Iz Ljubljane. (B1 e i vv e i s a o v a s v e 6 a n o s t.) Zadnjič sem omenil, da so se 18. in 19. nov. zbrali okrog svojega o6eta Slovenci iz vseh kronovin, po kterih razakropljeni živijo. Toda prenaglil sem se: iz Eoroške ni bilo nikogar; to naa je malo osupnilo, in že so se slišali tužni glasovi: Eoroški Slovenci so zgubljeni za ,,zedinjeno Slovenijo." Pozneje pa smo v svoje veliko veselje zvedeli, da so se alavnostnega dne tudi Eorošci spominjali s tem, da je celovska čitalnica g. jubilantu na čast napravila posebno sve6anost. In tako smo bili vsaj 7 duhu zbrani vsi Slovenci okrog svojega očeta. Ta misel: zedinimo se! je tudi vse pri6ujoče navdihovala: zedinimo Slovence v jedno zedinjeno ,,Slo7enijo" in zedinjena ,,Slovenija" naj se združi s Hrvatsko; ta misel se je razodevala skoraj iz vseh govorov, s kterimi so Slovenci avojega očeta pozdravljali. Ta ideja je tudi navdaaevala vse hrvatske govornike tako, da, ko je g. A. Šenoa, urednik ,,Vienaca" v Zagrebu, v imenu ,,Matice brvatske" izgovoril znamenite besede: ,,zdaj, ko smo vsi Jugoslovani, Slovenci in llivati, že v duhu združeni, kaj ali nas ho6e majhen potok (Sotla) ae dalje ločiti ?!" — so se na te besede po celi dvorani zagnali giomoviti živioklici, ki so živo pričali, da ideja združenja Slovencev s Hrvati ni ve6 piazna domišljija, da je že žareči plame.i, katerega več ne bo pogasila nijedna moč. Za štajersko deputacijo, o kteri seni poročal že v zadnjem listu, pride na vrstu g. prof. Povše na celu goriških poslancev — za temi tržaška deputacija s g. Nabergojem na eeln. Vsi pozdravljajo s navdušenim govorom g. jubilanta — kteri vsakemu prijazno in primerno odgovarja. Zdaj nastopijo zastopniki raznih brvaškib druatev, itd. Prvi na vrsti je naroden klub ali odbor brvaških poslancev pod vodstvom g. dr. Spevce in Stražimira, za njimi že zadnjič imenovani g. dr. Racki (v talarju) v imenu jugoslavjanske akademije in v imenu prevzvišenega gosp. škofa Strossmajerja, kteri se je dan prej peljal v Rim skozi Ljubljano ter dru. Račkiju naročil, pozdraviti g. dr. Bleiweissa (gromoviti živijo g. Josipu Strossmajerju!). G. dr. Bleiweiss se prisrčno zahvaljuje jugosl. akademiji kakor tudi g. Strossmajerju, kteri nam Slovencem toliko dobrot deli. G. dr. Snk, rodom Slovenec, prof. moralke na vseučilišču v Zagrebu, se pokloni g. jubilantu (tudi v talarju) v imenu jugoslavjanskega vseučilišča in družbe sv. Hieronima, ki ima enako nalogo, kakor naša slavnoznana družba sv. Moborja, ter pokloni g. Bleiweisu lično vezane družbinske knjižice, izišle za to leto. Ne vem več, ali je temu ali enemu drugemu sledečib gratulantov djal g. jubilar: ,,Bog daj, da pride kmaln čas za nas Slovence, da bode naša mladina na visoke šole hodila ne več tje gori (na Dunaj) temvec tje doli (y Zagreb)." — Za temi nastopi že imenovani g. Šenoa, kteremu pravi g. jubilar, da je vedno delal na združenje Hrvatov s Slovenci, ,,današnji den pa je pokazal, da se bode tudi uresničila taideja? Navdušeno govori na to g. Biankini, urednik ,,Narodnega Lista" v Zadru (Cara na Dalmatinskem), ter pozdravi g. jubilarja v imenu narodne stranke v Daltnacijj, v imenu dalmatinske Matice, občine Zadarske, Sibenjske in drugih, ter živo popisuje, kako sli6en je položaj Dalmatincev položaju Slovencev, kar mi trpimo od Nemcev, to oni od Labov — in baš zaradi tega imajo Dalmatinci toliko nagnjenje do Slovencev. Njernu odgovori g. Bleiweiss ,,naj bi se vendar enkrat že izpolnile Dalmatincem želje zedinjenja z drugimi Jugoslavjani". Še nastopi dr. Fon (rodom Slovenec) v imenu zdravniškega društva v Zagrebu, g. Milan Stojanovič v imenu hrvatskega literainega in pedagogičnega društva, 2 članova pevskega društva Eolo v Zagrebu, potem zastopniki društva ,,Hrvatski dom" — Slovanska beseda — Čebi v Ljubljani žive6i, Slovenci v Zagrebu (zastopani po prof. g. dr. Celestinu). Matica slovenska, Slovenija na Dunaju. Zastopnikom tega društva odgovori med di ugim g. jubilar: ,.Slišal sem, da hoce to društvo meni na cast napraviti ,,komers" (neko društveno veselico). Eden izmed zastopnikov ,,Slo- 7enije" pa odgo^ori: ,,Vlada ga je prepo^edala!" — ,,Kaj meni na čast ga je prepo^edala?" Pridejo zatem slo^enski dijaki 7 Gradcu, primorsko poli tično druatvo ,,Edinost", Isterski Slo^enci, g. dekan Jan s 2 kmetoma 7 narodni noši, katoliško rokodelsko drust70, pe^sko druat^o ,,Sla7ec" iz Gorice, 7seučilišniki hr^atski, za7aro7alno društ^o nSlayija" — 7ojaški 7eterani, deputacije mest: Kranj, Čjnomelj in Lož. Posebno genlji^o je bilo, ko g. Ša7nik 7 imenu rojstnega mesta Bleiweisso7ega, 7 imenu Kranja, nastopi pred sla^ljenega rojaka 87ojega, ter po^darja: kolika čast za to mesto, da je 7 njem tekla zibelka Bleiweisso7a, ter konča^a 87oj go^or s besedami Preširno^imi, kterega kosti 7 Kranju poči^ajo: ,,Vremena bodo Kranjcem se zjasnila — Jim milši zvezde, kakor zdaj sijale". Kakor rojstno mesto Kranj, tako pošlje tudi mesto Črnomelj izmed ,,Belih Kranjce^" g. jubilarjn krasno 7ezano pismo. Tudi mnogo društe7 je 87oje adrese dragoceno 7ezati dalo. Ze je bil g. jubilar 7es utrujen, toda za 78akega je še imel prijazne besede; pa ae je čakalo obilno zastopniko^, da mu izročijo 87oje adrese in diplome častnega občanst^a: 7se te zastopnike pa je g. jubilar zdaj skupaj sprejel, kajti že je trajal sprejeiu blizu 2 uri. Prihodnjič še hočem popisati sijajno besedo 7 čitalnici! Iz Celja. (Zadnja volitev.) Poglejmo še zadnjič tiste može, ki so nam nasprotno, nemško liberalno volili. Ti možje so iz sledečih občin: Škofja 7as: Stožir France, Pijih Jože, Cepl Andrej, Kožel Martin, Špes Martin; Št. Jur pod Rifnikom: No^ak Jože, po domače CestniJož; Velikopireški župan: Ješo^nik Jakob, po domače Fer^ega; Sv. Krištof: Rotbleitner A^gust; Trebo^lje: Eicbelter Pongracij, Lorger Janez, Gossleth vit. Juri; S7. Duh: Je^šenak Miba, Kokol France — se je za S7ojo stranko zelo trudil, pa 78e zastonj —; Konjice : dr. Lederer Miha, Stancer Anton, Sutter Janez, Valant Janez, Stancer Janez; Kot: Klinc Jakob, Capl Blaž; Oplotnica: Solar Šimon, Jonke France, Spaio^ic France, Kunej France — der Bier ist nicht gut, \veil ist er warm —; Zbelo^o: Milller Ljude^ik; Žiče: Cugnios France,^ Fink Jakob; Vitanje: Hofbnuer France; Vozina: Cresnar France. Iz tega 7idimo, da je 70HI0 29 usta707ernib nemškutarje^, 53 polo7ičarje7 in 138 poštenih domoIjubo7, ki 7ed6, česar potrebujejo, kaj jim čast in blagor donaša. Med 29 usta707ernimi nemškutarji je le malo zapeljanih kmeto7, po 7ečini 80 krčmarji, tržani iu drugi barantači. Veliko bi se dalo go^oiiti 0 škodljivih načelih 87obodnjaškib usta707erce7, kterim je s^oboda in napredek 7edno na jeziku, 7 resnici pa druga niso, ko publi kričači, ki zatirajo s^obodo in O7irajo napredek. Njiho^e posta^e in druge drage napra^e nas tega dosti občutlji^o prepričajo. Mračnjaki so jim 7si oni, kteri zahte^ajo, naj bi se posta^e in druge naredbe na resnične potrebe naslanjale, ne pa na gole domišljije, ktere se izpe- ljati ne dajo, če še toliko denarja stanejo. Sovražnike omike in šolst^a imenujejo tiste, kteri želijo, da bi se brez pre^elikih stroako^ in pre^elikega nasilstva za vso šolsko mladino vsakemu kraju primerno skrbelo. Tu 7idimo skoraj prazne drage šolske palače, tam napolnjene stare šolske hiše, tu pri manjšem šte^ilu otrok po štiri in še 7e5 učitelje^, tam pri mnogo 7ečem šte^ilu samo enega in 7e6krat tudi nobenega, tu celodne^ni poduk, kjer bi pričako^ali poldne^nega, ker so otroci posebno po eno ali celo d^e uri od šole oddaljeni, tam zopet toliko nepotrebnib pisarij, da se moramo tej neprosto^oljni poterpežlji^osti čuditi. 0 načelih polo7ičarje7 go^oriti, bi bilo prazno slamo mlatiti. Polo^ičarji niso ne ptič, ne miš, tedaj tudi značajnih načel imeti ne morejo, po kterih bi se spoznati dali. Razode^ajo se le po ne^ednosti in politični nezrelosti. Kaj se doseže, 5e izmed d^eh poslance^ jeden drugemu ra^no nasprotno dela? Kako je mogoče bilo sebi nasprotna poslanca voliti, enega narodnega in enega nemakutarskega? Ko bi videli hlapce, ki hočejo 7oz iz luže potegniti, pa bi enega konja spredaj in drugega 7zadi pripregli iu potetn vsakega na naspiotno stran poganjali, kaj bi rekli pri takem početji? Omilo^ali bi blapce in konja in S7eto7ali, naj oba konja spredaj priprežejo, da spra^ijo 7 87ojo korist 7oz iz lužo. Takim pomilo7anja 7rednim hla^pcem so podobni polo7i6arski volilci, kterih poslanca bi se ra^no tako brez 7sega uspeha trudila, ko nasprotno 7prežena konja. Ker smo poprej slišali, kake blage namene imata naša narodna poslanca, ktere po neutrudlji^em delo^anji in pogumnem postopanji 7 naš občni blagor doseči bočeta, smemo upati, da se bodo po njunem poštenem prizade^anji in po njunih uspehih polo^ičarji in 87obodnjaški usta^o7erci prepricali, da so narodnjaki pra7 volili ter se ž njimi pri prihodnjih 7olit7ab na 87ojo korist in čast zjedinili. Iz Celja. (Od porotne sodnije) so bili obsojeni 11. no^embra Karl Dalapi, ki taji 87oj rojstni kraj, na 5 Iet7težko ječo, zaradi ropanja; 12. no7. Jur Grosek, rojen iz Zbelo^ske 7esi pri Konjicab, k smrti na 7islicah, ker je S7ojo taščo Lizo Slomšek 31. arg. t. 1. zadušil; 13. no7. Janez Hrastnik iz Se^nice 7 71etno težko ječo za^oljo tat^ine; 14. no7. Anton Šolinc iz Št. Jurija na južni železnici, ki je 87ojega tasta tolo^ajsko napadel, izropal in ubil, k smrti na 7islicab. 0 tem zločincu se sploh sodi, da smrtni kazni ne bode 7Šel; 15. no7. Jože in Marija Sa^ec, obdolžena goljufije, sta bila obsojena pr7i na 2'/2 leta, druga na IV2 leta težke ječe; 15. no7. popoldne Martin Lipoaek, ki se je zoper 7arnost ži^ljenja pregrešil, je dobil 6 mesce7 ojstrega zapora; 16. 1107. Boštjan Pušnik od 87. Jakoba, zaradi skuaanega umora 7 31etno težko ječo; 16. no7. Jož. Šolinc iz Laz 7 dramelJ8ki fari, za^oljo ropanja na 12 let težke ječe. Cesarski namestnik štajerski je bi^al te dni v Celju, ter ee peljal tudi 7 Mozirje, ogledat velike škode, kteroje napravila Savinja zadnji teden. Odneela je voda savinjski niost pri Lu6ah, tako tudi pri Levcu nad Celjem, odtrgala 3 stebre mosta med Grižami in Žalcem, nagnila moat pri Pletrov6ib, v malib Brašlovcih, poplavila cel6 blev, odnesla ve6 brvi in jezov, v Moziiju pa g. J. Lipoldu pobrala kozolec. Škoda pri mostih se ceni: pri mostu med Grižami in Žalcem 3000 fl. pri Pletrov6ih na 1000 fl. in pri Levcu na 2000 fl. Zraven tega je napravila povodenj mnogo podrtij, razjedla zopet na dalje svoje obrežje tev poplavila mnogo žita in drv. Zveza med Celjem in Žalcem se sicer ni pretrgala, kakor je rSl. Gosp." zadnji6 poro6al; toda Savinja je na nekterib krajih stala preko velike ceste. Škoda je na vaak na6in velika. Pri tej priliki pa vprašanio, kako neki stoji 8 popravljanjem savinjske struge, za ktero se je že toliko denarjev razmetalo ! V Iz Maribora. (Sodnik obsojen.) Prete6eni teden bila je v Celju obiavnava v zadevi g. dr. Baumanna, sodnijskega adjunkta pri okrajni sodniji v Mariboru d. p., ki se je bil pritožil zoper pr70 razsodbo, po kateri je bil 9. aug. t. 1. 7 Mariboru na platež 10 fl. in 5 fl. ali na 2dnevni sedež obsojen po §. 411 kazenske postave. Ali pritožba mu ni pomagala nic. Bil je zopet obsojen. Moral bo plačati ali sedeti in sodnijske troške poravnati. Dogodek pa je bil ta: adjunkt pošlje deklo k 6revljarici po 6revelj, kojega je imel v popravci; črevljarica pa črevlja ne da brez pla6ila; dekla teče adjunktu pravit; ta skoči srdit iz postelje, pra8ne 6rez ulico v 6revljari6ino sobo in jo začne s popravljenim 6revljem tako zdelovati, da je žena z krvavim licem na ulico priala po prestani bitki, kder takoj naleti ve6 ljudi in zmagonosnega adjunkta, vračajočega se iz bojia6a, z primernimi čestitkami pozdravlja! Gudno pa je to, da je g. Baumann rav8anje z črevljarico pred obema sodnijama tajil, ali zapstonj, ker so mu priče kaznjivno djanje dokazale; njegovo deklo pa, ki je za njega btela pričati, je okrožna sodnija pozvala v kazenako obravnavo zarad krivega pri6anja pred sodnijo. Slovenci bi se ne brigali za vea ta dogodek in za obsodbo g. Baumanna. Ali stvari zato ne zamolčimo, ker se je slovenski poslanec g. dr. Vošnjak nekdaj v Giadcu pritožil ravno zavolj tega sodnika. G. adjunkt Baumann je Nemec in ne ye čiato nič alovenski in se slovenš6ine tudi ne uči. Vkljub temu bil je pa iz gornjega Stajera prestavljen v slovenski Štajer v Maribor, kder še sedaj posluje z slovenskimi strankami. Kako? No, to si lebko vaak sam domisli; da teče zoper njega disciplinarna preiskava zarad pregreškov zoper sodnijski red, tega še niti ne povdarjamo. Pritožba slovenakega poslanca ni zdala nič. Nastavljeuje nemakega sodnika v slovenskem okraju biloje nemškim poslancem jako po godu. Eajti nemški poslanec in liberalec dr. Scbloffer je pri pojedini za slovo zakrohotal Slovencem žaljivo zdravico: ,,naj živijo in se množijo nemški sodniki na slovenaki zemlji!" Bodi mu! Ali Slovenci bodemo po svojih poslancib od eamih cesarjev že davno nam priznane pravice tako dolgo tirjali, dokler ne dobimo samih takih sodnikov, ki bodo z nami vedeli slovenaki govoriti in obra7navati. Iz Trbovelj. (Turški zaklad). Potrebili smo, pripoveduje iz Bosne vrnivši se vojak, z nezaališauo predrzuostjo in trpljenjem skalnato planino divjega Turka. Po sre6no dovršenem krvavem poslu si nekoliko oddebnemo, grižljejem subega kruba in požirkoiu slivovice iz svojih flašic se za silo krepčamo. Sredi med nami stoji zvezan pri tej piiliki vjet Turčin; po obrazu, pogledu, obnaaaju podobniši srditej divjej zverini nego 51oveku. Na svoj ličen kanon naslonjen ukažem ga cel6 preiskati, nima li še kaj akritega orožja? Na najspodniai obleki najdemo na pas pripeto skrito mošnjo, podobno mehurjem nasib kmetov za tobak. Kaki zaklad že pa turaki vrag v tej skriti moanji imaV Radovedni urno mošnjo odvežemo in glej groza nas pretrese, da v najgostejaem dežju turških krogelj hujša ne! Moanja je polna razsusenih 61oveškib jezikov in ušea, našiin porezanib! S takimi dokazi svojega junaštva je divjemu Turku navada svojim domačim in svojim viajim prikupiti se. Da ta divja zver takemu ne61oveškemu delu nebi več služila, sino jo takoj ubili. Prebridka nevolja me je pa zgrabila, ko 8em moral aliaati, da je tam po Dunaju in Pešti mnogo kršenih Nemcev in Magjarov, kteri vklub takim skuanjam še zdaj z Turkom držijo zoper kristijane, zato, ker so ti — Slovani: ktere bi najraje za vselej v turški aužnosti videli. Ali trdno zaupamo, da bodo kristijani za vselej rešeni turškega jarma in ne bo zastonj prelita naša kri! L. 0. kanonir. Iz Polzele, (Velik dobrotnik cerjive in aole) je gospod dr. Oskar Pongrac grajšak Šeneaki. Blagorodni gospod so farni crkvi darovali krasen in dragocen svetilnik ali luster, orgle pa popraviti dali; njih blagodušna gospa ao pa v šolskih počitnicab aolski mladini vesclico napravili, in vso šolsko mladino z obleko in drugimi darili razveselili — hvala in slava Njima.