vas vabi na LIP RADOMLJE TOVARNA SEDEŽNEGA IN JEDILNIŠKEGA POHIŠTVA VELIKO JESENSKO RAZPRODAJO v svoj prodajni salon v Preser je pri Radomljah. Znižanje cen do 40% za stole iz evropskih in ameriških programov. AKCIJA POTEKA OD 17.9.1994 naprej, vsak dan od 7.-19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure DO RAZPRODAJE! KAMNIK Ni nas težko poiskati: KRANJ RADOMLJE DOMŽALE LJUBLJANA Mali oglasi Prodam schidel dimnik, 18 kosov, ugodno. Tel.: 812-622 (zvečer). Dvosobno, komfortno, opremljeno stanovanje, vseljivo takoj ugodno prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 813-301. Oddam garažo na Duplici. Tel.: 815-448. Štedilnik korona, rabljen, ugodno prodam. Tel.: 812-633. Prodam enoinpolsobno stanovanje na Zikovi, 50 m2, IV. nadstr., SVZ lega, opremljena kuhinja, balkon, lep razgled. Tel.: 815-472. Štiričlanska družina išče pomoč v gospodinjstvu. Informacije po tel. 811-196 (po 8. uri zvečer). V Tunjicah sem našla 2 para gumijastih škornjev. Tel.: 832-947. Kvalitetne domače slive, neš-kropljene iz sončne Tuhinjske doline ugodno prodam. Jeras, Veliki hrib 3. CHEMO - KEMOSTIK TRGOVINA »NEVA« Kamnik, Perovo 27, teL 812-873 (ob obvoznici) - ugodna prodaja fasadnega materiala po tovarniških cenah -za gotovinsko plačilo dodatni popust - jupol, belton, beltop, barve, laki, čistila - po ugodnih cenah lepila, avtokozmetika, brusne In pollrne paste, sadotln original - KEMOSTIK KAMNIK Ponovno na zalogi parket In pluta V vašo embalažo točimo mehčalec CHEMO-MAH 86 SIT/ I in CET - CHEMO BLISK 100,10 SIT/I Prodaja na tri čeke brez obresti. POSEBNA UGODNOST: ob plačilu nad 5.000 SIT priznamo 5% popusta (od 15. do 20. septembra) Odprto od 8. do 12. In od 14. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Imamo vse, kar imajo največji! AVTOOPTIKA VULKANIZERSTVO - elektronska meritev in nastavitev podvozja - montaža, centriranje ter popravila in prodaja avto plaščev Sava Exact, Semperit, Fulda, Pirelli in obnovljeni avtoplašči Bandag. Jože Skok, Veselovo nabrežje 16, MENGEŠ, tel./fax: 737-300 Preserje pri Radomljah Kamniška 21 tel.: 727-818 V kolikor imate probleme s - SKOUOZO - nepravilno geometrijo hrbtenice, - BOLEČINAMI V KRIŽU ALI UDIH, - ALERGIJO, - BOLEČINAMI SRCA, - NEPRAVILNO CIRKULACIJO KRVI, - KRČNIMI ŽILAMI ali niste čisto prepričani v svoje zdravstveno stanje, vas vabimo k sodelovanju in ponujamo novo smer zdravljenja smer ALTERNATIVNE MEDICINE Alternativna medicina ne samo zdravi, temveč tudi utrjuje zdravje z ekološko čistimi metodami. Rezultati zdravljenja v celoti potrjujejo našo smer. Informacije in naročila vsak delavnik od 15. ure dalje po tel.: (061) 727-818 Ne pozabite: VAŠE ZDRAVJE JE V NAŠI MOČI! MO-GY, d.o.o., in dr. med. Igor Kuzjakin S414 d.aa trgovina z gradbenim tel.: 061 721-730 materialom 061 712-050 Krakovska 4 b tel/fax: 061 713-260 61230 Domžale Že veste, da je čisto blizu vas trgovina z gradbenim materialom? Ja! SAM! v Domžalah, na Krakovski ulici! Pri nas boste našli opečne izdelke vseh vrst, strešnike Bramac, Bobrovec, dimnike Schiedel, siporex, armaturne mreže, različne betonske izdelke; po posebno ugodnih cenah pa vam ponujamo: - CEMENT Anhovo 450 PC - 511 SIT/vreča - APNO - 394 SIT/ vreča - ugodno SALONIT PLOŠČE 5,5 v, 6 v in 8 v - STYR0P0R po 7.672 SIT/m3 - ZIDAK FASADNI M 300 - 44 SIT/kom Obiščete nas lahko vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. V SAMU NE BOSTE NIKDAR SAMI! AVTOBUSNI PREVOZ Grčar Silvester Matije Blejca 6, teL 814-705 Vsako soboto vas popeljemo v toplice (Atomske, Dolenjske, Čateške, Šmarješke, Moravci, Dobrna, Laško, Topolšica) za 1.000 SIT (vožnja v obe smeri). Odhod ob 7. uri izpred OŠ Duplica. Odhod iz toplic po dogovoru. Informacije dobite po telefonu 814-705. d DELAVSKA UNIVERZA lj-DOMŽALE, d.o.o. Domžale, Kolodvorska 6 RAZPISUJE programe SREDNJIH ŠOL OB DELU: - ekonomska V. st. - strojna V. st. - nadaljevalni program - elektro V. st. - nadaljevalni program - poslovodska V. st. - pogoj: končana trgovska šola - trgovska šola IV. st. - agroživitska - smeri: pek, slaščičar, mesar IV. st. - gostinska šola: kuhar, natakar III. in IV. st. - usposabljanje računovodij (400 ur) ZA USPOSABLJANJE: - tečaj aranžiranja cvetja - tečaj krojenja in šivanja - strojepisni tečaj z osebnim računalnikom JEZIKOVNI TEČAJI: - tečaj slovenščine za Neslovence - tujih jezikov: nemščine, angleščine za odrasle in otroke TEČAJI RAČUNALNIŠTVA za odrasle in otroke AVTO ŠOLA: - tečaj CPP za A in B kategorije, s pričetkom 26. 9. 1994 - tečaj za traktoriste Obiščite nas ali pokličite po telefonu: 711-082 ali 712-278. Ak 'silni glas bi gromu vzel, da razodel bi vsem ljudem, !$:;! kar sem trpel, sam zase vem, nihče nikdar hi ne verjel. ZAHVALA Nenadoma nas jc v komaj 23. letu H življenja zapustil nas dragi sin in brat PETER LEPOVŠEK i/. Praproč 6 v I uliinjski dolini Najiskreneje se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, njegovim in našim sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih dneh pomagali, nas bodrili, izrekli sožalje, našega dragega Petra številno pospremili v njegov mnogo prerani zadnji dom in njegov grob prekrili s cvetjem in svečkami. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljeno zadnje slovo in pevcem za ganljivo petje. Žalujoči: vsi njegovi Avgust 1994 Ljubil si zemljo, ljubil družino in dom, a v tihem poletnem popoldnevu odšel si v večni dom. Nenehno si za nas skrbel, zlato si sree imel. ZAHVALA Nenadoma nas je mnogo prezgodaj, v 59. letu življenja zapustil dragi mož, ali, sin, ata. brat, stric in tast JOŽE ŽELEZNIKAR iz Tunjiške Mlake 26 a Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem ter našim in njegovim nekdanjim sodelavcem za nesebično pomoć v najtežih trenutkih, za izrečeno sožalje. darovano cvetje, svece, za maše, denarno pomoč in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, govornikom za ganljive besede slovesa in pevcem za lepo zapele pesmi. Posebna hvala gasilcem za tako številno spremstvo na njegovi zadnji poli in častno stražo. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Tunjiška Mlaka, avgust 1994 PROIZVODNO, TRGOVSKO PODJETJE ŠLARAFIJA, d. o. o. PRODAJALNA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA Mengeš, Slovenska 28 (poleg Trdinovega hrama) tel.: 737-448 /z lastne proizvodnje vam nudimo: * sedežne garniture od 50.000 SIT dalje * postelje * kavče, opremljene s šlarafija vzmetmi * šlarafija vzmetnice za zdravo spanje Nudimo kompleten servis oblazinjenega pohištva, ki ga izdelamo tudi po vaših željah. Možnost obročnega plačevanja. Obiščite nas od 9. do 13. in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure SERVIS GOSPODINJSKIH STROJEV IN HLADILNIH NAPRAV Žibert Vinko Hudo 5/a,lel.: 727-778 Illp roeivaj numo. sladKo spavaj, lllll v groba ni gorja in ni skrbi A enkrat snidemo se \st, niiil ■vcr.ilaini. nad .:\r;:tl(iini. i-::i::':i8§g|: ^^^^ ■ ZAHVALA Nenadoma nas jc v 70. letu življenja zapustila mami in stara mama ŠTEFKA GOLOB iz Godiča 3/ Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, nekdanjim maminim sodelavcem in prijateljem za izrečeno sožalje. podarjeno cvetje. sveCc, za svele maše Icr številno spremstvo na njeni zadnji poli. Hkrati hvala DO Titan. DO KoCna, mojim sodelavcem iz Tip-topa. pevcem iz Stranj, praporščakom in g. župniku za lepo opravljeno poslovilno mašo in pogrebni obred. Še enkrat iskrena hvala imenovanim in neimenovanim, ki sle mi pomagali v težkih trenutkih. Žalujoča: Beti z družino OodiC. september 1994 Iščemo tvoj glas, pa ga ni in ni, ostane nam le evetje, ki zate cveti, in sveča, ki zate gori ter spomin na lepe dni. ZAHVALA Ob prerani smrti moje drage mamice in stare mame MAJDE VUCENOVIC rojene 1. 5. 1937 v Ljubljani se najiskrcnejc zahvaljujem vsem za darovano cvetje in sveče, izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoči: hčerka Bojana z družino Kamnik, avgust 1994 Ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. ZAHVALA iPli Po hudi bolezni nas jc v komaj 63. letu zapustil naš ljubljeni mož, oče, dedi, brat in stric JANEZ GOSTIČ st. z Vrhpolja 78, Kamnik Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, maše in spremstvo na njegovi zadnji poli. Posebna zahvala sodelavcem podjetja Kočna d.d. Kamnik in PE Salon pohištva, sodelavcem restavracije Stol, dr. Dolenčevi in patronažni službi Zdravstvenega doma. zlasti gospe Vrtačnikovi. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, nevcljskim pevcem za ganljivo petje in g. Zajcu za izvajanje Tišine. Hvala vsem. ki ste ga imeli radi. Žalujoči vsi njegovi September 1994 m a. TRGOVINA - AVTOMATERIAL Podgorska pot 2, Kamnik tel. 811-869 Nudimo vam: - rezervne dele za osebna, tovorna vozila in kmetijsko mehanizacijo UGODNO - alarmne naprave z montažo - pomične strehe (po naročilu) z montažo - vložki za ključavnice jugo, 101, 750 - rozete odbijačev 101 GTL AVTOELEKTRO SERVIS: - montaža radio aparatov - osebni in tovorni program ter kmetijska mehanizacija Vse na enem mestu! JANEZ VRECEK Zgornji Brnik 143 tel. (064) 422-778 Izdelujem in popravljam peči za centralno ogrevanje na trda in tekoča goriva. Izdelujem cisterne za olje, peči na olje in plin. Na zalogi kombinirani bojlerji. Spomin na mamo pokopima nam v sren spi... Umre mama vse prerano, četudi sto let doživi. ZAHVALA V 88. letu starosti nas je zapustila naša draga mama. slara mama. sestra, teta. tašča in prababica JOŽEFA OCVIRK z Duplice Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot. ji darovali sveče in prelepo cvetje, nam pa izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo tudi osebju Doma upokojencev Kamnik za nego v času njene bolezni. Zahvaljujemo sc tudi g. Modicu za poslovilne besede, pevcem Lire za zapete pesmi, izvajalcu Tišine in g. župniku za poslednje slovo. Žalujoči: vsi njeni _Avgust 1994 Dnevi so bili svetlejši ob dobroti tvoji in večna pot Tene pelje v noč. ZAHVALA Vsem, ki ste se s prijazno mislijo poslovili od naše drage mame ANGELE OBLAK iz Kamnika, Jurčičeva 19 ji podarili cvetje in sveče, jo pospremili na njeno zadnjo pot ter nam izrazili sožalje, iskrena hvala. Zahvaljujemo se gospodu župniku za lepo opravljen obred in pevcem za lepe pesmi slovesa. Za skrbno nego smo hvaležni osebju Doma upokojencev v Kamniku. Vsi njeni Kamnik, avgust 1994 ZAHVALA V 71. letu starosti nas je liho zapustila naša draga mama, žena, stara mama, sestra in teta MARIJA PODBEVŠEK rojena REMS Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje. darovano cvetje, sveče in za maše ter spremstvo na njeni zadnji poli. Se posebej hvala duhovnikom in sobratom SDB ter gospodu župniku za lep pogrebni obred in cerkvenemu pevskemu zboru z Vranje Peči. Vsem še enkrat hvala. Ohranimo jo v lepem spominu. Žalujoči: vsi njeni Sp. Pulovće, Smurcu, Ljubljanu, september WM 16 KAMNIŠKI OBČAN 15. SEPTEMBRA 1994 NAPREDEK AKCIJSKE CENE V SEPTEMBRU V NAPREDKOVIH ŽIVILSKIH TRGOVINAH IN DISKONTIH od 12. septembra do prodaje zalog ŽIVILA Posebna moka tip 400, Žito 66,00 Špageti Grande Durum, 500 gr. 78,00 Rastlinsko olje, 11, Zvijezda 170,00 Čokoladni desert sendvič, 500 gr., Kandit 309,00 Napolitanke Hazelnut, 500 gr., uvoz 209,00 Napolitanke Batons nougat, 250 gr., Kraš 172,00 Filter čaj sipek, 60 gr., Droga 87,00 Paradižnikov koncentrat, 200 gr., Droga 90,00 Mortadela Gorica šampion, 5 kg kg 704,00 Salamin kg 1.559,00 Kraški pršut, BK VP kg 3.357,00 Mortadela Gorica šampion, 1 kg kg 767,00 Milanska salama kg 2.010,00 PIJAČE Vino beli Pinot, 1 I, Goriška Brda 181,00 Rum, 1 I, Alko 1.001,00 Sok fructa orange, 50%, 11, BP 115,00 Sok jabolčni Fruiko, 0,251, BP, uvoz 39,00 Sirup borovnica, 11, Mibel 214,00 ČISTILA IN DRUGO BLAGO Pralni prašek Yoly, 3 kg Detergent za pomivanje posode EMI, 1 I Toaletno milo Fresh lemon, 150 gr. Gel za tuširanje Fa light, 250 gr. Kopel Fa light, 500 ml Deodorant Fa light, sprav Zobna krema fresh & free, 70 gr. Kuhinjska krpa, bombaž Toaletni papir Carlina, 10/1, Paloma 399,00 126,00 59,00 222,00 339,00 248,00 124,00 115,00 184,00 KUPUJTE V NAPREDKU! KVALITETNO BLAGO, UGODNE CENE, PRIJAZNI PRODAJALCI ^SCOSOCOSeOGCO&SCOSOCOOOOOGCGCOOSCOSCCCGC \ jŠT^r Tekstilna trgovina | VANJA! \ Maistrova 9 tel.: 832-263 Pestra izbira oblačil za vso družino po ugodnih cenah. Nakup z odloženim plačilom! Obiščite nas med 8. in .19 uro, ob sobotah od 8. do 13. ure. ioooooooo«>oooooeoe«oooeoo«»ooccoBo GOSTILNA MARJANCA Kamnik, Kolodvorska 5 Cenjene goste vabimo na malice po 300 SIT in kosila po 500 SIT. Vsak prvi petek popoldan pa vas vabimo na AVTOŠOLA LOTOS Usnjarska 8 (v Utoku) Tel.: 831-928 Organiziramo brezplačna tečaja CPP s pričetkom 19. in 26. septembra ob 19. uri. Možnost plačila na obroke, brez obresti. Takojšnji pričetek vožnje. Dijaki, študentje in brezposelni - 10% popust. NOVO! Za skupine petih kandidatov dodatne ugodnosti! Uradne ure: ponedeljek, sreda, petek od 9. do 10. in od 14. do 17. ure. veselo jencev. srečanje upoko- .#SP^ Zapoge 40 UV* 4f*\ 61217 Vodice CT , 1 j~r i ..° SLOVENIJA ^ ilLJL. ^ KllQ telefon: J~.....—-rf'dL m^^Ml ■ V< 06 1 / 823 585 ^ 824 096 te Ief□x: 061/ 824 158 OLOS ^02NIŠ^° Na zalogi imamo več vrst domačega kvalitetnega premoga, bukova drva. Dostavljamo vse vrste peska. Hitra dostava, ugodne tene, olaih na teke! Brezplačna dostava. Se priporoča Jerman Jernej! Ob 25-letnici KNJIGARNE KOČNA je le-ta organizirala nagradno žrebanje za 2500 prednaročnikov šolskih knjig, ki je bilo v soboto, 10. septembra, ob 17. uri. Glavna nagrada je bilo gorsko kolo ter 25 knjižnih nagrad. Izžrebani so bili: 1. KOLO - DROLC Andrej, Ravne 2, Laze, OŠ Toma Brejca 2. ŽVANUT Franci, Toma Brejca 2, Kamnik, OŠ Marija Vera 3. ŠKULJ Marjana, Zikova 7, Kamnik, OŠ Frana Albrehta 4. LUŽAR Tina, Levstikova 3, Kamnik, OŠ Frana Albrehta 5. KRALJ Doroteja, Kamniška 28, Kamnik, OŠ Marija Vera 6. LIPOVŠEK Gregor, Špitalič 6/c, Motnik, OŠ Toma Brejca 7. ŠTEBLAJ Aljaž, Zg. Stranje 62. Stahovica OŠ Stranje 8. MAROVT Nina, Loke 25, Ljubno ob Sav., OS Ljubno ob Sav. 9. ZAMLJEN Urška, Podstudenec 14, Stahovica, OŠ Stranje 10. BREŽNJAK Mišo, Župančičeva 4, Kamnik, OŠ Toma Brejca 11. FUJ AN Martin, Tomšičeva 11, Kamnik, OŠ Toma Brejca 12. BERLEC Andreja, Soteska 36, Kamnik, OŠ Frana Albrehta 13. PIRC Lidija, Križ 6, Komenda, OŠ Komenda-Moste 14. STANJKO Aleš, Laze 9 a, Laze, OŠ Toma Brejca 15. MALI Brigita, Rožično 10, Kamnik, OŠ Toma Brejca 16. ŠTUPAR Barbara, Tunjice 24/d, Kamnik.OŠ Frana Albrehta 17. HRIBAR Nataša, Veliki Hrib 1/b, Laze, OS Toma Brejca 18. MLADIČ Dario, Zikova 5, Kamnik, OŠ Frana Albrehta 19. KIJAMET Alma, Parmova 9, Kamnik, OŠ Frana Albrehta 20. ROZMAN Matic, Žale 15, Kamnik, OŠ Frana Albrehta 21. MAMIC Marina, Kranjska 4/d, OŠ Toma Brejca 22. ROZMAN Andrej-Štefan, Žale 16, Kamnik, OŠ Frana Albrehta 23. JERIN Marija, Križ 16, Komenda, OŠ Komenda-Moste 24. POLJANŠEK Branko, Laze 20 D, Laze, OŠ Toma Brejca 25. KOCIJAN Jure, Tunjiška 2, Kamnik, OS Frana Albrehta 26. KONCILJA Ciril, Zg. Tuhinj 55, Laze, OŠ Toma Brejca Kamniški ObCan _ Ustanovjtclj skupščina občine Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska 3/a, direktorica Saša Mcjač, oec. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Franc Svetelj. Strokovna sodelavka Vera Mcjač. Lektorica Breda Podbrcžnik Vukmir. Tehnični urednik Bojan Knavs. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Urada vlade za informiranje (št. 23/231-93 z dne 15.9. 1993) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tcl./fax: 831-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o., 50140-603-53872. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk DP DELO - Tisk časopisov in revij, Ljubljana, Dunajska 5.