t I 86. številka. Trst, v četrtek \7. aprila 1902. Tečaj XXvll „Edinost" Izh *'» »škrat as 4aa. razna aadel1, ta • r&rniknv. ob 4. uri sveder. Naročate a zaaia : sa celo leto.........14 kioa Ei po! leta ......... iS „ za ietrt leta ........ t •a 11 mesec ........ S kroii Na-o^ciao je plačevati naprej. S« na- bfff prllofane naročnine aprtfi mm stira. _ rcbakaraab v Trsta se prodajajo pota utrne Številke po 6 stotink (3 av£.>; ■ vea Tnta pa po 8 stotink (4 »vČ.j Telefoa Iti. 870. dinast Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. ▼ etiiHti )• Mil OfUii radaaajo po vrstah v petita. Zrn reč-kratio aaročilo ■ primernim popui.|om Poslsaa, osmrtnice in javne zahval«; domači oglasi Itd. te računajo po pogodb« Val dopisi aaj se poiiljajo uredalltva Nafraakovaoi dopisi se ne sprejemajo Kokopfsl s« na vračajo. Sarofinino, reklamacije iu oglase spre* }aksa apravalltv«. Naročnino In oglsae js plačevati loco Trsi. (jreisllt?« Is tiskarna se nahajata v a lici Oariutia Siv. 13. Lpravalitie, la »prejemanje inaeratov v ulici Molia piccolo itv. II. naoMtr. I dsjitelj in odgovorni nrednik Fran Qo d n i k. lastnik konaorcij lista Kdiaost" i j Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trst Nekoliko refleksij o slov. gledališču v Ljubljani. I Dopis iz narodnih krogov.) Vselej in vsikdar naj bi molčali, ako je stvar, o kateri se hoče govoriti, kočljiva in bi morda !>ilo neljubo komu, Če bi razpravljali o njej - pa naj bi šli tudi vsi slovenski zavodi in če treba tudi vea naš narod rakom žvižgat ?! Ne, obzirnost je smeti tirati le do tiste meje. kjer se začenja nevarnost za narodno stvar. Temu ni oporekati, da vsakdo, ki je v službi naroda, zaslužuje kolikor toliko obzirnosti od naroda, ali kakor hitro je njegovo delovanje v škodo narodu samemu, potem mora ponehati vsaki obzir! !□ govoriti treba naravnost, čini tako to zahteva korist celokupnega naroda. »Edinost« je že večkrat opravičeno grajala nezdrave razmere, navstale, v našem narodu, osobito v njega sredini v Ljubljani vsled zgrešene slovenske politike, ki se vodi tam in ki sloni, več ali manje, tudi na eseb-nih ambicijah. Vselej pa, ko je »Edinost« grajala take nezdrave razmere, usuvala se je nanjo iz Ljubljane cela ploha najmastnejših psovk. In ni jej bilo pardona niti tedaj, ko je bilo evidentno, da je graja prišla v list iz rodoljubnih krogov iste Ljubljane. No, hvala !>odi Vašemu listu, da ga vsi taki napadi niso nimalo preplašili v rodoljubnem prizadevanju njegovem. Zato se nadejam, da vi, g. urednik, ostanete dosledni tudi sedaj in da ne odrečete prostora temu-le dopisu mojemu. Zavod, ki morda Dajveč trpi vsled »liberalne« in »klerika!ne« naše politike, je slovensko gledališče v Ljubljani, ki je sploh jedino gledališče za vse Slovence, torej zavrni velike kulturne važnosti za ves narod ! Najdrastičnejše dokaze za to trditev je podal razgovor, ki *e je vršil v ponedeljek zvečer v ljubljanskem »Narodnem domu« glede vprašanja, naj seli slovenska opera še nadalje vzdržuje ali pa opusti ? Bolezen slovenskega gledališča je prišla torej že v tak stadij, da treba resno misliti na eventualnost, ne bi-li kazalo, da se slovenskemu gledališču amputira opera, da mu tako ohranimo vsaj življenje? Ali usodno na tem je to, da nihče noče garantirati, da ne bi ta amputacija morda še povspešila smrt. slovenskega gleda-iišča v Ljubljani in da ne bo ostanek istega, drama, potisnena zopet na nekdanjo nižino — diletantizma ?! A kdo jo kriv, da je slovensko gledališče v Ljubljani prišlo že na rob propada ? Tega je kriv — če tudi ne edino, ali gotovo v veliki meri — besni boj, ki se v naši osrednji pokrajini bije med liberalizmom in klerikalizmom! Radi zveze slovenske liberalne stranke z Nemci — na omenjenem shodu izrecno povdarjene od ravnatelja Su-bica — mora najzadnji slovenski kmet v kaki gorski vasici na Kranjskem s svojimi krvavo zasluženimi žulji pomagati vzdrževati nemško gledališče v Ljubljani, pomagati mora vzdrževati zavod, ki je tudi propagator nemške ideje doli proti Adriji ! V Ljubljani, v srcu vse Slovenije v glavnem mestu pokrajine, ki je po (.>5°/0 8V°-jega prebivalstva slovenska, je nemško gledališče jednakopravno slovenskemu, sme se šopiriti v istem deželnem gledališču kakor sl>vensko in uživa od dežele isto podporo, kakor slovensko! Da, še več, kakor posnemamo iz poročila o sestanku, ki seje vršil v ponedeljek v Ljubljani : tamošnji ravnatelj nemškega gledališča živi od kulis, katere je za mnogo tisoč goldinarjev nakupil') slovensko gledališče, tako, da če bi istih ne imel, bi še igrati ne mogel! In zakaj vse to ? Zato, ker tako zahteva onih par nemških poslancev, ki so v deželnem zboru zvezani se slovenskimi liberalci ! Ako bi ne bilo te zveze, bi mogla dežela vso podporo, katero mora sedaj deliti med nemškim in slovenskim gledališčem (in te podpore je sedaj 24.000 kron) dati samo slovenskemu gledališču. Radi te zveze naj bi prenehala slovenska opera, radt te zveze naj trpi vse slovensko gledališče v Ljubljani in še marsikaj druzega. Od zveze z Nemci na Kranjskem pameten človek v Slovencih gotovo ne more pričakovati kakih koristi za slovensko narodnost! Do te zveze je moglo priti — poprej s klerikalci, sedaj z liberalci — le vsled silnfga Bovražtva, ki je zavladalo me strankama na Kranjskem. V tem medsebojnem sovražtvu je liberalna stranka žrtvovala slovensko gledališče v Ljubljani na korist tamošnjemu nemškemu gledališču le da pripomore do zmage liberalizmu ! Radi tega F O D L I 8 T K K 77 Vladimir. Hrvatski spisal Avgust Šenoa, prevel M. C-t-č. IV. Lucija je krevala počasi ali slednjič je okrevala popolnoma. Na mlado lice so se jej zopet povrnile rudeče rožice, črni jej očesi sti začeli zopet sevati, ali duša jej je ostala bolna. Po cele dneve je mogla posedati v svoji sobi povešene glave in držati roki križem v krilu. Ohladila se je, otopela za ta svet, njeno srce kakor da je zamrlo. Ni ne vpraševala, ne se brigala za to, kar se po svetu godi. Samo tu pa tam se jej je prikazala solza v očesu, samo tu pa tam je potegnila iz mizice pet-rni svojega Vladimirja, čitala jih, poljubila in orosila s solzami, a potem zopet obtihnila, kakor da spi pri belem dnevu. Enkrat, kasno na večer, ko je tako Ssama sedela, je vstopil Evgen v sobo. »Ah, dober dan, gospod Evgen!« ga je pozdravila deklica šibkim glasom, »kako to, da niste prej došli? Pričakovala sva Vas jaz in moj oče. Z Vami se morem vsaj razgo-varjati o Vladimirju ; Vi, njega pobratim iz otroških let, znate toliko pripovedovati o njem, a vsaka najmanja črtica o milem mi zaročniku ugaja mojemu srciw_. »Oprostite, milostiva gospica., da nisem prej, da sem tako kasno došel, a še to le za malo časa«. »Za malo časa ? Kako to ?« »Prišel sem poslovit se, gospica«, je rekel Evgen tresočim glasom, prijemži deklico za roko. »Poslovit se?« je vprašala deklica pre-padeno. »Da, moram že jutri v Slavonijo, kjer me čaka služba. Ne mislim, da mi bo zopet kmalu sreča, da bi videl Vas in Vašovredno rodbino. Ostanite zdravi, gospica Lucija, poleg mile slike pokojnega Vam zaročnika pri-držite v spominu tudi zvestega mu pobratima. Saj mi dva sva bila naj bližnja Vladimirje-vemu srcu. Bog Vas čuval in krepil! Za vedno Vatn hočem biti zvest prijatelj !« »Torej tudi Vi me zapuščate«, je odgovorila deklica žalostno, tudi to tolažbo naj izgubim, a moj oče je star in je sam tolažbe potreben. Vse okolo mene vene in gineva in jaz ostajam sama na svetu, kakor samotno, suho drevo sredi polja. Zakaj ni bolezen skončala tudi mene ? Bolje bi bilo«. »Nikar tako, gospica! Vi ste mladi, krepki. Oas celi vsako rano, vsaka težka bolezen se preboli. Vi imate očeta in mater! Vsaj za njiju morate živeti.« »Živeti! Prosim Vas, je-li to življenje? pa nikakor ni obsojati samo postopanja slovenske liberalne stranke! " O ne! Pozabiti ni smeti nikoli, da je bila klerikalna stranka — kakor že omenjeno — tudi že v zvezi z istimi Nemci! Tu pa je umestno, da pribijemo neko okolnost, jako značilno za abnormalnost naše politike na Kranjskem. Nemški poslanci v deželnem zboru kranjskem so namreč sami liberalci, a te nemške liberalce vidimo jedenkrat v zvezi slovenskimi klerikalci, drugič v zvezi slovenskimi liberalci! V tej okolnosti imamo drastičen izgled, da je v Nemcih nemško mišljenje močneje, nego politično prepričanje in da vsikdar radi žrtvu jejo kaj od svojega političnega prepričanja, ako vedo, da bodo s tem koristili nemški stvari!! Nemškim liberalcem je torej "vse jedno, naj bodo v zvezi se slovenskimi liberalci ali klerikalci, samo da morejo koristiti svojemu nemškemu narodu! Oni žrtvujejo radi tudi nekaj svojega liberalnega prepričanja — kar so gotovo morali storiti, ko so bili v zvezi s klerikalci — če je to na korist nacijonalni ideji njihovi ! Nemški liberalci so predvsem Nemci in še le potem liberalci! Ni-li po takem v očigled dejstvu, da so Nemci saturiran, mi pa proganjan narod, vnebovpijoč greh, ako je slovenski politik poprej liberalec ali klerikalec,. nego pa — Slovenec ? ! Iz srca nam je govoril gospod svetovalec L e n č e, ko je na omenjenem shodu — ako smemo verjeti poročilu v »Slovencu« —izjavil: »Slovenci naj bodo zložni v taki stvari. Jaz ne vprašujem tu, ali je kdo liberalec ali klerikalec ? Ljubši mi je 100 klerikalcev, nego en nem-škutar!« Tako govori—slovenski mož! Tako naj bi govoril, ko gre za skupno-slovenske stvari, tudi vsaki klerikalec: Ljubše mi je 100 liberalcev, nego en nemškutar ! Ali, žal, sedanja politika v Slovencih je našo stvar za vozila tako, da je redek liberalec in redek klerikalec — četudi misli tako —, ki bi imel poguma, da bi javno govoril tako ! In potem naj bi slovenski rodoljub ne obsojal bratomornega boja na Kranjskem, ko se na ljubo temu boja žrtvujejo najdražje narodne svetinje! Slednjič pa so začeli tudi v Ljubljani treznejši življi spregledovati, kako škandalozno Jaz ne živim, jaz samo štejem dneve. Moje srce je otopelo. Ta tu«, je nadaljevala, pokazavši na srce, »ne ba ljubezni nikdar več, nikdar! Verujte! Naj se zgodi, kar hoče, moje srce je le rakev, v kateri je pokopaao Vladimirjevo ime. Ostanite mi prijateljem, prosim Vas lepo. V tolažbo mi bo vsikdar, da diše bitje na svetu, ki v svojem srcu nosi ljubezen do Vladimirja, kakor jo nosim jaz; da en del boli, ki težko pritišče na mojo dušo, pada tudi na Vaše srce. Z Bogom, dragi gospod Evgenij !« »Gospica Lucija !« je rekel mladenič po nekoliko trenotkib, .»midva sva sedaj sama. Dovolite mi besedo in ue pišite mi je v greh«. »Le govorite!« »Da ! Med mojim in Vašim srcem obstoji 8veta zveza: veže ju ljubezen do junaškega mladeniča, ki je pal za svobodo domovine, in kateremu se duša vije med zvezdami. Hočete-li, da bo ta zveza nerazdružljiva, da bova skupno posvečala življenje spominu prijatelja ?« Deklica ga je pogledala začudeno. »To je«, je rekla, »Vi prosite za mojo roko!« »Da! Ne pišite mi tega v greh. Ni sebičnost to, prisegam Vam. Jaz Vam hočem biti zaščitnik !« je to, da se jedino slovensko gledališče radi bratomornega boja žrtvuje nemškemu gledališču v Ljubljani in to prepričanje se je na pendeljskem shodu v Ljubljani pojavilo z elementarno silo. Tudi o gradnji deželnega gledališča samega so imeli Nemci gotovo svoje prste vmes. Tudi ta moment se je povdarjal na večkrat omenjenem shodu in je bilo izrečeno me-nenje, katero je ravno »Edinost« povdarjala že večkrat, da je namreč to gledališče zgrajeno za visoko gospodo, ne pa za širše mase! Znano pa je, da nemška kolonija v Ljubljani sestoji skoraj izključno le iz gospode. Ko se je gradilo gledališče, oziralo se je torej v prvi vrsti na nemško gospodsko prebivalstvo Ljubljane, ne pa na slovenske mase, ki so-po načinu zgradbe malone izključene iz tega gledališča. Slovenskemu gledališču v Ljubljani škoduje medsebojni strankarski boj v veliki meri tudi neposredno. Boj med obema strankama ; v Ljubljani je tako ljut, da ti ne gre kieri-1 kaleč za nobeno ceno v isti prostor, kjer je liberalec, obratno pa ne liberalec, kjer je klerikalec, tz tega sledi, da je tudi o obiskovanju gledališča treba ostati zvestim svoji stranki in je klerikalcu skoro smrtni greh, ako je vstopil v gledališče, dokler je isto v oblasti liberalcev. Človeka mora res, kljubu vsej tragiki, posiliti smeh, ko misli na te razdrapane razmere, ki vladajo sedaj v naši metropoli vsled fanatičnega strankarskega boja, ki je Slovencem, ob prekernem položaju njihovem, ravno tako koristen, kakor na pr. Afrikancu topel kožuh. Zdi se mi, da bi teh svojih refleksij ne mogel primerneje zaključiti, uego z zlatimi besedami gospoda dr.a K. Trillerja na pone-deljskem razgovoru v Ljubljani : »Ljubljana naj ne bo lev tem oziru Bredišče slovenskega naroda, da se od tu razliva srd!« Politični pregled. V Trstu, 17. aprila 1902. Državni zbor. — Zbornica poslancev. — (Nadaljevanje včerajšnjega brzojavnega poročila.) Železniški minister W i 11 e k je odgovarjal na interpelacijo posl. \Volfa radi mno- »Ne smatram tega za žaljenje svojega srca, za sebičnost. Nikakor. To je v mojih očeh plemenita žrtev, ki mi jo ponujate. Ali, hvala Vam, ne morem, nočem. Jaz Vas ljubim kakor brata, ne morem pa kakor zaročnika. Tudi Vi ne ljubite mene, vem to. Ali želite mi pokloniti vse življenje svoje! Ne, i ne, Evgenij, jaz ne smem vsprejeti te žrtve. Grešila bi. Vi morate najti sebi srce, ki Vas bo iskreno ljubilo. Vaša plemenita duša je zaslužila to nagrado od usode. Jaz ne morem ljubiti, niti ljubezni hliniti. Kaj Vam bo l neveselo, tužno bitje, ki, objemače po sili živega, misli na mrtvega ? !« »Ali čas pokriva grobišče s travo, rana se zaceli, a nikdo na svetu Vam misli na Vladimirja ne bo pisal manje v greh, nego jaz.« »Nočem, Evgenij, nočem. Prej bi se mogla žrtvovati drugemu, katerega ne spoštujem, ne ljubim, nego-li Vam.» »Pa, z Bogom, Lucija, Bog naj Vas čuva. Odbili ste me, ali radi tega mi ostanete mila in draga, kakor ste mi bila poprej.« »Tudi Vi meni, dragi prijatelj ! Z Bogom !« Evgen je poljubil deklici roko ter izišel naglo, a ona je občutila, da je v isti hip zopet izgubila iskreno dušo. (Pride še.) gošbeviluili nesreč, ki jih provzroča električni tramway na Dunaju. Rekel je, da je v večini slučajev ljudstvo samo krivo na nesrečah, kajti personal tramwava da postopa jako previdno. Zbornica je nadaljevala potem razpravo o proračunu finančnega ministerstva in sicer o točki »finančna uprava«. Poni. B a z i 1 i j J a \v o r s k i se je pritoževal radi prevelikih davkov in trdil, da je potrebna reforma novega davčnega zakona: priporočal je, naj bi se dohodki zemljiškega davka izročevali doželam. Posl. L u k s c h je napadal poljedelskega ministra, očitaje mu, da je sovražnik kmetovalcev. Omenjal je, da so se za gradnjo kanalov, katera ni niti še gotova, dovolili že milijoni, medtem ko se noče ničesar storiti za kmetijstvo. Pritoževal se je radi propadanja kmetijstva in obuboževanja kmetijskega ljudstva radi prevelikih davkov : odpraviti bi se moral posebno zemljiški davek. Poljedelci da se nehajo nikoli zahtevati odprave tega davka ter da ee bodo, ako ne bo drugače, posluževali tudi nasilstva. Seja se je zaključila ob 2. uri popo-ludne in je ob 5. uri popoludne pričela večerna sw'ja. Na dnevnem redu te seje so bile volitve v kvotno deputacijo in v delegacijo. > emsko nacijonalni posl. Derschatta je predlagal, naj bi se te volitve brisale z dnevnega reda in postavile na dnevni red večerne s^je, ki naj b: bila dne 23 aprila. Mladočeški posl. P a c a k je trdil, da si nemški naeijonalci hočejo na ta način pridobiti časa z a pogajanja z vlado ter je izjavil, da bodo Mladočehi glasovali proti predlogu Derschatte, ker nočejo podpirati prizadevanj nacijonalcev. Na glasovanju je bil predlog poslanca Derschatte odklonjen s 191 glasovi proti 62, na kar so ne izvršile omenjene volitve. Nemci med seboj. Včeraj pred po -ludne au se zbrali nemški poslanci (vseh strank) iz Češke na posvetovanje radi volitev v delegacije. Posl. \Volf je zahteval za Vse-nerace dva delegacijska mandata, h je imel o tem to nesrečno misel, da je zadel ob ob-čutljivo stran veltkega Jurija Schonererja, najintimcejega sedanjega vsenemškega — sovražnika svojega, rekši, da ima on med Nemci na Češkem več pristašev, nego pa Jurij Schonerer, nekdanji mojster njegov. Vernega oprodo Schonererjevega, posl. Schalka, je zadelo to, kakor da je \Volf zagrešil najhujšo blaslemijo in vnela se je med \\olfom in Schalkom naslednja besedna bitka v znamenju nemške kulture : Seh. : To je otročja burka! \\ . : To je nesramnost! Sch. : Ne bom govoril dalje o predmetu in ne bom odgovarjal posl. \Volfu, ker le-ta je osebno človek brez Časti in nesposoben dati satisfakcijo. Od njega se torej ne more zahtevati, naj da zadoščenje za svoja zasramovanja. W.: Bodite mirni, sicer Vam razbijem Vašo mačjo glavo. Na to so med pristaši Sch^aererjevimi in \Volfovimi letele sem in tja psovke, kakor n. pr. Sehuft in drugi krepki izrazi. Schoae-rerjanci so silno ogorčeni ter žugajo z razkritji, ki so silno kompromitujoči za \Volfa in to iz znane afere, ko je \\ olf vsenemško prijateljstvo in gostoljublje prijatelja mu in somišljenika posl. Tschana porabil v to, da mu je. kakor zakonski mož, zapeljal hčer!! Pa tudi drugih grdih stvari da hočejo prinesti v javnost iz minolosti \Voliove. Do-sedaj da so imeli obzirov do \\*olfa, ali po tem zadnjem nastopu ne več. Taki so torej družba misijonarjev »svete stvari nemškega naroda, taki so ti vzvišeni duhovi, katerim se v strahu pokore vse nemške stranke ! Će se tej družbi res pridružijo se naši primorski— glumači, bo pa toen-semble, da ga bodo morali biti sami bogovi veseli. Da li pa bo imelo tudi naše Primorje vzroka za veselje — to je seveda drugo in ne posebno tolažljivo vprašanje. Nevarnost velikonemških aspira- Cij. A propos, prav kakor nalašč, z ozirom na našo včerajšnjo notico pod tem naslovom, nam prihajajo razni spomini, ki jih znani stari madjarski general Štefan Tur priobčuje v budimpeštanskem listu »Pesti Hirlap«. To so spomini iz burnega življenja rečenega generala izlasti pa od leta sem. Tu čitamo tudi reminiscencije, preznačilne za za-vratnost nemške politike nasproti vsakomur. General Tfirr dokazuje, da je bila vsa naklonjenost Bismarckova Madjarom le pre-računjena in narekovana od potrebe, da tudi Madjari povspešujejo nemške cilje, in da iz istih motivov izvira tudi prijateljstvo Nemcev do Italijanov. Na obzorju nemško-madjarskega prijateljstva in zavezništva se je pojavilo sedaj nekaj meglic. Povod so dali Nemci! Vajeni že od Bismarckovih zlatih časov sem, da jim je dosedaj še vsakdo šel na nastavljeno li-manico, kogar so si le izvolili za sopovspe-ševatelja svojih dalekosežnih j spi rac i j io ga v ta namen obsipali z dokazi neresničnega in torej le hlinjenega prijateljstva; vajeni, da se jim je vse posrečilo, videči, kako rada dopušča dunajska diplomacija, da jo vodi — berolinska previdnost, videči, kako slepo so se bili Madjari postavili v službo nemški navihanosti, videči, kako radi Italijani slede madjarskemu izgledu, so v noveji čas zaceli misliti, da jim ne treba več tako obzirno, previdno postopati z onimi, katere vodijo za nos, in so začeli tudi proti tem poslednjim kontinenta, ki de križajo s kurzom vsenemške propagande ! Huda ura pride na njihove glave, če ne bodo za časa skrbeli za varno podstrešje. Mi ne vemo, da li gospoda italijanski politiki čitajo, ali si dajejo Čitati naš list. Ne iz eamoljubja, ampak v interesu njihove in nase narodne varnosti bi želeli, da jim pride do znanja zgornja reminiscenca generala Turra, ki jim pravi, kako usodo je že Bismarck določil »njihovemu« Trstu — tistemu Trstu, s katerega »izključnim italijanstvom« se toliko bahajo ! Če so <*ploh dostopni govoru dejstev in pouku, ki jih dajejo zgodovinski dogodki, če so sploh sposobni za umevanje zdravega razuma in tistih zahtev, ki jih stavlja vsakemu bitstvu prirojeni nagon po samoohrani : potem bi vendar enkrat morali priti na jasno, komu služijo se svojimi sedanjimi zvezami in da so očitneje nastopati se svojimi agresivnimi na- vsi njihovi vspehi s pomočjo teh zvez le meni. To pa je malce osupnilo Madjare. efemeren, mamljiv strup — usodni danajBki Znano pasgermansko društvo »Alldeutscher j darovi. Boj se Danajcev, tudi kadar prina- Verband« je bilo sklenilo uprizoriti malo in- šajo darove! Ta rek velja tudi našim Itali- vazijo na Ogersko in Sedmograjsko. To ie janom (s primerno varijacijo, seve la) : Boj začelo skrbeti madjarske kroge sosebno še se Nemcev tudi tedaj, kadar ti ponujajo zato. ker je par let sem postalo nekam živo svoje zavezništvo! med Nemci na Ogerskem. Popred je bilo le Dohodki in izdatki Rusije v letu med Nemci na Sedmograjskem opažati znake 1901. Glasom izkazov finančnega minister- zavesti o pripadnosti k velikemu nemškemu stva znašajo redni dohodki v letu 1901 narodu, sedaj pa — par let sem — se je 1.798,656.000 rubljev. Za 68,560.000 več, začelo gibati tudi med Nemci na Južnem nego je bilo proračunjeno in za 94,527.000 Ogrskem. Madjarski krogi so sumili in se o tem rubljev več, nego v prejšnjem letu. menda niso motili, da rečenemu velikemu iz- Redni izdatki v letu 1901 pa so znašali letu društva »Alldeutseher Verband« ni na- 1.561,725.000 rubljev. Za 128,962.000 več, men drugi, nego širjenje vsenemške propa- nego v prejšnjem letu. Izredni dohodki so gande. V madjarski h krogih je zavrelo in znašali 163 677.000 rubljev, izredni izdatki jeli so poživljati naravnost vlado, naj prepreči pa 169,074.000 rubljev. nakano vsenemškega društva. Odpor je bil - tako energičen in izdaten, da seje »Alldeutscher Verband« prestrašil in odpove- TrŽ3.Šk6 V0Stl- dal napovedani izlet. *r i • n • t tr Umrl je v Rojanu g. Ivan Kramar, Ta namera, da bi se vsenemška propaganda trgovec istotam. Pokojnik je bil energičen pomaknila za eno etapo naprej tudi proti rodoljub in nepremičen v svojem prepričanju Ogrski strani, je bila v povod staremu ge- kakor pristaš — uaijatikemu gibanju. Blag neralu Turru, da je priobčil nekoliko svojih mu Bp0min ! spominov Madjarom v pouk in svarilo. Mi Mestni svet tržaški bo imel jutri, ob iih pa posnemljemo tu onim Slovencem, ki rjm urj zvečer, svojo sejo. se nočejo odreči veri v možnost kompromisov £<|0 j>0 mitropolit r Gorici i Po z Nemci, in pa našim Italijanom v pouk. Tem dolžnosti kronistov beležimo vest v ^Infor- poslednjim še posebn^. mation«, da se v dobroobveščenih krogih go- General Tfirr se spominja za Madjare vorij (ja bo sedanji kapitularni vikar in prost toli laskavega govora nemškega cesarja Vi- v Gorici, mons. Jordan, imenovan knezo-Ijelma (ko je bil namreč le-ta na obisku v nadškofom istotam. Budimpešti), kateri govor je kar faeciniral Novinski glasovi povodom imenova- Madjare; potem pa nadaljuje: »Nočem raz- nja n0vega škofa tržaškega. Italijanski kladati tu, kakov namen je imel nemški cesar ligti „e kažej0 nezadovoljne. Tudi v tem slu- se svojim govorom, ali sedanje vedenje nem- gajUf ko je ^einec imenovan na čelo pre- škega schulvereina opozori morda ogrske po- teŽI10 slovenski škofiji, vidijo Italijani — litike, da bodo bolj paznim očesom sledili 5ujte} ljudje božji ! — favoriziranje Slovanov ! izvestnim stremljenjem nemškega naroda. Za y dejstvu — ne, v govorici, da bo novemu časa vojne leta 1866 je ddl Bismarck orga- Sk0ftl pridodeljen koadjutor, vešč našemu je- nizirati ogrsko legijo ; povdarjal je, da on pod- zjku, da je obseženo favoriziranje Slovanov, ki pira opravičene aspiracije madj. naroda. Komaj — to ^ umeje — involvira krivico za Ita- leto potem pa mi je bila v Belemgradti pri- ljjane ; lika izvedeti, da je tamošnji pruski odposla- y re8nici pa svet noče nič kaj prav venec — tako, da sem Čul na lastna ušesa — rovati v iskrenoat tega ozlovoljenja Italijanov srbskim državnikom obljubljal ogrsko ozemlje, radi imenovanja Nemca tržaškim škof »m. Leta 1867. mi je Bismarck povedal le pre- Mnogi menijo, da je tu po sredi zopet mnogo jasno, kake namene ima z Avstrijo. Po meni znanega laškega komedijaštva in da v resnici je dal povedati Italijanom, da »s pomočjo niso tako nezadovoljni, kakor se kažejo, ker Prusfje more Italija dobiti Trenti««, ali pri$akujejo v novem škofu odločnega dodal je, da tesra ne dopusti, da bi Trs t nasprotnika vnakema s l o v a n -prisel ▼ roke Italijanom, ker t> da je B k e m u stremljenju ter h v a 1 j e -»pristan išče bodočnosti za Nemčijo.« Jaz nega organizatorja, ki bo veB sem to pripovedoval že večkrat, ko je že- j g v 0 j organi zatorični talent lezni kancelar še živel. In danes navajam postavljal v boj proti slovan- vnovič te besede, ker bi hotel opozoriti pan- ' g k e m u gibanju v Primorju. _ germansko gospodo, da bi izlet, ki gi namer- Hladni računarji med nami menijo cel6, da | jajo na tla Sachsov in v Banat, mogel vzbu- je bila ravno ta naloga dunajski vladi v ; diti sum, ne le v krog.h Madjarstva, ampak j glavni povod za imenovanje Nagla!! tudi v drugih avstrijskih narodih. Ogrski državniki so od 70.tih let sem odkritosrčni pristaši obstoječe trozveze. Nobena stvar ni mogla omajati zaupanja njihovega do nemškega zaveznika. Ali to store sedaj tisti Nemci, ki se ravno ob sedanjih mučnih razmerah toli zanimajo za svoje soplemenjake, bivajoče v južnovzt^čnih delih Ogrske . . . Demonstracija, ki jo namerja pangermanizem proti Ogrstvu (čitaj: Madjarstvu) je mala temna točka na horizontu.« To, kar pripoveduje tu general Tiirr, je doživel sam. Pravi, da je to mala temna točka. Ali mnogo malih pik na obzorju sestavlja veliko piko. Koliko je že takih temnih točk na obzorju ! Vsi poskusi sedanje svetovne politike Nemcev niso druzega nego agresivni poskusi proti drugim narodom. Vse to so temne točke, ki se zgosčujejo v velik oblak, iz katerega pride huda ura izlasti za narode, bivajoSe v onih pasovih evropskega Ce imajo torej Italijani razloga za tako domnevanje o delovanju novega škofa, potem že verujemo radi tudi mi, da so Italijani v srcu zadovoljni in da so »Piccolo«, »Amicoc in družba tirali le odurno hinavščino, ko so nekako z besedami remonstrirali proti imenovanju Nemca škofom v Trstu ! Oni so pač zhesneli proti nam. Da je le nam na škodo, pa so zadovoljnji. Vesele se, ako njihovim sosedom hiša gori in v tem veselju ne vidijo, da plamen liže tudi njihovo hišo. Da, ako bi bili Italijani manje fanatični in bolj razsodni, ako bi imeli več zmisla za svoje lastno po-loženje in za resnični pomen imenovanja Nemca škofom nam in njim, potem bi bili res in iskreno ozlovoljeni radi tega imenovanja. Ako bi imeli le nekoliko kriterja, bi se lepo sporazumeli z nami za zahtevo : ali italijanski Škot in slovanski koadjutor, ali pa slovanski škof in italijanski koadjutor ! ! Cerkveni in državni oblasti pa izjavljamo mi z vso odločnostjo : mi zahtevamo na podlagi naših cerkvenih in narodnih pravic slovanskega škofa s samostalno jurisdikcijo, in naj se že ta škof imenuje koadjutor ali »in partibus infideliume, ali pa — apostolski delegat za misijonske dežele. Živi nočemo biti pokopani. Pa recite, da niso na glavo padli!! V predvčerajšnji seji zbornice poslancev na Dunaju je stavil naš »neumorno delujočic poslanec — risu m teneatis amici ! — Hortis predlog, naj država naši mestni občini dovoli subvencijo 2i,000.000 K. Sedaj pa čujte, dragi čitatelji, kako si naši italijanski — še enkrat prosimo, prijatelji : ne smejajte se ! — »nepresežni taktiki« mislijo zagotoviti večino za Hortisev predlog ! Kakor zDano, je praški občini od ! vlade že zagototovljena državna subvencija 1 več milijonov za saniranje mesta in pride stvar te dni že na dnevni rad v zbornici. Zdravi razum bi rekel, da bodo Italijani kar ; navdušeno glasovali za praško subvencijo, ker bi bilo to v najizdatnejo oporo tudi njihovemu tržaškemu predlogu. Sedaj pa čitamo v »Neue Freie Presse«, da bodo Italijani glasovali proti subvenciji v Pragi! Povejte nam, ali niso ti ljudje na glavo padli! S tem glasovanjem ne le da prisilijo vso desnico v glasovanje proti tržaški subvenciji, ampak ustvarijo — če praška subvencija pade — prejudic, ki ne da vladi le moralnega opra-viČenja za odklonite »r Hortiševe zahteve, ampak jej ustvari naravnost nemožnoat, da bi podpirala zahtevo našemu mestu v prilog. In take ljudi naj bi smatrali resnimi politiki, ljudij, ki postopajo tako, da se resen človek ne more iznebiti misli, da so — na glavo padli ?! Ali pa so tudi tu igrali nečuveno komedijo z javnostjo mesta tržaškega ? ! Ali vedo morda, da za Trat ni nobene nade, a so prišli vendar se svojim predlogom, da natrosijo peska o oči svojem »delovanju«!! Ali je glasovanju proti praski subvenciji po takem, le ta namen, da se ustvari prejudic, na kateri se nasloni vlada, izgovor zakaj da ne ni ore Trstu nič dati in da si bodo mogli italijanski poslanci — prati roke kakor Pilat ! ! Klic iz Kojana. Stvar je za nas velike važnosti in za to moramo zopet govoriti o njej. Pred par dnevi smo že bili omenili, da \ Rojanu vladajo tužne razmere, in očividno je, da se nad Kojanom dvigajo vedno bolj črni oblaki, ki hočejo z nevihto zatreti slovenski živelj. Da ! več aparatov je tukaj, ki naravnost delujejo na to. da se naš na-jezik kolikor le možno zatira in zapostavlja. Naj omenimo tukaj le eno nevarno past, v katero naš nam prijazni magistrat vabi in tira naše otroke in jih vpleta v svoje zanjke kakor pajek muhe v svojo mrežo. Ta past je italijanski vrtec. — Z al i bog ne malo, ampak čez polovico naših otrok zahaja v to gnezdo. Žalostno, ali resnično! Da imamo v K »janu še toliko nevednih in zaslepljenih starišev, ki za žlico obeda prodajajo svoje otroke sovražniku v la^t je res obžalovanja vredno. Pa kako to? Za žlico obeda? No! Kar se tiče ugodnosti vrtcev v Rojanu, se italijanski vrtec od slovenskega razlikuje le v tem, da otroci v italijanskem vrtcu dobivajo opoludne vsaki za 10 st>t. kosila. In radi tega velikanskega kosila je v italijanskem vrtcu polno slovenskih otrok. Je-li t" za take stariše čast ali sramota, naj dotični sodijo sami ! Tudi v naš vrtec bi prav radi uvedli še marsikatero ugodnost, ali financijelne razmere v nas so — žalostne. Denarja ni — ia to je vse ! Pomislimo, da naša dva vrtca staneta že itak čez 2000 K na leto, a dohodki znašajo še le četrti del imenovane svote. Ni čuda torej, da nam glavno vodstvo v Ljubljani zopet in zopet preti, da nam zapre vrtec, Češ, da ne more toliko do-kladati. In ravno v tekočem letu bi bil ta UBodepolni sklep skoro izpolnjen, da se ni odbor te naše podružnice z vso energijo potegnil za stvar. Ravno radi tega sta morala dva odbornika na svoje lastne stroške žrtvovati pot v Ljubljano, da sta na glavnem vodstvu v Ljubljani osebno izprosila ohranitev naših vrtcev. Vrtci so odprti, ali še vedno le pod pogojem, da še v tekočem letu priredimo par veselic v ta namen. Leto teče, a veselice nismo imeli še nobene; pa to ne radi naše krivde, temuč radi pomanjkanja časa, ali bolje : radi prepogosto vršečih se veselic v »Narodnem domu« v Barkovljah. Kavno z ozirom na to, da smo imeli vedno obzir na druga društva, in da smo se radovoljno umikali drugim, upamo in pričakujemo, de se pa sedaj vsa društva spomnijo tudi nas! Nedelja je torej naša! Da izpade pa stvar ugodno, t» je, dragi rojaki in rojakinje odvisno, le od vas! Torej ne obetajte nikamor drugam v nedeljo, temveč pritecite v Barkovlje na lepo zabavo in žrtvujte po svoji moči mal dar našemu tako važnemu, koristnemu dobrodeljnemu vrtcu ! Desetleten jubilej. Včeraj je minolo 10 let, odkar je F. Z. M. baron \Valdstatten imejitelj našega domačega pespolka št. 97. Tem povodom mu je častniški zbor polka do-pcslal čestitno adreso. r>0 letnica najstarejšega skedenjske^a pevca. Letcs poteče .">0 let, odkar jeden najboljših basistov pevskega društva »Velesile«, .Josip Sancin Drejač starejši, sodeluje na narodnem in cerkvenem petju. Pel je še pod vodstvom pokojnega organista Martelanca, očeta sedanjega kanonika in župnika bazilike sv. .Justa v Trstu. V proslavo tega jubileja priredi pevsko društvo »Velesila« v nedeljo, dne 1. junija t. 1. (t. j. prvo nedeljo po prazniku sv. Rešnjcga Telesa, ko je v Skednju procesija) koncert s petjem in sviranjem orkestra, kateri koncert se gotovo povspne do pravega narodnega slavlja. Po koncertu bo v veliki dvorani skupen prijateljski obed. Natančni program se objavi pravočasno. Skromen nasvet. Pišejo nam : Ker je v zadnji čas narastlo število naših narodnih društev tako, da se že sedaj primerjajo slučaji, da ima po več društev na eden in isti dan svoje veselice, kar škoduje enim in drugim, obnovljam nasvet, naj bi se vse navadne male veselice v korist podružnicam sv. Cirila in Metodija v bodoče popolnoma opustile in naj bi se prirejali raje v ta namen vsako leto po dve veselici v velikih dimenzijah in sicer ena v zimski in ena v letni dobi. Na teh veselicah naj bi nastopalo po več narodnih društev, ki bi morala ob enem spreleti tudi agitacijo za to- Take veselice bi imele veliko ugodnejši financijelni efekt nego ga imajo vse male veselice skupaj : dajale bi družbi po 800 do 1000 kron čistega dobička. Sedaj se ne more spraviti skupaj toli to ob v>em trudu in ob V3ej dobri volji. Ostala društva pa naj bi omejala svoje zabave na najmanjše možno število. Društva naj bi se združevala, da bi imeli manje veselic, ali v večem slogu. Moje skromno menenje je, da bi s tako organizacijo koristilo narodnemu namenu in ob enem lajšalo občinstvu breme. Želim, da bi se tudi drugi oglasili o tem nasvetu, oziroma, da bi tudi drugi prišli se svojimi nasveti. Se enkrat na>a slavna davena oblast. Pišejo nam: Na tem c. kr. uradu se še vedno igrajo z našo ravnopravnostjo in vsa znamenja kažejo, da ne bo še konca tem, za ces. kr. urad ne ravno Častnim »igračam«! Nekemu uradniku, ki je v službi v nekem narodnem društvu in ki tudi stanuje v istem društvu, so dostavili nemško-l^ške tiskovine, zadevajoče osebni davek! Nekdo drugi nam toži, da so mu, da-si je dobro znan kakor Slovenec, dostavili nemško-laško tiskovino ! Ker pa je bila v tem zadnjem slučaju doma le soproga in je ta rekla ra-zoaševalcu tiskovin, da ona ne umeje druzega nego slovenski in da ne more vsprejeti omenjene tiskovine — je vdobila odgovor, d a mora vsprejeti! Kedaj bo konec tem in sličnim opravičenim pritožbam ? ! Kedaj pridemo do tega, da bodo c. kr. oblastnije spoštovale avstrijske zakone, osobito pa člen XIX. državnih temeljnih zakonov ? ! Mi u važu jemo sicer radi — še preradi — razne potežkoče, ki jih imajo tukajšnji c. kr. uradi ob razpošiljanju raznih tiskovin, ker je res težko poznati slehernega Slovenea v Trstu ; ali : da uradniku poznanega slovenskega zavoda pošiljajo tiskovine v tujih jezikih — to se nam vidi krivično, netaktno, da : kakor proraČunjeno kljubovanje !! Isto velja za vso tržaško okolico. Sploh pa je že skrajni čas, da se za okolic) in mesto uvedejo v obče trojezične tiskovine, ker le tako odpadejo vse take in slične pritožbe. Gospoda naj posnemajo v tem pogledu res nepristranskega poverjenika za tržaško okolico na tržaškem namestništvu, gospoda komisarja Fabrizzia, ki je do sedaj, kakor komisar tržaške okolice, edini, ki spoštuje zakone o jezikovni ravnopravnosti. Pomnoženje sarnizije t Trstu. »Slovenski Narod« piše, da je izvedel od avtoritativne strani z Dunaja, da je vest o premeščen ju divizijskega poveljstva iz Ljubljane v Trst popolnoma neosnovana in da vojno mi-nisterstvo ni nikdar mislilo na tako pre-mešČenje. Razpis učiteljskih mest ▼ tržaški okoliei. Mestni magistrat razpisuje za slovenske ljudske šole v okolici sledeča učiteljska mesta ; a) mesto definitivnega učitelja s plačo II. kategorije (1400 kron na leto), b) me»t) definitivne učiteljice s plačo II. kategorije (1200 kron na leto) in eventuelni mesti, podučitelja in pod učiteljice, ki bi vsled imenovanja ost&li prazni. Adjutum podučiteljev znaša letnih 1100 kron, podučiteljic pa i^OO kron; podučitelji in pod učiteljice, ki nimajo še skušnje učiteljske vsposobljenosti, dobivajo le 80°/0 od tu navedenih svot. Za stanovanje dobivajo v Bantovljah, Rojanu, Škednju in pri sv. Ivanu učitelji letnih po 500, učiteljice pa po 400 kron; učitelji in učiteljice na šolah v drugih okoličanskih vaseh pa dobivajo za stanovanje le po 300 kron na lero. Isto velja tudi za učitelje in učiteljice, ki opravljajo službo razrednega učitelja. Prošnje je doposlati do 15. maja mestnemu magistrat.u Porotno sodišče. Včeraj zjutraj je bila pred porotnim sodiščem kazenska razprava proti o6-letnemu Ivanu Mas^ari-ju in 32-let-nemu Ivanu Zrjalu radi ponarejanja denarja. Razpravi je predsedov&l vit. Urbancich, rodnika sta bila Krammer in Crusiz. Državno pravdništvo je zastopal dr. Clarici. Branitelja sta bila odvetnika dr. Eaenkel in dr. Coduri. Iz obtožnice je posneti, da je Massari na Zerjalovem sttnovanji delal ponarejen denar, katerega sta potem razpečavala oba, Massari in Zrjal. Massari je bil že trikrat obsojen in je odsedel vsega skupaj 18 in pol let ječe. — Zrjal je bil tudi trikrat obsojen, in je odsedel 8 let ječe. Porotniki so z vsemi 12 glasovi potrdili krivdo obeh obtožencev ter zli glasovi proti 1 izrekli prepričanje, da ponarejenega denarja ni bilo labko spoznati kakor takega. Na podlagi tega verdikta porotnikov je sodni dvor obsjdil Massari-ja na 6 letno, Zrjala pa na 4 letno ječo. Dražbe premičnin. V p?tek, dne 13. aprila ob 10. uri predpoludne se bodo vsied naredbe tuk. c, kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica Ghega, krčmarska oprema, sodi in vino; ulica Commerciale 11 in ulica Carpi-son, aparati na plin, voziček in 3 lesene stopuice ; ulica S. Lazzaro 11, hišna oprava ; ulica Farneto 2, h štia oprava ; R^jan, hišna oprava in krčmarska eprema; ulica delle Ac«j'ie 11, železna blagajna ; ulica Chiczza 20, hišna oprava ; ulica Alfieri 6, hišna oprava. VrOMemski vestnlk. Včeraj: r>A »mir ob 7. uri zjutraj 17°.4 ob 2 uri popoluinj 21.3 C.- — Tlakotner ob 7. uri zjutraj 758.9 — Danes plima ob 7.15 predp. in ob 7.15 pop.; oseka oh 1 OS predpoludne in ob 0.44 popoln dne. Vesti iz ostale Primorske. X 1'morstvo V SaleŽU. Z ozirom na sporočilo, priobČeno v predvčerajšnji številki, nam javljajo iz Saleža, da se umorjena imenuje Marija Skerk ter da ni zapustila nič otrok. X Most čez Sočo pri Barki. Dunajska tvrdka Gaertner, kateri je izročena spodnja stavba mosta čez Sočo pri Barki, se je obvezala dogotoviti to delo v sedmih mesecih, ako bo le vreme ugodno in ne bode voda preveč naraščala. V devetih mesecih pa na vsaki način izgotovi omenjena dela. Zgornjo in sicer železno stavbo mosta pa je prevzela tvrdka \Vageman na Dunaju, t. j. ona tvrdka, ki je prevzela del> železniškega mestu čez Vipavo pri Dornbergu. Ta tvrdka se je obvezala dogotoviti svoje delo v dveh mesecih. Potemtakem bi moral biti ta most v jednem letu popolnoma dodelan. X Romarski shod t Ricmanjih. Prihodnjo tretjo nedeljo po Velikinoči, n a praznik varstva sv. Jožefa, dne 20. t. m. bo v Ricmanjih običajni romarski shod. Vspored shižbe božje bo sledeči : V soboto zvečer ob 7. uri »Pridi o stvarnik sv. Duh in pete litanije z blagoslovom. — V nedeljo na praznik varstva sv. Jožefa : ob 6. uri zjutraj pridiga in peta sv. maša z blagoslovom; oh 9. uri tiha sv. maša; ob 10. uri slavnostna pridiga, na to slovesna s v. maša. Popoludne ob 3. uri pete litanije, »Tebe Boga hvalimo« in blagoslov. S pove-davati se prične v soboto ob 2. uri popoludne. Kicmanje 14. aprila 1902. Cerkveno predstojništvo. (Doznajemo, da se bosti obe slovesni sv. maši ob 6. uri in ob 10. uri vršili na sta-roslovenskem jeziku in obredu. Op. ured.) Vesti iz Kranjske. * Umrl je v Ljubljani upokojeni računski svetnik Alojzij Bajer. Pokojni, da-si državni uradnik, se je vsikdar odlikoval odkritim rodoljubjem in je bih svoj čas tudi člen mestnega sveta ljubljanskega. * Načelnik znane rodbine Jakopičeve ▼ Ljubljani, trgovec in posestnik Fran Jakopič, praznuje danes svojo osemdesetletnico. od tega bo imel dobička ves narod! la to ne le v strogo gospodarskih, ampak tudi v kulturnih stremljenjih. Narod, ki razpolaga — poleg žive narodne zavesti — z razvito trgovino, organizirano obrtjo, tovarništvom, veleindustrijo, tak narod ne propade, kajti ob razviti trgovini, obrti in industriji se razvija blagostanje tudi tistega stanu, ki je v fundament našemu narodu — kmečkega stanu. Ćim bogatejo trgovino, obrt in industrijo ima narod, tem laže in boljše spravlja poljedelec svoje produkte v denar. Kličem torej : vsi, ki ste poklicani, na delo z vsemi močmi za procvit naše trgovine, obrti in industrije! V to pomozi Bog ! H. Š. Brzojavna poročila. Poveljnik vojne mornarice na dopustu. DUNAJ 17. (B.) Poveljnik vojne mornarice, pl. Spaun je odšel ua dopust. Srbsko-bolgarsk i cerkveni prepir. CARIGRA.D 16. (B.) Rmko poslaništvo je včeraj in danes ponovilo na vladi in v sultanovi palači svoje nasvete glede posveče- Slavljenec je se svojo delavnostjo in energijo j nja Firmiliana. Govori se, da je že izšel i rade zasnoval veliko in cvetočo trgovino. t glede posvečenja, ali ta govorica nima še * Častno svetinjo za 40-letno službo« | oficijelnega potrdila, vanje je priznal dež. predsednik uslužbencu j CARIGRAD 16. (B.) Bolgarski eksarh pri Fr. Bizjaku v Postoj i ni, Jan. Geržini, 'je fcutj; Makedonije dobil veliko število dalje žel. uslužbencema na juž. železnici Jos. . prizaanj jn vspodbud v stvari Firmiljana. — ' Ćuje se, da se sultan trudi, da bi pomiril kneza in vlado bulgarsko ter ju pregovoril, da o J nehata. (Ta bolgarsko-srbski cerkveni spor je navstal vsled tega. ker ima biti srbski arhimandrit Firmilijan imenovan škofom eksar- Mahkovcu in Jos. Kokcu v Litiji. Gospodarstvo. Nekoliko praktičnih črtic o trgovstvu. (Zvreetek.) Ob inozemskih naročilih treba upošte- b>je v Skoplju. Ta vest je pouzročila silno vati te-le momente: vrsta ali kakovost blaga, materijal, jamstvo, čas ali termin, voznina, eolnina, frankovanje in plačilni pogoji. Trgovčeva obvezanost do oddanega pismenega ali brzojavnega naročila traja le razburjenje po vsej Bul§ariji, ker je eksarhija Skoplje velike važnosti za cerkev v Makedoniji. Op. ur.) Vojna v južni Afriki. LONDON 17. (B) »Dailv Graphicc je toliko časa, kolikor se navadno rabi in obi- izvedel, da niso Buri predložili angležki vladi čajno računi za pot po dotični prometni se nobenega definitivnega predloga in da so zvezi, bodi z železnico, pošto itd. 8e omejali na to, da so le na splošen način Ako po prvi priliki v normalnem naznanjali svoje želje. Toda te želje, ki si času ni računa na naročilo, niti odgovora, niti nekak pričetek za pogajanja, se ne bližajo potrdila, ali če se pošiljatev ni izvršila točno temu, kar bi angležka vladi hotela vsprejeti po stavljenih zahtevah, ni dotični naročnik za podlago. V t^m zmislu so bili tudi obve- več navezan na kasnejše izvršena naročila ter ščeni odposlanci Burov v Pretoriji. ni dolžan vsprejeti kasneje doposlanega mu Buri tudi niso zaprosili za dovoljenje, blaga, ker je rok zamujen in za vsprejetje da bi mogli vporabiti brzojav za pogovor določeni, obvezni čas že potekel. s Krugerjcm in njegovimi svetovalci v Na kupČijskih pogodbah določena globa, Ltrechtu. ara, ali deponirani denar zapade, kakor hitro obvezancc ni izpolnil ali izvršil vse pogodbe, t. j., vse prevzete naloge, ampak morda le deloma. K zaključku opozarjam na narodno pri* slovico, ki ima v sebi tudi važe a gospodarski pomen, prislovico, ki veli: »treba ceno kupovati, če se hoče tudi ceno prodajati«. In tega ne pozabi nikdar tudi ti, slovenski trgovec ! Završujem v nadi, da so bile te-le moje opazke dobrohotno vzprejete, in z željo, da bi jih naši trgovci uvaževali, oziroma, da bi se otresli starih napak in opustili svoja često ozkosrčna, malenkostna, in včasih tudi strankarska in celo zgolj osebna stališča. Zadnji čas je, da Slovenci obrnemo svoje zanimanje večim gospodarskim in trgovskim podjetjam ter da začnemo intenzivneje zanimati se za trgovska in tovarniška podjetja, za trgovcem potrebne znanosti in vednosti! A ne pozabimo neizogibne potrebe, da svojo izomiko spopolnjujemo s samoizo-brazbo. Naše trgovsko stremljenje naj se 'jame povspenjati do viših želja in zahtev, nego je bilo do sedaj v navadi , ko nam je bilo slotisoč goldinarjev že idejal, višek, do katerega se more povspeti najsreč-neji trgovec, vrhunec bogastva. Tudi naša trgovina mora enkrat začeti - stremiti više in više. Tudi mi, čeprav smo mal, bolj siromašen narod, se moremo prikopati tako daleč, da bomo imeli tudi milijonskih veletržcev. Naša maloštevilnest nas res omejuje, za to pa nam gre na roko preugodna geografiška j ^ lega naših dežel, ko imamo, tako rekoč, pod (^ nogami pot do razvoja trgovine. To ugodnost treba izkoristiti. V to pa treba najprej, da se iznebimo dosedanje skromnosti, beječnosti, fatalizma! V nas naj pride podjetnega duha, trdne vere, da — če le hočemo — tudi mi kaj dosežemo. In nikar ne bodimo tesnosrčneži in malenkostni nevoščljivci! Ne zavidajmo onih, ki so si kaj več pridobili. Veselimo se jih ! Čim več bo trgovskih bogatašev mej nami, tem bolj se bo povspeajala naša trgovina in (Dalje na četrti strani.) Loterijske Številke, izžrebane dne 16. aprila : Brno 28 49 22 3 76 Inoraost 17 75 27 79 37 XXXXXXXXXXXXXXXX K X X n x x n x x XI MIZARSKA ZADRUGA T GORICI z smjeni« jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela m slov. zalop potiva iz odlikovanih in svetovnoznanlh tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a Katera se nahaja ▼ Trsta, Via Piaua vecchia (Roiario) št. 1. (m desni strani cerkve sr. Petra). ta MBOgote) k«r Je blago Is prva roke. X X X X X X X X X X X X X X X X X X XXXXXXXXXXXXXKXX 1 & Msamler Lovi Hlnzi i Prva ia največja tovarna pohUtra gj ▼seh Trst. ^ —trst — sf TOVARNA: ZALOGE: Via Teta, vogal Via Ualtaam IPiazza Rosarf« H. 2 (šolsko poslopje) ^t j In Via Ribnrgn it. 21 Talafoa it. 670. -MOM- Velik izbor Upecarij, zrcal ln slik. I*-TtSnje naročbe tudi po posebnih načrtih. Gena brti konkurenoo. ILUSTBOVill CEHI ZA3T0IJ II FRAIIO Predmeti postavio se na pa: obroci ail železnico franKo, Državni zbor. j DUNAJ 17. (B.) — Zbornica poslan-, rev. — Posi. Iiizzi in Tovariši so stavili predlog, n:ij država dovoli mestu puljskema < subvencijo 3 000.000 kron. ki naj bi se iz po iiOO.OUO kron' plaćala v t> leto-h obrokih in sicer za izvedenjc kanalizacije. Prvi obiokj naj pride v proračun za I. 1903. , 1'osl. IJiankini in tovariši so interpelirali. skupno mini-»terstvo radi po«topioja novega! namestnika v D.»lra™'j;, ki je bil dovolil, da , s) se mu politični, fiuaučni in pošt i i urad-j biki na svečan način predstavili v nemškem, t trdni uradniki pa v laškem jeziku in jim je , namestnik odgovoril nemški in italijanski, . da-ei je 99°/c ptebivalstva v Dalmaciji slo-j vanpk« narodnosti. Po tem, ko sta naučni in pravosodni minister odgovorila na več interpelacij, je ylx rnica nadaljevala razpravo <» naslovu »fi nančna uprava« in je začel govoriti fiuančn minister. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nas ljubljeni soprog, oee, tast in stari ore Ivan Kramar z; i nmirajoee, oboto dne Jak. Perhauc Ulica Stadion št. 20, pe kavna in eladeičarns r a vež kruh večkrat na dan. prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna Pekarna in sladčičarna Jakob J e 1 len v Trstu, ulica Sette Fontane št. 13. priporoča 3 krat na dan svež hrub in velik izbor sladčic. Sprejema - V šolskem okraju je pecivo bodisi testo za navaden kruh ali sladčice. Za- p0p0lniti Stalno ali zaeasno HieStO liei-oga moke iz prvih cgerskih mlinov. ,i. TTT i --i , i e 1 teljice III. plačilne vrste na clvoraz- redni ljudski šoli se slovenskim učnim jezikom v Klancu. Konrad Jacopich trgovec z jedilnim blagom v Trstu, Piazza Barriera priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij. navadnega in najfinejšega olja, najfinejše te-aenine, nadalje moke, otrobov, žito, ovsa itd. po jako nizkih cenab. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. Ceniki franko. Jakob Kosmerlj -a TRST ulica ss. Martiri štv. 16 nasproti Komando Marine. 8T T R G O V I X A jestvin in kolonijalnesra blaga, delikates-in konserv. Izbor raznih vin in likerjev. Imam tudi filijalko v »lici Bastione štv. 2 j * nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. n. občinstvu in sem i najudanejši Jakob Kosmerlj. Sprejemajo se tudi naročbe za razpošiljanje. 1 Prvo primorsko podjetje za razpošiijaiije in prevažaiije potištva Rudolf Trst. — Via della Stazioue 1 3<>t> — Trst. Telefon 847. Specijalno bavljenje za inmagaciniranje pohištva. Pakovanje vsake vrste se izvrši na najboljši način in po zmernih cenah. Nakladanje in prevažanje pohištva po železnici in morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor tudi iz hiše v hišo po celem mestu ali okolici a patentovanimi velikimi vozovi najnovejše j konstrukcije. S to Službo spojena plaea je do- ' V~ .......t"" Sprejemanje posameznih kovčekov, za- r J 1 t) i tržaškem trgu ter zamore konku- bojev, košev itd. za inmagaciniranje. rirati Z vsakomur. Sprejemajo se pošiljatve vsake vrste in trgovec danes zjutraj ob 8. uri, previden se svetotajstvi po dolgi in murni bolezni v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v aprila t. 1. ob 2. uri pop. ROJ AN, dne 17. aprila liM)2. Antonija ud. Kramar, soproga. Iran. sin ; Marica poroč. Debelak. Karla poroč. Vacck. hčeri. Janko Debelak, Miroslav Vacek, * Janko. Milko, Darinka in Miroslava zeta. unuka in unukinji. St. 21MS. Natečaj. koperskem moooooooooooooot 3van ^ngeli W ulica Canale 5 zraven cerkve sv. Antona novega je edini tovarnar copicev vseh vrst in šeetk«, nahajajoč se 11a dne Skladišče vina ulica Acquedotto št-23. Prodaja vina na sodih in buteljkah. Fine paštne in dezertne vina na pisanem debelo in drobno, franko na dom po najugodnejših in konkurenčnih cenah. ločena v deželnem zakonu oktobra 11)01 št. 35. Pravilno opremljene prošnje naj j i VELIK IZBOR velikih ščetk od grive ali bamor bodi- se vlagajo predpisanim potom pri pod- koreni,k tudi ^lih Angleške ščetke za čistiti; n J 1 . r i 1 . v.- -1 1 ! obuvala, neprelomliivi amerikanski glavniki, uradu v dobi štirih tednov polangležke zaJzoi,ovje (-!istiti. specijalitete! Anton Breščak Vetturini ima v zalogi v veliki 'zberi pohištvo vseh slogov za vsak stan od najboljšega izdelka V zalogi ima: podobe na platno in ši|»e, ogledala, žime palatno, razne tapecarije itd. Daje tudi na obroke. tretjem razpisu tega natečaja nem listu. službe- Posojila C. kr. okrajni šolski svet. Koper, dne aprila 1902. ZALOGA DALMATINSKIH VIN iz lastnih kletij in ISTRSKI TERAN, ki se toplo priporoča družinam, gosp. krčmar-jem in restavraterjem. Simeon Pavlinović, ul. Chiozza It. IVAN KRZE Trst. — Piazza S. Gioranni 5t. 6. — Trst 7 rgovina s kuhinjsko posodo vsake vrste iz zemlje, porcelana, železa, kositarja in stekla; vel:k izbor pletenin in lesenega blaga. Lesene pipe iz najboljšega tisovega lesa z gobo ali druge z bobe. Tvrflka Schlvitz & C.i v Trste inženjerja Živica se priporoča svojim rojakom. Prodaja stroje in orodje za kmetijstvo in obrtništvo in vse dotične predmete najl»olje sestave in izdelitve po i ajnižjili cenah. Posebno priporoča svoje nepreneh-Ijive stiskalnice za grozdje, tropine in sadje, svoje dobro znaie škropilnice proti peronospori ia d-ugim sadnim boleznini in mrčesom, brentače rEmerje-'. la-1 gleje iu trdneje od lesenih in železoin. Izdeluje načrte in tudi izvršuje dela vodovodov, vodnjakov, cest, ' mlinov in druzib industrijalnih podvz*tij. Popravlja tudi stroje. Bogata njena zaloga in pisarna nahaja se na vogl ulice Ghega in Trgovinske ulice. Lahoni nas l»ojkotirajo Nemci Nemce podpirajo Slovani mi trpimo. Mlin v najem odda se s petimi teeaji. prostranim stanovanjem, vrtom in skladiščem. — Združena je tudi kupčija s Trstom. Vee se izve pri lastniku Antonu l ršieu v St. Vidu pri Vipavi. Velik dohod elastičnih trakov, zajamčeno prve vrste, rti dečih in činih, za cepljenje trt. Za razpro-dajalee po znižani ceni. Tudi eem prejel toli zahtevano fosforjevo apno (Fosforkalk in tudi Futterkalk imenovane) za jačenje žil in pitanje živali, ('ena SO stot. klgr. Za več klgr. po znižani ceni. Pošiljatve po povzetju. i Drogerija Emil Cumar pok. Friderika. TRST — ul. Bel veder e — TRST Filijalka na Opčlnali 212. za parfumovanje angleškega in domačega izdelka vee po jako znižanih cenah. . proti povrnitvi v 7 in pol ietih vdobč c. kr. častništvo, vladni, mestni in železniški uradniki ter vdove kakor tudi uradniki podjetij '~~~~~~~~~— tn privatni uradniki, ki so udje kakega pen-za nekaj ur pojw>ld«n zijskega zaklada. deklica, ki bi nosila Posojila se dajejo proti varščini na ne- - Nash »v pove uprava premičnine, urednostne listine, rentć, vžitke, zavarovalne police itd. Obrniti se na Hinko GibertI, ul. Canale 7, I. ( troka na sprehod. »EDINOSTI«. Spoštovane slovenske gospodje! Zahtevajte pri svojih trgovcih nova Ciril-Jfietodijevo cikorijo. JAKOB BAMBIC trgovec z jedilnim blagom Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jeetvln kolonijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. — Najfineje testenine, }>o jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. — Cenike razpošilja franko. Priporoča se pri najsolidnejšem delu in o zmernimi cenami. I 4 Obuvala! — Dobro jutro ! Kam pa kam ? — "Grem kupit par eevljev ! Svetujem Vam, da greste v ulica Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za mo^ke. žensko in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno vsakovrstno obuvalo ter sprejema na-roebe na debelo in drobno. Lastnik : Peter Rehar. Za bolne na želodcu! Vsakemu, kateri si nakoplje želodčne bolezni s prelilajenjosti že v kali. Ne smemo tedaj pozabiti, dati prednost porabi tega vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju škodljivimi razjedljivimi sredstvi. Vsi pojavi kakor: glavobol, riganje, reza vica, napenjanje, slabosti z bruhanjem, kateri ne pri dolgotrajnih (zastarelih) bolečinah, na želodcu tako radi pojavljajo, odstranjajo se često že po enkratnim pitju tega vina. 7onirQilio rlnUDČIfO nntroho in "Je neprijetne posledice kakor: stiskanje, ščipanje, Ld|lll alljC UIUVOolVC |IUll CUC bitje srca, nespanje in tudi šumenje krvi v jetrah. vranici in sistemu vratuih živcev (haemorrhoidične bolečine), odstranjajo set3?r zeliščnim vinom hitro in voljno. Zeliščno vino odpravlja vsako neprebavo, podeljuje prebavnemu zistemu povzdigo in odstranja i/, želodca in črev z lahkim čistilom človeka vse ničvredne tvarine. Mršav in bled pogled človeka, pomanjkanje krvi. oslabljenje navadne posledice slabe prebave, pomankljivega naraščaja krvi in bolehnega stanja jeter. Pri popolnem pomankauju volje do jedi. pod nervoznem zbeganjem in otožnostjo kakor tudi pogosti glavoboli in nespanje provzročajo večkrat takim bolnikom hiranje. Zeliščno vino daje oslabeli telesni moči svežo vspodbujo. jJ^T" Zeliščno vino podeljuje človeku voljo do jedi, pospešuje prebavo in redivo, vspodbuja močno menjavo snovi, povspešuje iu izbolj-uje tvar-ienje krvi. olajšuje razdražene čute in podeljuje bolnikom nove moči in novo življenje. To dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma. Zeliščno vino prodaja se v steklenicah po 1 gld. oO nvč. in - gld. v lekarnah v Trstu. Sežani. Miljah, Kopru. Izoli, Piranu, Tržiču, Ogleju. Červinjanu, Ronkah. Vipavi. Ajdovščini. Postojni. Gradi-či. Krminu, Gorici, Umagu. Bujah, Buzetu. Opatiji, na Reki, Krku. Cresu. Malem Lošinju. Labinju, Pazinu. Motovunu. Vižinadi, Staremgradu, Poreču, Rovinju, Vodnjanu, Pulju, Portogruaro, Trevižu, Vidmu, Benetkah itd. kakor tudi v lekarnah po celej Avstro-Ogerskej in sosednih deželah. Tudi razpošiljajo: lekarpe v Trstu Piazza grande št. 3 Via Nnova št. 27 in Via del Pešce jo 3 ali 'ver Mckluiic zelištnega vina po originalni ceni po vsej Avstro-Ogerskej poštninein zaboja prosto. Svari se pred ponarejal jem Zahteva naj se izrecno _Hubert Ullrich-ovo_Zeliščno vino.__ Zeliščno vino ni nikaka skrivnost, ampak sestoji iz: 3Ialaga vina 450,0. vinskega špirita 100,0, glicerina 100,0, rudečega vina 240.0. jerebičnega soka 150.0, črešnjevega soka 320,0, mane 3O,0, koprive, janeža, omanovih korenik, amerikanskega lapuha, lecjanovih in kolmežnih korenik vsacega pol0,0. Te tvarine naj se pomešajo._